Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din IG.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor,'Koroška 5. Telefon 2113. Cene insoratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.-^, četrt strani Din 500.—, '/s strani Din 250.—, 'Iis strani Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.=^ Samobitnost - S tema besedama je kratko in jedrnato označeno glavno teženje našega ljudstva: ohranitev slovenske samobitnosti je cilj, samouprava pa najboljše sredstvo za dosego tega cilja. S tem osnovnim teženjem slovenskega ljudstva soglaša nova stranka, koje ustanovitev je že prijavljena notranjemu ministrstvu in kii ji je naslov Jugoslovanska radikalna zajednica To je po svojem bistvu trojna zajednica (združitev) bivših 3 konservativnih strank: srbske radikalne, slovenske ljudske in jugoslovanske muslimanske. Da je nova strankarska formacija, ki je namenjena za vso državo, v skladnosti s političnim teženjem našega ljudstva, dokazuje njen program, ki je sicer kratek po obsegu, dosti skop v besedah, prazen bobnečih obljub, ki jih navadno prinašajo takšni programi, toda zgoščeno-jedrnat po vsebini csnovnih misli. In prav po tem jedru se dviga ta program visoko nad izjave prejšnjih diktatorskih in poldiktator-skih vlad, ki jim je ves program bila vsebinsko neopredeljena fraza o jugo-slOvanstvu. Program JRZ (Jugoslovanske radikalne zajednice) tolmači jugoslovanst-vo kot strnitev in združitev treh enakopravnih sestavnih dolov: slovenstva, hrvatstva in srbstva. Stranka bo imela v vidu, tako objavlja njen program, da so ozemlja, iz katerih je naša država sstavljena, živela v preteklosti svoje posebno življenje ter so v teku dolgih dob pridobila posebne navade: upravne, politične in druge. Spoštovanje treh dimen našega naroda Srbov, Hrvatov in Slovencev in njihova ravnoprav-nosit, spoštovanje priznanih ver, kakor tudi obeh pismenk, spoštovanje tradicij (izročil), vse to se mora zaščititi, ker se bo na ta način razvijalo medsebojno spoštovanje, zaupanje in ccnjenje v narodu. To je čisto kaj drugega ko ono »celotno« in »popolno« jugoslovanstvo prisilne centralizacije in nasilnega zena-čenja, ki ga je proglašala JNS ter ga prepovedujejo razni jugoslovanski nacionalisti, Hodžerovi modrosrajčniki, Jevtičevi Pofovci (patrijotična omla-dlnska fronta) in slične baže jugofaši-sti. Ti ljudje so skonstruirali nekako nasprotsvo med jugoslovanstvom na eni in med slovenstvom in hrvatstvom na drugi strani ter tako ustvarili med Hrvati in Slovenci nezaupanje An bojazen, da sta slovenska in hrvatska samobitnost ogroženi. To so pogrešene - samouprava. metode, ki jih program JRZ kot »preživele« odklanja. Da se slovenska samobitnost ohrani, je najučinkovitejše sredstvo resnična ljudska samouprava. Program določa v tem pogledu: Stranka smatra načelo samouprave širokih obsegov kot najboljši sistem (sestav) za ureditev državne uprave v smislu narodovih želj in potreb. Državno upravo je treba tako organizirati, da se bo poedinim krajem dala možnost, da bodo mogli urejati svoje krajevne potrebe, upravne, gospodarske, finančne, kulturne lin druge, v kolikor so vezane na poedine kraje, a na način, ki ne bo dovajal krajevne uprave v nasprotje z državo, z njenimi cilji in potrebami. Naša bivša SLS (Slovenska ljudska stranka) je vedno bila zvesta in odloč- ¥ NAŠI DRŽAVI. Trije ministri odstopili. Dne 23. av- justa so podali ostavko trije ministri: za socijalno politiko in narodno zdrav-a Nikola Preka, pravosodni minister ir. Ljudevit Auer in minister za goz-lovo in rudnike Ignjat Štefanovič. Omenjeni ministri so Hrvati in so podali ostavko, ker akcijski odbor radikalne zajednice ni povabil v novo stranko skupine teh treh ministrov. Ko to pišemo, je še v vladi od Hrvatov trgovinski minister dr. Vrbanič. Vlada je bila hitro izpopolnjena. Izpopolnitev vlade. Dne 24. avgusta je bila izvršena mesto treh ministrov, ki so podali ostavko, naslednja izpopolnitev vlade: za zastopnika ministra za socijalno politiko in nariffno zdravje je imenovan g. Mirko Komnenovič, minister za telesno vzgojo; za ministra gozdove in rudnike g. Djuro Jankovič, dosedanji minister brez portfelja pri pred sedstvu vlade; pravosodni minister je postal Hrvat dr. Mile Miškolin. Novi minister je iz Like, star 52 let, je po poklicu advokat in notar. Izvoljen je bil za poslanca letos dne 5. maja. Dr. Stojadinovič o dr. Korošcu. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je dal na Bledu »Slovenčevemu« dopisniku izjavo, ki je v njej med drugim poudaril to-le: »Razvoj političnega položaja v Sloveniji me navdaja z največjimi nadami, saj se slovenski narod zopet oklepa svojega ljubljenega na pobornica ideje o ljudski samoupravi. Za to idejo se je borila, za njo je prinašala velike žrtve, za njo je trpela. Naši nasprotniki, pristaši bivše demokratske in kmetijske stranke, so nas radi tega klevetali in ovajali kot separatiste (državne razkolnilce). Sedaj pa si naša ideja, to dokazuje program nove vsedržavne stranke, utira pot do zmage. Program in delovanje bivše naše stranke daje med vsemi nekdanjimi strankami v Sloveniji edino naši stranki legitimacijo (upravičenje), da v okviru nove stranke sodeluje pri ostvarje-nju programa o resnični, širokoobsež-ni lin učinkoviti ljudski samoupravi. Ko ta samouprava postane dejanstvo, bo tudi podano najkrepkejše jamstvo za obstoj in razvoj slovenske samobitnosti in vseh lepih osobin slovenske narodne individualnosti. * in preizkušenega voditelja dr. Antona Korošca. Vodstvo politike Jugoslovanske radikalne zajednice je v Sloveniji izključno poverjeno dr. Antonu Korošcu. Res je, da so gospodje okoli dr. Ma-rušiča in Puclja poskusili, da bi se priključili JRZ. Toda tudi to je prepuščeno izključeno samo dr. Antonu Korošcu, ki je vodja vseh Slovencev.« Kako je JNS oškodovala državo. Navesti hočemo danes samo škodo, ki jo je ta stranka povzročila državi z zlorabo železnic v strankarske svrhe. Za volilni shod v Ljubljani, ki ga je pred volitvami 5. maja priredil g. Jevtič ob sodelovanju dr. Marušiča in Puclja, je stala železniška vozna karta za udeležence iz Beograda v Ljubljano in nazaj 6 (beri in reci: šest) dinarjev. Vladni listi so pisali, da je bilo na tem shodu 30.000 ljudi, kar je pretirano, in za ves železniški promet o priliki tega shoda je železniška uprava prejela 3000 Din. Ko je JNS sklicala velik shod v Niš pod predsedstvom Nikola Uzunoviča in generalnim strankinim tajnikom dr. Kramerjem, je generalno tajništvo stranke naročilo posebne vlake. Vlaki so vozili, plačani pa še do danes niso: ostalo je nepokritih 7 milijonov dinarjev, ki jih železniška uprava do sedaj ni mogla izterjati od JNS stranke. Ako se je tako delalo, n-' čuda, da je gospodarska kriza vedno bolj rastla ter je beda in stiska ljudi postala vedno večja. Ljudje brez srca so voditelji bivše J- NS. Prejšnjo nedeljo so se turisti iz Mariborja na Pohorju med seboj pogovarjali, kako dobivajo davčni uradniki tajna navodila od stranke, da naj pri pristaših drugih strank — gre prcd-vse mza novo vladno stranko —• neusmiljeno, z vso strogostjo izterjajo davek do zadnje pare, pri pristaših njihove stranke pa naj gledajo skozi prste. In res poje boben pri naših kmetih svojo pesem, rubež sledi rubeži. In zakaj naj tako delajo? Da se v ljudstvu vzbudi nezaupnost prati vladi, nezadovoljnost s sedanjim režimom. Tako hoče JNS pripraviti pot za sebe. Milijone so požrli in hočejo izsesavati narod še naprej. Sramota! Brez srca so bili, brez srca ostanejo! Komunisti pod okriljem dr. Mačka. Komunisti vestno izvršujejo komando iz Moskve, da se morajo vsiliti v vse pokrete ter povsod v kalnem ribariti za svoje cilje. Tako se tudi v Sloveniji poslužujejo gibanja dr. Mačekovih pristašev v dosego svojih namenov. Hr-vatstvo ali slovenstvo jim je zadnja briga, prva jim je hujskanje ljudi, sejanje nezaupanja in protivnosti proti zakoniti oblasti, razburjanje duhov, povzročanje zmede. Dobili smo obvestilo o nastopanju komunističnih elementov pod firmo hrvatstva zlasti v hrvatsko-slovenskih obmejnih krajih. Ponekod so ti elementi že začeli teroristično nastopati proti našim ljudem. Državna oblast, ki je dala večjo politično svobodo, bo znala to svobodo zaščititi proti tistim, ki jo izkoriščajo v zle namene. Politično odgovorni za take pojave so tisti, ki vodijo hrvatski pokret v naših krajih. S pokretom samim pa bo naše ljudstvo temeljito ob-računilo, ker je toliko izobraženo ter ponosno, da odločno odklanja vsako politično kuratelo. V Sloveniji bomo Slovenci odločali. »Kmetski list« obsoja svoje. Pišoč o kmetskih dolgovih (21. avgusta), izjavlja: »Ako pogledamo vse dosedanje uredbe, ki so bile izdane v cilju kmet-ske zaščite, vidimo, da se z njimi ni rešilo vprašanje kmetskih dolgov, temveč se je isto le odlagalo.« To je temeljita obsodba prejšnjih JNSsarskih vlad, v katerih so bili, odnosno katerim so služili gospodje od nekdanje demokratske in kmetijske stranke: dr. Kiamer, Ivan Pucelj in dr. Marušič itd. Njihova gospodarska politika v zaščito kmeta je bila odlaganje in nič drugega. Medtem pa so se cene kmetijskim pridelkom še bolj znižale, obtok denarja po posojilnicah se je skoro zaustavil, za kmeta ni kredita, beda je narastla. To je strahovita dedščina, ki jo je sedanja vlada prevzela od svojih nesposobnih prednic. V DRUGIH DRŽAVAH. Zaključek zadnje vstaje v Albaniji v Fiereji, o kateri smo poročali zadnjič, je ta, da je vojaško sodišče obsodilo na smrt 11 orožnikov, 7 na dolgoletno ječo. Smrtna obsodba je bila takoj izvršena. Angleška-Italija. Zadnjič smo poro-,čali, da ni uspela konferenca zastopnikov ti'eh velesil, koje cilj je bil: mirno poravnanje spora med Italijo in Abe-: si ni jo. Da bi sporno zadevo zravnalo Društvo narodov 4. septembra v Ženevi, v to ne verjamejo niti Angleži. Po razbitju pariške konference je imla an- gleška vlada v Londonu dolge seje in je sklepala o korakih Angleške za slučaj, da pride med Italijani ter Abesin-ci do vojne. Sklepi so seve tajnost, vendar se je zvedelo toliko, da so Angleži sklenili še nadalje vztrajati na prepovedi izvoza orožja v Abesinijo, pač pa bo izdala Anglija obširne varnostne ukrepe, cla zaščiti za slučaj vojne v vzhodni Afriki koristi angleške velesile na kopnem in na morju. Angleško vojno broclovje že naklada orožje ter premog, da bo pripravljeno koncem tega meseca za ¡križarenje po Sredozemskem morju. Na otoku Malta, ki je glavna opora angleškega brodovja v Sredozemskem morju, je tamošnje prebivalstvo od angleške policije dobro poučeno, kaj mu je storiti v slučaju letalskega napada. Priprave Abesincev. Abesinska vojska ima nalog, da morajo biti pripravljeni vsi mladeniči in možje od 15. do 70. leta. Splošna abesinska mobilizacija stopi v veljavo, ko bo zapustil abe-sinski cesar na svojem belcu prestoli-co Addis Abebo in prevzel poveljstvo ¿ad četami. Kongres mednarodnih" ~komunistič-nih prevratnikev pod vodstvom generalnega štaba ruskihtdi.omuni.stov ali takozvana Ivominterna je končala svoj kongres, ki je trajal nekaj tednov v Moskvi, 21. avgusta. Predsednik izvršnega odbora Kominterne je ostal Stalin. Njegov pomočnik in generalni tajnik je Stalinov zvesti tovariš Dimitrov. Zanimiva je tudi Statistika o članstvu Kominterne, kako je naraslo izza zadnjega kongresa leta 1928. Leta 1928 je znašalo število članov Kominterne 1,700.000, danes 3,100.000. Od teh odpade na Rusijo 2,400.000, izven Rusije po vsem svetu pa le 758.000 (leta 1928 450 tisoč). Mladinske komunistične organizacije štejejo s sovjetskimi člani vred 3,700.000. Število vseh starejših in mladinskih članov komunistične interna-cijonale se giblje krog 7 milijonov. — Kongres Kominterne v Moški je bil zaključen s parolo o svetovni revoluciji in je zbral vse sile, ki bodo posredno ali neposredno pripomogle k temu cilju. vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec eot naravne sj N 5S IOSEF grenčice. Registrirano od Min soc. pol. in nar. zdr. S. br. 15.483 od 25. V. 1933. KATOLIŠKEM Molitev za političnega voditelja. Katoliški belgijski dnevnik »La libre Belgique (Svobodna Belgija)« objavlja razgovor svojega dopisnika z nekim visokim nemškim cerkvenim dostojanstvenikom, ki je predvsem poudaril, da so narodni socialisti, preden so prišli na oblast, katoličanom obljubljali ne samo svobodo in pravico, marveč celo naklonjenost, potem pa so svojo besedo požrli. Katoličani so se proti na-rodno-socialistični borbi zoper krščanstvo strnili v skupno, složno fronto. »Sličen boj smo katoličani«, tako je izjavil ta dostojanstvenik, »bojevali zoper železnega kanclerja Bismarcka. Mislite, da so Ilitler-Gôring-Goebels silnejši ko Bismarck? Kar nam pa manjka, to je katoliški politični voditelj. Mi-prosimo Boga, da nam pošlje novega Windthorsta.« Windthorst je bil, tako pripominjamo k tej zanimivi izjavi, slavni politični voditelj nemških katoličanov v takozvani kulturni borbi v 8. desetletju preteklega stoletja, ki jo je katoličanom vsilil kancler Bismarck. Junaki krščanske ljubezni — nacionalni junaki. Med prebivalci otoka Mo-lokaj, ki pripada Havajskemu otočju (v Tihem ali Velikem morju), je nekdaj bila zelo razširjena strašna bolezen gobavosti. Ko so siromašni bolniki bili prepuščeni sami sebi, se jih je usmilil pater Damian. Šel je med nje, dolga leta jim stregel, bil jim je duhovni oče, zdravnik, tolažnik in strežnik, dokler ni sarn postal žrtev strahovite bolezni (1. 1889). Ista usoda je zadela njegovega naslednika patra Duttona. Groba teh dveh -velikih junakov krščanske ljubezni sta v visokih čislih pri domačinih. Sedaj je država (Zedinjene države Severne Amerike) s posebnim zakonom proglasila ta dva groba kot nacionalna spomenika ter dovolila za njuno vzdrževanje letno svoto 3000 dolarjev. Pravoslavna cerkev v Medjimurju. V pokrajini med Dravo in Muro živijo naši vrli katoliški hrvatski Medjimur-ci, ki so na meji proti Sloveniji precej slovensko pobarvani. V njihovem glavnem mestu Čakovcu se je lansko leto na pobudo generala Lazarja Milosav-Ijeviča začela akcija za gradnjo pravoslavne cerkve. V to svrho se je sestavil posebni odbor, ki mu načeluje general Doldč. Ta odbor se je obrnil na občinski svet v Čakovcu, da mu odstopi brezplačno prostor za gradnjo pravoslavne cerkve. Občinski svet je to storil ter podaril zaželjerii prostor v malem parku. Romanje na Svete gore (župnija Sv. Peter pod Sv. gorami). Romarjem, ki žele obiskati slovito božjo pot na Svetih gorah, sporočamo, da se vrši glavno romanje v dneh 5., 0., 7., 8. in 15. septembra t. 1. Slovesnosti se pričnejo že v četrtek dne 5. septembra, ob 6. uri zvečer, ko je otvoritev tridnevnice s slovesnimi večernicami. Vse tri dni: 6., 7. in 8. septembra, se bodo vrstile svete maše od petih pa neprestano do opoldne. Med tem bodo vsaki dan pridige ob 7. in ob 10. uri, kakor tudi dne 6. in 7. septembra ob 6. uri zvečer pri slovesnih večernicab. Poskrbljeno je A !iint'i u:; tudi za dovolj spovodmk-ov. V nedeljo dne 15. septembrel'je sklep romarskih pobožnosti, in bodo na predvečer ob 6. uri večernice, drugi dan (15. septembra) pa zaključne slovesnosti; dovolj ■ ■ ' ; rr .u/rtoj v svetih maš, med tem ob 7. in 10. uri pridige, ob pol 11. uri pa slovesna služba božja z zahvalno pesmijo. Častilci Marijini, na svidenje pred prestolom svetogorske Kraljice! ©se£me vesla. Frančiškan — zlastomašnik umrl. Pri Sv. Trojici v Slov. goricah je umri v frančiškanskem samostanu zlato-mašuik p. Elekt Ilamler. Obhajal je lani koncem junija zlatomašni jubilej in so ob tej priliki o zaslužnem gospodu veliko pisali razni časopisi. Blagopok. se je redil leta 1860 v župniji Sv. Petra v Gornji Radgoni in bil posvečen leta 1884. Služboval je na raznih odličnih mestih in najljubša mu je bila Sv. Trojica, kjer je bil tudi že v visoki starosti na glasu kot eden najboljših spovednikov. Spominjajmo se blagega gospoda v molitvah! Kapucinski general ali vrhovni pred-stejnik kapucinskega reda g. p. Vigi-r."us a Valstagna je obiskal zadnje dni kapucinske samostane v Celju, Ptuju in v Mariboru. Visoki gost ie ponesel iz Slovenije v Rim najlepše vtise. Proslava 35letnice. Redek jubilej je obhajal 22. avgusta v Mariboru zdravstveni svetnik g. dr. Jožef Urbaczek, Si i je dočakal 95 let. J ubilant se je rodil leta 1840 v Brnu na Moravskem. L 1872 je stopil med mariborske gasilce in leta 1908 je ustanovil pri gasilcih rešilni oddelek, pri katerem je požrtvovalno deloval do pred par leti. Gospod jubilant je vkljub visoki starosti čil ter zdrav in je bil za njegove številne zasluge odlikovan z redom sv. Save. Mariborski gasilci so priredili 22. avgusta g. jubilantu prisrčen večer, ¡številnim čestitkam se pridružuje tudi »Slovenski gospodar« in žeii 951et-niku zdravja do lOOlctnega jubileja! SOletnieo je obhajal zadnje dni gosp. profesor Franc Fink, ki deluje že 20 let i a mariborskem učiteljišču. Gospod jubilant je urednik »Gospodarjeve« priloge za otroke. Delovnemu in zaslužnemu pisatelju ter vzgojitelju naše mladine naše iskrene častitke! Duhcvniške vesti. Župnijo Polzela je dobil g. Andrej Pire, dosedaj župnik v Podčetrtku. — Dne 1. septembra bo instaliran na Muti novi župnik g. Ivan Breznik, dosedaj kaplan na Dolu pri Hrastniku. PJesrečc. Hlaijo z denarnico odnesla Drava. Po Dravi sta se vozila v Rušah s čoif nora neki učitelj meščanske šote v Goi-spiču ter dijak. Deroča Drava je zagrabila čoln in ga ne:,la med opasuf vrtince med skalami. Smrtne nevai> nosti sta so nevešča veslača ustrašila, poskakala v Dravo in se rešita s plavanjem. Dijak je skočil oblečen v reko, učitelj je poprej slokel hlače in mesto v čoln, jih je vrgel v strahu ter naglici v Dravo. V hlačah je bila žali-bog učiteljeva denarnica z lepo svoto 2000 Din, ki so sčasom s premočenimi hlačami zginili nekam na dno Drave. Čoln so rešili mariborski veslači. Požar v mariborski okolici. V nedeljo dne 25. avgusta zvečer je začelo goreti v Razvanju pri Mariboru gospodarsko poslopje krčmarja Trenka. Ogenj se je raztegnil tudi na živinske in svinjske hleve. Vsled pika muhe js umrla na zasiru-pljenju krvi desetletna posestnikova hčerka Jožefa Krojs iz Voseka pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Gospodarsko poslopje je pogorelo v Račah pri Pragerskem posestniku Antonu Kacijanu. Smrtna nesreča posestnika, 581etni posestnik Anton Rezar iz Ljubečne pri Celju se je podal v svoj vinograd v Malih Dolih pri Frankolovem. Ker se ni vrnil dva dni, so ga šli iskat in ga našli mrtvega v potoku Ložnica pri Lju-bečni. Rezar .je padel na nočnem po-vratu v potok tako nesrečno, da je priletel z glavo cb oster kamen, se pobil do nezavesti in povrh še utonil. Smrtno ponesrečeni je bil ugleden gospodar ter zapušča ženo in pet že bolj odraslih otrok. Huda nesreča pstlainega otroka. Na državni cesti v Zgornji Iludinji pri Celju je padel pod voz petletni Peter Li-povšek, sin delavca iz Zgornje Iludi-nje. Zadnje kolo veza je šlo fanteku preko obeh kolen in mu jih je zdrobilo. Težko poškodovanega otroka so prepeljali v bolnico v Celju. Smrtna nesreča voznika. Za popravljanje cbsavske škarpe pri Vidmu ob Savi je vozil iz vrbine vejevje in protje Alojzij Završnik z Bregov pri Krškem, fežko naloženi voz se je blizu krškega mosta prevrnil na voznika, ki je podlegel poškodbi. Pri streljanju za tatovi mu razneslo puško. V Šmartnem pri Litiji so se priplazili na posest Jožefa Benegalije neznani tatovi, katere so pa še pravočasno prepodili. 381otni gospodar je segel po stori lovski puški in oddal iz nje za bežečimi uznioviči skozi okno strel. Naboj je raznesel cev na starem kresu in kosi železa so posestnika tako poškodovali na roki, da je moral po pomoč v ljubljansko bolnico. Ža zepet nočni pežar v Patlsredi. ^ noči je jupepelil od požigalčeve roke podtaknjen ogenj gospodarsko poslopje in svinjake Viktorju Proskarju, p. d. emu v Pcisredi. Gasilci so Takoj po 1. septembru beste začeli kupovati šolske potrebščine, Vabimo vas, da nas pesetite! Po trudili se bomo, da boste zado voljni! Naše prodajalne so: Ko reška cesta 5, Aleksandrova cesta 0 in Trg kralja Petra i. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. je j.n svima Pc-dgradfek rešili s slamo krito hišo, živino in vozove. Škoda znaša 40.000 Din. Podlegla opeklinam. 251etna delavk? ljubljanske tovarne »Saturnu.s« Mariji. Miklošič na Brdu pri Viču je kuhala doma kosilo. Ker ni mogla naglo zanetiti ognja, je polila drva s špiritom Plamen pa je zajel tudi steklenico, tU jo je razneslo in uboga Miklošičeva ji bila takoj vsa v plamenih in je podlegla opeklinam v bolnici. Žrtev neprevidnosti je mati dveh majhnih otrok Otrok utonil v gnojnici. V Rodinal pri Trebnjem na Kranjskem je utonil \ jami za gnojnico 19mesečni Ilacetov Tonček. Razne novice. Letalski kongres, katerega se Doac udeležili zastopniki 20 držav, se bo vr šil dne G. septembra v Zagrebu. Trije najboljši italijanski letalci smrtno ponesrečili. Na mednarodni le talski tekmi na Italijanskem, pri kateri je sodelovalo 52 italijanskih letalcev, 18 Francozov, 1 Anglež, 1 Belgijec, 2 Avstrijca, 1 Švicar ter 3 Čelioslovaki, so treščili na zemljo iz neznanega vzroka pri Ottigliju pri Casalu trije najboljš1 italijanski letalci in se ubili. Sprejem učencev v Državna moško obrtn: šolo za pletarstvo v Ptuju. Ta zavod ima na men izvežbati praktično in teoretsko v p I? tarstvu in vrbogojstvu učence obojega spol; in jih usposobiti za pletarske pomočnike. ¡Poslednjim pomaga po dovršeni učni dobi d zaslužka, ako ne bi mogli plelarstva izvrševati kot domače obrti na svojih domovih Vpisovanje se lahko izvrši tudi pismeno. Prijava, kolekovana s 5 Din, mora vsebovati: krstni list (dokaz, da je učen:c star najman 12 let), domovnico, odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo (dokaz o dovršenih najmanj G raziedih osnovne šole), izjavo staršev ali varuha, s katero se zavezujejo, da hod > vzdrževali gojenca, In potrdilo davčne uprava o višini neposrednih davkov roditeljev. Pouk prične v četrtek dne 5. septembra t. 1., cb 8 uri zjutraj. Zdravo žetev in veije pridelke dosežete z desinfekcijo semena s Ceretan-om univerzalnim sredstvom za oprašenje semen Zahtevajte prospekte od JUGEFA" K. D. Zagreb, Preradovičeva ul. 16 Oddelek za zaščito rastlin Predsednik poljske republike MGScicky vsipava zemljo v samckolnico za grobni grič pokojnemu maršalu Pilsudskenm v Sowincah pri Krakovu. S konference treh velesil v Parizu, kjer so obravnavali italijansko-abesinski spor. Do mirne poravnave ni prišlo. Na sliki vidimo zastopnika Italije Alojsija in novega italijanskega poslanika v Parizu Cerrutija. llllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll —«■— iMmm hroicvnili Šolskih ©d&or®v je pridržana pravica, da soodlo* čujejo pri tem, kje se naročajo šolske potrebščine. Naše prijav telje širom domovine prosimo, da vplivajo na to, da bodo tudi krajevni šolski odbori letos ob jubileju Tiskarne sv. Cirila med ku-povalci v naših knjigarnah'. Tiskarna sv. Cirila. |>judstvo in šolska mladina pozdravlja abesinskega cesarja in njegovo rodbino na balkonu cesarske palače v prestolici Addis Abeba. Abesinski parlament v glavnem mestu Addis Abeba, Vsa dekleta^Jiiprihajajo v Zagreb ali skozi Zagreb, ki so službe Ali iščejo službo, bi morala prenočevati Ur -se prehranjevati v zavetišču »Naš Dom«. Sedaj vodi gospodinjstvo v zavetišču gdč. Jerica Geč, dolgoletna prednica Marijine kongregacije slovenskih deklet v Zagrebu, ki je svojim tovarišicam v »Domu« prava mamica. Društveni prostori, zavetišče in pisarina se nahaja v Bakačevi ulici 4/II. Ulica je prelaz iz Jelačičevega trga na Kap-tol, torej na najbolj prometnem mestu in v sredini Zagreba. Važno za vsakega! Stavka stavcev v dravski banovini je povzročila, da ni, kakor navadno, izšel veliki ilustrirani cenik tvrdke Stermecki v začetku avgusta, ampak izide šele v prvi polovici septembra. Cenik bode letos bogato koloriran, zelo interesanten ter prinese vse novosti zadnje mode. Naproša se vsakogar, da v lastnem interesu z naročili še počaka, dokler ne izide cenik tvrdke Stermecki v Celju. Znižanje šolnine! Vpoštevajoč težke gospodarske razmere, je Legatova šola v Mariboru vnovič znižala šolnino in je sedaj vsakemu mogoče, obiskovati Legatov »Enoletni trgovski tečaj«, ki je radi vzorne organizacije ter odličnih uspehov na najboljšem gla.su. Šolski program brezplačno. Vpisovanje vsak dan od 10. do 12. ure samo v šolski pisarni, Maribor, Vrazova ulica 4. Lastni dijaški internat. Ustanovljen 1913. Začetek dne 9. septembra. 850 Sanatorij v Mariboru, Gosposka ulica 49, telefon 23—58. Najmodernejše urejen za operacije.. Najnovejši zdravilni aparati. Vodja Specialist za kirurgijo dr. Cernič. Prosta izbira zdravnikov. 10 Hermes enoletni trgovski tečaj Slovenskega trgovskega društva, Maribor, Zrinjskega trg, vpisuje dnevno. Zahtevajte prospekte! 635 Slovenske gorice v fotografiji. Prejeli smo izredno lepe posnetke sledečih krajev: Sveti Miklavž pri Ormožu, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Trojica v Slov. goricah, Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Andraž v Slov. gor., Svetinje, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Tomaž v Slov. gor., Sv. Bolfenk na Kogu, Sv. Anton v Slov. gor., Velika Nedelja, Kapela. Oglasite se, kjer potrebujete v teh krajih razglednice, navadne ali fotorazglednice, od 100 komadov dalje vam jih nabavimo. Vprašajte za ceno! — Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Dve nesreči v Berlinu. Berlin je priredil veliko radijsko razstavo, katero so si ogledovali ljudje iz celega sveta. Na tej razstavi je izbruhnil požar dne 19. avgusta popoldne. Uničil je vse predmete v eni dvorani in je zajel tudi druge prostore. Plameni so švigali do 50 m visoko. Ko je začelo goreti, je bi-io v razstavnih prostorih nad 30 tisoč posetnikov in je sreča, da ni prišlo do nepregledne nesreče vsled občega strahu. Materijelna škoda je zelo velika in jo trpijo dobro zavarovane veletvrdke. Požarna nesreča je zahtevala 1 smrtno žrtev, 26 ranjenih in med temi 10 gasilcev. — Druga nesreča je zadela Berlin 20. avgusta, ko se je zrušil kmalu popoldne v dolžini 50 m predor nove podzemske železnice, ki jo gradijo skozi sredino mesta na Goringovi cesti. Zasulo je več delavcev, katerih niso mogli odkopati. Z zemljo in že zgrajeno železno konstrukcijo se j" porušil tudi velik železni žerjav. ©t»ž-alovarafa vredni slučafi- Z dinamitno patrono si končal življenje. Pri mariborskem pokopališču na Pobrežju si je vtaknil 22. avgusta v usta dinamitno patrono in jo užgal Ivan Juhart iz Selnice ob Dravi, ki je uslužben kot ključavničar na FalL Eksplozija je nesrečnežu raznesla glavo na drobne kose. Juhart je bil bolan na raku in je imel zevajočo rano na glavi. Denar so kradli iz nabiralnika v ptujski minoritski cerkvi mladoletni nepridipravi. Uzmoviče je prijel stražnik, ki se je bil skril v spovednico in od tamkaj prežal na tatice. Mladostni izprijenci so uganjali tatinski posel že eno leto in so znatno oškodovali omenjeno cerkev. Požigalci so na delu po Slovenskih goricah in to najbolj v krajih od Sv. Andraža proti Sv. Antonu. Vsem posestnikom, pri katerih je bila na delu poži-galčeva roka, je bil požar poprej pismeno napovedan.. Orožniki so dognali, da je bilo doslej pisanih 18 grozilnih pisem in pri nekaterih od teh je že gorelo. Požigalec polaga v seno ali v gospodarska poslopja gorečo svečo. Ljudje stražijo svoje domove in orožniki so zaprli že tri osumljence. Obesil se je v Zgornjem Porčiču pri Št. Lenartu v Slov. goricah 241etni Matija Baš iz obupa, ker je živel v veliki bedi. »Blazna« mravlja. Ilamburški raziskovalec dr. Robert Stöger je opazil v mravljišču na svojem vrtu mravljo, ki je neprestano krožila po tleh. Ni se udeleževala skupnega dela. Druge mravlje so jo pustile kar samo in se niso zmenile zanjo. Znanstvenik je odnesel mravljo v laboratorij, kjer jo je opazoval več dni. Mravlja je tekala več dni, potem opešala, obstala in teden dni pozneje poginila. Dr. Stöger jo je poslal v Curih, prof. Brunsu, strokovnjaku za živčevje žuželk, in ga naprosil, naj preišče — možgane nesrečne žu-želke-mravlje. To ni bila nobena lahka naloga, ker ima mravlja možgane, ki so manjši Januš Goleč: 7 Po «llvflF&ati. Koraocie Ljudska povest po raznih virih. Ustreljeni volk je bila krasna žival, suh, močan in dolgodlak. Lavison ga je začel takoj dreti s pripombo, da bo našel ob svitu jutra še več volčjih kožuhov. Čeravno so ostale zveri v okolici taborišča, se niso upale več v bližino. Psi so stokali ter cvilili; njih nemir se je večal, ko se je bližal jutranji svit. Zjutraj je videl Franc, da so nekatere volkovi hudo obdelali s kremplji in zobmi. Lovca sta se lotila iskanja ustreljenih volkov, pa nista naletela niti na enega. Kmalu za tem sta se odpeljala v južno smer. Razven nagiba medsebojnega ravsanja niso kazali psi nikakih slabih posledic nočnega boja. Lovca sta jih priganjala k največji naglici, ker je trdil Amerikanec, da ne bodo zapustili beli gospodarji severa njune sledi. Celi.dan sta čakala možakarja na divje, samotno in strahotno tule-nje. Ni ga bilo. Prva bleda večerna zvezda je pokukala na vzhodu, ko sta se utaborila lovca na obrežju Topniškega jezera. Z nočjo je priromalo skozi čisti tihi zrak zategnjeno tulenje. Lavison je zakuril pod šotorom. Gruber je hodil nemirno sem in tja. Naenkrat je potegnil nož in odbrzel proti krotkim volekom, ki so mirno kopali sneg. Pa prestrašeno se je obrnil in pomolil nož tovarišu. , i »Zakaj?« je vprašal orjak. »Morava vendarle jesti,« se je glasil odgovor. »Jaz se ne morem lotiti klanja. Opravi to ti.« »Da bi zaklal enega od teh živali?« je godel Amerikanec. »Prej bo zamrznil pekel. Še dolgo ne bom toliko gladen. Sploh pa naju bodo itak požrli volkovi s teleti vred!« Nista spregovorila nobene besede več. Pojedla sta zadnji prepečenec. Nemec je nosil teleta pod šotor in je stopil do psov. Celi dan mu Je že povzročala pasja vprega skrbi; nekaj ni bilo v redu z njo. Še celo tedaj, ko je stopal med njimi, so se besno spopadli. Videl je, da je bila običajna praska. Napadeni psi so razodevali nepopisen strah, napadalci izredno besnost in to je bilo Ped vlak £c je vrgla iz obupa pred postajo Gornji Dolič v Šaleški dolini Alojzija Jurač cd Šv. Florjana pri Gornjem Doliču. Sramotna tatvina. Že od nekdaj velja za vse obsodbe vredno, če kedo krade čebele. Na Krško polje so spravili radi ajdovega cveta čebelarji iz okolice Krško čebelne panje, nad katere so se spravili tatovi in jih v noči nekaj odnesli. Mlada žrtev pretepa. V Kovorju pri Tržiču na Kranjskem so se stepli fantje. V pretep so posegli orožniki. Ob pojavu orožniške patrulje se pretepači niso razkropili, ampak so se obrnili proti žandarjem. Napadeni orožnik je sunil v silobranu z bajonetom v prsa 231etnega čevljarskega pomočnika Fr. Erlaha iz Kovorja. Zabodeni je podlegel rani v ljubljanski bolnici. Vlom v grobnico. Koncem zadnjega tedna je bilo vlomljeno v noči od kakih šestih neznanih vlomilcev v grajsko grobnico grofov Auersperg pri gradu Turn na Dolenjskem. Vlomilci so domnevali v grobnici in v krstah dragocenosti, a so se opekli in je bil ves trud zaman. Grobnica je bila postavljena 1. 1877. Podoben vlom je bil izvršen pred svetovno vojno. Tokrat so morali odstraniti groboskrunitelji 500 kg težko kamenito ploščo, ki je zapirala vhod v grobnico. Radi malenkosti pride do krvavih pobojev. V Rogatiei pri Sarajevu je bilo pravoslavno proščenje, na katerega se je zbralo zelo mnogo ljudi. Iz Sarajeva je priletelo na slavnost popoldne letalo tamošnjega aerokluba in je metalo med zbrane letake. Aeroplan je zadel radi nizkega leta v električno napeljavo in se zrušil na zemljo v bližini cerkve. Nevarno ranjen je bil pilot, njegov spremljevalec je ostal nepoškodovan. Na mesto nesreče je prihitelo iz mesta tudi 10 muslimanov, da bi videli, kako in kaj. Pot do cerkve pelje preko cerkvenega zemljišča, na katerem je bilo zbranih veliko pravoslav- nih in ti so branili muslimanom prehod in zahtevali, da odidejo. Ker se muslimani niso pokorili, se je razvil pretep in splošno obmetavanje s kamenjem. Posegla je vmes žandarmei ija, ki je dobila za odgovor kamenje. Orožniki so rabili konečno orožje in prvotna malenkost je zahtevala 2 mrtva, 5 težko in 19 laž:'e ranjenih. Blagoslov dežja. Zadnje čase smo dobili v obilni meri dež. Četudi nas je letos suša obiskala v taki meri, da smo bili prepričani, da nam polje ne bo dalo zaželjenega sadu, smo postali sedaj nekoliko manj nemirni. Upanje je, da se bo rast repe, ajde in prosa sedaj pospešila in bo tako saj delno nadomeščeno za pomanjkijaj sena in otave. Koruza si je sicer nekoliko opomogla, vendar sadu, ki smo ga vajeni vsako leto, ne bo. Zlasti poznejše koruzne sejatve, zgodnejše bi še nekoliko odgovarjale, bodo rodiie za 40% manj kakor prejšnja leta. Obstoja pa nevarnost, če bi še nadalje močno deževalo, da bodo začeli koruzni storži gniti in tako bo šel še 15% pridelek v nič. Vinogradi širom Slovenske krajine kažejo izvrstno in jim do sedaj še dež ni škodoval. Kakor izgleda, se bo vreme popravilo in tak j so izgledi za vinski pridelek ppvoljni, če le ne bo kaka huda vremenska katastrofa razblinila upov vinogradnikov. Letošnja suša je bila za vinograde kar dobrodošla in ker se še ni pojavila po vinogradih nobena bolezen, bo zopet vesela letošnja trgatev in kakovost vinskega pridelka izvrstna. Izterjevanje davkov. Sliši sa, da se bo koncem avgusta začelo . izterjevanje uavkov. Poročali smo že na tem mestu, naj bi se izterjevanje vsaj nekoliko ublažilo, kajti letina je bila slaba in zaslužka ni nobenega. Črensovci. Smrt je neizprosna. Pokosila je na Dolnji Bistrici Kelenc Julijano, ki je že več let potrpežljivo prenašala težko bolezen. Bila je vse življenje dobra, praktična katoličanka. večkrat v bolezni doma sprevidena. Ob pogrebu se je zbralo ogromno ljudi. Na pokopališču so zapeli domači gasilci pod vodstvom šolskega upravitelja g. Križmana žalosiinko. Vsa čast gasilcem in vodji. Na j'rajna Julijana počiva v miru v doiiisfei^^mlji, preostalim, in zlasti edinemu sinu Jožefu, našemu naročniku, izrekamo iskreno sožalje! — Na Gornji Bistrici je pa v Gospodu zaspal mož, odločen katoličan, neustrašen v boju za katoliška načela, Jakšič Ivan. Nismo pričakovali, da bi naš ljubi Ivan tako hitro končal. Bil je delaven kot občinski in šolski odbornik in ti njegovi sodelavci žalujejo za rajnim, dobrim Ivanom. Lahko mirno trdimo, da pokojni ni imel sovražnika, vse ga je ljubilo in spoštovalo. Pogreba so se udeležili njegovi tovariši iz občinskega in šolskega odbora. Zaplakala je ob njegovi krsti žena in otroci. Naj jih tolaži lj. Bog. božji sklepi so večni. Naj Bog obilo poplača rajnemu njegova dobra dela. Počivaj v miru, dragi, blagi Ivan! Sobota. Umrl je pri nas v prvi polovici avgusta po daljšem bolehanju znani gostilničar in posestnik Flisar Josip v starosti 73 let. Pokojni je užival med soboškim meščanstvom velik ugled in je bil splošno priljubljen. To je pričal njegov pogreb, ki se ga je udeležilo mnogo ljudi in tudi soboški gasilci in druga društva. Užaloščenim svojcem naše iskreno sožalje. — Občinski odbor je soglasno sprejel ponujeno posojilo cd zagrebškega Izseljeniš-kega komisarijata v znesku 400.000 Din za zgradbo delavskega doma v Soboti. Posojilo je dano na 25 let in je brezobrestno. Ta korak soboškega občinskega odbora je vreden vse polivale in kaže jasno dovolj njegovo razumevanje za delavsko vprašanje. — Kakor smo zvedeli, je banska uprava dovolila za zasutje jame pred zdravstvenim domom in za tukaj-šn,:3 kopališče 30.000 Din iz bednostnega sklada. —- V7 novo ustanovljeni občinski cestni od-4 prič, ki so govorile za oprostitev in proti. Glavni obremenilni priči sta zašli parkrat v protislovja, obsojeni so se zagovarjali kakor leta 1920. V četrtek dne 22. avgusta je razglasilo okrožno sodišče oprostilno sodbo in je na dosmrtno ječo obsojene takoj izpustilo na svobodo. Oba brata Markuzi večletna ječa vidno ni zdelala, pač pa je ob zdravje ubogi Žemljic, ki je bil pri obnovitveni obravnavi tako slab, da sta ga morala paznika podpirati, če je hotel vstati. Oprostilna sodba je bila sprejeta z največjim veseljem cd treh obsojenih in cd mariborske ter ljudske javnosti po Slovenskih goricah. i:tra,ino kislimi obrazi. Gostitelj mu je celo namignil, da ni ravno zaželjen gost v njegovi družbi. Sir Ilamm-broke se je moral precej truditi, da je ljudem dopovedal resnico o sebi ter ob enem proklel razširjavalce govoric, ki lahko store najbolj poštenemu človeku nepopravljivo in veliko škodo. Hmccovalec v pivski iskmi piva. V severnoameriškem ■mostu L03 Angeles se je vršila iz 10 raznih pokrajin tekma, kateri bo največ popil piva. Pivo. je bilo v posodi, HRANILNE KNJIŽICE >-;eh denarnih zavodov kupujemo po najboljši ceni — Bančr.o kom. »avod Maribor. Aleksandrova cesta 40. 839 vanju — krik tožbe, divji in strahoten. Temu so sledile ure smrtnega miru in tišine. »Odpočij se«, je prigovarjal Lavison, »te bom že zbudil, če pridejo.« Kakor hitro se je dotaknil Franc ctlej, je že zaspal. Jutro je prisvetilo, zbudil se je in videl poleg ognja orjaka, ki je dremal ter kimal. »Kaj je bilo? Zakaj me nisi zbudil?« »Volkovi so se samo grizli radi poginjenih psov.« V tem trenutku je zapazil Franc volka, ki se je prikazal iznad pobočja. Pritisnil je puško k licu in oddal strel. Zver je odbrzela po treh nogah in zginila za gričem. Lovec je splezal na hribček in z vrha je ogledoval, kam bi'se bil skril volk. Že je zazrl pošast, ki jo stala 100 korakov pred njim čisto mirno v kotanji. Kakor hitro je pomeril Franc, je zver omahnila na stran. Ogledal si je zadetega volka in ugotovil, da ga je ubila krogla. Pograbil ga je za prve taco in ga vlekel k ognju. Amerikanec jo hotel potegniti volka iz kože, a se jo glasno začudil: »Za zlodja, temu manjka prva taca!« »Čudno. Dobro sem šo videl, kako mu jo bingljala za kožo, ko je hitel navzgor po pobočju.. Jo bom poiskal.« Šel je za krvavo sledjo v snegu do mosta, kjer se je zgrudil volk in cd tam do točke, kjer jo zadela krogla nogo. Nikjer sledi o laci. »Kako, je nisi našel?« je vprašal Lavison. »Ne in to je ravno zagonetka. Sneg je trd in taca se ni mogla vgrezniti.« »Ilm, zver jo pač požrla svojo lastno taco«, se jo glasil Amerikančev odgovor. »Lo poglej, na zoboli se pozna, da je moja razlaga pravilna.« »Volkovi so včasih čisto ob pamet. Že samo duh po krvi in ničesar drugega jo. zadostoval, da je ranjenec pogoltnil lastno laco.« Še nekaj "bolj izrednega nego volk s svojo nogo v želodcu, jo bilo kufirar.je vprege steklih psov. Oba lovca sta udrihala na vso moč po sto-klakih, da bta prebrzela dolgo dnevno vožnjo v par miljah. Pri par živalih so je že bila steklina toliko ; t opn jo vala, da jih je moral Gruber po-streliti po končani vožnji. Komaj so jo porazgubil odmev strelov, že so jo oglasilo iz daljave na pe-< Franjo Tanjšek, Št. Andraž: m asovo delo! Val kipečega navdušenja se je v zadnjih dneh raziil preko slovenske domovine; nov v&l, ki se je pokazal v vrstah slovenske mladine. Srčno veselje se je polastilo naše mladine, ko se je nenadoma pojavila vest: Naše katoliške prosvetne organizacije s centralo vred so znova oživljene! Veseli smo bili tega vsi, veseli tembolj, ker je bilo pred pol tretjim letom delovanje naših društev krivično ustavljeno. Nad dve leti so samevali naši društveni domovi, nad dve leti se je nabiral prah po naših društvenih knjižnicah, nad dve leti je bila naša katoliška mladina prisiljena mirovati, ko ji je z razpustom njenih organizacij bila odvzeta njena sveta pravica do slovenske katoliške prosvete. 17. februar 1933 bo s črnimi črkami zaznamovan v zgodovini katoliškega mladinskega prosvetnega po-kreta in imena onih, ki so ga povzročili, si bo slovenska mladina zapomnila za vedno. Z žalostjo in grenkobo v srcu se bo spominjala tistih težkih dni, ko ji je v lastni državi bila odvzeta možnost svobodnega gibanja in delovanja, ko je bila prisiljena soglašati s tem, kar je bilo proti njenim načelom in tradicijam. Pa kljub temu naša mladina ni obupala: Trdno je upala na boljšo bodočnost, trdno je verovala, da se bodo razpršili temni oblaki, da bo posijalo zlato sonce v mračne dni. Naša mladina je upala, čakala in dočakala. Dočakala je lepše, svobodnejše dni, dočakala je tisti radostni trenutek, ko ji je bilo zopet dovoljeno svobodno gibanje in delovanje, dočakala je tudi veseli čas, ko so se ji vrata naših prosvetnih domov zopet odprla na stežaj. Znova so zaživele naše organizacije, znova je zaživelo v naših prosvetnih domovih gibanje, znova so se odprle naše društvene knjižnice. Znova se je začelo delovanje, da, se vsaj nekaj tega nadomesti, kar je zaostalo v zadnjih treh letih. In vsi tisti, ki so svoj-čas tako grmeli proti našim društvom, ki so si ob njihovem razpustu od veselja meli roke, vsi tisti sedaj igrajo vlogo netopirja, ko se v strahu pred jasnimi in sončnimi dnevi skrije v temne kote. Našo mladino pa navdaja zavest, da je bilo njeno poprejšnje delo pravilno usmerjeno. In v to smer bo hodila tudi v bodoče. Bodoče delo oživljenih prosvetnih društev — tisočkrat bodi blagoslovljeno ' * Fantovski tabor FKA na Uršlji gori se bode vršil dne 15. septembra. Tabor je določen za dekanije: Stari trg, Prevalje, Dravograd in Šaleška dolina. Sv. Pelsr pri Mariboru. Prosvetno društvo »Skala« v Št. Petru pri Mariboru priredi v nedeljo dne 1. septembra, popoldne po večer-nicah, pod milim nebom prosvetni tabor. Govornika: č. g. profesor Rihter Jakob in g. profesor Prijatelj Ivan. Nastopijo tudi zastopniki posameznih župnij in društev. Sodeluje godba, tamburaški in pevski zbor. Dopoldne ob pol 10. uri je v romarski cerkvi Matere božje na Gori slovesna zahvalna služba božja s pridigo. Odbor društva prijazno vabi vse prijatelje katoliške prosvete od blizu in daleč k obilni udeležbi! Hoče pri Mariboru. V kroniki našega Prosv. društva bo letos zapisano z velikimi črkami: Spolnile so se več let trajajoče sanje članov društva. Stare dvorane ni več spoznati. Kljub krizi se je ob požrtvovalnosti dobrega našega ljudstva posrečilo dvorano povečati in olepšati. Imenovala se bo zanaprej »Slomšekov dom«. Dne 8. septembra bo slovesna blagoslovitev in otvoritev novega doma. Cerkvene slovesnosti so bodo opravile dopoldan, popoldne pa bode otvoritev dvorane z lepo ljudsko igro »Revčvek Andrejček«. SIcv. Bistrica. Katoliško prosvetno društvo priredi v nedeljo dne 1. septembra, ob treh popoldne v dvorani hotela »Beograd« lepo mari-jansko igro znanega planiskega in humoristi-stičnega pisatelja Janka Mlakarja »Povest o izgubljeni Marti«. Pridite pogledat, da vas nje na globoka vsebina zajame. Tabor fantovske Katoliške akcije v Jare<-nini. V Jarenini, kjer je bil pred 33 leti začetek velikega mladeniškega gibanja, katerega je sprožil takratni kaplan Franc Sal. Gomil-šek, sedanji dekan pri Sv. Benediktu v Slov. gor., ki je zajelo v nekaj letih z neugnano silo vso slovensko mladino širom Štajerske, je bilo v nedeljo dne 18. avgusta zopet pozorišče novega fantovskega pokreta. Vršil se je tabor fantovske KA. Videli smo, da je mladina Slovenskih goric še vedno tako idealna, vedno tako navdušena in borbena, kot je bila svoje dni. Do 700 fantov se je zbralo pri Šparlovem križu ter še uvrstilo v sprevod, na čelu godba, ki je igrala koračnico slovenske mladine, in pa 4 prapori FKA. Pred slavolokom pod cerkvijo je bil sprejem gostov od strani domačih fantov, v imenu katerih jih je pozdravil predsednik jareninske FKA, nakar se jo tisočglava fantovska armada podala med prepevanjem litanij Matere božje v cerkev, kjer je imel odposlanec škofa, stolni kanonik dr. Ivan Žagar, pridigo. Po sv. maši je bilo na prostoru pred cerkvijo slavnostno zborovanje, katerega je otvoril Jože Šketa. Uvodoma je pozdravil zborovanje dekan in častni kanonik J. Čižek. Takoj nato je dobil besedo podpredsednik škof. vodstva FKA Mirko Geratič. Sledili so pozdravi zastopnikov iz posameznih župnij. Navdušeno so vsi izpovedali svojo pripravljenost, delati na verskem in prosvetnem polju v smeri verske obnove. Popoldne so bile slovesne večernice, nakar so se fantje med sviranjem in petjem fantovske himne razšli. Bog daj taboru popolen uspeh! Ljutomer, Katoliški dom v Ljutomeru obhaja torej desetletnico svojega obstoja. Blagoslovljen je bil ravno 8, septembra 1925. Blagoslovitev je izvršil sedajni knezoškof dr. Ivan Tomažič. Ob otvoritvi je govoril tudi dr. Josip Hohnjec. Največ zaslug za postavitev Katoliškega doma pa si je pridobil g. Ferk, zdaj župnik v Cezanjevcih. - Sam je izdelal načrte za rutih vetra tuleče zavijanje volka, ki je sledil Banem. Celo noč sta prebedela lovca v nestrpnem poslušanju in prežanju. Zopet sta se obrnila proti jugu. Uro za uro, vozeč, bežeč in korakoma stopajoč, sta gnala čisto upehane in zastrupljene pse. Ob mraku sta bila pri Topniškem jezeru. Utaborila sta se med dvema ogromnima skalama. Čakala sta lačna, trudna, nevoljna, molče in obupno na dobro znani krik. Približalo se je boječe tulenje po mrzlem vetru . . . Pomanjkanje ognja je hrabrilo previdne .volkove. Iz polteme so se prikazale izstradane postave, plazile so se spretno ter kradoma vedno bliže ter bliže. Psi so tulili od groze. »Pod šotor!« je zavpil Lavison. Gruber je zdirjal za tovarišem pod platno. Obupno tulenje psov je oznanjalo žaloigro in šepetalo lovcema, da bo sledila prvi še druga — strašnejša. Nemec je polukal izpod šotora in zagledal belo maso, ki je valovila z vso brzino sem ter tja kakor brzice reke. »Pošljiva svinca med nje!« je vzpodbujal Amerikanec, Hitro je izstrelil Franc vse patrone v belo zmedo. Ogromna bela klopka se je razdelila; suhi volkovi so skočili visoko v zrak in popadali mrtvi na tla, drugi so se stisnili ter odšepali, zopet tretji so se vlekli z zadnjim delom po snegu, nekateri so napadli celo šotor. »Nobene patrone več!« se je oglasil Franc. Orjak je pograbil sekiro in se postavil pred vhod v šotor. Težko železo je preklalo prvemu volku glavo. Drugega je ohromil. Nato se je postavil velikan v ozki prehod med obema skalama i,n čakal z visoko dvignjeno sekiro. Cotasta bela pošast se je poganjala vanj z na stežaj odprtim gobcem. Zadel jo je votel udarec, odplašila se je brez glasu. Zopet je navalila ena od steklih pošasti na branečega se lovca. Liki blisk je padla sekira. V smrtnem boju se je zgrudil volk, se sukal v krogu, bežeč po zadnjih nogah, med tem ko je ostala glava ter pleča s sprednjima tacama v snegu. Udarec mu je zlomil hrbtenico. (Dalje sledi.) Širite „Slov. gospodarja ! ki je bila nad glavo vsakega tekmovalca. Iz posode so bile napeljane cevi v usta pivcev. Zmagal je v tekmi 491etni Arabec, ki je popil v 1 uri in 35 minutah 14 in pol litra piva. j Največjo sigurnost vživa človek na žele3> niči. Amerikanska železniška družba je izdala statistiko, po kateri se veseli človek največje sigurnosti na železnici. Ako bi se vozil potnik po dnevu in po noči z enim vlakom, bi preteklo 12 ti-* soč let, predno bi ga' zadela prometna ne-> sreča. HRANILNE KNJIŽICE ptujskih hranilnic ku-. pimo. Gotovina takoj.: Bančno kom. zavod Maribor, Aleksandroma 40, tavbo in oder. Sta.beiuk je bil g. Jandl. Priprave za zidavo Katoliškega doiua je vodilo posebno društvo, kateremu je i/S-fijisedoval g. Magdič iz Cvena, tajniške posle pa je vodil trgovski poslovodja g. Kimler, ki je pozneje umrl. Mnogo so darovali farani v lesu, delu in vožnjah, mnogo je mladina sama naredila s kulu-kom, mnogo je pozneje prispevala Okrajna posojilnica. Celotna stavba je stala 250.000 Din. V Katoliškem domu ima sedanje Prosvetno društvo za bodočnost zasigurane stalne prostore. Pod novim praporom bomo skušali v prihodnjih letih prosvetno delovanje še poživiti. K temu naj pripomore prosvetno zborovanje ob desetletnici Katoliškega doma. Cerkveni govcr ob priliki blagoslovitve našega novega prapora bo imel nekdanji ljutomerski kaplan g. prof. Živortnik iz Maribora. Takoj po slovesni sv. maši odkorakamo skupno na slavnostno zborovanje, ki se vrši na travniku za Katoliškim ddmom. Tukaj govorita g. prof. dr. Jc-:ip Ilohnjec in g. Franjo Zebot iz Maribora. Vso mladino s~:ednih prosvetnih društev vabimo, da se tega skupnega zborovanja udeleži v velikem številu. Naj bo to naš letošnji prle.iki prosvetni tabor. Zbirališče ob pol 9. uri dopoldne pri Katoliškem domu. Dekleta po možnosti v narodnih nošah. Naš znak je rdeči šopek. Dne 8. septembra na svidenje v Ljutomeru! Sv. Tomež pri Ormožu. Katoliško prosvetno društvo praiovi v nedeljo dne 1. septembra, ob pol štirih popoldne v Društvenem domu veličastno igro »Slehernik«. Na sporedu je predavanje o evharističnem kongresu in pteje. Vsi, kateri ste bili zadnjič zadržavni, domačini in sosedje, posebno Malonedeljčani, pridite! Gornja Ponikva. V nedeljo dne 18. t. m., popoldne po večernicah Imeli smo »misijonsko prireditev«. To vam je bilo petja, govorov in navdušenih deklamacij. Še muziko smo imeli. Višek prireditve je bil v pretresljivi misijon- ■mioia aiKzn O Otiški vrh pri Dravograda. (Roparski naipad pri belem dnevu) Dne 11. avgusta ob 3. uri popoldne je bil napaden od šestih neznancev g. Maks Ferk iz Otiškega vrha pri Dravogradu na banovinski cesti od Turiške vasi proti Siovenjgradcu. Napadalci so mu vzeli 150 D gotovine. Po zločinu so se odpeljali proti Mis-linju. Če bi kdo kaj znal o tolovajih, naj javi oškodovanemu ali orožnikom v Siovenjgradcu. Marenberg. Peter Rešetar! Kaj da Vas nič ni v Dravsko dolino po novice? Ali Vam je res železnica predraga? Seveda tako ceneno se ne boste vozili, kakor so se svojčas »revni« kli-karji ocl vsemogočne stranke .1X8, ki so se kar za 6 Din vozili na shode, pa najbrž še tisto nič plačali. Ali pa pridete mogoče pozne je, ko Vam zmanjka doma novic za Vašo rešeto, saj se že bojite, da izide zakon o novi metli in da za Vas nič ne bo ostalo smeti. Pri nas pa ho tistih vedno zadosti, saj je tu navadno megla in se marsikaj ne vidi. — Tako pridite vsaj, nam pomagat hmelj prodajali. Obiranje gre proti koncu in se bo menda v kratkem končalo brez večjih ali manjših prask. Letos se vse bolj tiho vrši, kakor prejšnja leta. Čeprav je prišlo precej tujih obiralcev, vendar ni slišati glasnega. petja. ker kriza duši tudi sicer vesele tujce. Ponekod so se menda premalo dogovorili, ker hmeljarji bi radi imeli zvrhano in natlačeno mero pri hmelju, obiralci pa polno in Vse ceniene naročnike, katerim je že pošla naročnina, ponovno opozarjamo, da imajo v današnji številki položnico, s katero naj takoj poravnajo naročnino, da ne bo treba ustavljati pošiljanja lista. — »Slovenski gospodar« stane za celo leto 32 Din, za pol leta 16 Din, za četrt leta 9 Din. ski igri »Tam daleč za morji . . .« O uspehu pričajo ljudje, ki žele, da vse še enkrat ponovimo, da še drugič vidijo. Nabrali pa smo premalo. Ko bi se še vendar našel kdo, da bi pridal še kaj več! Kako bi mu bili hvaležni mi, še bolj pa zamorčki! Naj pozive misijonska prizadevanja povsod med slovenskim našim ljudstvom! Sv. Vid nad Planino. Po završitvi službe božje, ki se prične s procesijo ob devetih, sa bo na angelsko nedeljo dne 1. septembra t. 1., vršil pri Sv. Križu nad Planino tabor na prostem. Govorila bosta mil. gč kanonik dr. Ivan Žagar in g. Lojzka Horvatičeva iz Maribora. — Popoldne 1. septembra oh treh pa vas vabimo v Sv. Vid na igro »Miklova Zala«. Fantom brežiškega okraja! V nedeljo dne 1. septembra gremo vsi v Brežice, kjer ho naš fantovski tabor! Ne sme hiti niti ene župnije, ki ne bi bila zastopana. Tisoč nas mora biti in še več! Agitirajte za udeležbo od fanta do fanta! Videti hočemo, katera župnija se ho bolje postavila. Oh devetih se zberemo na kolodvoru ter gremo nato v sprevodu k sv. maši. Na zborovanju bosta govorila akademik Ciril Žebot in Mirko Geratič ter zastopniki posameznih župnij. natlačeno mošnjo in pri tem si pridejo radi liavskriž. Vidi .se pa, -tla obiralci držijo skupaj kakor hrvaške svinje, 111 če ne gre drugače, stopijo tudi skupno v štrajk. — Pa še nekaj mi je prišlo na misel. Dolgo nisem vedel, zakaj po marenberškem polju tako dobro uspevajo takozvani »koruzjanki«, to so tisti, ki so v koruzi sklenili zakon. Vedno več jih je, ker jih občina pusti lepo pri miru. namesto da bi jih pripeljala v srečno zakonsko življenje in bi kljub temu še lahko koruzo sadili, ako se jim tako dopade. Ali ste. gospod Pater Rešetar, prerešetali. kaj tako hasne koruzjankom! Sv. Anton na Pohorju. 11 in, ja! To je že res. da je dosedaj pes zacvilil, če se mu je .stopilo na rep; ampak da tudi drugim ni prav taka remedura, tega si »tajinstveni dopisniki« do sedaj niso upali trditi, vsaj pri nas v »dobi političnega pomirjenja« ne. Politika »llopsasa in tralala« se bo morala vsekakor poboljšati, zaradi glavobola, ki jo še čaka, kljub »političnemu pemirjenju«. »Tajinstvenim dopisnikom« se tega ni treba bati. Bržčas pa onim tam doli pri Dravi. Pravijo, da z maslom na glavi ni dobro hoditi na solnce. Naj si to resnico vtaknejo za klobuk (isti, ki <=e sedaj tako neznan sko »duhovito« repenčijo v nekem, nam malo znanem listeku iz Maribora. Se bomo še malo pogledali! Fuščavs Popravila v notranjosti romarske cerkve sv. Marije v Puščavi se dokončujejo. Notranjost cerkve ima popolnoma novo lice. Zidarska, mizarska in pleskarska dela so dokončana; le dela na oltarjih še niso končana. Za vsa ta dela je pa potrebno ogromno denarja, katerega farani sami ne zmorejo. Cerkveno preJstojništvo se obrača na dobra srca z milo prošnjo, da pomagate dokončati prepotrebna dela na velikanski romarski cerkvi v Puščavi in tako postaviti Devici Mariji dostojni hram. Odločili so se požrtvovalni nabiratelji miloda rov, da gredo prosit prispevkov tudi izven domače fare. Po nekaterih farah so že bili, drugod pa še pridejo. Prosimo, ne zavrnite jih! S posebno prošnjo se obračamo na Mariborčane, ki tako radi prihitite v Puščavo. Ne zavrnite človeka, ki bo potrkal s prošnjo na vaše dobrohotno srce! Vsem darovalcem pa ljubi Bog povrni! Ruše. »Ruška nedelja« pri sv. Mariji v Rušah se bo po dosedanjem redu letos obhajala v nedeljo dne 15. septembra, to je v nedeljo po Mali Gospojnici. ko proslavljamo Marijino sv. ime. Bogoslužni red je znan: v soboto zvečer ob šestih romarska pobožnost, v nedeljo slovesno sv. opravilo ob šestih in ob desetih, tihe sv. maše pa ob 5. pol 8, 8 in 9. Novo pa je letos, da bedo imeli romarji polovično vožnjo na železnici. Že prej smo prosili prometno ministrstvo za to ugodnost, pa nam je niso dovolili; zdaj pa je gospod minister za promet dovolil polovično vožnjo, pričenši z dnem 31. avgusta, vsem potnikom za vse nedelje in praznike za daljave od G do 250 km, ako kupijo ob enem tudi vozni listek za povratek (za nazaj). Razveseljive ugodnosti se bodo lahko letos poslu-žili tu li romarji. Ze prebivalci sosednih župnij imajo pravico do polovične vožnje iz postaj Kala in Limbuš, ker je iz Fale in Limbuša v Ruše ravno G km, tembolj še prebivalci iz drugih, še bolj oddaljenih postaj celega Spodnjega Štajerja. Za vožnje od doma v Ruše velja ugodnost že od sobote od 12 do nedelje ob 24, za povratek iz Ruš domov pa od sobote ob 20 zvečer od pondeljka ob 12. Za nedeljsko polovično vožnjo se bodo potnikom izdajali posebni vozni listki, ki bodo imeli na hrbtu posebno znamko,- Zato mora vsak romar na odhodni postaji pri .blagajni zahtevati nalašč posebno nedeljsko karto za tja in nazaj (povratno karto). Seveda ne sme nihče karte v Rušah oddati. ampak jo bo samo pokazal železniškemu uslužbencu; z isto karto se bo potem peljal tudi domov.- Hoče. Dne 20. 8. t. 1. je preteklo 50 lei, odkar ste sklenila zakonsko zvezo g. Jožef Pfeifer in Marija, rojena Majcen. V svoji skromnosti ni. sta hotela svoje zlate poroke obhajati z zunanjo slovesnostjo, ampak sta na tihem v krogu svojih otrok slavila redko slovesnost. Gospod Pfeifer je vzgled, kaj premore vztrajno delo, varčnost in zmernost ter podjetnost, saj je tekom let skoro iz nič ustvaril veliko podjetje, znano tovarno zlasti poljedelskih strojev in livarno, katero sedaj voli njegov sin. Sam pa še kljub visotki starosti (decembra bo dopolnil 81. ]eto. zlata nevesta pa je v 71. letu) ne miruje. ampak še vsak dan v deiavnici lastnoročna izdeluje razne stroje, zlasti se peča z briz-galnami, za katere je konstruiral napravo, da se more. ako motor odpove, takoj preklopiti na ročni pogon. Za gasilstvo je bi! že od nekdaj vnet ter še tudi dandanes s svojim sinom deluje in pomaga Z zavestjo, da sta zlatoporo-čenca dobro porabila čas življenja in da je lj. Bog blagoslovil njun trud, lahko mislita nazaj na minula leta. Mi jima želimo, da naj na večer njunega življenja ju Bog spremlja s svojim blagoslovom, naj ju ohrani do skrajnih mej človeškega življenja v zdravju zadovolj-nosti in vsestranski sreči. Bukovci pri Ptuju. Tukajšnja gasilska četa je prav pridno na delu. Tekom tega meseca je zgradila sedem rezervoarov za vodo z vsebino vsak po 20 kubičnih metrov. Sedaj se pa pripravlja na slovesno proslavo 251etnke svojega delovanja, ob kateri bo tudi blagoslovitev rezervoarov in križa na rezervoaru št. V, združeno s skupno vajo gasilskih čet: Bukovci, Stojnci, Muretinci, Gajovci, Spulilja, Za-bovci in Novavas. Proslava se vrši ob ugodnem vremenu v nedeljo dne 8. septembra t. 1., drugače pa prvo naslednjo lepo nedeljo v Bukovcih in bo četa skrbela za prav dobro in solidno postrežbo in veselo zabavo. Vsi, ki se zanimate za napredek gasilstva, prav uljudno vabljeni! — Vsem, ki imajo še naše srečke, tole v pojasnilo: Zasebnikom, ki niso bili navzoči pri žrebanju, smo prodali tako malo srečk, da se objava nikakor ne izplača. Čete, katere so nam srečke plačale, so prejele sezname izžrebanih številk in so pri njih na vpogled. Prosimo samo še, ako ima kdo srečke: štev. 2305 omara, štev. 753 postelja in štev. 2934 stol, naj jih pošlje s svojim naslovom na naslov čete, da mu takoj pošljemo dobitek. Vse drugo je dvignjeno in tudi mi bi racii to spravili enkrat v red. Dobitki čakajo še do dne 10. septembra t. 1., ko poteče trimesečni rok po žrebanju. Št. Janž pri Rečici. Prostovoljna gasilska četa Grušovlje priredi na angelsko nedeljo 1. septembra veliko vrtno veselico na vrtu in pod kozolcem gospe Marije Majerhold v Št. Janžu. Sodeluje daleč na okoli znana rečička godba. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo potrebnega gasilnega orodja, vabi prav uljudno k najobilnejši udeležbi odbor. Št. Janž pri Velenju. Naša rojakinja, učiteljica gdč. Marica Sedovnlk se je poročila dne 17. avgusta v Marijini cerkvi v Petrovčah z g. učiteljem Petrom Kociprom. Povsod vsem priljubljeni Marici, kakor tudi njenemu blagemu možu želimo veliko sreče in božjega blagoslova v novem stanu! — Pevski odsek slovenskega katoliškega izobraževalnega društva se tudi tem potom zahvaljuje vsem čislanim naklonjenim gostom iz Gornjega grada in Bočne, da so posetili naš koncert dne 18.. t. m. teir pripomogli, da se je naš izlet v lepo Savinjsko dolino tako posrečil, Prav posebna zahvala gospodarjem dvoran, ki so ju radi dali na razpolago, in tistim, ki so se trudili z reklamo. Bog povrni in še na veselo svidenje! Šmarje pri Jelšah. Kljub hudi spomladanski pozebi nas je ljubi Bog še vendar oblagodaril, da nam je še dal tako dobro letino. Kamor se človek*ozre, naj si bo po polju, vinogradu ali sadovnjaku, povsod še vse lepo kaže, posebno sadje, s katerim že sedaj precej trgujemo. — Sadjarska podružnica misli prirediti v začetku meseca oktobra sadno razstavo, ki je za šmarski okraj velike važnosti. V tej zadevi ima velike zasluge g. Janez Vreže, ki je tudi velik strokovnjak v tej stroki. — Bolj žalostno in manj Bogu v čast pa je, da se je tudi pri nas ukoreninila bratovščina »Jeruzalemskega osla«, ki ima vsako nedeljo med prvo, tiho in pozno sv. mašo svoje redne sestanke. Na sestankih imajo na dnevnem redu: Zabavljanje črez duhovnike, vero, cerkev itd., njihovi glasili pa sta: »Kmetijski list« in »Domovina«. Sladka gora. Za veliko Gospojnico so obiskali naše častitljivo Marijino svetišče romarji od Sv. Benedikta v Slov. goricah, od Marije Snežne, iz Gornje Radgone, od Sv. Trojice, iz Negove, iz Hajdine, Velike Nedelje itd. Iz enega kraja več, iz drugega manj. Gotovo jih je mnogo izostalo radi krize, ali pa so že bili na evharističnem kongresu v Ljubljani, ozir. romali k Mariji Bistrici. Največja procesija je prišla iz Črensovec, krog 100 romarjev s svo- jim duhovnikom, kaplanom Bejekom. Vsi so lepo prepevati Marijine pesmi. Zlasti ganljivo je, ko vsa dekleta ob prihodu v cerkev v štiri-' etopih pokleknejo, med primerno pesmijo ležejo na cerkveni tlak in se zopet pojoč napotijo krog Marijinega oltarja. Vidi se jim, da je v njih živa vera i i da dobro vedo, čemu so božja pota. Od sosednih župnij so prišli samo iz Ponikve v procesiji s svojim župnikom Kociprom. Tudi druge župnije naj bi posnemale njih zgled in prihajale v večjem številu, da se ta romarska cerkev zopet povzdigne do nekdanjega slovesa. — Še nekaj kritike! V bližnjih gostilnah ali vinotočih se je slišalo med službo božjo petje neprimernih pismi. Romarji so bili vsi v cerkvi in drugi naj bi se radi njih takih motenj službe božje zdržali. Istotam je bil celo drugo noč velik hrup in tudi velik pretep. Romarji zelo potrebni počitka za nadaljno pot, niso mogli spati. Razni kramarji so do polovice zasedli s svojimi stojnicami glavne stopnice, ki vodijo v cerkev in tako ovirali dohod. Čudno, da je domači gospod župnik to pustil na cerkvenem prostoru. Tudi zvonenje ni primerno za romarsko cerkev, ki ima le dva mala zvona. Domači gospod župnik je prosil romarje, naj pomagajo faranom kupiti še en velik zvon, da jih bo potem pozdravljalo slovesno zvonenje, ko bodo zopet prihajali na to priljubljeno božjo pot. V ostalem je pa to romanje napravilo na vse najboljši vtis in prepričan sem, da bo vsako leto še živahneje, da bo pritegnila ta lepa cerkev še več romarjev, saj človeštvo hoče in mora zopet najti pot nazaj k Begu in Njegovi Materi. Le tam je naša rešitev in tako romanje, kakor sem ga doživel na Sladko goro, vodi samo bliže k Bogu in Mariji. K letu na svidenje! — Romar. Krško ob Savi. Običajni romarski shod pri Sv. RO'zaliji bo tudi letos na angelsko nedeljo, to je dne 1. septembra. V ta namen je že v soboto dne 31. avgusta sv. maša pri Sv. Roza-liji ob 8. uri in zvečer ob G. uri pridiga in pete litanije Matere božje, nakar je prilika za sv. spoved, kakor tudi v nedeljo zjutraj. V nedeljo je sv. maša s pridigo ob G. in ob 10. uri dopoldne. Peter leiefer rešetarl. Pohorski punktaši. Mariborski advokat gospod dr. F. Lipold je zbral na Pohorju skupino ljudi, kakih 30 po številu. Listi so pisali, da se je zbrala voj^tea. »Vojska se zbira . . j« Ne verno, a^i se t^. četa šla: mlade ali stare vojake. Najja jje^ilo oznanjeno samo to, da so skuhali sredi pohorske hoste nove Pohorske punktacije. lločejo odslej o.ni biti punktaši. Morda se nahajajo pri oblasteh še od njih saj mih napisana navodila, kako je treba pošto-, pati s punktaši. Njihovi lastni recepti so goto-, vo še dobri, kaj če bi se jih poiskalo?! Stranka cd zgoraj! Dr. Kramer je znan, da snuje vse stranke od zgoraj. Tako je bil zraven pri JRKD in pri JNS pa celo glavni tajnik. Sedaj je tudi začel snovati stranko od zgoraj in sicer s pohorskih vrhov. Zborovanje pri Sv. Martinu. Bivša JNS je imela svoje zborovanje pri Sv. Martinu na Pohorju. Upali so, da se bo sv. Martin tudi njih' usmilil in vsa.j polovico svojega plašča dal za to, da bi se pozabilo na »delo« JNS. Toda žali-bog bi bil cel plašč daleko premajhen. »Slovenski narod« in Jevtič. »Slovenski narod«, ki je bil svoj čas veliki prijatelj Jevtiča, je prinesel te dni vojaški razglas, kjer navaja, da je neki Bogoljub Jevtič bil pomiloščen kot vojni dezerter. To je pa res grdo od tega lista. Ali ni pravzaprav »Slovenski narod« dezerti-ral? Ali niso dezertirali Jevtičevi poslanci? Najpreje od drugod k njemu in potem od njega zopet drugam? Sedaj se mi pa ta spofani Jevtič že res smili! Kdo bo cug plačal? Bivša JNS je imela velikanske shode, kamor so ljudi vozili zastonj. Vlake je pa naročila stranka JNS, toda plačala jih ni in tako so še sedaj ti računi odkrti. Zato svetujemo vsem, ki še niso odstranili napisov JNS, da to kmalu storijo, ker bodo sicer morali plačati račune. Voditelji so že vsi drugod, ti so na varnem! Dr. Korošec — vodja hrvaškega naroda. — Nekateri Slovenci, ki pa seveda so bili do včeraj najhujši Slovenžrci, bi radi, naj bi sedaj postal Maček vodja Slovencev. Če so ti mnenja, da naj si mi Slovenci vodjo izposodimo od Hrvatov, predlagam, da naj si pa tudi Hrvati izposodijo od nas. Menjajmo! Samo enega se pa vendar le bojim, da se bo potem Hrvatom dobro godilo, mi Slovenci bomo pa imeli — mačka! Vsepovsod politika. Bil sem zadnjič v Zagrebu, pa sem si kupil sira. Sir pa je imel velike luknje. Pritožil sem se: Zakaj pa imate Hrvatje tak sir, ki ima take luknje? Odgovorili so mi: Pa imamo i komunistične miši v Mačkovi stranki! Nisem jim ostal dolžen: Zato pa sedaj miši plešejo, ko Mačka ni doma! Bukovci pri Ptuju, Spremili smo k večnemu počitku 751etnega gasilskega tovariša Franca Kodarič iz Bukovec. Bil je član naše čete 25 let, večletni občinski odbornik, šaljiv čevljar, ki je dolga leta obuval pol vasi. Njegovega pogreba se je udeležilo 30 gasilcev z zastavo in godbo, pevci in dolga vrsta faranov. Vsem skupaj prisrčna hvala! Poslovilne besede doma in na grobu mu je govoril predsednik domače čete tov. Bezjak Jožef. Bodi rajnemu Kodariču žemljica lahka! Budina pri Ptuju. V pondeljek dne 19. avgusta se je pripetila v Budini grozna nesreča, ki je zahtevala smrt 451etnega uglednega posestnika in vzornega očeta sedmih nepreskrbljenih otrok. Ponesrečeni Franc Petrovič, posest- nik v Spuhlji pri Ptuju, je peljal majhen voz otave iz travnika svojega svaka Serdinšeka. Šel je peš iz travnika zraven voza, držeč konja za vajeti. Ž njim je šla tudi žena, llletna hči Anica in sedemletni sinček Ignac. Pri Štrucel-nu, 3 minute pred krajem nesreče, se je obrnila žena s sinčkom Nacetom po pešpoti proti domu. Anica je šla zadaj za vozom. Ko zapazi Petrovič, privoziti avto z veliko brzino, daje takoj z roko in bičem znamenje. Tovorni avto je vozil z nezmanjšano brzino dalje in šele obstal, ko je ležal ponesrečeni v zadnjih vzdih-Ijajih, povožen od avtomobila, na katerem je bilo 10 polovnjakov vina. Petrovič se je izognil na desno, kakor daleč se je mogel, saj se je še celo voz sena prevrgel na pešpot na de3- no, torej ga ne zadene nobena krivda. Pri obdukciji se je ugotovilo, da je ponesrečenemu ppčila lobanja, zlomljen ima križ trikrat, desno nogo trikrat, 8 reber zlomljenih in čez trebuh skoraj prerezan, tako da so izstopila vsa čreva. Ponesrečencu je podelil p. Marijan sv. poslednje olje. Ko je prihitela hčerka Rezika na kraj nesrečet, je omedlela pri groznem pogledu na svojega očeta, in se je gospod zdravnik, ki je bil poklican, moral dolgo truditi, da so jo z rešilnim vozom odpeljali na dom. Daj mu Bog večni mir in pokoj! Fram. Dne 20. t. m. je umrl v Morju bivši posestnik Mihael Vešnik, 84 let star. Živel je nad 50 let v srečnem in blagoslovljenem zakonu s svojo enako verno in blago ženo Julija-no. Naj počiva v miru, potrti družini naše so-žalje! stali je nemogoč, ker sega blato kamelam ter konjem do trebuha. Na severu Abesinije je prenehalo začetkom minulega tedna deževje, vendar je tudi ta del podoben ogromnemu jezeru. Vojni pohodi in premikanje čet je izključeno. Število smrtnih žrtev vsled povodnje sega v stotine. Prireditve. Fantovskega tabora pri Sv. Trojici v SL g. se je udeležilo zadnjo nedeljo 1200 fantov. Sv. Benedikt v Slov. goricah. Dne 1. sept., popoldne po večernicah ob treh, ob priliki otvoritve ceste, priredi naša gasilska četa veliki srečolov z mnogimi bogatimi dobitki v gostilni g. Kermeka. Prodaja se vrši dopoldne ob priliki blagoslovitve ceste. Cene srečk samo 1 Din komad. Fram. Na Vnebovzetje Marijino smo poslušali krasno predavanje g. dr. Hanželiča, ki je imel tudi cerkveno opravilo, Toliko lepega je povedal gospod profesor ženam in dekletom, ki so s petjem in deklamacijami slavili Marijo. Dne 25. t. m. pa so nas vrla dekleta razveselile z lepo igro »Jeza nad petelinom« in pokazale, da nas nezadovoljnost spravi še v večjo nadlogo. Šmarje pri Jelšah. Slovesno smo proslavili lOletnico blagoslovitve našega Katoliškega doma. V soboto zvečer so zagoreli kresovi, pesem je donela v noč, našemu prazniku v pozdrav. Pri zahvalni službi božji v nedeljo nam je g. kaplan Veselic lepo govoril o katoliški pro-sveti. Po slovesnih večea-nicah so se ljudje začeli zgrinjati okoli vzorno okrašenega doma. Pri slavnostni a.kademiji je po pevskih točkah, ki so jih pevci podali dobro in občuteno, spregovoril eden tistih, ki v letih strahote niso klonili, naš prijatelj g. Kokalj.Naše delo, tako je povdaril, mora biti Bogu v čast in bližnjemu, predvsem narodu, v korist. Narodnost in jezik sta nam ohranila naš kmet in duhovščina. Delovanje velikega dela naše »inteligence«, ki sicer zatrjuje, da je za vero, pa vedno proti njej dela, je slično delovanju tistega cigana, ki zatrjuje, da je za poštenost, pa povsod krade. Za njim je bivši predsednik prosvetnega društva, šentpeterski g. župnik Rančigaj, ki nas je obiskal kar z godbo, spregovoril tehtne besede, naglašujoč, da so minuli časi, ko so poštene ljudi zapirali, ko smo morali postav-i ljati straže okrog doma, ko smo napis: »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci«, morali odstraniti. Za hlapce se niso hoteli narediti. Sili smo se morali ukloniti, a hlapčevali nismo. V »Misteriju sv. maše« so nam igralci lepo podali vse glavne skrivnosti, ki jih vsebuje sv. maša. Za konec pa so nam dekleta še predvajala simboličen prizor: Povsod Boga«. Slovenski ima - RalhenDarg. Zahvalna pobožnost za lepo uspeli evharistič-ni kongres v baziliki Lurške Marije. Pod pokroviteljstvom in v navzočnosti pre-vzvišenega mariborskega knezoškofa g. dr. Iv. Tomažiča se vtši na praznik rojstva Marije Device dne 8. septembra v slovenskem Lurdu velika zahvalna pobožnost za veličastno uspeli evharistični kongres v Ljubljani. Namenjena je ta pobožnost za vernike iz videmske, leskov-ške, kozjanske, laške in deloma iz litijske de-kanije. Udeležijo pa se te slovesnosti tudi častilci evh. Kralja in njegove Matere Marije iz drugih krajev Slovenije, ki prispejo v Rajhen-burg že 7. septembra popoldne s posebnim vlakom, katerega oskrbi dobrodelno društvo Varstvo v Ljubljani, Dopisi. Iz crmoško-ljutomerskih goric. Kadar se vi' nogradniki kje sestanejo, ugibajo, kakšno vi-! no bo letos, ali kislo ali sladko. Vse je še odvisno od vremena zadnjih tednov pred »brat-vo«. Nekateri iz lepih starih časov trdijo, da bo sladko, ker so jim očetje izročili pregovor: Kadar je malo otave, bo vino sladko. Otave je res malo, tako da bo marsikateri rep moral iz hlevov zaradi pomanjkanja krme. Ali pa bomo morali krmiti živino tako kot je kranjski Ribničan hranil svoje kljuse z zrakom in ko je kljuse žalostno poginilo, je Ribničan vzdih-nil: Ti presneta mrha, komaj se je navadila brez žret živet, pa je poginila! — Pa naj bode vino sladko ali kislo, naj ga bo dosti ali malo, že zdaj nas strašijo, da bo ta.k o poceni, da se res ne izplača obdelovanje. Slišali smo, da' hodi že zdaj nekdo okrog po goricah — ne vemo, v čigavem imenu — in da trdi, da bo mošt po 1 Dinar ali kvečjemu po 2. Nekdo je izrazil željo, da bi se našel kdo in dal svojemu težaku ali hlapcu par kupic vina, da tistega strašilca pošteno naklesti in spodi iz goric, kadar bo še strašil. Ali res ni nikogar, ki bi ubogega kmeta ščitil proti izrabljačem? Cenik malim oglasom. Vsaka beseda v malem oglasu stane Din l.=< (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm* Din 1.—, do velikosti 50 cm2 Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslova, ampak mora zbirati uprava lista prijave, doplača še Din 5.— . Mal: oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih inseratov, mora priložiti znamko za Din 2.—, sicer se na odgovarja. SLUŽBE: Trgovska učenka, po možnosti 2 rnešč. šoli, poštenih staršev, zdrava, se sprejme v večjo trgovino v trgu na deželi. Za slučaj sprejema pogoj: priporočilo župnega urada. Ponudbe na upravo lista pod »Trgovska va-jenka«. 869 Učenca za krojaštvo sprejme Dvoršak, Maribor, Koroška cesta 49. 864 Kmetska družina, vajena tudi vinograda, 1 moški, 2 ženski, iščejo službe. Za uspešno posredovanje 200 Din. Ponudbe s pogoji: Za-i viršek, Zagrad 44, Celje. 860 V službo sprejmem pridno in pošteno kmečko dekle. Ponudbe z navedbo starosti na upravo lista pod značko »Pridna«. 855 Viničar ali majer išče službo z 4 delavnimi silami. Naslov: Graher Anton, Limbuš 64. 857 Lepo zdravo koruzo, banaško moko in špecerijsko blago po najugodnejših' cenah pri 862 Anton Fazarinc, Celje Poslednfe vesti. Iz domače politike. Jugoslovanska radikalna zajednica je potrjena in je tozadevno poročilo notrajnega ministra sprejel ministrski svet dne 26. avgusta soglasno. Zadeva kmečkih dolgov bo urejena s posebno uredbo, katero morajo pripraviti do 1. oktobra: kmetijski, pravosodni in trgovinski minister. 151etnica Male zveze bo proslavljena na konferenci zunanjih ministrov Male zveze koncem meseca avgusta. V sredo zvečer 28. avgusta se pripeljejo na Bled zunanji ministri držav Male zveze s svojim spremstvom in razni inozemski časnikarji. Seje zunanjih ministrov držav Male zveze pričnejo dne 29. aprila. Domače novice. Že tretji požar tekom enega tedna. Med noricami poročamo o požaru v Razvanju pri Mariboru, ki je zadnjo nedeljo dne 25. avgusta zvečer uničil tamošnjemu posestniku in krč-marju Petru Trinku gospodarska poslopja in napravil škode za 50.000 Din. Pogorelec je prejel pred izbruhom nesreče grozilna pisma in 'je ta požar tretji v teku enega tedna v Razvanju. ^ Nove pošine znamke s sliko kralja Peira II. pridejo v promet dne 6. septembra in sicer od 50 par do 3.50 Din. Tem bodo sledile še ostale. i.— Novice iz drugih držav. Dve težki avtomobilski nesreči v Avstriji. V bližini Abtissendorfa pri Grazu je zapeiljal 25. avgusta z brzino 70 km avto gra&kega slaščičarja Reinprechta pri zaukrenu na stransko cesto v kapelico. Žena omenjenega slaščičarja je obležala pri padcu iz vozila mrtva. Zraven se vozeči uslužbenec pri graških usmiljenih bratih Kari Harb je dobil tako hude poškodbe, da jim je podlegel po prepeljavi v bolnico. Štiriletna hčerkica smrtno ponesrečene žene je smrtno neivarno poškodovana. Četrti sopotnik Gottfried Kauz je dobil težke notrajne poškodbe. — Druga še hujša avtomobilska nesreča se je zgodila izstega dne v Piestingu pri Dunaju. Z izletniki napolnjen avtobus je zadel na železniškem prelazu ob vlak, ki je vozilo popolnoma razbil. Šest oseb je bilo takoj mrtvih in sicer 1 mesar in 5 žensk. Ranjenih je 36 oseb in od teh 28 težko. Strašno ponesrečeni izletniki so bili namenjeni v hribe. Velike povodnje v zapadni Abesiniji. Reka Nil je prestopila v gornjem toku bregove in je poplavila cele pokrajine. Minuli teden so se razlile vsled deževja tudi druge reke. Tudi Jsana jezero je izstopilo. Skoro celotna zapad-fca Abesinija je pod vodo. Vsak" promet na ce- K vlaiEki vajeacc ,še-j -prefms pFi Kr.a!ne Pri, kolarski iriofcfpr. prj Poljčanah. ;8fl Kravsr, mlad in oženjen, primerne slu- žbe. Grom tudi za majerja. G osji i k Vencel, mlekar. Črnci ¿3, pošta Apače. 845 Sprejmem na manjše posestvo zanesljivo in inteligentno kuharico-oskrtmico, vajeno vseh hišnih del in vrta. Naslov: Kislinger, Celje, Kovaška 1. 842 Krepki fant poštenih staršev se sprejme v trgovino. Pogoj: dober računar in absolvent moičanske šole. Lah Ivan. Sv. Lenari pri Veliki Nedelji. 852 Sprejmem dva dijaka ali dijakinji v vso oskrbo, poceni. Zaveršnik, Maribor, Einspieler-jeva ulica 2G. 808 STANOVANJA: Višjcšclec, realno-gimnazijec, dobi poceni kabinet, Maribcr, Gospojna 7, vrata 1. 854 Tri učenke meščanske šole v Slov. Bistrici sprejme v stanovanje in cskrbo po nizki ceni: Antonija Kobale, Slov. Bistrica. 847 Dva mlajša dijaka se sprejmeta, dobra oskrba in nadzorstvo ter pomoč: pri učenju, 300 Din mesečno. Vezjak, Splavarska ulaca 6, Maribor. 823 POSESTVA: Malo pczestvo G 'A crala proda Ana Vudler, Vukovski vrh 23- p, Jarenina. 838 Pesssfvo £e'jiroda, i oralov vsakovrstnega zfeiri Ijišča, t gospcda^kif,(£.pe*lop-jem. Vprašaji je pri Roku Bovha, p. Buče. 84S5 Mslo, idealno viničarijo, rentabilno, pi ¡pravna za Igiovišče in izlete, 2 uri od Maribora,-V bližini banovinske ceste, dohod mogoč tudi z avtom, se proda. Naslov v upravi lista. 819 Dam ppsestvo v najem. Janžekovič, Gospo-svetska 33, Pobrežje pri Mariboru. 858 Prcdrm p»sestvo 3 in pol oralov tik glavne cejte, 5 minut od postaje Cirknica. Naslov: Kaniža 22, pošta Pesnica. 85G RAZNO: Ves za šoio kupujejo letos tudi trgovci in šole v knjigarnah sv. Cirila v Llaiiboru. Odpadke železa, kovine, litina ter vsakovrstne stroje kupuje in prodaja po najvišjih dnevnih cenah in vsako množino: Justin Gustin-čič, Maribor, Tattenbachova ulica li. 807 Prodam tovorni avto Foid, priporočam gasil ccm, cena 5000 Din, nadalje 150 smrek za stavbe, 50 brez in 30 jesenov za kolarje, Bru-men Kari, Sv. Andraž v Slov. gor. 885 Nova sterinarna v Mariboru, Koioška cesia 3, ima na zalogi najfinejši žamet meter 1.2 D, kakor tudi veliko ostankov barhenta, cajga, flansla, svile, moško in žensko blago, belo platno, velika izbira oblek za dečke in deklice, nogavice, čevlje vse velikosti, srajce, divan 100 Din, železna postelja, slamnjače, omare in mize. 1 833 Kc?o-mtek»riio taffmnt Radev-ie I., 2. Gazdna ulica 19, Zg. Rfldvanje, Maribor. W, Pri nakupu volne, piejc, svile, čipk si oglejte bogato izbiro v trgovini ročnih del Pavle Slugove, Celje, Vodnikova ulica, nasproti Ljudske posojilnice. 801 Potrtim srcem naznanjam žalostno vest, da je moj blagi soprog FILAČ JOSIP, pcsestnik in izdelevetelj harmcaik v Sioveaigradcu, v torek dne 20. t. ni., ob pol 7. uri zvečer, v 83 .letu svoje starosti po dolgi in mučni bolezni se preselil iz te solzne doline k nebeškemu Očetu po svoje plačilo. Pogreb blagega, nepozabnega soproga se je vršil v petek, dne 23. tč m., ob i. uri popoldne, na mestno pokopališče v Slcvenjgraicu. Ob enem se zahvaljujem za premnoge izraze iskrenega sočutja vsem, ki so blagega soproga spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti ?e zahvaljujem mestnemu župniku č. g Jakobu Sokliču za vodstvo pogreba in lepi poslovilni nagovor, ter ostalim gg. duhovnikom, dalje slo-venjgraškim pevcem, tovarniški godbi iz Guštanja za prr.krasne žalcstin-ke, gasilcem in vsem številnim prijateljem in znancem za nad vse če-šče spremstvo na njegovi zadnji poti. Blago.p-okojnega priporočam v teplo molitev. 853 Slovenjgradec, dne 2i. avg. 1935. Filač Marija, žalujoča soproga. V i H< lastiti ii©¥i palači na ©gio sisspr©!! pošte, prel Jalnošta- Gasposfce-SEovenshe iglice. 2 ferslta Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti naiugodneišcniu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker famči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarnostroko spadajoče posle točno in kulantno. BBBBHHnEKg C» Vss, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamc, da se bodo tc razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljivo. Vsak vlagatelj, ki na noro vlaga, la ko dobi od nevs vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,509.G3Q Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavcd'h ns -cdo utrpele nikake škede, vsa naša posojila sa zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonsko rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za vamosl vlog v znesku 55,000.300 Din 4675 članov s premoženjem okrog 500.OS3.OQO Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno sveto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti nr.prnm našemu zavedu. Če tudi ne moremo sami v aelcii kljubovali svetovni gospodarski in domači denarni krlzz., vendar pn smo v moči kljubovali ji fako, da bedo naši vlagatelji obvarovani vsako škede. n RAZNO. Zlatnike 10 Iv Din 150, -rebrne krone; Din 2.75 plača Ignac Jan, ur ar v Gradu. Maribor. 837 Mostna esenca, izvrstni izdelek, za izdeiova nje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom Cena steklenic 20 Hin Dnevna razpošiljatev. Drogerija Ivan Pečar, Maribor. Gosposka ulica 11 (¡18 Opeko, strešno in zidno, dobavlja, eventualno proti plačilu s hranilnimi knjižicami, po najnižjih cenah, frank o vsaka postaja, Opekarna Ormož. «13 V sončno Dalmacijo cenen štiridnevni izlet: v Split, Trogir, šibenik, Sinj in na otok livar. Vesela trgatev grozdja: cel vinograd za izletnike! Podrobna pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šenfpeter-ska vojašnica L 804 Romanje k Mariji I»urški v Kajhenburg in celodnevni iziet v Zagreb bo 7. in 8. septembra . posebnim vlakom Prijave sprejema in pojasnila pošlje uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Šenlpeterska vojašnica 1. 805 Dijakom na počitnicah gotovo še ne prihajajo misli na to, kaj bo treba vse kupiti v začetku šolskega pouka. Pač pa mislijo na. to starši in premišljujejo, kako in kje bodo najugodneje kupovali. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru in Ptuju bo, kakor vsako leto. tudi letos nastavila }:ar najnižje cene za šolske potrebščine. Letos pa, ko ravno obhaja 50 Ictnico obstoja, bo še prav posebno svojim odjenmlcem izkazala svojo hvaležnost. Prosimo zato starše širom domovine, da svojim dijakom pri odhodu od doma naročijo, da naj šolske potrebščine kupujejo v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila. Blago za zavese po 4 Din 530 v TRPINOVEM BAZARU. Podaljšaj si življenje! s - Življenje se lahko podalj ša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo; slabi se lahko okrepijo, učvrstijo, nesn avijo; slabi se pijo, hirajoči p' ""■/ | srečni osrečijo! f H --- Kaj se pojavi izza vsake bolezni? Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobili prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reč:, Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota, ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čud, te napolnijo z novimi upi n uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplačno! V tej mah priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času in brez zapreke pr: delu živci in mišičje ojačijo. kako se dajo utrujenost, slabo razpoloženje, raztresenost, oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezni popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. — Pišite na naslov: Ernest Fisternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13. Abt. 90. 843 B Vsi, ki potujete, ne pozabite na novi vozni redi Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema: TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR. Manufakturna in modna n-;, ndusirija odej in perila Franc Dobovičtnk, Celje, Sile*?!'» uniii»imt»mi:iiiiimimimimtmiiimiifiinttiiniiiiiiiiiiintittiiiautiiiimcimiMiiiuitiifi[iiiiiiiiinii!itiiiiim^ ■iiiiitittiTiiiiitittiiiiiiUfimiiiiinitituiiiR naznanja ponovno znižanje cen vsemu manufakturnemu blagu. Zaupajte, da kupite tu najcenejše. Sveže blago, poštena mera, nizke cene — za to Vam jamči dober glas trgovine. 64i> VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE T VONOVE ŽIVLJENJE KARITAS Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 registrovana zadruga z neomejeno zavezo u noni lastni poloci no Qgiu Kršijo Petro ceste in Miiove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .•. obrestnje najbolje . .. Denar ie pri niei naložen po-.•. . - polno m a varno. Za hranilne vloge |amči poleg re-zerv m htS nad 5000 članov - do-sestnikov z nem svojim p r e -v možen i em v Okusno in trpežno, črno in rjavo 13-22 Din 35"— 23-25 „ 40 — 26-30 „ 4r-Iz laka Din 50 — do 75 — Lahek in elastičen telovadni čevelj. 26-30 Din 28 — 31-3? „ 32"-36-41 „ 3S-— 42—46 » 42 — Našim deklicam neobhodno potreben okusen čeveljček. 31-32 Din 115-33—35 „ 130 — Udobno in elegantno. 31-35 Din 115"— 36—40 . 125"— Veselje otrok in staršev 1 28—30 Din 85'— 31-35 „ 110 — 36-39 » 135- Eleganfni športni čevelj za dečke in deklice. 25-28 Din 65 — Za slabo vreme, usnjeni podplati. 18—22 Din 50"- Izborno gornje usnje, dvojni podplati, usnjena podloga. 31—35 Din 125-— Priljubljen čevelj za dijake. 26—3P Din 75 — S a- p