foštnina plačana v gotovInL
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izlitja vsako sredo In soboto. — Naročnina: mesečno din 16’—, četrtletno din 48’—, polletno din 96’—, celoletno din 192’—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 28. — Tel. štev. 25-52.
56.
kos.
V LJUBLJANI dne 13. julija 193«.
Letnik
IX.
VSEBINA
841. Uredba o silosih.
842. Uredba o dopolnitvi uredbe o pospeševanju svilarstva.
843. Pravilnik o podatkih, ki jih mora priložiti zavarovalno podjetje prošnji za dovolitev poslovanja.
344. Pravilnik o obnavljanju in voditvi registra za vrednote matematičnih rezerv.
345. Pravilnik o višini prenosnih premij za posamezne zavarovalne panoge.
346. Naredba o prevažanju čebel na ajdovo pašo na območju pol. okrajev Dol. Lendava, Ljutomer, Maribor desni breg, Murska Sobota, Ptuj in Škofja Loka.
317. Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
341.
Na podstavi §§ 67. in 100. finančnega zakona za
1.	1938./39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo in sporazumno z ministrom za kmetijstvo in ministrom za finance tole
uredbo o silosih.*
Člen 1.
(') Silosi so javna skladišča, ki omogočajo pravilno Vskladiščevanje žita in drugih poljskih pridelkov, njih Čiščenje, sušenje in tipiziranje kakor tudi kreditiranje na podstavi lotnbarda teh pridelkov.
(2)	Predpisi te uredbe veljajo za silose, ki jih postavi družba iz člena 3.
Člen 2.
(‘) Silosi so lahko:
1. zbiralni — v krajih, kjer je redoma kaj presežkov agrarne proizvodnje;
2. polrošni — v krajih, iz katerih se zalagajo posamezne krajine;
3. terminski — v krajih, iz katerih se vrši izvoz v inozemstvo.
(') Zbiralni in potrošni silosi imajo zmogljivost do največ 500 vagonov in so ob železniških postajah ali rečnih pristaniščih in plovnih kanalih; terminski silosi z zmogljivostjo 500 vagonov in več pa v krajih z največjim žitnim prometom in so ob cestah mednarodne trgovine in v najbolj urejenih morskih lukah države.
* : Službene novine kraljevine Jugoslavije-, z 21. junija 1938., Št. 136/XLI/333.
dne
(3) Silosi imajo lahko strojne naprave za čiščenje in sortiranje poljskih proizvodov, naprave za nakladanje in razkladanje (z železniške proge, reke ali kanala v silos in iz silosa) kakor tudi naprave za prenašanje iz nadstropja v nadstropje in iz celice v celico. Po potrebi smejo imeti silosi tudi sušilnice, hladilnice, naprave za prezračevanje in zadruge manipulacije z vskladiščenim blagom.
(4) Silosi poslujejo po določbah zakona o javnih skla-ščih z dne 23. avgusta 1930. in po predpisih te uredbe.
di
Člen 3.
(') Radi uspešnega opravljanja poslov iz členov 1. in
2.	te uredbe se ustanovi v Beogradu Privilegirana delniška družba za silose s tole nalogo:
1. da postavlja silose, bodisi iz svojih sredstev ali pa iz posojil; družba izdela načrt za silose raznih tipov v raznih krajih države in določi red, v katerem naj se postavijo; ta načrt mora poprej odobriti minister za kmetijstvo po poprejšnjem sporazumu z ministrom za trgovino in industrijo, ministrom za promet in ministrom za vojsko ju mornarico in po pritrditvi predsednika ministrskega sveta;
2. da prevzema poljske pridelke in drugo blago za vskladiščenje, čiščenje, sušenje in sortiranje;
3. da izdaja na vskladiščeno blago skladiščne liste |w> predpisih zakona o javnih skladiščih;
4. da daje na blago, prevzeto za vskladiščenje, posojila do 75% njegove borzne vrednosti;
5. da opravlja vse posle, ki jih navaja zakon o javnih skladiščih;
6. da sme izdajati obveznice ali najemati posojila z državnim jamstvom ali brez tega jamstva do najvišjega zneska dejansko vplačane glavnice; izdajo obveznic ali najetje posojila z državnim jamstvom pa mora poprej odobriti minister za finance.
(2) Družba za silose se ne sme baviti z nikakršno trgovino, ne za svoj ne za tuj račun. Družba sme samo posredovati pri prodaji vskladiščenega blaga po nalogih svojih komitentov.
(3) Natančnejše določbe o svojem ustroju, nalogah in poslovanju predpiše družba z družbinimi pravili, upravni odbor družbe pa predpiše potrebne pravilnike za posamezne vrste družbinega poslovanja. Ob tej priliki se smejo posamezne vrste blaga iz poslovanja izključiti, za ostalo blago pa določiti najmanjše količine, ki se prevzamejo za vskladiščenje. Ti pravilniki stopijo v veljavo, ko jih odobri minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo.
(4) Rok trajanja družbe je neomejen.
Člen 4.
(') Osnovna glavnica Privilegirane delniške družbe za silose se določi za začetek z 220,000.000 dinarjev, razdeljenimi na 220.000 delnic, vsaka po 1000 dinarjev. Delnice se pa smejo izdajati tudi v zneskih po 10, 20, 50 in 100 kosov.
(2) Delniška glavnica 220,000.000'— dinarjev se .vpiše takole:
a) Država vpiše 60.000 delnic za znesek 60,000.000 dinarjev, določen v členu 67. finančnega zakona za leto 1938./39., in vloži ta znesek v bonih z desetletnim odplačilnim rokom, po katerih opravlja država anuitetno službo iz kreditov, določenih v rednih proračunih, predvsem iz morebitne dividende na delnice družbe, ki jih ima država, če ne porabi te dividende za dotiranje posebnega eklada za zvišanje svoje udeležbe pri družbini glavnici;
b) Državna hipotekarna banka vpiše 40.000 delnic v znesku 40,000.000 dinarjev;
c) Poštna hranilnica vpiše 40.000 delnic v znesku
40,000.000 dinarjev;
č) Privilegirana agrarna banka vpiše 40.000 delnic V znesku 40,000.000 dinarjev;
d) Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov vpiše 20.000 delnic v znesku 20,000.000 dinarjev;
e) ostanek delnic je prepuščen za vpis Narodni banki kraljevine Jugoslavije, hranilnicam samoupravnih teles in zadružnim organizacijam. Vplačila na račun vpisanih delnic sprejemajo Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica in Privilegirana agrarna banka. Za ustanovitelje družbe veljajo zavodi, navedeni pod b) do d). Ti štirje ustanovitelji zadoščajo za ustanovitev družbe.
(3) Prva polovica delnic se vplača v dveh enakih obrokih v dveh letih, druga polovica pa po potrebi na podstavi sklepa upravnega odbora družbe.
(4) Državna hipotekarna banka, Poštna hranilnica, Privilegirana agrarna banka in Privilegirana družba za izvoz deželnih pridelkov se pooblaščajo, da vpišejo delnice v zgoraj navedenem znesku, in to iz rednih svojih dohodkov kakor tudi za račun svojih skladov.
(s) Ustanovno skupščino skličejo ustanovitelji v dveh tednih po preteku roka za vpis delnic.
Člen 5.
(') Upravni odbor je sestavljen iz 11 članov.
(2)	Upravni odbor se voli tako, da določi najprej vsak delničar (država, ustanova, zavod, zadruga, zveza itd.), ki vpiše ali ima delnic za 20,000.000 dinarjev, po enega svojega predstavnika na vsakih 20,000.000 dinarjev delnic. Z ostalimi svojimi delnicami, kolikor ne dosežejo zneska 201000.000 dinarjev, se udeleže delničarji skupaj
z ostalimi delničarji volitve ostalih članov upravnega odbora do njih popolnega števila 11 članov.
(■*) Prednje razmerje pri določitvi članov upravnega odbora velja tudi pri morda zvišani delniški glavnici.
(4)	Izmed treh predstavnikov, kolikor jih pride na
60,000.000 dinarjev državnih delnic, določi dva predstavnika minister za kmetijstvo, enega pa minister za trgovino in industrijo.
(•'■) Predsednika družbe, ki predseduje skupščinam delničarjev in sejam upravnega odbora, kakor tudi njegovega namestnika izvoli upravni odbor izmed sebe. Njuno izvolitev mora pa še minister za trgovino in industrijo potrditi.
(6) V nadzornem odboru imajo poleg dveh predstavnikov, izvoljenih na zboru delničarjev, minister za kmetijstvo, minister za trgovino in industrijo in minister za finance po enega predstavnika. Predsednika nadzornega odbora in njegovega namestnika izvoli odbor sam izmed sebe.
Člen 6.
Poslovanje družbe za silose nadzira minister za trgovino in industrijo.
Člen 7.
Na delnice družbe za silose se ne sme plačevati višja dividenda od 6% na leto.
Člen 8.
(‘) Opraščajo se vseh taks, državnih in samoupravnih, kakor tudi doklad nanje: ustanovitev in protokolacija družbe, potrditev njenih knjig, odobritev pravil in njihovih sprememb in dopolnitev, zvišanje delniške glavnice, izdaja obveznic, izdaja skladiščnih listov, kuponi delnic in obveznic, najemanje posojil in imovina družbe kakor vobče vsi spisi, listine in vsa opravila z državnimi in samoupravnimi oblastvi v stvareh te uredbe, izvzemši pravdni postopek pred rednim civilnim sodiščem. Ta oprostitev se ne nanaša na poštne, telegrafske in telefonske takse.
(2) Dohodek in promet družbe iz poslovanja po tej uredbi se oprašča vseh sedanjih in prihodnjih državnih in samoupravnih davkov in doklad.
(3) Družba se oprašča plačila trošarine na predmete, ki jih uporablja pri svojem poslovanju po tej uredbi.
(4) Napeljave silosa, ki jih napravi družba za silose, se oproste pri uvozu carine, državnih in samoupravnih davščin in skupnega davka na poslovni promet.
(5) Za prevoz poljskih pridelkov, ki se pošiljajo v silose za vskladiščenje na državnih občilih, sme dati minister za promet posebne olajšave.
(“) Na poljske pridelke in drugo blago, ki se uvozi v občinski okoliš radi vskladiščenja v silos, se sme pobirati samoupravna trošarina, uvoznina in podobno samo na tiste količine, ki se iznašajo iz silosa v območje te občine.
(7) Družba za silose sme razlastiti za silose potrebna zemljišča po členu 10. zakona o javnih skladiščih; kjer pa je to mogoče, odstopi država potrebni svet od svojih zemljišč.
Člen 9.
Višino taks za vskladiščenje, nakladanje in razkladanje, čiščenje, sušenje in za vse druge manipulacije odobri minister za trgovino in industrijo sporazumno z ministrom za kmetijstvo na predlog upravnega odbora družbe.
Člen 10.
(l)	Žita, ki se sprejemajo za vskladiščenje in za katera se izdajo skladiščni listi, se morajo oceniti in uvrstiti v ustrezni tip in razred; pošiljatelju pa se izda potrdilo o čisti teži blaga ustreznega tipa in razreda.
(-’) S pravilnikom, ki ga predpiše minister za kmetijstvo, se določi postopek za prevzem, ocenitev in uvrstitev žit v tipe in razrede (tipiziranje). Ta postopek sme raztegniti minister za kmetijstvo tudi na druge poljske pridelke.
(•1) Če je kaj skladiščnih oddelkov v silosu prostih, se sme dovoljevati tudi predaja individualnih depojev, silosu se pa morajo plačevati pristojbine po tarifi za ves individualno izkoriščani oddelek.
Člen 11.
(*) Poljski pridelki, ki so upoštevni za vskladiščenje in tipiziranje, se razvrste po izvoru oziroma vrsti v tipe, in nato po kakovosti v razrede ali kakovostne stopnje. To delo opravlja komisija za tipizacijo poljskih pridelkov, v katero spada po en predstavnik ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za trgovino in industrijo, kmetijskih fakultet, zveze kmetijskih zbornic, produktnih borz in mlinov, in po en njegov namestnik, in to pod predsedstvom upravnika družbe za silose ali njegovega namestnika. Do ustanovitve zveze kmetijskih zbornic določi minister za kmetijstvo enega predstavnika teh zbornic in njegovega namestnika. Enega predstavnika borz in enega predstavnika mlinov kakor tudi po enega namestnika zanju določi minister za trgovino in industrijo, enega predstavnika fakultet in enega namestnika pa določijo fakultete sporazumno. Članstvo komisije je čašlno in traja 5 let.
(*) Ta komisija porazdeli proizvajalne okoliše in določi za posamezne okoliše tipe in kakovostne stopnje za poljske proizvode, ki so upoštevni za vskladiščenje. Pri tem delu se ravna komisija po znanstvenih načelih in praktičnih ozirih, mora pa v vsakem primeru zahtevati mnenje od pristojne kmetijske poskusne in kontrolne postaje. Odločbe komisije mora pa še odobrili minister za kmetijstvo.
(3)	Stroški komisije obremeujajo družbo za silose.
Člen 12.
Morebitne olajšave pri prevozu iz odstavka 5. člena 8. sme dovoliti minister za promet tudi za prevoze, ki se pošiljajo v ostala javna skladišča, ki spravijo svoje poslovanje glede tipiziranja poljskih pridelkov v sklad s predpisi, ki veljajo za družbo za silose, in ki se zavežejo, da se podrede v tem pogledu nadzorstvu te družbe. To velja samo za domače pridelke, ki se vskladiščujejo in tipizirajo po tej uredbi.
Člen 13.
Družba za silose si ni dolžna pridobiti za svoje Poslovanje dovolitev iz §§ 5. in 6. zakona o javnih skladiščih. Deležna je vseh pravic, ki jih določa ta zakon za javna skladišča.
Člen 14.
Kadar koli se zahteva po tej uredbi odobritev mini-®fra za kmetijstvo ali ministra za trgovino in industrijo za odločbo družbe iz člena 3., se sme odločba izvršiti tudi brez odobritve, če pristojni minister v dveh tednih, ko 8e mu odločba v odobritev predloži, ne pošlje družbi svoje
rešitve,
Člen 15.
Ta. uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v Službenih novinah«.,,
V Beogradu dne 14. junija 1938.; M. s. št. 520.
Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje posle dr. M. Stojadinovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
342.
Na podstavi § 100. finančnega zakona za leto 1938-/39. predpisuje ministrski svet na predlog ministra za kmetijstvo v soglasju z ministrom za trgovino in industrijo tole
uredbo
o dopolnitvi uredbe o pospeševanju svilarstva.*
Člen 1.
Členu 2., točki 5., uredbe o pospeševanju svilarstva M. s. br. 849 z dne 16. oktobra 1936.** se dodaje tale stavek:
»Minister za kmetijstvo se pooblašča, da sme sporazumno z ministrom za trgovino in industrijo in v soglasju z ministrom za finance pri državnih denarnih zavodih najemati za Direkcijo svilarstva in državnih svilam v Novem Sadu posojila na podstavi dohodkov sklada za pospeševanje svilarstva, ki se vodi pri Državni hipotekarni banki:«
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v, • »Službenih novinah«.
Minister za kmetijstvo Sv. Stankovič s. r.
Minister za trgovino in industrijo dr. Vrbanič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji dne 17. junija 1938. izrekel povsem soglasnega s prednjim predlogom ministra za kmetijstvo in ministra za trgovino in industrijo in je odobril prednjo dopolnilev uredbe.
V Beogradu dne 17. junija 1938.; M. S. št. 560.
Namestnik predsednika ministrskega sveta in ministra za zunanje posle dr. Korošec s. r.
(Sledijo podpisi ostalih ministrov.)
(Ta uredba je bila prvič objavljena v »Službenih' novinah« št. 137 z dne 22. junija 1938. in je stopila tega dne v veljavo.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 23. junija 1938., št. 138/XLII/351.
** »Službeni list« št. 799/99 iz 1.1936.
343.
Na podstavi § 2., odst. 4., uredbe o nadzorstvu uad zavarovalnimi podjetji predpisujem tale
pravilnik
o podatkih, ki jih mora priložiti zavarovalno podjetje prošnji za dovolitev poslovanja.*
Člen 1.
(') Vsako zavarovalno podjetje mora po § 2. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji** svoji prošnji za dovolitev poslovanja priložiti:
a) družbina ali zadružna pravila;
b) svojo poslovno podlago;
c) dokaz o popolnoma vplačani osnovni glavnici;
č) dokaz, da ima najmanj 100 zadružnikov, če gre za zavarovalno podjetje na zadružni podlagi.
(2) Tuje zavarovalno podjetje, ki prosi dovolitve za poslovanje v kraljevini Jugoslaviji, mora predložiti tudi še:
a) dokaz, da posluje v svoji državi vsaj že 10 let;
b) dokaz, da je tudi našim domačim zavarovalnim podjetjem dovoljeno, poslovati v državi, kjer ima podjetje svoj glavni sedež;
c) dokaz, da je glavni zastopnik v naši državi, ki mora biti jugoslovanski državljan in nastanjen v kraljevini Jugoslaviji, izrečno pooblaščen za polnopravno izdajanje zavarovalnih polic, za sklepanje in podpisovanje vseh drugih pogodb, listju in spisov, ki se nanašajo na zavarovanje, za opravljanje vseh poslov, ki so potrebni za konstituiranje podjetja in položbo določene varščine, kakor tudi vobče za zastopanje podjetja pred sodiščem in pred vsemi drugimi oblastvi;
č) vsako drugo listino ali spis, ki ga po potrebi zahteva ministrstvo za trgovino in industrijo.
Člen 2.
Poleg podatkov, predpisanih v dotičnih zakonih in uredbah, morajo vsebovati pravila tudi še:
a) panoge in vrste zavarovanja, s katerimi se podjetje bavi ali namerava haviti;
b) poslovno območje, v katerem posluje ali namerava poslovali;
c) določbe o zbiranju in voditvi rezerv in skladov;
č) določbe o obsegu jamstva zadružnikov, če gre za
zadrugo.
Člen 3.
Poslovno podlago, katere se mora podjetje pri svojem poslovanju držati, sestavljajo:
a) splošni pogoji za posamezne panoge in vrste zavarovanja in pozavarovanja, ki morajo na jasen način vsebovati tudi načela za določanje vrednosti preveda (redukcije) in vrednosti odkupa police kakor tudi določbe o tem, po katerih pogojih in do katerega zneska dajejo posojila na police;
b) premijske tarife;
c) zavarovalno-tehnična načela za izračun premijskih rezerv;
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije* z dne 21. junija 1938., št. 136/XLI/334.
** .»Službeni lists št. 150/22 iz 1. 1937.
č) matematične osnove, ki morajo za vse tarife po panogah in vrstah zavarovanja vsebovati; tabele pomira-nja, onemoglosti, bolezni itd., računsko obrestno mero, način izračunavanja kosmatih (bruto) premij (vštevanje akvizicijskih in upravnih stroškov, stroškov za poterja-vanje denarja, dodatka za riziko itd.), obrazce za izračun premij in premijskih rezerv (matematičnih, po neto-metodi) in obrazce za izračun odkupne vrednosti, posojila, kapitalizacije, podaljšave itd. (k vsakemu obrazcu mora biti naveden po en konkreten računski primer);
d)	načela za udeležbo pri dobičku, kolikor ni to določeno v pravilih.
Člen 4.
(‘) Za dokaz o popolnem vplačilu osnovne glavnice predloži zavarovalno podjetje potrdilo tistega izmed denarnih zavodov, naštetih v naslednjem odstavku, ki je prevzel v redni polog denarne zneske, položene za prevzete delnice ali deleže.
(2) Vplačila po prevzetih delnicah ali deležih sinejo sprejemati Narodna banka, Poštna hranilnica, Državna hipotekarna banka, denarni zavodi, za katerih obveznosti jamči država, banovina ali kako drugo samoupravno telo, kakor tudi tiste zadružne zveze in zasebni denarni zavodi, katerih osnovna glavnica znaša vsaj 5,000.000 dinarjev. Iz važnih razlogov sme po zaslišanju pristojne trgovinske ali trgovinsko-industrijske zbornice minister za trgovino in industrijo odvzeti posameznim denarnim zavodom za določen čas pravico, prevzemati vplačila po prevzetih delnicah ali deležih.
(;1) V potrdilu denarnega zavoda mora biti potrjeno: da je denarni znesek, ki je pri njem v obliki rednega pologa, bil prevzet kot vplačilo osnovne glavnice; da mu povratne terjatve, s katerimi bi se mogel tak znesek zmanjšati, niso znane; da more uprava družbe ali zadruge s tem zneskom svobodno razpolagati in da odgovarja denarni zavod za pravilnost vseh teh izjav, danili v potrdilu.
Člen 5.
Zavarovalno podjetje, ki je dobilo dovolitev za poslovanje pred uveljavitvijo uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, sme predložiti v dokaz, da je osnovna glavnica v celoti vplačana, poročilo uprave z letnimi zaključnimi računi za poslednje poslovno leto.
Člen G.
t
Zavarovalna podjetja, ki so dobila dovolitev za poslovanje pred uveljavitvijo uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, morajo najdalj v treh mesecih od dne, ko stopi ta pravilnik v veljavo, predložiti ministrstvu za trgovino in industrijo vse osnove in podatke, določene v prednjih členih. Če minister za trgovino in industrijo v šestih mesecih od dne predložitve vseli predpisanih osnov in podatkov ne zahteva dopolnitve ali spremembe ali ne izda odločbe, veljajo za odobrene.
Člen 7.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 10. junija 1938.; II. št. 22.187/K.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
■ - .... — ■ —
344.
Na podstavi § 9., odst. 4., in § 19. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji predpisujem tale
pravilnik
d osnavljanju in voriitvi registra za vrednote matematičnih rezerv.*
Cleii 1.
Osnovanje in voilitcv registra.
(') Pri vsakem zavarovalnem podjetju se osnuje register za vrednote matematičnih rezerv.
(-) Register se vodi v dveh primerkih na posebej za to določenih obrazcih. En primerek je pri podjetju, drugi Pa pri ministrstvu za trgovino in industrijo (§ 9., odst 1., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji).
Clen 2.
Predmeti vpisovanja v register.
O V register se vpisujejo:
1. vse vrednote, v katerih so naložene matematične rezerve alj ki rabijo za kritje teli rezerv;
2. skupni znesek posojil na police.
('-) Pred vpisom nepremičnin in pravic na njih se mora vpisati v zemljiške knjige zaznamba, s katero se Poočituje. da spadajo te nepremičnine in to pravice med matematične rezerve ali da rabijo za njih kritje Zaznamba se vpiše v zemljiške knjige na predlog prizadetega zavarovalnega podjetja; izbrisati se pa sme samo po odobritvi ministra za trgovino in industrijo. Pravni učinek te zaznambe je enak pravnemu učinku vpisa v register (člen 6.).
Clen 9.
.Vpisovanje v register. — Sprememba vpisa in vpis na zalitcVo nadzornega oblastva.
(‘) V primerek registra, ki je pri zavarovalnem podjetju, se vpišejo vrednote, brž ko se vanje nalože matematične rezerve ali se določijo, da rabijo za kritje teh rezerv. Skupni znesek posojil na police se vpiše na koncu računskega leta. 0 vsakem vpisu ali spremembi v registru mora podjetje neutogOtna obvestiti ministrstvo za trgovino in industrijo.
(-) V primerek registra, ki je pri lem ministrstvu, se opravljajo vpisi enkrat na lelo. V ta namen mora podjetje po sklepu računskega leta neulegoma zahtevati od ministrstva njegov primerek registra, opraviti potrebne vpise, potrditi v registru samem točnost teh vpisov s Pečatom firme podjetja in s podpisi oseb, upravičenih za podpisovanje te firme, in vrnili ministrstvu njegov Primerek obenem s svojim primerkom registra. Ministrovo mora oba primerka primerjati in na njima uradno zaznamili svoj izvid kakor tudi morebitne pripombe glede °bliko ali vsebine vpisov. Poleni pošlje podjetju njegov Primerek, da poslopa po pripombah in vodi register dalje,
Clen 4.
Javnost registra.
0)	Vsakomur je dovoljeno, vpričo pristojnega organa ttonistrstva za trgovino in industrijo brezplačno vpogle-_ tj register za vrednote matematičnih rezerv, ki je pri
_	*	-Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije^	z	dne
junija 1938., st. 136/XLi/335.
tem ministrstvu, kakor tudi tiste spise, po katerih so bili vpisi v ta register opravljeni.
(-) Vsakdo je prav tako upravičen, zahtevati od ministrstva za trgovino in industrijo prepis vseh ali posameznih vpisov ali spisov, omenjenih v prednjem odstavku. Prepise izdaja pristojni organ ministrstva po plačilu ustrezne takse.
(s) Ministrstvo za trgovino in industrijo izda, če se to od njega zahteva, potrdilo, da neki vpis obstoji, da o takem vpisu ni bilo naknadnih vpisov ali sprememb, da je vpis izbrisan ali da ga vobče ni bilo. Za to potrdilo veljajo predpisi zakona o taksah.
Clen 5.
Sprememba vpisa in vpis na zahtevo prizadetih oseb.
(‘) Kdor misli, da je z vpisom v register ali s tem, da neki vpis ni bil opravljen, oškodovan, sme predlagati, nuj odredi minister za trgovino in industrijo spremembo ali opravo vpisa.
(2)	Ce je sprememba obstoječega vpisa ali oprava novega vpisa odvisna od sodbe v že uvedeni pravdi, sme odložiti minister svojo odločbo o tej spremembi ali vpisu, dokler se pravda ne konča.
Clen 6.
Učinek vpisa v register.
Vrednote, vpisane v register, so posebna odmenjena imovina, iz katere se predvsem poravnavajo obveznosti podjetja, ki izvirajo iz zavarovalnih pogodb, po katerih je osnovana matematična rezerva, za katere kritje rabijo ali v kateri so naložene te registrirane vrednote (§ 9., odst. 2., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji).
Clen 7.
Upravljanje vrednot odmenjene imovinc in razpolaganje
z njimi.
C) Odmenjena imovina se upravlja ločeno od ostale imovine podjetja. Denar, vrednostni papirji in druge premičnine odmenjene imovine se morajo hraniti v mejah kraljevine Jugoslavije. Podjetje je dolžno, poslati ministrstvu za trgovino in industrijo natančnejše podatke o kraju in načinu hranjenja kakor tudi o spremembah, ki bi jih hotelo napravili v tem pogledu. Prav tako je dolžno na zahtevo ministrstva predložiti na vpogled premične vrednote odmenjene imovine in listine, s katerimi se potrjujejo in dokazujejo pravice, ki spadajo vanjo.
(•) Odmenjena imovina ali posamezni njeni deli se smejo odsvojiti popolnoma (prodali) ali le deloma (zastavitev, hipoteka, služnosti) samo po poprejšnji odobritvi ministra za trgovino in industrijo. Le vrednostni papirji se smejo tudi brez predhodne dovolitve lega ministra zamenjati z drugimi papirji, navedenimi v § S., odst. 1., t. a), b), c), č) in d), uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, toda samo tako, da ostane skupna vrednost po tečaju ista in da se ne prekrši določba § 8., odst. 2., te uredbe.
C) Zemljišča, poslopja ali kaka druga imovina, obremenjena s hipoteko ali podobno zastavo, kakor tudi premične stvari, na katerih obstoje posebna zavarovanja, ne morejo služiti za naložbo matematičnih rezerv in se torej tudi ne smejo pribavljati s sredstvi odmenjene imovine, katero le rezerve tvorijo.
Clen 8.
Uvedba stečaja nad imovino zavarovalnega podjetja.
(') Ob uvedbi stečaja poskrbi stečajno sodišče, da se primerek registra podjetja takoj sklene in izroči ministrstvu za trgovino in industrijo radi ugotovitve stanja odmenjene imovine ob času uvedbe stečaja. Vrednote tako ugotovljene odmenjene imovine so v stečaju posebna masa, za katero postavi sodišče soglasno z ministrstvom posebnega upravitelja in iz katere se enakomerno poravnajo tele terjatve, ki izvirajo iz zavarovalne pogodbe:
a) terjatve, ki izvirajo iz zavarovalnih primerov, ki so, nastopili po uvedbi stečaja, do višine zavarovalne vsote;
b) terjatve iz zavarovalnih primerov, ki niso nastopili pred uvedbo stečaja, do višine zneska matematične rezerve za vsako polico posebej;
c) odkupna cena odkupa, ki je bil zahtevan, preden se je uvedel stečaj;
č) terjatve, ki izvirajo iz zavarovalnih pogodb, razveljavljenih z uvedbo stečaja, do višine matematičnih rezerv, ki jim ustrezajo ob času otvoritve stečaja.
(ž) Kolikor bi se te terjatve ne mogle poravnati iz posebne mase, ki jo tvorijo vrednote odmenjene imovine, se poravnajo iz splošne tečajne mase. Iz nje se prav tako poravnajo tudi tiste terjatve zavarovalcev ali zavarovancev, kj niso naštete v prednjem odstavku.
Clen 9.
Kazni.
Minister za trgovino in industrijo sme kaznovati v denarju do 50.000 dinarjev zavarovalno podjetje, ki se ne drži določb tega pravilnika (§ 17. uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji).
Člen 10.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 10. junija 1938.; II. št. 22.190/K.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
315.
Na podstavi § 4., odst. 2., uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji predpisujem tale
pravilnik
o višini prenosnih premij za posamezne zavarovalne panoge.*
Člen 1.
S prenosno premijo glede na določen datum se razume tisti del vplačanih ali za aktivum zaračunanih premij, ki rabi za kritje prevzetih obveznosti iz zavarovanja čez ta določeni datum.
Člen 2.
Prenosne premije se morajo voditi za vsako posamezno zavarovalno panogo posebej in vpisati kot rezerva v letni zaključni račun in veljajo za njih izračun tele določbe:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. junija 193S., St. 136/XLI/336.
a) Za vse stvarne zavarovalne panoge (zavarovanje za požar, prelom šip, vlom, zavarovanje motornih vozil ipd.), izvzemši zavarovanje za točo in prevozno zavarovanje, dalje za nezgodno zavarovanje in zavarovanje za zakonsko odgovornost drugim se mora izračunati vrednost prenosne premije ali pro rata temporis ali pa tako, da se vzame povprečno najmanj 40%> premij, dospelih v dotičnem računskem letu, po odbitku storna.
b) Pri prevoznem zavarovanju se mora izračunati vrednost prenosne premije tako, da se vzame pri kargo-zavarovanju najmanj 15%, pri kasko-za varovan ju (na kopnem, rekah in na morju) pa najmanj 35% premij za dotično zavarovanje, dospelih v dotičnem računskem letu, po odbitku storna.
c) Tako v primerih pod a) kakor v primerih pod b) se odbijejo ob izračunu prenosne premije tisti deli premije, ki so bili izročeni pozavarovalnicam.
č) Pri zavarovanju za točo rezerviranje prenosnih premij ni potrebno.
d) Pri življenjskem zavarovanju se mora uporabiti pri izračunu vrednosti prenosne premije pravilo, da je prenosna premija v enem računskem letu enaka tistemu delu letne premije, vplačane ali za aktivum zaračunane v tem računskem letu, ki ustreza razliki med časom, za katerega so premije vplačane, in časom, ki se izkazuje pri obračunu bilančne rezerve kot potekli čas.
Člen 3.
Za zavarovanja, pri katerih je bila premija za neko dobo plačana vnaprej, se mora vzeti pri izračunu prenosne premije v enem računskem letu v poštev ves tisti znesek vnaprej plačanih premij, ki mora rabiti za pokritje prevzetih obveznosti iz zavarovanja čez skrajni rok dotičnega računskega leta.
Clen 4.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 10. junija 1938.; II. št. 22.188/K.
Minister za trgovino in industrijo Vrbanič s. r.
» •
Banove uredbe.
346.
III. No. 4926/1.
Na podstavi členov 66. in 67. zakona o notranji upravi z dne 19. junija 1929. (»Službene novine« št. 143/LXI — »Uradni list« št. 313/76 iz leta 1929.) v zvezi s § 11. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o notranji upravi z dne 9. oktobra 1929. (»Službene novine« št. 240/ /XCIX — »Uradni list« št. 417/104 iz leta 1929.) predpisujem radi pospeševanja čebelarstva kot važne panogo narodnega gospodarstva tole
naredbo
o prevažanju čebel na ajdovo pašo na območju političnih okrajev Dolnja Lendava, Ljutomer, Maribor desni breg, Murska Sobota, Ptuj in Škofja Loka.
Člen 1.
Na območju političnih okrajev Dolnja Lendava, Ljutomer, Maribor desni breg, Murska Sobota, Ptuj in Škofja
Loka se smejo čebele poslavljati v ajdovo pašo samo na določena stojišča, na posamezna stojišča pa samo določeno število čebelnih panjev. Postavljati jih smejo v ajdovo pašo samo čebelarji, ki se jim ta pravica prizna po določbah te naredbe.
Člen 2.
Stojišča in najvišje dopustno število čebelnih panjev za posamezna stojišča, katerim čebelarjem in za koliko čebelnih panjev se od k a žejo posamezna stojišča, določi kraljevska banska uprava dravske banovine v posebnem seznamu stojišč za ajdovo pašo, ki ga dostavi prizadetim okrajnim načelstvom in občinam, kjer je na vpogled čebelarjem.
Seznam stojišč določa kraljevska banska uprava po potrebi le vsako peto leto po uspehu ponovne ocenitve ajdovih pašišč.
Stojišča, ki so po tem seznamu še prosta popolnoma ali delno, se odkazujejo čebelarjem po določbah te naredbe.
V morebitnih sporih o tem, kje se nahaja določeno stojišče, odloča kraljevska banska uprava.
Člen 3.
Kdor še nima odkazanega stojišča in namerava pripeljati čebele na ajdovo pašo na kakšno še prosto stojišče, mora do vključno 10. julija dotičnega leta to stojišče prijaviti okrajnemu načelstvu, v katerega območju se stojišče nahaja, ter v prijavi točno navesti število čebelnih panjev, ki jih želi pripeljati. Obenem mora javiti svdj točen naslov ali naslov svojega pooblaščenca in kraj (občino), kjer ima čebele, kadar jih nima na paši.
Če se mu na to prijavo po določbah te naredbe ne dovoli dovoz čebel na prijavljeno stojišče, more. na enak način do vključno 25. julija dotičnega leta prijaviti drugo se prosto stojišče v istem ali drugem okraju.
Okrajno načelstvo vodi spisek prijavljenih čebelarjev po vrstnem redu, kakor so se prijavili, z vsemi zahtevami in podatki in ga mora dati na vpogled čebelarjem, če to zahtevajo.
Člen 4.
Med čebelarji, ki so prijavili dovoz čebel na določeno stojišče do prvega oziroma drugega roka, navedenega v členu 3., imajo prednost oni, ki so se prej prijavili; med onimi, ki so se prijavili do drugega roka, pa oni, ki jim na prijavo do prvega roka dovoz čebel ni bil dovoljen. V letu 1938. se morajo stojišča odkazati v prvi vrsti onim, ki že najdalje dovažajo čebele v dotični okraj, med njimi pa po vrstnem redu prijave.
Člen 5.
Po prijavnem roku (prvem oziroma drugem — čl. 3.) odloči okrajno načelstvo ob upoštevanju prednosti po členu 4., katerim prijavljenim čebelarjem in za- koliko čebelnih panjev se odkažejo še prosta prijavljena stojišča, in obvesti o tem vse za dotična stojišča prijavljene čebelarje. Obvestilo mora biti pismeno in se mora najkasneje osmi dan po dotičnem roku prijavljenemu čebe-larju oziroma njegovemu pooblaščencu vročiti ali neposredno na njegov naslov priporočeno po pošti odposlati na njegove stroške.
Čebelarje, ki se jim odkažejo stojišča, in število dovoljenih čebelnih panjev vpiše okrajno načelstvo v seznam stojišč po členu 2., z izjemo onih čebelarjev, ki se 3‘in odkažejo začasno opuščena stojišča (čl. 8.) samo za ®no pašno dobo, na kar mora okrajno načelstvo opozoriti dotične čebelarje in prizadete občine.
Člen 6.
Razen na stojišča, določena po členu 2., smejo čebelarji z odobritvijo kraljevske banske uprave postaviti čebele v ajdovo pašo tudi na druga nova stojišča, če na to pristanejo domači čebelarji v okolišu 1'A km od novega stojišča. V takem primeru mora čebelar kraljevski banski upravi predložiti obenem s prijavo tudi dotični po pristojni občini potrjen pismeni sporazum z okoliškimi čebelarji s točno označbo novega stojišča in števila čebelnih panjev, ki naj se postavijo na to stojišče. Odobrena nova stojišča, dotične čebelarje in število dovoljenih čebelnih panjev vpiše kraljevska banska uprava v seznam stojišč po členu 2.
Člen 7.
Seznam stojišč za ajdovo pašo vodijo kraljevska banska uprava, okrajna načelstva in pristojne občine, te pa le za svoja območja. Vse izpopolnitve in izpremembe v seznamu po členih 5., G. in 8. se morajo sporočati ostalim pristojnim oblastvom radi vpisa v ta seznam.
Po členih 2., 5. in 6. v seznam vpisani čebelarji ob-drže odkazana stojišča za določeno število Čebelnih panjev, dokler se po določbah te naredbe ne črtajo iz seznama oziroma se jim število panjev ne zniža (čl. 8.) ali dokler kraljevska banska uprava na novo ne določi seznama po členu 2.
Člen 8.
Čebelarji, ki imajo v seznamu stojišč za ajdovo pašo odkazana stojišča, a ne nameravajo vsaj tri četrtine dovoljenega jim števila čebelnih panjev pripeljati na od-kazano stojišče, morajo to javiti okrajnemu načelstvu, v čigar območju se stojišče nahaja, najkasneje do 5. julija dotičnega leta, da se more stojišče odkazati drugemu prevaževalcu. V prijavi se mora navesti, ali je opustitev stojišča začasna ali trajna. Opustitev stojišča je začasna, če velja le za eno pašno dobo, sicer pa je trajna.
Čebelarjem, ki dve leti zapored ne pripeljejo na odkazano stojišče dovoljenega jim števila čebelnih panjev, kraljevska banska uprava primerno zniža v seznamu določeno število čebelnih panjev; onim pa, ki dve leti zapored ne pripeljejo v prvem odstavku določenega števila panjev, a tega prej ne prijavijo po določilu prvega odstavka, odvzame odkazano stojišče, če tega zadostno ne opravičijo, in jih črta iz seznama. Ravno tako črta okrajno načelstvo iz seznama one čebelarje, ki odkazano stojišče trajno opuste.
Člen 9.
Pred 5. avgustom, v škofjeloškem okraju pa pred 12^ avgustom se čebele ne smejo pripeljati v ajdovo pašo. Po 15. avgustu je vsak prevoz čebel v ajdovo pašo razen v primerih člena 11. prepovedan. Osem dni po končani paši, a najkasneje do 15. septembra jih mora vsak dovoznik odpeljati. V izrednih primerih more kraljevska banska uprava določene roke spremeniti.
Člen 10.
Čebelar mora najkasneje tretji dan po dovozu pristojni občini javiti število v pašo pripeljanih panjev.
Člen 11.
Ako v kakšnem kraju po 2. avgustu toča ali kakšna druga vremenska nezgoda onemogoči ajdovo pašo, sme prizadeti čebelar do 25. avgusta tudi brez predhodne prijave premestiti svoje Čebele na kakšno drugo, v seznamu stojišč za ajdovo pašo določeno, a še prosto sto-
jišče, ali pa na kakšno drugo pašišče, ki ni v seznamu določeno, a na to le s sledečo omejitvijo:
Dovožene čebele se ne smeijo postaviti na taka mesta, kjer je v okolišu GOO m od prostora, kamor se nameravajo postaviti, že 100 čebelnih panjev, če pa to število še ni doseženo, se jih sme postaviti toliko, da se doseže to število čebelnih panjev, V škofjeloškem okraju znaša maksimalno število panjev za okoliš 75.
V tem primeru mora čebelar dovoz čebel prijaviti pristojni občini najkasneje tretji dan po dovozu in če jih pripelje iz druge občine, ji mora obenem s prijavo predložiti potrdilo dotične občine, da na prej določenem pašišču paša ni mogoča zaradi vremenske nezgode.
Clen 12.
Da se zabrani ropanje, sta v času ajdove paše do odvoza čebel vsem čebelarjem, tudi domačim, prepovedana točenje in prodaja svežega ajdovega medu. Prepovedana jo nadalje uporaba tako poškodovanih panjev, da je čebelam mogoč dostop tudi drugod in ne samo pri žrelu, dalje vzdrževanje brezmatičnih panjev in vsako odpiranje in pregledovanje panjev v brezpaštiih urah.
Clen IH.
Kdor pripelje čebele na ajdovo pašo proti predpisom te naredbe (čl. 1., G., 9., 11.), jih mora na zahtevo občine odpeljati v roku, ki mu ga ta določi. Ta rok ne sme bili krajši od treh dni. Ce tega ne stori, sme občina čebele odstraniti na njegove stroške in nevarnost. Enako sme občina po 15. septembru (čl. 9.) odstraniti dovožene čebele, če jih čebelar kljub opominu ne odpelje v določenem roku.
Clen 14.
Kdor krši to naredbo z dejanji, navedenimi v členu 13., nadalje kdor krši določila členov 10. in 12. in končno, kdor neopravičeno ne odjavi dovoza čebel po členu 8. ali napačno prijavi, kje ima čebele kadar jih nima na paši (čl. 3.), se kaznuje po členu G9. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10-— do 500-—din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od 1—10 dni. Denarne kazni se izrekajo v korist državne blagajne (čl. 70. navedenega zakona).
Člen 15.
Za pritožbe zoper odredbe okrajnih načelstev in občin po tej naredbi veljajo predpisi občega upravnega postopka. Pritožbe se morajo rešiti pospešeno, a najkasneje v roku 8 dni.
Člen IG.
Veterinarsko-policijski predpisi in predpisi občega 'državljanskega zakonika s to naredbo niso prizadeti.
Cobelni panji po tej naredbi so panji velike mere. Dva kranjiča ali dva čebelna koša veljata za en panj velike mere.
Clen 17.
Ta naredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine«. S tem dnem se obenem razveljavlja za politične okraje, naštete v členu 1., »naredba o prevažanju
čebel na ajdovo pašo« z dne 23. junija 1936. (»Službeni list«, št. 388/52).
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 7. julija 1938.
Namestnik bana,
• pomočnik: dr. Majcen s. r.
347.
Spremembe v staležu drž. irt banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. junija 1938., 1. št. 6754/1, je bil Črešnik Anion, policijski stražnik lil. razreda zvaničnik lil. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika II. razreda zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. junija 1938., I. št. 6760/1, je bil Kuralt M a t e j, policijski stražnik III. razreda zvaničnik III skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika 11. razreda zvaničnika II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. junija 1938., L št. 6766/1, je bil Plevnik Leopold, policijski stražnik lil. razreda zvaničnik 111. skupine pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, postavljen za policijskega stražnika 11, razreda zvaničnika 11. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. junija 1938., I. št. 6770/1, je bil Raztresen Jožef, policijski slra/nik lil. razreda zvaničnik 111. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda zvaničnika
II. skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 15. junija 1938., 1 št. 6773/1, je bil Sivka Mihael, policijski stražnik III. razreda zvaničnik
III. skupine pri upravi policije v Ljubljani, postavljen za policijskega stražnika II. razreda zvaničnika
II.	skupine na dosedanjem službenem mestu.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 20. junija 1938., I. sl. 6863/1, je bil prelil e S č e n po polrebi službe Štancer L j u d o v i k, banov, računski inšpektor VI. pol. skupine, od kraljevske banske uprave v Ljubljani k upravi banovinske pod-kovske šole v Ljubljani.
*
Z odlokom kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. junija 1938., I. št. 6693/1, je bil pre-m e š č e n po potrebi službe Golja Franc, banovinski služitelj v. d. cestnega nadzornika pri okrajnem cestnem odboru v Litiji, in poslovljen za služitelja pri kraljevski banski upravi v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d. d, ? Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Milialek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 56. kosu IX. letnika z dne 13. julija 1938.
Razglasi kraljevske banske uprave
kV. Št. 200/81.	2085-3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje /a dobavo 1280 ton malih kock za gradnjo sodobnega. cestišča na drž. cesti št. 2 od km 612*500—613'800 (Labore—Kranj)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo "a dan 3. avgusta 1938. ob 11. uri dop. v prostorih XII, sekcije za gradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani, Miklošičeva c. 14. Pojasnila in ponudbeni Pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobe med uradnimi urami pri *e.i sekciji.
Ponudbe naj se glase v obliki popasla v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša 659.200 dinarjev.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz r;,zglasa o licitaciji na razglasnih deskah teh ni,
‘nega oddelka ter XII. sekcije za Sradnjo drž. ceste Ljubljana—Kranj v Ljubljani.
Kralj, banska uprav« dravske banovine.
V Ljubljani dne 11. julija 1988.
V. No. 93/182.	"	1948-3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske oanovine v Ljubljani razpisuje za regu-bieijo Savinje pod (Vijem od km 22'290 do km 23*320 (IV. etapa) drugo javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 23. julija 1938. ob 11. uri dop.
v.	sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljub-tjoni. Pojasnila se dobč med uradnimi dcanii pri tehničnem oddelku v Ljubljani ali tehničnem razdelku v Celju.
Ponudbe naj se glase v obliki popu-s'u v odstotkih (tudi z besedami) na v*°lo odobrenega proračuna, ki znaša
din 2,256.453*07.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz '^zglasa o licitaciji na razglasni deski kliničnega oddelka.
Ki*alJ. banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 4. julija 1938.
lVL No. 16.174/1.	2025
Sprememba
v imeniku zdravniške zbornice za dravsko banovino.
|e K-V Marojevič Peter, zdravnik v Celju, niči/ vP'sau v imenik zdravnikov zdrav* zbornice za dravsko banovino, banska uprava dravske banovine. "V- Ljubljani, dne 7. julija 1938.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 42/38-3.	2033
Amortizacija.
Na prošnjo Trtnika Franceta, pos. v Zadvoru št. 57, se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v leku 6 mesecev po objavi v Službenem listu« svoje pravice. Sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Delnice Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, Tvorniška centrala v Vevčah, št. 145.251 -145.275, 145.301—145.325, 145.276— 145.300, 145.326-145.350 in 28.776— 28.800 v nominalni vrednosti po 100 din. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 7. julija 1938.
Og 40/38-3.	2032
Amortizacija.
Na prošnjo Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani se uvaja postopek za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v teku 6 mesecev po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Okrajne posojilnice v Litiji štev. 7675 z vlogo 15.886 din, glaseča se na ime Godec Uršula.
01.rožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 7. julija 1938.
P 192/38.	2014
Oklic.
Tožeča stranka: Kregar Karol, pos., Veščica, je vložila proti toženi stranki: Makovec Karol, posestnik, Veščica, radi 200 din s prip. k opr. štev. P 192/38 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 17. avgusta 1938. ob 9. uri, pred tem sodiščem, soba št. 6.
Ker bivališče tožeue stranke ni znano, se postavlja Šajnovič Nikolaj, posestnik in župan v Razkrižju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se sama ne izjavi ali ne postavi pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dne 2. julija 1938.
•g*
II P 682/38.	2002
Oklic.
Tožeča stranka: Dergas Alojzija, hišna posestnica v Mariboru, Koroška c. 48, ki jo zastopa dr. Rosina Igor, odvetnik
v Mariboru, je vložila proti toženi stranki: Hambsch Leopoldini, zasebnici v Mariboru, Koroška c. št. 48, sedaj ne* znanega bivališča, radi din 1050 s prip. k opr. št. 11 P 682/38 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 25. avgusta 1938. ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 80, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za skrbnika dr. Zega Božidar, sodni pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru, ki jo'bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IT.,
dne 24. junija 1938. sili P 785/38.	2001
Oklic.
Tožeča stranka: Panič»Josipina, šivilja v Mariboru, Vrtna ulica št. 3, ki jo zastopa dr. Rosina Igor, odv. v Mariboru, je vložila proti toženi stranki: Hambsch Leopoldina, sedaj neznanega bivališča, radi din 85 s prip. k opr. št. II 785/38 tožbo.
Prvi narok za ustno razpravo se je določil na 25. avgusta 1938. ob devetih dop. pred tem sodiščem v izbi št. 80, razpravna dvorana.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, se postavlja za skrbnika dr. /.ega Božidar, sodni pripravnik pri okrajnem sodišču v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. II.,
dne 24. junija 1938.
-j.
I 595/38—17.	194.1
Dražbeni oklic.
Dne 19. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vojnik-okol. vi. št. 91.
Cenilna vrednost: din 7598*—.
Vrednost pritekline: din 10'—.
Najmanjši ponudek: din 46S0'—.
Vadij: din 760'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Celju, odd. A'L,
dne 24. junija 1938.
•i*
I 1418/38—7.	1042
Dražbeni oklic.
D ne 19. avgust a 1938. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Verpete vi. št. 205.
Cenilna vrednost: din 16.835'25.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 11.223'50.
Vadij: din 1700'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VF.,
dno 27. junija 1938.
•j.
1 332/38—10.	'	1951
Dražbeni oklic.
Dne 19. avgusta 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 0 dražba nepremičnin v dveh skupinah: 1. zemljiška knjiga k. o. Črnomelj vi. št. 90 (samo hiša s hlevom);
2.	zemljiška knjiga k. o. Črnomelj vi. št. 90 (pare. št. 411/74, 411/84, 760/5), k. o. Črnomelj vi. št. 861.
Cenilna vrednost: ad 1. din 60.312'50; ad 2. din 9179'10.
Najmanjši ponudek: ad 1. dinarjev 30.156'25, ad 2. din 6119'50.
Varščina: ad 1. din 3016'—, ad 2. din 612'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, dne 30. junija 1933.
I 509/38.	1978
Dražbeni oklic.
Dne 16 avgusta 1938. o I) osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Nasoviče vi. št. 124, 279, 322.
Cenilna vrednost: din 106.285'—.
Vrednost pritekline: din 4900'—.
Najmanjši ponudek: din 70.843'50.
Varščina: din 10.626'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče \ Kamniku, dne 30. junija 1938.
I 234/38-5.	1869
Dražbeni oklic.
Dne 17. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Suhor vi. št. 300.
Cenilna vrednost: din 4405'65,
Najmanjši ponudek: din 2938'—.
Varščina: din 441'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 23. junija 1938.
I 693/37—17.	2017
Dražbeni oklic.
Dne 8. avgusta 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Čatež vi. št. 40, 588, Čerina
vi.	št. 166.
Cenilna vrednost: din 192.71 fl' 15.
Najmanjši ponudek: din 128.47570.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 14. junija 1938.
•J*
I 192/38-11.	1898
Dražbeni oklic.
Dne 17. avgusta 1938. ob osmi h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 121 k. o. Veliki Trn.
Dražba se bo vršila najprej po skupinah (katerih je šest in je njihova sestava, cenilna vrednost, najmanjši ponudek in varščina razvidna iz družbenih pogojev), nato pa glede celote.
Cenilna vrednost: din 108.931'15.
Vrednost priteklin: din 2630'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 72.621'—.
Varščina: din 10.894'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 24. junija 1938.
»j.
I 255/38-7.	1736
Dražbeni oklic.
Dne 18. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje vi. št. 338 do polovice.
Cenilna vrednost: din 34.720'—.
Najmanjši ponudek: din 23.150'—.
Varščina v gotovini: din 3472'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 13. junija 1938.
-j.
Va 1 668/38.	1998
Dražbeni oklic.
Dne 18. avgusta 1938. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Iška vas vi. št. 200 in 386, k. o. Studenec vi. št. 553 in 566 in Colo vi. št. 159 v 6. skupinah.
Cenilna vrednost: 1. sk. din 24.150'—,
11.	sk. din 2234'—, III. sk. din 587375,
IV.	sk. din 11.181 '25, V. sk. din 2413'-, Vi. sk. din 4675'50.
Najmanjši ponudek: I. skupina din 16.100'—, II. sk. din 1490'-, III. din 3916'—,	IV. sk.	din	7455'—, V.	sk.
din 1609’—,	VI. sk.	din	3117'—.
Varščina: I. sk. din 2415'—, II. sk. din 224'—, lil. sk.	din	588'—, IV.	sk.
din 1119'—,	V. sk.	din	242'—, VI.	sk.
din 468'— (v gotovini ali v vrednostnih papirjih).
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Va., dne 1. julija 1938.
Va I 5990/37.	2034
Dražbeni oklic.
D n e 18. avgusta 1938. ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi šl. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Lanišče vi. št. 69, 70, 506 v 2 skupinah.
Cenilna vrednost: I. skupina dinarjev 101.23475, II. skupina din 2269'—.
Najmanjši ponudek: I. skupina din 67.492'—, II. skupina din 1513'—.
Varščina: 1. skupina din 10.124'—»
II.	skupina din 227'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražiteljn, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski leg8 sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. Vfl-»
dne 1. julija 1938.
I 1652/36.	2008
Dražbeni oklic.
Dne 17. avgusta 1938. o P °! [ devetih bo pri tem sodišču v sob1
Štev. r>(5.  ----------
Stran 307.
st. 18 dražba nepremičnin: njiv, pašnikov, travnikov, gozdov itd., zemljiška knjiga Križevci 2/36 vi. št. 11, 559, 648, 653, 658, 661, 664, 666, 669, 672, 700, 701, 703, 837, 838, 847, 915, 910, 930, 651, >/, vi. št 112, 138, 619, 708.
Cenilna vrednost: din 12.867-24. Najmanjši pon ud ek: din 8578-16. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV.,
dne 19. maja 1938.
1 534/38-12.	1904
Dražbeni oklic.
D ne 17. avgusta. 1938. o pol i devet ib bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Janžki vrh vi. št. 60. Cenilna vrednost: din 17.542*75. Najmanjši ponudek: din 11.695*25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sH'er bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sedišča
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 24. junija 1938.
1 533/38-14.	1910
Dražbeni oklic.
Dne 17. avgusta 1938. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču y sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga d. o. Zg. Pristava vi. št. 212. Cenilna vrednost: din 8364*—. Najmanjši ponudek: din 5576*—.
. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe. Sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnin v škodo zdražitelja, je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki jo nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 24. junija 1938.
1 466/38—10.	1903
Dražbeni oklic.
D ni e 17, avgusta 1938. o p o 1 i v 11 a j s t i h bo pri podpisanem sodišču j, s°bi št. 7 dražba nepremičnin zemlji-?, knjiga d. o. Dolena vi. št. 28.
Cenilna vrednost: din 30.553*95. Rednost priteklin: din 700'—. aimanjši ponudek: din 20.170*—. 'avice, ki bi ne pripuščale dražbe, ^ bnglasiti sodišču najpozneje pri draž-etti naroku pred začetkom dražbe,
sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 24. junija 1938.
I 64/38-12.	2004
Dražbeni oklic.
D n e 17. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin (zidane piitlične hiše, hleva s podom in hrambo, svinjaka s kaščo, kozolca, njiv, travnikov, gozdov in sadnega vrta) zemljiška knjiga Sv. Jurij vi. št. 130, 274 in 281.
Cenilna vrednost: din 20.656'—.
Vrednost pritekline: din 320*—, vštetih že v gorenjem znesku.
Najmanjši ponudek: din 13.772'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
lede nepremičnin v škodo zdražitelja,
i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah, dne 19. junija 1938.
I 127/38-8.	2013
Dražbeni oklic.
Dne 5. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sevnica polovica vi. št. 511.
Cenilna vrednost: din 1755'—.
Najmanjši ponudek: din 1170'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, kj je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče Sevnica, dne 3. junija 1938.
I 550/37/16.	1705
Dražbeni oklic.
Dne 16. avgusta 1938. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Stična vi. št. 118.
Cenilna vrednost: din 26.900*—.
Najmanjši ponudek: din 17.932*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 2. junija 1938.
1 31/38-8.	1863
Dražbeni oklic.
D n e 19. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Muljava vi. št. 17.
Cenilna vrednost: din 98.700*—.
Vrednost pritekline: din 1150'—.
Najmanjši ponudek: din 66.567'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražite-lja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori, dne 20. junija 1938.
1 146/38-8.	1860
Dražbeni oklic.
D n e 19. avgusta 1938. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vransko vi. št. 16.
Cenilna vrednost: din 79.744*—.
Najmanjši jronudek: din 53.162*65.
Varščina: din 7975*—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Vranskem, dne 11. junija 1938.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih zadrugah:
697.
Sedež: Črnuče.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica na Črnučah, reg. zadruga z neoni. zavezo.
Izbriše se član načelstva Jerko Franc, vpiše pa se član načelstva Lap Franc, posestnik v Dobravi št. 4.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. I1L, dne 28. maja 1938.
Zadr. V 167/36.
$
698.
Sedež: Hinje.
Dan vpisa: 20. junija 1938.
Besedilo: Parni mlin in žaga r. z. z
o.	z. v Hinjah.
Vpiše se razdružitev z likvidacijo. Firma ima pristavek: >v likvidaciji«.
Likvidatorja sta: Germ Ignac, posestnik na Plešu, in Porenta Anton, župnik na Vačah.
Upniki se pozivajo, da se zglasijo pri zadrugi oziroma likvidatorjih.
Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. T., dne 20. junija 1938.
Zadr. 111 63/5.
69».
Sedež: Horjul.
Dan vpisa: 8. junija 1938.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Horjulu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se elan načelstva Gabrovšek Andrej, vpiše pa se elan načelstva Buh Jakob, posestnik v Horjulu št. 16.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. junija 1938.
Zadr. T 92/75.
#
700.
Sedež: Hotederšica.
Dan vpisa: 8. junija 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Hotedcršiei, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Petkovšek Ivan, vpiše pa se član načelstva Petkovšek Jožef, posestnik in gostilničar v Hotederšici št. 28.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4. junija 1938.
Zadr. IV. 267/38.
*
701.
Sedež: Log pri Boštanju.
Dan vpisa: ‘2. junija 1938.
Besedilo: Električna zadruga za vas Log pri Boštanju r. z. z o. z.
Vpišejo se nova pravila, sestavljena v skladu z zakonom o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937., ki se v izvlečku glase:
Sedež: Log pri Boštanju.
Besedilo: Elektrarniška zadruga r. z. z o. j.
Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov. Zato zgradi svojo elektrarno ali od druge elektrarne nabavlja električni tok in ga dobavlja svojim zadružnikom.
Poslovni delež znaša din 25'—, ki se plača takoj pri vstopu. Zadružniki lahko vpišejo nadštevilue poslovne deleže, ki jih pa lahko odpovedo. Jamstvo je omejeno. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim 22krat-nim zneskom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Pravico zastopali zadrugo ima predsednik upravnega odbora ali pa po tem odboru pooblaščena oseba.
Podpis zadruge: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora ali pa en član tega odbora in en pooblaščeni nameščenec zadruge.
Oznanila se izvršujejo na razglasni deski v poslovalnici zadruge, javni razglasi, zlasti vabila na skupščino pa s polo na podpis.
Izbris vseh dosedanjih pravil.
Obenem se izbrišeta izstopivša člana upravnega odbora: Savina Franc in šoštar Fric, vpišeta pa novoizvoljena člana: Rozman Ivan, posestnik, Log 7, in Avsec Anton, posestnik, Log št. 39. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 2. junija 1938.
Zadr. III 144/5.
702.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 9. junija 1938.
Besedilo: Akademska podporna zadruga v Mariboru, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
I. Izbrišejo se člani načelstva: dr. Ploj Miroslav, Godina Albin, Boštjančič Franc, Haas Herta, Mulej Zoran in Janžekovič Ivan, vpišejo se pa novi člani načelstva:
dr. Miler Fero, odv. v Mariboru, Aleksandrova c. 11,
Sax Hinko, trgovec, tiskarnar in pos. v Mariboru, Prešernova 31,
Hribernik Stanko, dipl. phil., Maribor, Zrinjskega trg 6,
Prah Lea, stud. phil., Maribor, Koroška c. 47,
Gala Marjan, stud. iur., Maribor, Stephensonova 2,
Vesenjak Jelka, stud. med., Krčevina pri Mariboru, Lešnikova 4.
II. Po sklepu občnega zbora z dne
13.	aprila 1938. so se spremenila pravila v § 10.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 9. junija 193S.
Zadr. V 90/5/6.
*
703.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 23. junija 1938.
Besedilo: Lekarnarska zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Po .sklepu občnega zbora z dne 26. maja 1938. so se prilagodila pravila določbam zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937. in spremenila v §§ 2. in 3. ter dopolnita z novim § 26.
§ ‘2. pravil dobi na koncu novo točko:
i)	2da izdeluje zdravila vseh vrst«.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. junija 1938.
Zadr. V 97/3.
*
791.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 23. junija 1938.
Besedilo: Splošna nabavljalna in hranilna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Arbeiter Alojz in Klančnik Ivan.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. junija 1938.
Zadr. V 36/16.
*
705.
Sedež: Mošnje.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Mošnjah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 18. aprila 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Mošnjah.
Sedež: Zg. Otok.
Zadruga ima namen pospeševati go* spodarske koristi svojih zadružnikov, zalo:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke;
2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena zadruga nabavlja in vzdržuje potrebne zgradbo in inventar.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici.
Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi pred farno cerkvijo v Mošnjah.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor, njeno firmo pa podpisuje tako, da ,se podpišeta po dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in po en nameščenec, ki ga pooblasti upravni odbor.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. maja 1938.
Zadr. XI 24/5.
*
706.
Sedež: Mozirje,
Dan vpisa: 24. maja 1938.
Besedilo: Gospodarska zadruga v Mozirju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva Orel Janez, vstopil pa Turk Franc, posestnik v Brezju.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. IIL,
dne 24. maja 1938.
Zadr. III 72/39.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 23. junija 1938,
Besedilo: Kmetska hranilnica in posojilnica v Ormožu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na zadružnih pravilih, sprejetih na občnem zboru dne
14.	maja 1938., naslanjajočih so na zakon o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo zadruge odslej:
Kmetska hranilnica in posojilnica v Ormožu, zadruga z neomejenim jamstvom.
Cas trajanja je nedoločen.
Zadruga ima namen pospeševali gospodarske koristi svojih zadružnikov, zalo:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun;
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem krediti*;
3. daje svojim zadružnikom kredit*’’
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovo proizvodov in zavarovanja.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, razglaša tudi pri farnih cerkvah sodnega okraja ormoškega.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov.
Nasproti sodišču, ostalim oblastvom in drugim osebam zastopa zadrugo predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se Pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in po en nameščenec, ki ga po predhodni načelni odločbi skupščine pooblasti upravni odbor.
Zbrišejo sc dosedanji člani upravnega odbora: Fideršek Anton, Sterman Anton, Meško Jožef, Kandrič Jožef in Novak Ivan.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 23. junija 1938.
Zadr. 111 38/10.
Sedež: Ormož.
Dan vpisa: 2. junija 1938.
Besedilo: Zadružna elektrarna v Ormožu, registrovana zadruga z omejeno 2HY(*ZO,
Izbrišeta se člana načelstva Rosina Adolf in Lasič Joško, vpišeta pa novo-■zvoljena člana načelstva:
Sadravec Peter, industrialec v Ormožu, in Masten Matevž, kovaški mojster v Ormožu.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. junija 1938.
Zadr. II 106/33.
Bedež: Polhov Gradec.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v “olhovem Gradcu, registrovana zadruga 1 neomejeno zavezo.
Izbrišeta se člana načelstva Gerjol "Jatej in Lamovec Jože, vpišeta pa se V*.ana načelstva Božnar Pavel, posestnik 1111 lesni trgovec, Pristava št. 16, in Ma-’°lt Janez, posestnik, Setnik št. 1(1. ^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 28. maja 193S.
Zadr. I 76/65.
Sedež: Radovljica.
Jbm vpisa: 24. maja 1938.
Besedilo: Kmečka hranilnica in poso-1'liiica v Radovljici, registrovana zadruga neomejeno zavezo, j,, obrišeta se člana načelstva Dežman v.luiic in Gregorc Joža, vpišeta pa so a“a. načelstva: inž. Zupanc Jernej, po-"'nik, na Lancovem št. 17, in Avsenek OL	v	Vrbnjah št. 1.
•ožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111., dne 23. maja 1938.
Zadr. V 216/69.
711.
Sedež: Rečica ob Savinji.
Dan vpisa: 7. junija 193S.
Besedilo: Kmetijsko društvo v Rečici ob Savinji, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Iz načelstva so izstopili: Planovšek Anion iz Potoka, Banko Jožef iz Št. Janža in Kiefelj Ivan iz Dobletina; vpišejo se pa: Šimenc Franc, posestnik, Vimpasle 4, Krefelj Ivan, posestnik, Pusto polje št. 16, in Dolinar Ivan, posestnik v Rečici ob Savinji št. 37.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 7. junija 1938.
Zadr. I 225/116.
*
712.
Sedež: Rečica pri Laškem.
Dan vpisa: 7. junija 1938.
Besedilo: Nabavna in prodajna zadruga v Rečici pri Laškem, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izstopil je iz načelstva Sučič Stanko, vstopil pa Lešnik Jakob, posestnik v Rečici 61 pri Laškem.
Okrožno kol trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 7. junija 1938.
Zadr. IV 74/15.
*
713.
Sedež: Ribnica na Poh.
Dan vpisa: 2. junija 193S.
Besedilo: Produktivna zadruga kamnosekov, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ribnici na Pohorju.
Izbriše se član načelstva Breznik Alojz, vpiše pa novoizvoljeni član načelstva Verdinek Ivan, kamnosek v Ribnici na Pohorju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III., dne 2. junija 1938.
Zadr.' V 54/11.
*
711.
Sedež: Rudnik.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Rudniku, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Izbriše se član načelstva Martinec Anton, vpiše pa se član načelstva Nebec Karol, posestnik v Babni gorici štev. 14.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. maja 1938.
Zadr. IX 257/9.
*
715.
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 19. maja 1938.
Besedilo: Posojilnica v Rušah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na občnem zboru dne 24. aprila 1938., naslanjajočih se na zakon o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Ime zadruge: Posojilnica v Rušah, registrovana zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zalo:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun:
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite;
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin, komisijsko vnovčevanje njihovih proizvodov in zavarovanja.
Cas trajanja je nedoločen.
Poslovni delež znaša din 50, ki se mora plačati takoj ob pristopu.
Jamstvo je neomejeno.
Svoje priobčitve Razglaša zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase in vabila na skupščino pa tudi v enem dnevnem časopisu.
Upravni odbor je sestavljen iz 7 članov.
Pravico zastopali zadrugo ima upravni odbor.
Podpis zadruge se izvršuje na ta način, da se pod besedilo firme svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 19. maja 1938.
Zadr. I 70/63.
*
716.
Sedež: Ruše.
Dan vpisa: 9. junija 1938.
Besedilo: Sadjarska zadruga v Rušah, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Zadruga temelji odslej na pravilih, sprejetih na občnem zboru dne 28. aprila 1938., naslanjajočih se na zakon o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Ime zadruge odslej:
Sadjarska zadruga z omejenim jamstvom v Rušah.
Cas trajanja je nedoločen.
Obrat in predmet:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih članov sadje, ter ga vnovčuje nepredelano in predelano;
2. nabavlja in vzdržuje v dosego svojih namenov potrebne stavbe, orodje in druge naprave;
3. prireja za svoje člane strokovna predavanja, razstave in sejme za sadje ter njega izdelke.
Poslovni delež znaša 100 din in se mora vplačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in pa z njih trikratnim zneskom.
Svoje priobčitve razglaša zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase in vabila na skupščino pa tudi s pismenimi obvestili ali okrožnicami.
Upravni odbor je sestavljen iz 5 zadružnikov.
Pravico zastopati zadrugo ima upravni odbor.
Podpis firme: Besedilo zadruge podpisujeta skupno po dva člana upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 9. junija 1938,
Zadr. V 115/4.
717.
Sede/.: Selo.
Dan vpisa: 31. maja 1938.
Besedilo: Sirarska zadruga v Selu. re-gistrovana zadruga z omejeno zavezo.
Izbriše se elan načelstva Toman Janez, vpiše pa se član načelstva Pangerc Janez, posestnik na Selu pri Bledu štev. 11.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. UL,
dne ‘28. maja 1938.
Zadr. 102/65.
Razglasi raznih uradov in oblastev
II.	št. 24.093/38.
1991-2-2
Oklic.
Na pritožbo sosedov, da obratovanje Narodne tiskarne v Knafljevi ulici z dimom in smradom močno moti okoliške prebivalce,
odreja mestno poglavarstvo na osnovi §§ 119., 108. in 109. ob. zakona komisijsko obravnavo
na dan 30. julija 1938. ob 9. uri na mestu samem.
Interesenti se vabijo, da se razprave ndeleže ozir. vlože svoje prigovore pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani ali pismeno ali ustno na samem razpravnem naroku.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 6. julija 1938.
St. 5525/5—38.
*
1989-2—2
Razglas.
Plahuta Albert, mesar iz Šmarjetc št. 72, občina Sv. Krištof, je zaprosil za gradbeno in vodopravno dovolitev ter odobritev po zakonu o obrtili za mesarsko obratovalnico na pare. št. 662 k. o. Belo, sestoječo iz klavnice, delavnice in hladilnice.
Za pogon hladilnega aparata namerava ukoriščati vodno silo potoka Jordana s pomočjo vodnega kolesa polu mera 2’5 m. Dovodni žleb je predviden lesen s 3 podporami na 8 metrski dolžini. Odvajala se bo voda po 7 m dolgem propustu iz betonskih cevi 0 60, izpeljanem pod zasebno cesto v staro strugo potoka.
V ta namen se odrejata v smislu § 144. stavbnega reda za bivšo Štajersko z dne 9. februarja 1857., de/., zak. št. 5, § 11. zak. z dne 12. marca 1866., dež. zak. št. 6, § 51. zakona o ukoriščanju vodnih sil z dne 30. junija 1931., Služb, list št. 333/52—31, in §§ 105., 107. in 109. zak. o obrtih z dne 5. novembra 1931., Služb, list št. 572/76—31, komisijski ogled in razprava na četrtek dne 21. julija 1938. ob 11.50 uri s sestankom udeležencev na kraju samem.
Izstop na železniški postaji Rimske Toplice.
Mejaši in drugi interesenti se vabijo, da se udeležijo komisijskega ogleda in razprave in podajo morebitne ugovore — v kolikor jih niso vložili že prej — pri razpravi, ker se na poznejše ne bo oziralo in se bo smatralo, da se prizadeti strinjajo z nameravano napravo in za to potrebno odstopitvijo ali obremenitvijo zemljiške lastnine. Zaprošena dovolitev in odobritev pa se bosta izdale, ako se ne pojavijo pomisleki javnega značaja.
Načrti so do dne komisijskega ogleda razpoloženi pri sreskem načelstvu v Laškem med uradnimi urami vsakomur na vpogled.
Sresko načelstvo v Laškem, dne 5. julija 1938.
Teh n. No. 1914/1.
*
2036
Razpis licitacije.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje I. javno ustno licitacijo za prodajo dotrajanega 10-tonskega motornega valjarja »Puricelli« na dan 1. avgusta 1938. ob 11. uri dop. v pisarni tehničnega razdelka v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica — Vrazov trg 4/1, soba št. 55.
Izklicna cena znaša din 0-60 na kilogram dejanske teže. Kavcijo v znesku din 600'— je vložiti najdalj do dneva licitacije pri davčni upravi Ljubljana-mesto.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 11. julija 1938.
Tehn. No 1447/3.
*
2037
Razpis licitacije.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani razpisuje za oddajo vzdrževalnih gradenj, de! in dobav za državne ceste v skrajšanem roku L javno pismeno licitacijo, ki se bo vršila v sobi štev. 55 tehničnega razdelka v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica, in sicer:
a) na dan 28. julija ,1938. ob Ib. uri dopoldne;
din
1. nabava motornega kolesa 24.000-—
2. nabava cestnega orodja
(100 lopat)	1.500-—
3. nabava snežnega	pluga	7.000-—
4. obnova propusta v km 4-680
drž. ceste št. 49	44.485‘20
5. razširitev propusta v km
4’812 drž. ceste št.	50	24.489'60
6. pleskanje železnega mostu čez Savo v km 5-617 drž.
ceste štev.	50	99.677-75
b) na dan	29. julija 1938. ob 10. uri dopoldne:
7. poprava lesenega mostu din čez Bistrico pri Domžalah
v km 15-020 državne ceste
štev. 50	93.666-68
8. prezidava obrežnega zidu v km 27-800 državne ceste
štev. 50	14.749-21
9. gradnja opornega zidu v kni 46'690 državne ceste
štev. 52	49.98712
10. gradnja opornega zidu v din km 47'591 državne ceste
štev. 52	49.971	39
11. gradnja cevnih propustov na državni cesti št. 52: a) cevni propast v km 76'500: din 1.870’—, b) cevni propasti v km 76-650,
77-350,77-500,80-450,80-500,
80-550.81 -550,82-000,82-150 in 82-200: din 20.000-—, r) gradnja propusta v km SOM: din ‘2.130’—, č) gradnja propusta v km 82’300:
din 2.260'—, skupno:	26.260’—
Ponudbo naj se glase v obliki popasla v odstotkih (tudi v besedah) na zneske odobrenih proračunov. Kavcija znaša za naše državljane 10% proračunske vsote, zaokrožene na cele stotake, in j<> ije vložiti pri davčni upravi Ljubljana-mesto. Ponudbe do zneska 5.000 din je kolkovati z državnim kolkom 10 din, od zneska 5.000 do 20.000 s kolkom 50 din, vse ostale pa s kolkom 100 din.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe med uradnimi urami v pisarni tehničnega razdelka Ljubljana, Vrazov trg 4/1.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Ljubljani,
dne 11. julija 1938.
Štev. 971/1938.
*
Razpis.
2000
Občina Kog, p. Sv. Bolfenk pri Središču, okraj Ptuj, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika-priprav-niku.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (/Sl. list kr. banske uprave dravske banovine z dne 29 julija 1936.), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Služ. listu: pri tej obč. upravi.
Natančnejše informacije dobe reflek-tanti pri županu.
Uprava občine Kog, dne 7. julija 1938.
Št. 1516.
*
Razpis.
‘2015
Uprava občine Studenec pči Sevnici, srez Krško, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovne šole.
Pravilno kolkovane prošnje po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih (>SI. list kr. banske uprave dravske banovine« z dne ‘29. julija 1936.), je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v >Sl« listu« pri tej občini.
Uprava občine Studenec, dne 8. julija 1938.
^'
Št. 5198.	2023-2-1
Konkurz za mesto zdravnika.
Po odloku ministrstva za sociali’*? politiko in ljudsko zdravje S. št. 19.10' •/, dne 1. julija 1938. se razpisuje k°n' kurz za popolnitev mesta zdravniku-'
uradniškega pripravnika pri Državnem zdravilišču v Topolščici.
Prošnje kandidatov, taksirane po predpisih in opremljene s potrebnimi dokumenti, naj se pošljejo upravi Državnega zdravilišča v Topolščici v roku 15 dni od dneva objave konkurza v >Službenih novinali , v katerih je razpis istočasno objavljen.
Uprava državnega zdravilišča Topolščica, dne 11. julija 1938.
Štev. 594/38 pr.	2009
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani razpisuje mesto fakultetnega knjižničarja na juridični fakulteti V Ljubljani.
Pravilno kolkovane, lastnoročno pisane in podpisane prošnje, opremljene z listinami po členu 3. zakona o uradniki]) in z dokazilom o popolni srednje-šcdski izobrazbi po Čl. 185., lil, c, obče univerzitetne uredbe, je vložiti najkasneje do 30. julija 1938. na rektoratu univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljeni.
Prednost imajo prosilci, ki so že bili v državni ali samoupravni službi. Poleg državnih jezikov morajo kompe-tenti obvladati tudi nemščino in po možnosti še kak romanski jezik. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 2. julija 1938.
Rektor: dr. Kušej s. r.
Razne objave
2022
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo jo z odlokom
* dne 19. februarja 1938., -t. 48.71 l/V/37, "a osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug in njihovih zvez z dne «3. novembra 1934. dovolilo podpisani Zadrugi;
, L odlog plačil za dobo 6 let, računajoč od 19. februarja 1938.; odlog velja i'-> dolgove, nastale do 3. julija 1937.;
2.	obrestna mera za stare vloge se ^reja na 2% bruto, računajoč od dne julija 1937.
\ Kapelah dne 1. julija 1938.
Kmečka posojilnica za krajni občini Kapele in Bojsno, r. z. z n. z.
2005
Objava.
Ministrstvo za kmetijstvo je z odlokom
* (l«e 80. marca 1938., štev. 98.888/V/37, m* osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih J*'Uug in njihovih zvez z dne 23. no-
mnbra 1934. dovolilo podpisani za-
'0'Ugi:
* U odlog plačil za dobo I* let, računa-!j(' od 30. marca 1938. Odlog velja za
°*S?ove, liiistale do 28. decembra 1937.; on .°l,r(‘stna mera za stare vloge se ®ia na 2 °/o bruto, računajoč od f,ece,nbra 1937.
s,'jilnica za Loški potok. Drago in travo, reg. zadruga z ueom. zav.
2027
Vabilo na IV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Autoprometna zadruga z o. z. v Ljubljani
dne 21. julija 1938. ob ‘A 10. uri v sejni dvorani Kmetske posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani
z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva o poslovanju zadruge v preteklem poslovnem letu.
2. Poročilo nadzorstva in sklepanje o odobritvi računskih zaključkov za preteklo poslovno leto.
3. Slučajnosti.
Ako bi ob določeni uri občni zbor ne bil sklepčen, bo čez pol ure drug občni zbor, ki sklepa veljavno ne glede na število navzoč ni h in zastopanih članov.
Načelstvo.
*
2030
Društvo Sv. Florijana
proti požarnim škodam, vzajemna re-gistr. zadruga z o. z. v Ljubljani sklicuje izredni občni zbor zadružnikov, ki se bo vršil 23. julija 1938. ob 17. uri v L nadstropju kavarne »Emona« v Ljubljani, Tyrševa cesta 1, s sledečim dnevnim redom; 1. poročilo načelstva, 2. sprememba pravil, 3. nadomestne volitve v načelstvo in nadzorstvo, 4. slučajnosti.
Načelstvo.
*
2019
Vabilo.
Podpisana zadruga vabi Članstvo na občni zbor, ki bo due 25. julija t. 1. ob 19. uri zvečer v sejni dvorani hotela Metropol — Miklič, Ljubljana, Masary-kova cesta 22, I. nadstr., z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo likvidatorja in 2. odstop dosedanjega in volitev novega likvidatorja.
V Ljubljani dne 12. julija 1938. Narodna prosveta v Ljubljani, r. z. z omej. zav. v likvidaciji.
Skrabar Stane s. r., kot dosedanji likvidator.
*
2026
Vabilo na XIV. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Jugočeška, Jugoslovansko češka tekstilna industrija d. d. Kranj
v petek dne 29. julija 1938. ob tl. uri dop. v družbenih prostorih v Kranju
z nastopnim
dnevnim redom:
1. Poročilo upravnega sveta.
2. Predložitev računskih zaključkov in bilance za poslovno leto 1937.
3. Poročilo revizorjev in sklepanje o poročilu upravnega sveta ter revizorjev.
4. Sklepanje o uporabi obraln. uspeha.
5. Volitev dveh revizorjev in enega namestnika.
6. Slučajnosti.
Po § 14. družbenih pravil imajo glasovalno pravico oni delničarji, ki so predložili pri družbeni blagajni v Kranju 6 dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z nezapadlimi kuponi vred. Delničarji glasujejo lahko po § 18. družbenih pravil ali osebno, ali pa po pooblaščencu. Posest 10 delnic daje pravico enega glasu. (§ 10. družbenih pravil.)
Upravni svet.
*
2020
Objava.
Pri žrebanju dne 9. julija 1938. so bile izžrebane sledeče obveznice S. K. Ilirije za Smučarski dom v Planici:
L izdaja:
2, 14, 20, 26, 27, 29, 30, 42, 44, 51, 54. 58, 60, 61, 72, 77, 84;
106, 123, 139, 158, 162, 165, 166, 177, 178,
215, 226, 227, 237, 263, 265, 277, 291;
309, 311, 313, 314, 320. 322, 324, 335, 349, 352, 354, 366, 379, 386;
404, 405, 406, 414, 415, 439, 443, 450, 458. 460;
503, 510. 515, 521, 538, 546, 560, 569, 574, 580, 582, 597;
611, 629, 633, 661;
708, 712, 716, 721, 748, 759, 761, 778, 782, 783, 797:
804. 809, 822, 823, 835, 842, 843, 851, 854. 874, 893:
912, 919, 979.
II.	izdaja:
5, 9, 27, 44, 48, 49, 61, 91;
100, 105, 115, 116, 126, 133, 142, 153, 156, 157, 177;
202, 226, 229, 232, 243, 244, 254, 268, 269, 272, 278, 289, 298;
310, 311, 312, 314, 324, 328, 335, 364, 370, 385;
421, 426, 433, 449, 451, 462, 468, 475, 481, 494;
503, 505,	525,	548,	588;
603, 611,	614.	618,	619,	637,	639,	640,
643, 656, 657, 659, 668, 678, 687;
715, 738,	746,	762,	764,	782,	793,	794;
801, 806,	829.	851,	860,	861,	862,	866,
869, 871, 872, 875, 891:
906, 919, 932, 958, 966, 980, 997.
Zadruga Dom Ilirija v Planici.
1924-3-3
Poziv upnikom.
Gospodarska in kreditna zadruga udruženja vojnih invalidov kraljevine Jugoslavije, krajevni odbor v Tržiču, je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivlje-jo, da prijavijo svoje terjatve likvidatorju Osani Miroslavu, rač. inšpektorju, Ljubljana, Gledališka ulica št. 10.
*
2018
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 2—3509/38 za motorno kolo in jo proglašam za neveljavno.
Mencin Alojzij s. r., .Velike Lašče.
2016
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico bicik-)a, evid. št. tablice 142.351, izdano od sreskega načelstva v Radovljici, ter jo proglašam za neveljavno.
Papler Franc s. r., Breznica.
*
2003
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. tablica štev. 35.292) in jo proglašam za neveljavno.
Šepec Ivan s. r., Rakovec št. 15.
* 2028 Objava.
Izgubil sem spričevalo II. razreda meščanske šole v Ljutomeru in ga proglašam za neveljavno.
Zauneker Zoltan s. r.,
učenec, Pragersko.
*
2012
Industrija platnenih izdelkov d. d. Jarše, pošta Domžale.
Bilanca per 31. decembra 1937.
Aktiva: 1. Zemljišča, stavbe in stroji din 18,905.227'—, 2. blagajna. Poštna hranilnica in vrednostni papirji dinarjev 237.749’91, 3. dolžniki 5,648.443'86 dinarjev, 4. zaloga surovin in izdelkov din 10,900.26770, 5. izguba ex 1936. dinarjev 161.069’22, skupaj 35,852.757'69 dinarjev.
Pasiva: 1. Delniška glavnica dinarjev j0,000.000'—, 2. upniki dinarjev 25,619.920'86, 3. dobiček din 205.493'38, 4. rezervni fond ex 1935. din 27.343’45, skupaj din 3o,852.757'69.
Račun izgube in dobička per 31. decembra 1937.
Izdatki: 1. Predelava blaga 133.322'50 dinarjev, 2. režija din 13,939.192‘13, 3. odpisi od nepremičnin in premičnin din 959.873'58, 4. dobiček din 205.493'38, skupaj din 15,237.881'59.
Prejemki: 1. Kosmati dobiček na blagu din 15,237.881'59.
Upravni svet.
*
Zaključni računi Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti.
Čista bilanca dne 31. decembra 1937.
Aktiva: Novo poslovanje: gotovina din 128.1397)4, valute din 29.725'25, dolžniki din 501.145’50, skupaj 659.010‘29. Staro poslovanje: gotovina din 88.754'18, menice din 5,i37.670’29, vrednostni papirji din 9.374'—, dolžniki 9,135.750'44, nepremičnine din 1,227.72875, podjetja din 600.000'—, inventar din 27.613'—, prehodne postavke din 551.736'50, dolž-
2007
niki za inkaso din 495.283'—, dolžniki za garancije in kavcije din 6.000'02, skupaj din y,938.920*47.
Pasiva: Novo poslovanje: hranilne vloge din 85.949'05, upniki din 573.061'24, skupaj din 659.010'29. Staro poslovanje: delniška glavnica din 1,250.000'—, rezervni fond din 16.067'04, pokojninski fond din 49.482'20, hranilne vloge dinarjev 10,950.430'41, upniki din 4,288.979'90, prehodne postavke din 43.7527)6, upniki za inkaso din 495.283'—, garancije in kavcije din 6.000'02, dobiček: a) prenos iz leta 1936. din 32.506'92, b) v l. 1937. din 147.408'13, skupno din 179.915*05; skupaj din 17,938.920'47.
Račun zgube in dobička dne 31. decembra 1937.
Zguba: Obresti din 418.053'87, upravni stroški din 78.422'18, plače in doklade din 143.850'—, davki in pristojbine din 53.01050, dobiček din I79.9io'05, skupaj din 873.251'60.
Dobiček: Prenos iz leta 1936. 32.506'92 dinarjev, obresti din 705.37678, iznos bančnih poslov din 67.779'85, dohodki nepremičnin din 40.37475, dohodki podjetij din 24.894'20, vplačane dubiozne terjatve din 2.31910, skupaj 873.251'60 dinarjev.
Upravni svet.
Imeije
Računski zaključek Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani z.a poslovno leto 1937.
Račun bilance z 31. decembrom 1937.
1975
Dol^
	din
Posestva	16,086.237'—
Stroji . . ..... .	4.728.701—
Založni sodi .....	323.767—
Prevozni sodi 		27.052—
Mobiljar		1—
Gostilniški inventar . .	105.995—
Ste-kleničnica in kletarski	
inventar		689.311 —
Inventar in obrat zalog .	1,957.324—
Vprežna živina ....	60.988'15
Zaloge		 .	6.941.616'69
Dolžniki in garancije . .	17,183.096-81
Vrednostni papirji . . .	3,317.041-22
Gotovina v blagajni . .	101.168-23
51,522.899-1(1
Delniška glavnica . . , Rezervni sklad 43.876'— Fond za dvomljive terjatve 208.787'04 Rezerva za kritje dubioznili terjatev . . . 475.000-— Kapitalni rezervni sklad . . 19,050.758'33
Upniki........................
Nedvignjena dividenda . Dobiček 1037 1,077.255-71 prištevši prenos dobička lanskega leta . . 38.460-77
'ilill
24,000.000—
20,744.421-37 5,058.867 25 3.888—
1,115.722-48
51.522.899-10
Dati
Račun dobička in izgube z 31. decembrom 1937.
Imeli
Surovine.....................
Stroški (vprega, mezde, plače, stroški zalog in
6lično)...................
Davki........................
Odpis dubioznili t. in amortizacijski odpisi . Dobiček 1937 1,077.255 71 prištevši prenos lanskega	<
dobička . . 38.4G077
din 7,211.804-02
10,920.529-55
1,078.891-11
2,629.604 —
1,115.722-48
22,956.551-76
Prenos dobička lan. leta . Pivo, kvas, špirit in drugi dohodki 34,152.550-38 manj trošarine . . 11,387.481-39
hišne najemnine
din
38.100-77
22,765.068-99 153.016-—
22,1)56.551-76
.V Ljubljani dne 31. decembra 1937.
Pravilnost izvlečkov iz knjig potrjujeta računska preglednika:
Dr. Janko Berce s. r.	Peter	Capek	s.	r.
Za upravni svet:
Andrej Šarabon s. r.	Avgust	Tosti	s.	r.
Objava.
pa pri blagajni Delniške družbe pivoJ varne Union v Ljubljani i. s. od 1. iu" nija 1938. naprej.
Po sklepu XXVIII. rednega občnega zbora z dne 31. maja 1938. se izplačuje za kupon štev. 28. dividenda v znesku din 4-— odštevši 10 %ni davek na dividendo, torej neto din 3-60 za kupon. Dividenda se izplača proti predložitvi kupona štev. 28 pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani ali
Ljubljana dne 31. maja 1938.
Upravni svet Delniške družbe pivovarne Union v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. (Tlaka in zalaga Tilkama Mačku i Ljubljani, njtn grtditamiki 0. Mihalek s Ljubljani