rtsjsfsnkdaa rasen anketne**' 1 la prasnlke«. J P i«s«d šattf except Soturdojrs, 1 Sonda/s and HeMSnya. M ROSVETA ^ GLASILO SLOVENSKE NAÉQDNE PODPORNE JEDNOTE .TIAl XXX_Om 1MB Je HM »—ta M HI I I —É- J—— ia ------— - - ----------- -------- -- Uradniški in uprarnlSkl prostori: 1617 South UwndnU Aw. Of fie* of Publication: MA7 South UwndnU Aro. Tslephons. Rockwall 4904 Art «4 \%> lata. «I tan ai ZlSZ CHICAGO, ILL., PON PEU EK. II. OKTOBRA (OCT. II), 1937. S N Yearly ATE V.—NUMBER 198 tponska vlada odgovorila Rooseveltu in Ligi narodov 1er »alltat at ip«ial mla of postajo prwrléaé Ht ki auction UM, Act of Oct S, Ulf. authorised en U. U1S. V not! pravi, dm je Kitajska odgovorna za konflikt na Daljnem vzhodu. Japonska ni loreila nobene pogodbe z invazijo Kitajske. Rooseveltov govor v Chicagu, v katerem je obsodil agresivnost, je rezrahljal prijateljske vezi med Ameriko in Japonsko. Toki jeka vlada ne bo odnehala v kampanji, dokler ne za tre proti-jsponske agitacije na Kitajskem ftkio, 9. okt. — Japonski tuji urad je obdolžil Kitajsko loeti za konflikt v noti, ije odgovor Ligi narodov in A-priki, ki sta obaodiU japonsko ivnost na Kitajskem. No-danes objavljena in se "Liga narodov smatra Japon-So akcijo na Kitajakem za kr-| Inje pogodbe devetih držav, ki bila sklenjena 1. 1922 in ga-ira Kitajski teritorialno ne-djivost, kakor tudi Kellogg-ndovega pakta. Ameriški dr-ni department je po Roose-»vem govoru v Chicagu ss-I slično stališče. Vee to je po-nerazumevanja pravih enov Japonske, kar tokijska silno obžaluje. Sedanji likt so povzročile kitajske ki so napadle japonske čete «verni Kitajski. Po izbruhu likta v Sanghaju In v sever-Kitajski smo v interesu last-obrambe podvzeli akcijo, da jo protijaponsko agitacijo. [Iiriahtevamo, je zatrt je te agi-in vzpostavitev miru na j nem vzhodu. Japonska nima »rialnih ambicij, zato ttdaje likt. Kitajska ae je zvtzaia 1 komunisti in zanika Japonski ivice na Kitajskem. Kitajeka ifo krši proti vojne pogodbe, Japonska, in s tem ograža mi mir, kakor tudi prijave vezi med tokijsko in a-IstriAko vlado. Washingtonska Modba ne prepoveduje obram-\m vojne in uverjeni smo, da fcivuka druga država, ki bi bili prizadeta tako kot je Japon-■k* v sedanjem konfliktu, zavzeli isto stališče." to>ihaj, 9. okt. — General Inne Mataui, vrhovni poveljnik jM»n«ke armade na šanghajski f«>nti, je naslovil na Kitajce Milamacijo, katero nankingška *1*da "mstra za formalno vojno "»Poved. Matsui pravi v prokla-¡¡M da je japonska armada Opravljena in se bo poeluftila ** »redstev, da uniči svoje so-»nlflike. Hongkong, 9. okt. — Poročila «Kantona se glasijo, da so Ja-J^kc ¿tt€ okupirale otok Ho-ki leti 20 milj južnozapad- * Kantona, pristaniškega ■*» v južni Kitajski. Druga Prsvi, da ao japonski letalci Jrovno »upadli kitajska meeta * Progi Kanton-Hankow želez- C/° organizira ladje- S rad nitke delavca ^'whington, D. C., 9. okt. — l'nited Federal Workers geriet, organizacija CIO. Je J**aile veliko organizatdW-J^mpanjo v federalnih ladje-m orožarnah. Istočasno l organizacija okrca- J^R Ujnika. njegove ne-Z^nt ^^ katerih ae ** organizi- ¡¿,7 dtr'IVC«v v federalni oro-^^''"WphlJI. Glavni sUn J 1 nit«l Federal Workers ^tegniti okrog 86,000 de-^ v; «> u po*leni v ladjedel-^ ln ^rotarnah, v avoj krog. tero-nstov aetreljenih okt ^ Sovjetske h JI"«nanne. d« JsW-a*- ' ^»onallatlftilli terort-u? umori" upravitelja ZSfigS* * Ruzajevku, Ruatjl. ustreljenih. Razkačeni nadškof potlačil Coughlina Detroitelri "father" preklical radiopridige Détroit, Mkh.. 10. okt.upnik Coughlin, znani radiopridi-gar, je včeraj prekKcal pogodbo z radiopostajo in <> slali ultimat Mussolinijevi vladi, naj takoj odgovori na pove bilo in pove, ali po poslala svoje zastopnike na konferenco ali ne. Italijanaki fašisti so zdaj zavpi-II, ds Anglijs in Frsncljs namenoma širita poročila o pošiljanju italijanskih čet v Španijo. Obe podftigsta akcijo proti Italiji, ki lahko provoclra novo svetovno vojno, samo da preprečita zmago Prancovlh upornikov v Španiji. (Dalje na S. stran! t Green za bojkot japonskega blaga Borba proti agresivnim driavam in diktaturam Denver, Colo., 9. okt. — Dele-gatje na konvenciji Ameriške delavske federacije so s ogromnim aplavzom pozdravili Gree-novo sugestijo, da se Amerika pridruži drugim demokratičnim dršavam, ki ao za splošen bojkot japonskega blaga. Green Je prečital kablogram, ki ga je prejel od Walterja Cltrina, tajnika Kongresa britskih strokovnih u-nij. Kablogram je vaeboval priporočilo glede eprejetja sistema ekonomskih reprisalij proti Japonski, ki je mnogo bolj drastičen in popoln nego ameriški nevtralnostni zakon. Silno odobravanje Greenove sugestije je bilo dokas, da ee de-legatje strinjajo s «tališčem voditelja britaklh delavskih unij. Glasovanje o predlogu, da se A-merlška delavska federacija izreče sa bojkotlranje Japonskega blaga, Je bilo odloženo, ko Je Green pojaanil delegatom, da mora konvencija prej slišati poro-Čilo svojega odseka o mednarodnih odnošajih. John C. Little, braUki delegat britskih strokovnih unij, Je dejal, da angleški delavci zagovarjajo mirovno politiko, vendar so odnehali v opoziciji proti oboroževanju Velike Britanije. "Vse demokratične države se morajo združiti v enotni fronti In voditi borbo proti agresivnim drŽavam in diktaturam," Je rekel Uttle. m v Green Je v svojem odgovoru britskemu delegatu dejal, da ee strinja z nJim, zaeno pa Je ošvr kal fašistično Italijo, Nemčijo ln Sovjetsko unlj& Dejal Je, da se bojkotna akcija proti Nemčiji, ki preganja Žide, še vedno izvaja v smislu zaključka, ki je bil sprsjet na lanski konvenolji ADF. "Popolnoma se strinjamo s stališčem predsednika Roosevelta In Ligo narodov, ki Je obsodila Japonsko kot napadalko na Kitajskem," Je rekel Green. "Ml vemo. da je cilj japonskih militarlstov podjarmljenje Kitajske In proti temu protestiramo." Južna Amerika hvali Roosevelta KONFLIKT V AVTOMOBILSKI UNU SE NADALJUJE Martinov napad na ¿la-ne slaba reklama za unijo "ČIŠČENJE" V UNIJI NEPOTREBNO legi)*, naj ne restavracij v New Yorks, v kale "Predsednik se je postavil na čelo demokratičnih držav" ' " t " Ha nt lego, Hille, 0. okt. — Vee politične grupe v državah Juinej Amerike, levičarji in deanlčarji,! pozdravljajo Rooaeveltovo stališče, katerega Je poudaril v sva Jem govoru v Chicagu. ln vse naglašajo, ds ni govoril asmo kot; predsednik Združenih «i rta v, temveč v imenu vseh demokrs- i tlčnih držsv. Nsčels. ki so blls aprejeta ns pstismerlškl mirovni konferenci v zsdnjem decembru. ao dobila večji pomen. Levlčereki tisk v Ssntlsgu In Busnos Airoau. Argentine, piše, de Rooseveltov govor vaebuje mednarodne implikacije. Drla-ve latlnake Amerike, evropske demokracije ter Amerike so v enem taboru, ki bo vodil borbo proti agreelvnlm driavam In diktaturam. List U Necion v Hantiagu pravi, da Je Roooevelt vodje ne ssmo miroljubnih drisv ns sme-riškem kontinentu, temveč vseh demokratičnih drisv. Drugi II- j atl pišejo, da Rooseveltov govor (»omeni, da se je Amerika pribll-Aala Ligi narodov in da J« pripravljene sodelovetl s njo pri reševanju konflikta med Jspon ako In Kitaj ako. Detroit. — (FP) — Oni dsn, ko je Homer Msrtln, predsednik svtns unije United Automobile Workers of America, "sprejel" deputacljo detroitakih članov na vratih avoje hotelake sobe z re* volverjem v roki, Je meščansko Čaaoplaje hlastnilo po tej novici po vsej deželi in Jo kszalo kot veliko eenzacljo. Bila je res senzacija, toda slaba reklama sa Martina in aa svt-no unijo. Po sodbi detroltsklh poročevalcev, ki imajo v svojem področju dela veke vesti, Je ta Martinova eskapada le nov dokaz, ds moš potrebuje dsljšega oddiha. NJega se Je namreč prijela manlja, da Je "persckutl-ran". To je pokassl še na mil-wauAki konvenciji, ko Js histerično dejal v svojem govoru, "da Je križan, pa naj stori, kar hoče." Martin Je sprvega pojasnjeval ta Incident, da nosi revolver» "ker me zasledujejo." Pozneje, ko se Je bolj zavedel evojega dejanja, je podal posebno Izjavo, v kateri pravit "Zdaj Je vsaj Jasno vssm prizadetim, da mednarodna unija ne bo porivana po manjšinskih skupinah, ki InsceiUraJu ds-monstraclje proti njsnl avtoriteti. Mednarodna unija gre po poti, katero jI Je začrtala mil-wauška konvencija . , , Z deputacljo sem imel povsem zadovoljivo konferenco ln mislim, da Je zdaj vse izravnano. Oni, ki mislijo. da UAW lahko mečejo po-lena pod noge pri njenem prizadevanju, da zgradi unijo disciplinirane moči In štab Inteligentnih in |M>žrtvovalnih voditeljev, ne skušajo rušiti le svtne unije, msrveč tudi CIO." S člansko deputacljo, pred katero se je Martin skrival več dni radi protestov, ker Je odslovil večje število izkušenih In mlll-tantnih unijakih organizatorjev ter jih nadomeatll s svojimi pod-repnlki, Je Martin res govoril. Toda to se Je zgodilo šele potem. ko jo Je dobil po glavi od par članov deputscijs, ko Je Dsnny-Ju Gsllsgherju porinil rsvolvsr v rebrs. Tej deputscljl Js Msrtin po stresnjenju pojasnil, ds Js odslovil orgsnizstorjs, ker niso več potrebni, oziroms vsled potrebe vsrčevsnjs. To pojssnllo ps Js plšksvo. Prvič Js on pod pritiskom svoje frskcijs, ds odds vss s hit lie svojim pristašem na podlagi gesls "zmagovalcem pripada plen." To gealo se Je med podrepnlki pričelo širiti tskoj po konvenciji in tudi isvsjsti. Drugič Je odslovltev organizatorjev msio težko pojssniti z vidika "vsrčevsnjs", ker ao Imeli le po $40 plače na teden, novi organizatorji ps prsjemsjo po $60. Poleg legs unija tudi premesti svoj glsvnl atan Is cenejšega Hoffmanovegs Buildings v luk-suriosne prostore v detroitskem Well street u. V zvezi s "čiščenjem" unij-skih funkciorisrjsv je Homer poetopa! tudi toliko nepremišljeno. da jih je odslovil pet dni pred primarnimi volitvami, v katere je Min unijs močno zsinternsira-ns. Nic ni premislil, ds sns to škodovsti delsvski listi. Deiogscijs Is rsznih tovsrn so skušsle priti do Msrtins In gs pregovoriti, naj obdrži stare or-geniistorje, ker ao.sposobni In bodo potrebni vsled pričakovanega Ma s avtnimi magneti. V glavnem stanu so Jim opetovano JtoUe aa S. PROSVBTX PEOtTKTA THE ENLIGHTENMENT IN LASTNINA ■ LOTIMES NASODMB MlMABNI JBONOTB N PROHVETA SMT-St B». UwafeU A»«.. Glasovi iz naselbin lUownllj. krepko aprtprwil Zanimive beležke Predsednik Roosevelt je končno — In čas je le bil! — krepko ožigosal razbojništvo Japonske, Italija in Nemčije, fašistično razbojniitvo, čeprav ni direktno Imenoval nobene države. Jasno Je ko beli dan, na koga je naalovll svojo žgočo obsodbo. Ko ja pokazal na barbarsko pobijanje civilistov z ženami in deco vred z bombami iz zraka — je pokazal na vse tri razbojnike: Japonsko, ki dan za dnevom že tri meaaea mori kitajske civiliste, In Italijo ter Nemčijo, ki že petnajst mesecev zalagata razbojnika Franka z letali, bombami In letalci za pobijanja ipanakih civilistov! Ko Ja pokazal na "država, ki podpihujejo civilno vojno ln Ji tudi prisostvujejo v državah, katere jim niso nikoli storile nič žalega" — Ja spet pokazal na Italijo in Nemčijo, ki sta že petnajst mesecev udeleženi v Frankovi vojni z legalno in demokratično izvoljeno vlado Špan-akega ljudstva! To je prva Rooseveltova krepka in pravična beseda v mednarodni situaciji, odkar se tako mogočno In brezobzirno ftoplrl fašistično razbojniitvo ob belem dnevu — ln zdaj smo prepričani, da ni bila zadnja. Prvič ja Roosevelt energično obsodil faši-stično plratatvo na suhem, morju in v zraku — In zdaj smo prepričani, da njegova obsodba ne ostane brez efekta. Cas Je le bil, toda nI še prekasno, Roosevelt Je spregovoril v pravem, psihološkem momentu. Da je Roosevelt dobro pomeril in dobro zadel fašistične razbojnike, pričajo odmevi iz prizadetih krogov. Zatulili ao, kakor v srca zabodeni . . . Zatulil je Berlin in arogantno vprašal Roose-velta, če se čuti dovolj močnega za združeno faiiatično fronto! In opozarja ga na Wilsonov fiasko. Kako so razbojniki v Berlinu arogantni! Roosevelt ne hodi po Wilsonovlh potih .. . Zatulil je Rim In hinavsko pokazal na Ruaijo, čei Um naj Rooeevelt išče napadalce. Kakor da ruske podmornice napadajo ladje na Sredozemskem morju! Kakor da ruske bombe pobijajo žene in otroke v Madridu, Valen-ciji in Barceloni! Končno je zatulila reakcija v Ameriki. Reakcija, ki simpatizira s fašističnimi razbojniki, je seveda užaljena in zdaj očita Rooseveltu, da "Izziva vojno" in da bi rad spet "zapletel Združene države" v tujo politiko po Wilsonovem zgledu ^. . Kakor ds ni v Evropi in Aziji vojne. katero so fašisti že izzvali! Kakor da ameriški burbonci ne psktirajo vsa povojna leta z največjimi reakcionarji In razbojniki v Inozemstvu! Roosevelt naj zdaj logično sledi svojim krepkim liesedam z dejanji. Ni treba, da bi mobiliziral ameriško armado in mornarico za policijsko službo po svetu, za — karanteno okuženih fašističnih dežel. Dovolj Je, če izvaja pogodbe, ki jasno definirajo, kaj je neupravičm napad in kaj obrsmba; pogodbe, katere je podpisala tudi Amerika in se obvezala, da se jih bo držala. V smisiu teh pogodb naj vlada Združenih držsv potegne glavo iz peska bedaste "nevtralnosti", naj poglede okoli sebe in naj — pomaga napadenim. žrtvam razbojniškega fašizma. Istočasno naj pa zapre vrata ameriških trgov napadalcem. Združene države naj odpro vrata za blago in kredit napadeni španski republiki ln napadeni kitajski republiki, obenem naj pa Čvrato zapro vrata Nemčiji, Italiji, Japonaki, Portugalski In vsem ostalim zaveznikom fašizma! — Nič ne de. če »>odo ameriški požeruhi, ki kujejo krvave milijone dolarjev iz bojnega materiala. ksterega prodajajo Japonski. Nemčiji in Italiji, cvilill ko jiodgane. ko jim stopiš na vrat. Amerika naj |M»maga s kreditom in potrebščinami demokraciji povsod, kjerkoli Je napadena in terorizirana po diktatorjih, če hoče veljati za demokratično silo in uživati rešpekt vaega demokratičnega sveta. To naj bo zunanja politika Združenih držav! Rooeeveltu so očitali, da nima zunanje politike. Zadnji torek Ja pokazal, da jo ima in ta njegova zunanja politika izgleda in zveni dobro — samo če jI ostane dosleden, če jo bo prestavil iz besed v dejanja. ftkandal Je ža Ml. ko Je ameriška demokracija toliko časa ignorirala fašistična hudodelstva. ampak še ima aswrilka demokracija ča«. da U škandal opera e sebe. , Z oblaka v stari odaMvinl Sharon, Pa^—V Havru, kakor sem te zadnjič omenH, sem Imel smolo zaradi kabin na paraiku. V naši skupini nas je namreč bilo 23 ln vsi smo imeli vozne listke za potovanje na parniku Normandie. Nekateri ao avoje listke kupili pri clevelaodekem agentu parobrodne družbe in ao dospeli v staro domovino mesec za nami pod ajegovim vodstvom. Z njim sem se sestal v LJubljani in uvidel, da je prijazen in uljuden fant. Listld njegovih potnikov so bili v redu, označeni s številkami kabin, zato niso imeli nobenih sitnosti. Drugače pa Je bilo z n*mi, ki smo potovali s skupino newyorškega agenta, četudi smo že tri mesece prej naznanili, da se vrnemo dne 11. avgusta in nam ni preskrbel kabin. Tako smo morali čakati do zadnjega, če bo kaj prostora o-stalo za nas na parniku, ki je imel odriniti iz pristani«* že ob 2. popoldne. tJra je hitro bežala naprej, mi pa smo čftjcali v skrbeh, ali bomo šli. Uradnik je poklical najprej ženske ln gledal v knjigo. To ja vtaknil tu, drugo Martintev Janet, tO-letni bile vse zasedene. Sel sem h komisarju, ki je dejal, naj počakamo, da bo za našo četvorico že kje Iztaknil postelje. Tako smo čakali vsi zadovoljni, ker amo iz-vojevali prvo in glavno zmago, vse do 11. zvečer. Glejte ln strmite! Takrat pa smo bili obveščeni, naj gremo spat—v drugi razred! To so kabine, ne? Odšli smo ln spali kot gospodje. Le da M tako ostalo vso pot! Naši tovariši so med tem bili Tadovedni, da li smo dobili postelje. Zjutraj smo jim povedali, da je vse okej, da imamo postelje v II. razredu. V nali skupini je bilo največ žensk, ki ao fcile seveda dokaj zgovorne. Sle ao k rojaku Veroviku, ki je uslužben na dotičnem parniku ln dobile od njega dovoljenje, da smo Slovenci lahko skupaj pri eni mizi. Tako so poskrbele, da sem bil z njimi pri mizi tudi jaz—torej sedem deklet in en fant, medtem ko so druge mize Imele po sedem fantov in eno dekle. Zabavali smo se imenitno in čas je hitro potekal. Naslednji večer naša četvori-ca dobi obvestilo, da se mora "mufat". Bilo je deset ponoči, ko smo čakali, da ao Ženske izpraznile kabino in vmes godrnjale, pa kaj smo mi hoteli, saj mi smo vendar bili zadovoljni z našo kabino v II. razredu, kdo ne bi bil? Tudi tretjo noč so nas "premufali", potem smo pa imeli mir. Ta sitnost je bila vsled že gori omenjene neprevidnosti s kartami, vsled katere so se morale seliti tudi tiste ženska, ki so se jezile na vso moč na svojega agenta ln so rekle,'da ga bodo preteple, kar se pa menda ni zgodilo. Tretji dan vožnje na morju nam nI nič ugajal. Ko je bilo čas k zajtrku, je večina ostala v po-ateljah. Nekateri' so vstali, a ho se kmalu vrnili, kajti v želodcu se je preveč obračalo in pretila je revolucija, zato je večini postelja bolj dišala ko zajtrk. tamec,\ kateri so pravili, ¿a je vedno je naprej. Nekaterim so vse preobrnili, drugim pa le površno pregledali. Ce so komu kaj vzeli, ne vem, treba pa se j* ravnati po predpisih, kakor oni hočeje. Noben izgovor ne pomaga, da nimaš dosti, da je težko "kufer" odpreti itd. Moraš! Slivovke ali šnopsa lahko nesel en galon, ne več. Ko smo čakali, da so nam pregledali našo prtljago, sem mgie- dvorano, ki je PONDEUEK. 11 .mrnmHj, niš» tkaf vode na glavi v Ponovi vas<| ]«>; ^ se vračaš j* dbmOViflfs **t vselej slabše počutiš. Nekatere I P0' na DoUnjškem. tam, zame in Štiri druge pa ni furlei iz Graditi pri Turjaku, 91-letni »amski berai. dal našega pevca Toneta Sublja, ki nas je veselo pozdravil. Naročil ml je, naj v njegovem imenu pozdravim Sharončane in cem, predsednikom društva 129 SNPJ. Trebeč Je dober delavec na društvenem in kulturnem polju in tudi dober družabnik. Mudil se je tu na obisku pri znancih s svojo ženo. Na Labor day sem se tudi udeležil slavja 20 letnice društva 319 SNPJ v Cuddy ju, kamor smo prišli okrog dveh popoldne. Tam sem videl našega Vipavca Filipa Godino, upravnika Pro-svete is Chicaga, ki je na slav-nosti govoril o problemih in napredku naše SNPJ. Udeležba je bila velika in program lepo izveden. Potem amo se zabavali v apodnjih prostorih med znanci in prijatelji. Ko sem bil namenjen domov ob desetih zvečer, so me Moonrunčanke pripravile v plašno dvorano in me kljub hudi vročini primorale, da sem se dvakrat prav pošteno zavrtel. V naselbini Cuddy se vidimo spet na federacijski seji 24. oktobra! Na 26. septembra me je br. John Podboj, blagajnik tukajšnjega društva "Poetojneka jama" št. 138 SNPJ, povabil, naj aa z njim peljem v Johnstown in vabilu sem se rad odzval. Ob devetih smo zasedli avto in po triurni vožnji smo dospeli na Park Hill k Franku Podboja, tajniku društva št 44 SNPJ. lr. Pod boy je bil baš pri obadu s svojo družino. Po kratkem oddihu in okrepčilu amo se podali v Conemaugh in ae ustavili v dvorani društva JSKJ in Podboy Oblak v Illinoiau Sharoit, Pa.—Ker vidim, da več rojakov poroča o počitnicah, naj tudi jaz povem o svojih. 2e lansko jesen amo se razgovarjali pri prijatelju L. Godinu, kam bo kateri šel na počitnice. Louis pravi: Mi .bomo šil v La Salle, 111. Moja žena ima bratranca tam, Antona Prletiča, in ker se nismo že dolgo videli, vem, da bo vesel našega prihoda. Jaz pravim, kaj ko bi tudi midva t mojo ženo šla, akoravno nimamo sorodnikov tam, vem pa, da je dosti naših rojakov tam, nekaj jih osebno poznam. Letošnjo pomlad ga vprašam kdaj bo imel dopust. Pravi, da proti koncu julija meseca. Meni bi bil kmalu račun vneael, ker aem dobil neproeto voljne počitnice. Bi bil kmalu tja odšel, kjer muh ni, ker sem bil pobit na glavi v tovarni 16. junija. Dobil sem jo z železno cevjo po glavi. V bolnišnici so mi rano lepo sprali in zašili in v sedmih tednih sem bil zopet korenjak, čeprav še ne popolnoma zdrav. Par dni žena okrog mene hodi in pripoveduje: V soboto bodo pa Godinovi šli in tudi Martin Cvei-bar iz Greensburga bo šel z njimi. To bi bila družba, ako bi bil jaz sposoben. V soboto pravi ona, da bi šla še midva. Rečem ji, kako, ker sinovi delajo. Kdo bo pa naju vozli? Gremo pa na vlak ali pa na bua, reče. Kaj, če boš bolan? Nič, aadel bom že. Kaj sam hotel? Ako od rečem, si vraga nakopljem na glavo; to ve vsak, ki ima ženo. Dobro, pravim, kdaj gre vlak? Bom zvedela, takoj pokličem na postajo, kdaj gre in koliko stane. Potem vpraša tudi, kdaj gre bus in koliko stane. Pravi, bus je cenejši, torej gremo na bus. V par urah sva bila že na vožnji v busu. Rekel sam, da bomo prej tam kakor Godinovi s svojim avtomobilom, pa sem se zmotil, ker z bueom je vožnja počasna in tudi nI tako udobna kakor na vlaku. Res je cenejše, ampak človek ae zmuči na tako daljavo Od Sharona do U Salla je približno 600 milj. Edino, kar tiče vožnje z busom, je to, ker več vidiš kakor is vlaka, ker vlak vosi večinoma po zapuščenih krajih. bus pa voai čet mesta. In tudi vozniki kaj povedo, ako je kaj zanimivega. Menda imajo naročeno od kompanije. Ko amo se voai 1 i po Chicagu— ne vem po kateri cesti—pravi, tukaj ao najbogatejši črnci na svatu. In menda bo ree. Na obeh etraaeh se vidijo velika poalopja kakor kakšnih milijonarjev, v (Delj* as I. «trasi.) Malo tega in onega! Ivan Molek I Dopolnilo k bibliografiji amen*kosoven* J tisku f V rokah imam knjigo iz starega kraja v J £ VLifT1 8loven8kih ¿*«nikov in revi i I leta 1797, ko so izšle Vodnikove LjubZ J Novice prvi slovenski list, pa do leta \ J namreč do časa časnikarske razstave v Lil jam, ki se je vršila zadnji mesec v počast 1 letnice slovenskega časnikarstva. 1 V knjigi so navedeni Usti po vrsti kal so izšli, in še posebej po abecednem red J start domovini in Ameriki. Navedenih! 1076 časnikov in revij, tiskanih, pisanih I htografiranih — vsekakor lepo število v J 140 let za tako majhen in prilično se zasJ narod kot je naš. 1 A« pa so našteti vsi listi, ki so kdaj izili J nami? Za stari kraj in sploh Evropo ne v J za Ameriko pa vem, da niso. Ce se je bibl graf teHko potrudil za liste v stari domovi kakor ae je za liste v Ameriki, tedaj je njej aeanam pomanjkljiv na obeh koncih. | Slovenskih listov v Ameriki pogrešam v I znamu najmanj sedem, če pa hočemo upoJ vati tudi one publikacije, ki so izšle v enTl več številkah ob gotovih prilikah, tedaj I manjka veliko več. 1 Pokojni Glasnik v Calumetu, Mich., sJ prvo leto imenoval Glasnik od Gorenjema J J ra, kar ni omenjeno v bibliografiji. Manjkl pa tile: Kržetov Naš Gospodar, ki je izhajal Chicagu dve leti (1912-13); mesečna rel Slovenska družina v Calumetu, pet ali šest fl vilk v letu 1918; tednik Narod v PittsburJ Pa., ki je izhajal nekako šest mesecev II 1921; v Pueblu, Colo., je izšlo — ne vem,l terega leta — nekaj številk Pueblskih novic J K3KJ je okrog leta 1920 izdajala nekaj čJ mesečnik Angeljček za člane svojega mladi akega oddelka; v Calumetu je izšlo tudi BA stvo, ena sama številka, samostojno gl&J SHZ. Ce spada v bibliografijo Cleveland Jourt list v angleščini za slovensko mladino, t« spada tudi čikaški The Pioneer Btdletin, sečno glasilo društva Pioneer št. 559 SNPJ, izhaja redno do malega že deset let. To so redni listi. Kaj pa izredne publiki je? Kam te spadajo? Ob času velike rudar stavke v Calumetu, Mich., je Calumet & H« Co. publicirala več številk slovenskega akega lista Resnice, ki ga je urejeval žup Luka Klopčič. Za časa volilne kampanj* Clevelandu pred nekaj leti je enkrat ali d krat izšla publikacija Pamet. Podobnih ii nih publikacij, ki so se pokazale in izginile kor meteoritl, je bilo vse polno med Kam spadajo? V bibliografiji je omenjen tudi newyoi hrvaško-slovenski mesečnik Kolo. Zakaj ni kaški Jugoslovenski Glasnik, ki redno prini slovenske stopce? Manjka tudi srbohrvaško-slovenski Sai ki so ga izdajali in pisali bivši hrvaški in venski vojni ujetniki v vzhodni Sibiriji km po ruski revoluciji. To vem, ker sam hrar dve številki te redke tiskovine. Končno spadajo nekam glasila ali poro< slovenskih župnij v Ameriki. Nekatera | glasil so v prošlosti — na pr. Glasilo tup* sv. Štefana v Chicagu — prinašala tudi nov in polemične spise, in ker so izhajala redno, bila nekakšni časniki. Daleč smo še od popolnega seznama 3 publikacij v Ameriki! Rak ni posledica kajenja V medicinski literaturi se je večkrat poj« la trditev, da pospešuje hudo kajenje nsstst raka. Ta trditev je med kadilci zbudila zelo veliko pozornost. Kakor pa kažejo najnovejše raziskave spi alistov za rakasta obolenja, ni med kaj« kom nobene zveze ali pa je le majhna, rr Roffo, vodja vseučiliškegs zsvoda » ran« vanje raka v Buenos Airesu, poročs, da '' šel med 6000 pacienti z rskom v ustih m* le 24 hudih kadilcev, torej je mosel to»** kasto obolenje povzročiti le v msnj nego m stotku vseh primerov. Po njegovem mnm pa niti v teh primerih nI nastal mk »J] draženja aluznic po dimu, temveč xavolj« i jenja slabih tobačnih izdelkov, k» osUvUi mnogo sežganih produktov. To naziranje se krije tudi z opevanj.« nega raziskovalca raka prof. dr. chena, po katerem kstranast. produlrt >*<"" »ena, po Katerem » e— . v zelo redkih primerih lahko pov*ro^<> sta obolenja aluznic. specifična' posledice kajenja. Rak ssm ns *bi P» Pral d»o|«etimi leto (I.Pro.v.tefdnell.okUAr»'*1" »___i. EkMkutiv« Slov^' puKTkiTiruUnj. j» okU«^ ¡U„ P« v«h nUih «M*lbin.h.- IVtarrt. vaatL VUdni MVMi. d» portvn» v« »U.kf r državah. . ^¿n 8 veto v na vojne d« «-1 dalje v Belgiji in doalej ao oM' nemških poetojank ^mtmei«a Začasni ras*1 »T * u.ds^0 <***tllin" je dovolil Ikijske vlado. r», if*. 11. oktobra Vesti iz Jugoslavije «i ^M nesreča t Konjicah iTsiovenakih Konjic se je 5!. 22 septembra huda ne-je zahtevala življenje Dalmatinca, ki se je v „-h učil krojaštva. Pri ^FilejusejeufiillBleUii ¡¿Grgurovič iz SpliU. U-^dan dopoldne se je peljal y^u proti kolodvoru, na ovinku pred Zottlovo ^ ps je zapeljal narav-pod kolesa tovornega vo-Jestnika Pozneja iz Oplot-Voz je bil «ic«r prazen, a saj je bil za prevažanje in kolo je šlo mlademu rivno čez glavo in mu jo jubilo. Takoj so' ga nalogi voz, da ga prepeljejo v pinico, toda že med prevo-je umrl. lota je ravno nedeljo poprej mati, kmetica iz Splita, ni mislila, da vidi avoje- lirut zadnjič, iku kralja ie dni razburja kiparske gploh umetniške kroge zade-lede postavitve Aleksandro-jpomenika. Takoj po po-i t Marseillu ustreljenega Aleksandra se je v mno-mestih ustanovil odbor za britev spomenika kralju, ta-»preda tudi v Ljubljani. Zadaja vsega odbora je bila a 1935, torej pol leta po tievi smrti, potem pa je bilo k nekaj sej umetniškega od-in razsodišča. Prva na-inja seja vsega odbora je bi-pred nekaj dnevi, torej po letih in pol. In razgovor aje razburja umetniške krofi« za to: leta 1935 je bilo pisano tekmovanje načrtov postavitev spomenika. Ki-naj z arhitekti izdelajo k ali načrt spomenika s pokojnega kralja. Pogo-giavna sta bila: spomenik naj frojektira na katerega od že Ihječih prostorov (trgov); i naj ne presegajo enega Kjona. Kiparji so z arhitek-lelali več načrtov in lani v zimi 1936-87) je žiri-pregledala načrte in razdeli-Mfrade posameznim osnut-R. Prve nagrade ni menda nihče, drugače pa je bilo jenih več osnutkov. Po je vse utihnilo, i septembra — pred ne-dnevi torej — je bila skli-«pet seja vsega odbora, in kj seji je ožji odbor kar il nov načrt spomenika, janski profesor arhitektu-Hečnik je namreč izven kon-predloiil odboru svoj na-Aleksandrovega spomenika, ■»J bi bil v obliki propilej Ntvljen v južnem delu Kon-fwxtfa tr^a (na vrtu Kazine). W «tebri naj bi sUl na poduku bronast spomenik kralja Jkonju z mečem v desnici. Ta PMtj bi izdelal kipar Pengov, **ko n*d spomenikom na ne-f" loku ps naj bi naslikal dru-!wt Pengov. Modelček je ■«boru predložen. Vse sku-P« «talo skoraj dvs milijona. Podbor je to Plečnikovo po-P* «prejel in jo na tej ne-P1 *Ü predložil vsemu od-J» v odobritev. In če se ne bi ■■i nekdo v odboru, ki je dejal, MJ rre nklepati Uko naglo o F"- W je bila pripravljene V* tihem in nenadoma predaj i lavnemu odboru, ki o ne ve. Odbornikom ■f* ni bilo sporočeno, da ee BES**9 U kAr definitlvno. k™*0*- naj se odločanje pre-1 drugo sejo, je bil sprejet, '"ov načrt in osnutek opi-■ reproducirsn v listih. ¿7Uj P« je zavrelo med kl-arhitekti. To paš predrli načina tega posto-P/f °bvelja Plečnikov bil« torej žirija in raz-¡"¡v" nagrade ao bile proč C Profeaor Plečnik C P« na« nekakšen poaeben načrte aeaUvljs po •Mtastenj. Tako je mnogo PJ^J» kiparje, ob zaalu-Planik pri svojih na-y kar določi kiparja, ki 1