n dobtfiM.,, VS VHODA" 1 NA1AVNOST Mi DOM VAB ZANIMA i GLAS .List slovenskih delavcevy Ameriki. No. 180 &U V,-vi Reenter«! m Second OUaa Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York. N. Y., under Act of Concrete of March Sid, 18». BOra/%4 WU BONDS ©— VOLUME IH. — LETNIK LLL NEW YORK, THURSDAY, SEPTEMBER 14, 1944 — ČETRTEK, 14. SEPTEMBRA, 1944 Tel: CHelsea 3-1242 AMERIKANCI NA M SVETI ZEMLJI 99 Amerikanci so proti presenetljivemu majhnemu odporu včeraj dospeli v predmestje Aaehena, ki je severni steber zapadnega zidu ali Siegfriedove črte ter so prišli zelo blizu na najmanj treh krajih. Konferenca v Quebecu predno bodo utihnili odmevi konference med Rooseveiltom in Churchillom, bo izveden močan napad na Filipine. Amerikanci so zavzeli dbmejno vas Rotten. 10 milj jugovzhodno od Aaehena in je prvi nemški kraj, ki je ibid zavzet in je oddaljen od Berlina 325 zračnih milj. Ker Amerikanci niso zadeli na posebno močan odpor, je to znamenje, da se umikajo proti Reni, kakih 44) milj dalje proti vzhodu. Amerikanci zasedli višine pri Aachenu Amerikanci so zasedli višine okoli Aaehena, ki je veliko kri-ži-šče železnic in cest in ima 160 ti^oč prebivalcev. Mesto je bilo že v starih ča-tili zelo utrjeno, sedaj pa je ena največjih trdnjav v zapadnem zidu. Nemški radio, ki je priznal, da so Amerikan-c;. vpadli v nemško "sveto" zemljo, poroča, da je bila neka vjianja utrdba zapadnega zidu zavzeta in je najbrže mislil Rotegen, šest milj vzhodno od Eupena v Bo%iji. -ki ga je prva a-meriška armada generala Courtneva Ilodgesa zavzela pred tremi dneyi. Ob Mozeli je tretja armada generala Pattona po treh tednih zo|H»t pričela hitro prodirati in je v dveh urah napredovala S milj ter je prišla v bok močni utrdbi Pont-a-Mousson ob vzhod-nem bregu reke. ški beg, ki se je pričel v Belgiji, nadaljuje proti Reni." Poročevalec Don Whitehead poroča iz Aaehena, da se iz slabega odpora mora sklepati, da Nemci niti ne bodo močno držaji zapadnega zidu, toda skušali bodo braniti Reno. Berlinski radio priznava, da je armada generala Pattona vdarila čez Mozelo in da v veliki ofenzivi prodira proti Luneville in proti celi utrjeni črti ob Mozeli. General Patton v Neufchateu u Pattona ramada je zavzela Neufchateu, 15 milj j ugozapadli o od Naneyja oh zapadnem bregu Mozele ter se »bojujejo v Charmesu na vzhodnem bregu Mozele 23 milj južno od Naneyja. Nemci so bili popolnoma pregnani iz Thionville oh zapadnem bregu Mozele. Eisenhoweriev drugi pozr.v na nemške delavce General Eisenhower je včeraj po radio že drugič pozval nemške delavce, da naj za puste tovarne in naj se skrijejo. "V nevarnosti ste," je rekel Eisenhower, "takoj zapustite vse nemške tovarne. Pojdite j»od zemljo. Naeiji nimajo več ljudi, ki bi vas iskali ali pa da bi nadzirali vaše gibanje." Nemci se umikajo proti Reni William Smith, poročevalec za Associated Press, piše i« Rot gena in pravi, da Auierikan-fAn£le«i in Kanadčani hitro napredujejo ci sedaj obstreljujejo protitančne ovire in utrjene stolpiče malo proč od mesta. Rotg^n je bil zavzet v torek ob 4.30 popoldne, vojaška cenzura pa je vest zadržala. White poroča : "Odpor je bil dosedaj mnogo manjši, kot pa sme pričakovali in da se nem- Angleška druga armada vedno napreduje ob Albertovem kanata in prorla daleč v Belgijo in Albertovem kanalu in je prodrla daleč v Belgijo in v <50 m. dolgem loku prodira proti Essenu in so napredovali deset milj do Leopoldovega kanala. Boji okoli Filipinov Vedno naraščajoči ofenzivi proti Filipinom so se armadnim in mornariškim aeroplanom pridružile še bojne ladje in na tisoče ton raz-strt^jiva je bilo vrženega na japonske otoke od Palaua na severu pa do Oeh^besa na jugu. Ja.|>on*ka časnikarska agent ura Domei poroča, da je 230 ameriških aeroplanov z matičnih ladij bombardiralo otoka Cebu in l^evte v o-srednjih Filipinih. Domei pravi, da aeroplani pripadajo ameriški mornarici v vzhodnih vodah pri Filipinih. Bojne ladje admirala WUliama F. Hevseva so se prvič pokazale v bližini Filipinov v pon-deljek. Okitopnice in križarke so ol>streljevale otok Palau, 560 milj vzhodno od Filipinov. Medtem ko so bojne ladje admirala Hevseva obstreljevale v nedeljo in pondeljek otok Mindanao v Filipinskem otočju, so aeroplani generala MacArthurja vrgli 120 ton bomb na Palau. V nedt^jo so bombniki generala MacArthurja vrgli na Menado 202 ton bomb. Na Celebesu je bilo uničenih več vojašnic in letališča so tako poškodovana, da niso več u-porabna. Tokijski radio naznanja, tla so ameriški aeroplani napadli Kuril*ke otoke severno od Ja ponske. Japonci trdijo, da sta bila dva aero-plana izstreljena, eden je pa bil poškodovan. SAMOMORI MED JAPONCI 'Mornariški kapitan Milton Sperlin poroča, da se je na otoku Saipanu, odkar so Amerikanci otok zasedli .usmrtilo 10,000 japonskih civi listov. "Možje so svojim ženam prerezali vratove," poroča Sperling, "matere ho zaklale svoje lastne otroke, moije so streljali in Mali svoje očete in matere. Nekateri so se vstrelili, drugi pa skočili z visokih skal. "Po ameriškem mnenju je to nespametno," pravi Sperling, "toda to je značilno za .Japonce. Japonci so fanatiki, ki se nočejo podati niti tedaj, kadar je njihov položaj brezupen.*' Dva generala vjeta na Angleški radio je vjeta dva Ofenziva proti Japonski z dnevom narašča. — Bojne ladje bombardirajo o-mrežje japonskih točk v bližini Filipinih RUMUNSKA PODPISALA PREMIRJE Ruska vlada je sporočila, da je Rumunska, ki je bila nekdaj zaveznica Nemčije, podpisala premirje z (Združenimi narodi in njene armade se sedaj bore na strani zaveznikov. Pri pogajanjih z Rumunei so bili ameriški poslanik W. Averell Harriinan. angleški poslanik sir Archibald JJohn Oark Ker in ruski vnanji komisar Vjače^lav M. Molotov. jRu-ntunska mirovna komisija je prišla v Moskvo že pred več kot enim tednom. Madžarska radijska postaja je prinesla poročilo, ki pa ni potrjeno, da sta mladi bolgarski kralj Simeon in njegova mati pobegnila v Sirijo. POPUSTLJIVO PREMIRJE Rumunska se je zavezala, da se (bo bojevali, na strani zaveznikov do končne zmage ilad Nemčijo, da bo plačala $MOO,000. domenjeno akcijo, ter da so bile ponudbe tudi časovno oddaljene druga od druge, vse tri pa so bile ostavljene zaveznikom kot pisani dokumenti, črno na belem. Vsakateri teh treh je ponujal, da l»o pomagal zaveznikom pri okupaciji njegovega okrožja, ako mu le dajo jamstvo, da se mil osebno ne bo ničesar pripetilo. Dali so zavezniki odgovorili na te ponudbe-nl znano, pač pa je več kot verjetno, da je zdaj že vsem trem popolnoma jasno, tla je mesto treh največjih vojnih •zločincev edinole na zatožni klopi. Istočasno je postalo tudi verjetno, da d i »k redit i rani čet-niški vodja in 'bivši vojni minister Draža Mihajlovič, tudi s svoje strani gleda, kako bi našel zaklonišče pri zaveznikih. Smatrajo, da je njegov slučaj vsaj nekoliko drugačen kot zadeva drugih kvizlinških prvakov, ker je. kot je kralj nekoč povedal, nekaj časa dobiva/l podporo od zaveznikov. Rusi v Lomži Rusi, ki so prebili nemško črto na 35 milj dolgi fronti v novi ofenzivi v južni Poljski , so včeraj dospeli na čehoslovaško mejo, višje proti severu pa so Rusi zavzeli močno nemško trdnjavo Lomžo, ki brani dohod v Vzhodno Prusijo. V presednikovi sobi v drugem nadstropju gradu Fronte-nac, ka Vzhodna Indija bo prepuščena angleškemu vrhovnemu poveljstvu. Na Kitajskem bo proti Japoncem vodil boje general Joseph Still-fell. Na Kitajskem je tudi 20. zračna sila superbombnikov pod poveljstvom generala H. H. Arnolda. Te zračne trdnjave bodo pomagale skupnim silam razbijati Japonsko. Kot. pravi poročilo iz Londona v Washington, je Anglija obljubila, da bo po porazu Nemčije dala zavezniškim poveljnikom na razpolago vse svoje vojno brodovje proti Japonski: Padec. Lomže. ki je poglavitna utrdba v nemški obrambni črti, ki veže Varšavo z Vzhodno Prusijo, ni Rusom samo odprl poti v rojstno deželo nemškega militarizma, temveč ihhio mogli obnoviti močno o-fenzivo proti Varšavi. Boji za Varšavo so zopet vzplamteli. Moskva naznanja, da divjajo silno vroči boji pred Prago in Berlin priznava, da s/ Rusi napravili velike vrzeii v nemško črto. Na čehoslovaško mejo je dospela četrta ukrajinska armada generala Ivana J. Petrova, ki je razbila močne nemške o-braml>e in naglo zbrane nemške rezerve ob polbočjn Karpatov ter zavzela močno nemško oporišče K rosno. 83 milj jugo vzhodno od Krakova. Krosno pa je bil zavzet, ko je rdeča armada vdarila čez reko Visloko in mesto je padk>, ko so Rusi napadli na 35 milj dolgi fronti med Wiepole, šest milj jugovzhodno od Sanoka, iu Moderowko, sedem milj se-verozapadno od Krosna. Rusi so nato prodirali na obeh straneh Krosna iu napredovali 24 n lik j do čehoslovaške meje. V tej ofenzivi je bilo ubitih nad 2700 Nemcev in osvobojenih na«l 100 mest, trgov in vasi. Na Slovaškem so se partizani že dvignili proti jfritkasti vladi in razdirajo železi^ ce, ceste in mostove na krajih, kjer pričakujejo, da bo prišla rdeča armada v deželo. S svojim krilom v južni Poljski in z močnim prodiranjem od juga v Transilvanijo so Rusi pričeli stiskati mogočne klešče okoli Madžarske. Lomža, kot zatrjujejo Rusi, je o glasi; "Zavezniški vojaki, ki prihajajo v Jugoslavijo in pridejo v -»tik partizani, se pogosto prepričajo, <1h se kaprol, ki sto-.:i v |M»polnt 1>ojni opravi na kakem križišču eest in strumno -:«littira. kadar pride mimo kak zavezniški častnik, še nikdar ;ii obrti. V resiuei, oo fci ta vojaška oseba bila v Združenih državah, l>i bila ka-ka poulična ženska, ne pa bojevnica z gneril-skimi četami maršala Tita. V vojski m r šal a Tita je 15 odstotkov žensk in so izpostavljene vsem vojnim nevarnostim in prenašajo vse težave potdalne vojske. "Kad vsemi zonami, • katerih govo-ii zgodovina in o ka-torih po jo narodne pesmi, kot o srfoski materi devetih Jugovi-čt-vib sinov in hrvaški materi Margareti, je najsijajnejša ženska partizanka," pravi hrvaški pesnik dr. Vladimir Nazor, ki dalje pripoveduje, kako je zadel na skupino partizanov, ki so korakali po snegu . . . Med bojevniki je 'bilo dvajset deklet, lepih, mirnih, resnih in oboroženih. Nekatere so jahale na konjih na čelu čete." Partizani nazivljajo partizanke "tovariš." To pa ni samo uljudna ibeseda,*' pravi Nazor, "temveč s tem priznavajo partizani, da jim je partizanska v vsem enaka. nas je ženski problem rešen." Dekleta v vojni službi so večinoma zelo mlada. Med ranjenimi pa rt i zankami, ki so bile prepeljane v Italijo v bolnišnico, je 'bilo 18 let staro dobile Ksenija Kovač i č. ki je bila ranjena pri napadu na nemško trdnjavo KI i« v Jugoslaviji. V neki drugi bolnišnici je nek ameriški vojni poročevalec za lisi "fclars and Stripes" našel 2G žensk, največ mladih deklet. Deset m«*a Vera Križman, stara 10 let, ki je poveljnica part i zank, je ubila 21 Nemeev v bitki. Je zeHo lepa in komaj izgleda stara 19 let. Na nevarnih krajih služijo v osvobodilni vojaki tudi zdravnico, bolničarke in bolniške strežnice, kot je gospa Olga Dcdier, ki je zdravnica in je bila ranjena, ko je delala s svojo zdravniško skupino pri Milin Kladi. Ker ni bilo zdravniških potrdbščin, se je splazila z bojišča, kakor je pač mogla. Nastopilo je zastrupljenje krvi, vsled česar ji je bila na boj-n< tr | »olju o* la v za na roka. Ko so ji prinesli omamila, da ji o-lajšajo bolečine in je vedela, da je njeno stanje brezupno, jih 0 zavrnila, rekoč: "Obdržite jib za one, ki bodo živeli." Ko je umrla sta njen mož, ki je tudi partizan in nek d rug častnik z noii za njo izkopala grob. Polkovnik Dedier je vzel samo revolver svoje žene za spomin. Tam je tudi Lada Raj ter, podtalna delavka za partizane. Prej jo bila uradnica v Pogradu, p red no so Nemci vpadli v Jugoslavijo. Bila je kot vsaka newyorska tipkarica, ki ob lM-tih j>ojy>lne hiti po ulici, da tem preje pride domov in mi-d I na svojo večerno zabavo In na svojega fanta. Prišli pa so Nemci in prišla je do spoznanja, da jih ne mara in ni hotela, da vldajo njeni deželi. Taikoj je pričela 1 »omagati pri podtalnem delovanju in je opravljala največ ne-važna dela, ki so »bila samo protestne vrednosti, da je sežigala nemške časopise po ulicah. Pa tudi to je bilo v Beogradu nevarno delo, kajti v mestu je bilo mnogo Nemcev. Nato so pričeli Nemci kar na debelo pobijati Srbe in pričelo se je o-svobodilno gibanje. Lada je pričela s polnim delom v podtalnem gibanju. Partizanom, ki so se skrivali, je bil treba prinašati raznih potrebščin; treba je bilo imeti posredovalce med bojevniki in prebivalstvom. Treba je bilo vohuniti in razna-s.iti liste in naglase. Vse to delo je bilo naporno in nevarno Lada ^i je prenaredila lase in tudi drugače predrugačila svojo zunanjost, kolikor je mo^la. Vzela si je tudi drugo ime, kot večinoma partizani. Na nekatere kraje pa se ni upafla iti, ker se je bala, da bi jo spoznali. Nazadnje pa je bila ranjena in je bilST prepeljana v neko italjansko bolnišnico. "Toda mp mara. da 'bi kdo mislil, da jo lula ranjena na fronti," je njen zdravnik rekel poročevalcu lista "Yank" Walterju Bernsteinu, ki jo je videl v bolnišnici. "Njena noga je biUa ranjena v neki nezgodi. Ne mara pa, da bi kdo mislil, da se je zgodilo v bitki." Bornstein pravi, da je bilo njeno delo mnogo bolj naporno kot pa v kaki bitki. "Pilot se vrne domov s svojega poleta in je nekaj časa na varnem. Celo infanteristi so včasih poslani nazaj, da se odpočijo. Toda za podtalno delavko, kot jo T.ada, za njo ni počitka, ne varnosti." In ko je ležala na bolniški postelji je Lada gledala na steni partizansko ge.^lo: "Smrt fašizmu — svoboda narodu," tedaj je želela, da bi se mogla vrniti na svoje nevarno mesto — med partizane. zakaj je bil hitler poražen General-major M. Galaktijanov OXTATKLJJM j« niano, kako m jt tm podratilo ta tmraafako tudi tiskovni papir in druga tiskar «fe* p*trtb*6iiia,. Da il rojaki sajigurajo rodno dopotfljaaje Usta, lahko gredo upravniitvu na roko s torn, da imajo vodno, 60 le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI NE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO SB DAN^S in ne čalpg-te ns opomin, ker s^stemprihranite upravntttvu —P ■ ■! Ill - i Porazi so lahko pravizorični in tudi popravljivi, ali poarzi nemške armade na sovjetskem bojišču so nepopravljivi. Ves vo?ni sistem nai^oga sovražnika -se .je izkazal kot neučinkovit in \si napori ispremeniti ta sistem, so odpovedali. It r jene obrambne linijo vzdolž meja <0 bile pred dnino svetovno vojno zelo pril jubljeno. Francoski generalni štab je ves svoj obrambni sistem utemeljil z zgraditvijo močno utrjene Maginot-je\e črte. Francozi ;-o ogiomno važnost polagali na takozvano pozicijsko vojno. Vsa »vera v nepremagljivost utrdb in trdnjav izgleda močno naivna. Ves svet je opazil, kako je Rdeča vojska v nekaj dneh zbrisala močno utrjene nemišjko postojanko. Že .pred vojno .je bilo jasno, da bo človečki duh našel sredstva, s ka-terimli bodo tudi najmočnejše utrdbe podlegle. Mnogi vojaški strokovnjaki so bili prepričani, da bo misel zajamčenega zavetja izza trdnjavske-ga pasu, odpovedala. L. 1940 je bila francoska armada žr-tov pretiranega zaupanja V Maginot-jevo linijo. Vojaški strokovnjaki, iki ?-o vestno in ritzumno sledili modernemu razvoju vojnih ope-arcij, s'o lahko uganili, da bo tank izrevolucijoniral vso -vojno umetnost. II. t rje ne črte so nepremakljive. Nasprotno so oklopna .vozila zelo gibljiva in nudijo -zaščito tudi v največjem bojnem me težil. Pod okriljem oklopnikov lahko napadu je topništvo iproti bojišču do same točke, kjer je topništvo potrebno. Najtežji problem v zadnji vojni, kako uničiti .--trojnična gnezda in kako odstraniti žične ovire, je rešil tank. .Z uvedbo hitrih mehaniziranih vTS?il so bili postavljeni popolnoma novi temelji ina-nevensfke vojne in to V najučinkovitejši obliki: bočni napadi in predori v sovražnikovo ozadje s ciljem uničiti glavne sile sovražnika in njegovo težko Vojno .gradivo. Na ta način je bilo mogoče z nenadnimi in bliskovitimi udari o-klopnih enot pred'reti globoko Z I V I IZVIRI Spisal IVAN MATlClC Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v 13 dolgih poglavjih opisanih 13 rodov slovenskega naroda od davnih početkov v starem slovanstvu do današnjega dne. poglavij — 413 strani Lično v platnu vesana. Gena $2 - KNJIGARNA SLOVENIC PUBL. COMPANY 1216 W. ISth Street New York 11. * v ozadje sovražnika, razbiti vojno upravo, preskrbo* a In o omrežje in transportno sredstva, brez katerih je vsaka armada obsojena na smrt Nenuco so proglašali kot goreče zago\ omiko oklopna ma-neverske vojno. Nacisti so bili prepričani, da so predori širokih obsežnosti in z uporabo velikih operativnih sil, s kato-riini je mogoče uničiti življe-o ta. načela v polnem uveljavila in -samo zato so se nacisti < svojim oklopnim a ima da mi vr gli na sovjetsko ozemlje. Zakaj je nemftka "bliskovitost" na sovjetski zemlji odpovedala? Glavni »razlogi so genijalna strategija maršala Staljina, visoke sovjetske vojaške spodobnosti, kolektivno junaštvo Rdeče vojske in har-brost notranjega sovjetskega bojišča ter nedoživljeno domo-Ijublje vseh Rusov. Poleg tega je nemško vojaško vrhovno poveljstvo napravilo po kako vojaško, gospodarsko in politično osnovno napako. Tako so na primer podcenjevali važnost topništva. Nia vsem dolgem sovjetskem bojišču .so bile nem-šike oklop-ne sile gladko ustavljene. Iz taktičnega in operativnega stalijšča je Rdeča, 'vojska to dosegla s stalnim povečanjem protioklopne borbe. Kakor smo lahko pričakovali, se je topništvo izkazalo za smirtne-ga sovraižnika tankov. Kljub temu, da =o bili Nemci a- glavnem na tekočem o vseh tehniških izboljšanjih, so pozabljali na — topništvo. Že m.ed pnvo svetovno vojno je topništvo pokazalo, da rija -obsežnih premikov močno s po polnili. Še vet% povezali sta se v eno samo celoto. Nemci pa nikoli niso razumeli, kako bi uspešno obe teoriji ostvanili. Rdeča vojska, ki je bila ravno tako močna v defenzivi. kakor je bila predorna v napadu, je stvar raizumela. •Ne «memo pozabiti, da se izvajajo premiki Rdeče vojske v sredi največjih so\ raznih u-trdb. Sovjetske armade napadajo sovražnika, ki je opremljen. z najmodrenejšimi obrambnimi sredstvi. V bitkah na sovjetskem bojišču so bila preizkušena vsa dosedanja moderna bojna sredstva in to v največjem obsegu. Sovjetska vojska ima z?aradj toga yso pravico. da postane klasični primer modernoga bojevanja. Iviakšne so ofenzivne značilnosti današnje vojne? Rdeča vojska najprej zasipa z uničevalnim ognjem vse fortifika-cije sovražnika. Na daljni nm ne\ ri so opirajo na defonzivne postojanko., ki so bilo prod tem nanovo zavzete, modtem. ko AZGLEDNIK 90,000 MILIJONOV DOLARJEV VELIKA IZGUBA PRETI Od te ogromne svote se bode baje rešilo le $15,000,000,000 (.Uani zvozi no zakonodaje so ravnokar izračunali, da bode po končani vojni ostalo v raznih skladiščih za petnajst ti,0t vl.-ule. prodati, Iki-jih je določilo vrhovno po- d<» za vse to dobila jedva l.">»bi- veljstvo Rdeče armade. Skozi prrdoro. ki «e z veliko hitrostjo Širijo, -c- zlivajo okiopne in motorizirane enote daleč v sovražnikovo ozadje. Hitrosti in trilW-nosti operacij Rdeče vojske so dovolj otipljive, ali nič manjša ni solid nost obrambnih postojank Rdeče vojske, da bi se novo-pridobljene bojne linije mogle dovolj učinko\ito zavarovati Brez solidnih obrmnbnih postojank bi bila a saka ofenzivna operacija neodpustlj^vo tv egana. Rdeča vojska potom takem veže solidno obrambo s1 silovito prodornostjo ofenzivnih podvigov. Vse operacije na vzhodnem bojišču, posebno zadnjo velike zmage, so bile zasnovane po teh načelih. Orjaške obrambne konstrukcije na črti Luck-Tarno-pol so bilo pravi čudež gradbene tehnike. Nemci so se sovjetskemu pohodu obupno upirali. Masirali so ogromne okiopne sile, da bi blokirali ceste južno od Kijeva. Ali ravno v tem trenotku je sovjetska vojska prevotlila nemško obrambno črto Rovno-Luck. Žep, ki so »ga s tem napravile sovjetske divizije smo solidno utrdili in s tem je bila bitka za Ukrajino za Nenwo takoiekoč že izgubljena. Ta operacija jo bila spočotek splošne ofenzive treh ukrajinskih armad proti jugozahodu, ki so že kmalu dobile ime beloruske armade in so sedaj na tem, da se prekrstijo v baltiške operativne sile. Tudovita vojaška znanost in bo v prihodnjosti najsilnej?e(mar^la staljina in njegova orožje. V Rdeči vojski, kjer'mmlra navodila, vse to je d vi smo vzdrževali pravilno raz rrterje med posameznim!! vrstami orožja, -se je pokazalo nekaj cisto izrednega. Sovjetsko topništvo je bilo sposobno izvajati popolnoma samostojno zelo važne taktične naloge. Na staje ' so popolnoma nov e1 topniške enote. P j Gin M centov Dobite pri Knjigarni Slovenic Publishing Co., 216 West 18th Street, New York 11, N. Y. lijonov dolarjev. Vlada seveda, lahko dobi za to potrebščine polovico v o/-j o svoto, toda v tem slučaju bode naša domača ekonomija 00.00. Deli teh aoro-planov se ne morejo več porabiti v s vrh o izdelovanja trgovinskih aeroplanov. ker so pretežki, in ker tudi stroji te,h bombnikov porabijo ]>reveč ga sol i na. Ravno to velja tudi o izredno dragih instrumentih, s pomočjo katerih se lahko izstreli l>om'be natančno na določeni cilj. Ti instrumenti so brez vsake vrednosti v mirnem času, in vlada jih ne bode zamogla nikomur prodati. Tn kdo bode v mirni dobi kupoval — torpede na-še vojne mornarice, katerih vsaki velja na tisoče dolarjev? Aeroplane, katore rabi vlada za vežbanje naših letalcev bode morda mogočo prodati kakim bogatini ljudem, kateri jih potom lahko preinačijo v zasebne svrhe, toda tudi takih ku-povalcev boile po vojni le malo. Tudi zaloge zdravniških instrumentov je sedaj pri nas tolika, da bode zadostovala za. dobo štirih let. kar znači da tona blaga ne bode potreba iizde-lovati za najmanj Štiri leta, kar pomenja. da se tudi na tisoee dolaveev, ki sr> zaposleni v l«-j industriji no hode potrebovalo za najmanj štiri leta. .Mnogo vojnega materijala, kateri ne hode po vojni več potreben, in kateri ji' «cdaj v raznih evropskih skladiščih, -e bode prodalo v Evropi za neznatne cene. In poleg tega bode potrebno, da naša republika, hrani v bodoče skoraj vse siromašno in gladno prebivalstvo Evropo in sicer" za prav dolgo dobo. dasiravno, na primer, v Franciji izgledajo ljudje tako, kakor da nUo preveč, stradali tekom vojne iti so tudi dokaj dobro oblečeni. Naše zaloge jest vin v Angliji. <•«* na>ini fantom junakom ter dekletom, ki -e bojujejzo na katerikoli način za na>o in —svobodo vesoljnega sveta. O 1» odkritju —plošče lansko ieto jo okrog 250 fantov in de-* klet služilo v vojaški službi. Danes ob obletnici se je pa njih število povečalo že črez 300 in uvod njimi se leskeče fi zla I ih imen; da, šest mladen;-čev je žrtvovalo svoje drago ži\1j«*nie za naso arvobodo in gJlepie življenje prihodnjim g<> ™ Tioraeijam, in ob tej priliki si odbor "častno plošče" šteje v svojo dolžnost izreči vsem pri-zadotim na>o najglobočj<- soža-zai je. Ni bc«ede v največjem bo->ednjakii -veta, dn bi mogla n-tolažiti in umiriti krvaveče sr-co prizadetim materam ali žr-nam in ni ga denarja na svetu, da bi ira pripeljalo nazaj v naročje svojim ljubečim, toda en vzvišen namen in pomena pa ima ravno ta obletnica v m deljo za ostale fante junake, ko se povrnejo nazaj v civilno —življenje med nas. Ml.čo no moro predvideva t-ti, kakšna usodn še ko "gn ča-k h. Vojska šo ni končana, ali so vi-i nna z dejanji, odgovoriti s polnočjo, kjer hode pomoč potrebna. <— Odbor dolnjo pro-tovoljno ter gloda, da ni zvezano a stroški, zato smo tudi omejili va* h la tor na i Vam ta dopis služi, za vabilo in spomin k goto-\i dolžnosti. Vsak dar naloži takoj na banko in do soda.f imamo prihranjenega v ta namen okrog s*2r>0. iK obletnici in v uteho ivsem navzočim se prijazno odzvala naslednja društva in posamezniki: "D o m o dobro delo st Vi. lil mi, ob strani ne stojimo, Src naših, za božjo voljo, ne zaprimo. Prošnje ljudstva našega, ne odbimo. V vrste, z domovino novo! In pomor* trpečim donesimo! (V srce, ti je trdo, mrzlo in jekleno, Ce pogled na grozo, imaš za skrite z mreno, Co vrata k srcu, si zaprl malomarno, Da usmiljenje, se v srce ne prikrade, In tam. no moti, tvojo čudne sreče, Ter slediš, kamor skopost te vleče, Bo< našel, pred seboj črno steno, S tipom prsta, otipal boš kopreno. Ko narod že, skoval bo pol in prešel na varno. Vest ti govori, če jo imaš Povdarjaš, da, in to dobro ZUiLŠ. Očita ti. sili te, veleva ti, Tn ti si gduh, kdo naj sledi! Ljubiš novce, ki jih imaš. Tvoji so, in ni jih več, če jih oddaš. Pojokaš malo, poljiibiš jih, Pogladiš mehko, vzameš oddih, Porineš v slamo, sediš na njih, Ko drugi dajo, držiš Ti jih. Lahko pa pride, da kesal se boš, Poskušal nekaj, uspel ne boš. D'nar je d'nar, Če ga 'n koš, Ko pride ura, se 3očil boš. Vsi novci tvoji, ves tvoj dena r, Xe odtehta čina, kot majhen dar. Zapri srce, le bodi slep, Preziraj bol, denar je lep. Počasi hodi. pot navzdol, Doseži dno, kot butast vol. Uživaj srečo, štej denar. Ki moral biti tvoj bi dar. Med tem pa ti naj vest še peče, Podžiga naj te. do večje sreče, Ker v samoti, sam in prazen. So stiskal boš, kot vsa golazen. „ Prerodi se in vidi zlo, Prebudi se in odpri mošnjo. Odvzemi malo in daj v dar. Prulcni delež na njih altar. Spoznal boš srečo, odbil gorje, Tn našel mir, če le je kje. Narod tvojih, tava v bedi. Obrazki otrok, so strašno bledi, Obleka vseh je razecapana, A vera v zmago neomajana! Vsi stopimo k domovini, Nihče od nas, naj se no hlini. Niti eden naj ne odreče, Ne odrine naj roke proseče. Dajmo jim, kar mor'nio dati, Ni se treba obotavljati. Mati klice, sestra prosi, Brat krvavo glavo nosi. Očeta morda krije zemlja. Iti otroci, nagi. bosi. Mi še tega ne poznamo. Dober dom in mir imamo. Tudi ni se treba bati, Da bo v gozdu treba spati, V zahvalo za te dobrote, Kpomnimo se na sirote, Ki po divjih poljih spe, Tn se skrivajo, božo. — Lqnnc Mifsich. PISMO IZ DOMOVINE r-TTv-T (To zanimivo pismo je od s-voje nečakinje prejel Mr. Tono Koši rn i k iv Brooklyn N. Y. Op. urednika.) Dragi stric —rin teta: Ko preberete naslov na ko-verti ,se boste začudeno vprašali, odkod se je pa to vz»elo? Povem prav na kratko. Tz N. O. V. in P. O. .! — iXe morem Vam vse prav natančno sporočiti o naši zgodovini. pač pa Vam podani le v kratkem. Ko jo moral oče na prisilno delo na Koroško, in sta brata Tvan in France od^la v partizane, so je začelo za mono in mamo zelo težko življenje. — Žandarji in Gestapo -o nam bili stalno za petami. Spomladi 1. IfUH pa sv o tudi modvo napravile temu konec in vstopilo v partizan-ko vojsko lo marca. Xi pa bilo ravno ugodno življenje tam, treba je bilo marsikatere žrtve. Bilo je 2o. maja. ko jo moja n>*vnta šla ponoči k svoji mami, da jo nekoliko potolaži. Toda izdajalsko oko jo je opazilo. Ujeli so jo in odpeljali v ftlozijo. Obenem ,pa so tudi očeta iz Koroške po-lali tja. Tsti dan pa je brat Franci žrtvoval svojo življenje za o-svoboditov našega naroda. Padel je v Krašnji pri Lu-kovici- Klmaln n.ito je pa filan-drova VT. brigada sla iz Štajerskega na Dolenjsko iti jaz in brat Tvan tudi ž njo. Ko •mo prišli tja, sva se z Tva nom ločila in se nisva v idola 9 mesecetv. Sedaj prideva večkrat skupaj. On se nahaja v Gubčevi brigadi. —Jaz pa sem sedaj v Osmi bri'gadi kot bolničarka. Ne morete pa si misliti, kako vesela isem ko nam je radio Svobodna Jugoslavija javil, da deluje posta z zavezniškimi državami, in zato Vam takoj pišem., in upam. da se ne boste sramovali svojih nečakov, ki se borita za svobodo, za federativno Jugoslavijo, ki v času odločitve niso oklevali, ampak so prijeli za orožje in šli v boj proti fašističnem okupatorju. Sedaj pa, dragi stric, teta in sestrična, upam, da kmalu dobim Vaš odgovor na to pismo ki si ga tako srečno želim, in Vam pošiljam neb roj srčnih pozdravov in poljubov. Tndi Tvan Vas lepo pozdravlja. ^ Vaša nečakinja Minka sedaj Cvetka. Pripis: Se to Vam morem spo-roeiti. vo-I je mlado življenje za ta svet. Želimo ti, da mirno spiš v tuji zemlji. Zahvaljujem so vsem onim, ki so ga poznali in radi imeli in darovali za sv. maše. Žalujoči ostali: M t*-;. M a rv St emborgor. ma 1 i: John v vojaškem taboru in Frank, nekje v Ttaliji, brata; Mary in Francos, sestri. I Marquette. Mich. jugoslovanski pomožni odbor v ameriki S Ii O v E X SKA S K K < I .1 A Glavni uradniki: Zastopa Predsednik • Vincent Cainkar, 2fi30 S. Lawrxlale Ave.. Clii-mrn, III. >M .1 Podpredsednica: Josephine F.rjave.-, 7,1' N. rhieaso St., .loiici. lil. Tajnik: Joseph Zular. 1 N. <*hiras«» St.. Joliet, Illinois Blagajnik: I^eo Jurjovee. IMO W. £»nd IMaee, Chn-JSo, Illinois Nadzorniki: John <;..rnik. HKi:: St. Clair Ave.. Cleveljiml, nt)i.. John Ermeiie. 7JJ0 W. National Ave.. ililwank<*e. Wi-u*. Frank J. Wedie. aoi Limp Srreer, Joliet. Illitiois Josephine Z:ikrajšek, Com«*lia Av«*.. Cleveland, «Hiio Franc Česnik 5701» Prosner Ave.. Cleveland, f>. S.MZ Direktor pnldicitete: Janko X. Itr«elj, ttJOS Sehade Ave., » levi land, o. AlIX S//A KSK-1 ZSZ srzs i »s i» i*s ZOPET LEPA SVOTA ZA SANS. Rojake prosimo, ko pošljejo sa naročnino, ako je vam le priročnr da le poalniajejo — UNITED STATES oziroma 0AKADIAI POSTAL MDVXT ORDER, Glovers vil le, X. Y. — Tukaj vara pošiljam $33.50, ko smo jih nabrali za partizanske zvezde. Največ jo prijr>omoffol k temu tu rojeni slovenski rojaki Lud-wl2t P. Albrecsht. Torej hvala ti, Ludwig, zato dobro srčno delo. Mesto Gilo vers vi lie leži okoli 100 milj od mesta New Yorka in se nehaja 2600 ževljev nad morjem. Ima okoli 24,000 prebivalcev in so večinoma zaposleni v strojarnah in krznar-stvu. Organizirani za vsi v Fur and Leather Workers Union OIO, v kateri je za tajnik Taid-P. Afhreeht. Rlovenoev je tukaj malo, samo štiri družine in so se priselilo pred par leti sem od 35 milj oddaljene,j»-a isl o venskega mesta Little FaM>s. Hrvatskih družin pa je malo vec, kot. je meni znani, jih je okoli 80, in imajo lep svoj Hrvatski dom in v njem igrajo vsako soboto tamhnralsi. Kar veselo jih je poslušati, ko iprrajo samo stare slovanske pesmi. Okolica tejra mesta je zelo prijaizna in je Jprajvi ptaradiž za lovce in ribiče. Torej Mr. Hude in Mr, Kovic, sem na te velike zajce in rogače in kosmatince. To raj za enkrat naj zadostuje. Sporočim drugič kaj več. Talka j so imena darovalcev za partizanske zvezde: Abe Bachner $5; James W. Martin $2; sledeči so darovali po —- Ludwig P. ATibreeht, Mary K. Bowers, in nadalje: John Marino, Frank Kopan, Klizabeth Godrijan, Nikola Godrijan. Mildred Setfic^ George Stefie, George Ceh, Emmeron Fabian, Charles Ej Stefie, Edward Sttefie, Milan Yurkovie. John Thompson, Charles Celic, Paul Bohacek, Nickola PoLrug, John Yerina, Joseph Blaha, Charles TJauster. (Johnstown'), Mike Hudyma, Joseph Shandro, Marvin I^ake, •Tohn Susman. ^rarjiana Sus-man; po 50c: Ethel M. Carr. — Skupaj $33.50. Pj rojaškim pozdravom Adolf Vorbie. Monarhije ni treba Chicago, 111. — Cenjeno uredništvo; — Septembra 20. poteče naročnina na £iGlas Naroda." Vam pošljem za oelo leto £7. I* pa in in želim, ko bo v drugič naročnina potekla, da bo že te grozno vojne konec. Pa še nekaj želimo, da bi narod izvolil pravo vlado ljudi in ne monarhije. drugače bo počasi spet nazaj prišlo vse, kakor je bilo. Pozdrav na vso uredništvo. — Agnes Kos. 4 5 - LETNO preiskušnjo IMA Zaveden rojak Shoomakersvillo, Pa. — Priloženo Vam pošiljam deset dolarjev in sicer sedem dolarjev kot nadaljno celoletno naročnino za list "Gftas Naroda", in tri dolarje za Slovensko pomožno akcijo. Ker tuna farmi nihče ne pride, ki bi Obiral za to pre potrebno stvar, Zato pošiljam Vam in Vas prosim, da ob priITki oddaste na pristojno mesto.' " tškreno pozdravim vse oso . ■ i ... i bje pri listu ter želim lištu mnogo uspehu, da bi mogel <še dolgo izhajati. , Oštajo^ Va5 Frank Ko smer L AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA American fraternal union « -t rt ELY, MINNESOTA ; KI IMA 25,000 ČLANOV IN TRI MILJONE DOLARJEV PREMOŽENJ A Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Ameriški Bratski Zvezi, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti Ako je drnfitvo A.B.Z. v vaii našel-bini, vprašajte krajevnega tajnika V ma pojasnila, Se ne, piSite na glavni 'n urad, Ely, Minnesota. LOKALNI ODBORI JPO, SS. Lokalni mllwr št. 1. Joliet, III. PreilseilniU: Zalar, :iTfi-:t N. Clii-cuso .Sr., tjtjuik: J<»lui Adami*ei»h Okorn, 100<> Kast n Lamiitii. :ird Street, N. W. Tekalni mlhor št. 4, Sheboygan, Wis. Predsednica: Marie Prisland, Hi'Jl Dillingham Ave.: tajnica: Johanna Mohar, I»iliingliam Ave. in bla- gajnik : Martin Jelene, 10"JT S. Sth St. (.oicalni odbor št. 3, Milwaukee, Wis. Predsednik: John Oblak. -1"» W. Wal ker St.: tajnik: Rer. !>. M. Setni«-ar, IL'10 So. Hist St. in blagajnik: Kev. Anron Schiffler, S'j:; W. Mineral St liOkalni odbor št. 6, Ely, Minn. Pre«lsescj»l> Zorr. 104."» \Vn, in blagajnik : John Jereb. Lokalni od h or št. H. Bulic, Mont. Prevsen, L'Ol East Park St. Lokalni odbor št. 12, Pittsburgh, Pa. Predsednik: F. J. Kres*, L'1S — "»Ttb Sr.; tajnik: Jobn Def-man in blagajnik : Xick Povše. Lokalni odbor št. 13, Farrelt, Pa. Predsednik: Frank Kramar, P. O. Box 241; tajnica: Frances fiorenc. 0i!T> Cedar Ave., Sharon. Pa. in blagajnik: Joseph fiarm. Sr., SS7 Cedar Ave., Sharon. Pa. Lokalni odbor št. 14. Lorain, Ohio. Predsednica: Miss Mary E. Polutnik, 1711 Ea*t :iOth St.: tajnica: Matilda Ostanek, 1*48 East .14th St. in blagaj-nir»arkn : Hermina Zortz. Lokalni odbor št. 15, Clinton. Ind. Predselnik: Anton .Tare. ItU '2; tajnik: Frank Bregar. 1150 Anderson St. In blagajnik: Frank PraSnikar, Bit 2. Lokalni odbor št. 16. Salida. Colo. Predsednik: Frank Csnik RFD 72: tajnica: Katherine Probnik, 421 East Jnd St. in blagajnik: Louis Skull. ItT liox ISO. Lokalni odbor št. 17, Rork Spnrs, Wyo. Preiti. 4825 Washington St.: tajnik: Frank Okoren, 47."»0 Pearl St. in blagajnik: Oeotge Pavlakovih. Pearl St. Lokalni odbor št. 22, I.a Salle, III. Predsednik: Leo Zevnik, I.iucohi Ave.: tajnik: Frank Kobllsek, Oarfield Ave in blagajničarka : Emma Shiiukiis. 717 »tli Street. Iskalni oilbor št. IX Johnstown. Pa. l»re,lse. Box ■J«;, lion i'arlto, folo. in blagajnik: Frank Toiuažin. lS, B .1». 1. Ex-|M»-t, Pa.; tajnik: Anton Zoruik. Box 'JUL*, llerminie. Pa.; in blagajnik: Alexander Škcrl, Export, Pa. Lokalni odbor it. 2fi. Indianapolis. Ind. Predsednik: Louis Znidaršič. l»::s X. Ketcham St. ; tajni-a : Jennie Ocrbick. 71Š X. Holmes Ave. in blagajnik: Anton I Iren, '.»28 X. Ha ugh Street. Lokalni odbor št. 27, Strabane, I'a. Predsednik : John I'.evee, Box 1»;. Stra-zane. Pa.; tajnik: John Bole, Box BIS, Strabane. Pa.: in blagajnik: .loliii Troha. Strabane. Pa. Lokalni odbor št. 28, F. Helena, Mont. Predsednik: Louis Smith. P. <>. Box :;71 : tajnik in blagajnik: Joseph M. Sašek. P. O. Box X:i. Lokalni odhor št. 2'J, Itrid<4<>port — Boydsville. Ohio. Predsednik: Jrtseph Snoj, B. F. I>. 1 Box 7, Bridgej>ort. Ohio: tajnik in blagajnik: John Vitez, Ii<.\ sts. Bar-ion, «ihio. (vokalni odbor št. 30, San Franriwo, Calif. Pre«lsednik : Andrew Leksan. ."»4!» Bhotle Island St.: tajnik: Joseph Fabian, "».':4 Ftah St.. in blagajnik: Valentine I-a-haruar, 7^-' San Bruno Ave. Lokalni odbor št. 31, Eveleth. Minn. Premised nik : Jaeob Set nikar, liox lu'J; tajnik: John llahjan. «10 Oouglas Ave. in blagajnik: John Paiiehnik, T'J7 Summit St. Lokalni odbor št. 32, So. Chicago. III. Predsednik: Frank K««-ie. i»7r»:; Avenue J; tajnik: I.ouis Kosele. F.wing Ave. in blagajnik: Jaeob Brljava«*, lOBM Ave. M. Lokalni oilbor št. 33, N. Braddork. Pa. Predsednik : X i kola I'avlakovieh, ir.KI Brinton Ave.: tajnik: Ant«»n Be«lnak. 1710 Poplar Way. in blagajni«"nrka: Frances Martha bus, 101,"» Brad»ngmead Lokalni odbor še. 19, Aspen. Colo, I Ave.: tajnica: Ctvilia Brodnik. 4.V.rj Predsednik: John Lovshin. Box 252,] West i:;bth St.; in blagajničarka : Jo-Aspen, Colo. nephine Bizjak, ISlOl Crossbum Ave. NOVA IZDAJA ' Hammondov SVETOVNI ATLAS V njem najdete zemljevide vsega sveta, ki so tako potrebni, da morate slediti današnjim poročilom. Zemljevidi bo v barvali. Cena 50 eentoT Naročite pri: "GLASU NARODA", 216 West I8tb' Street, New York 11. M. ^BlllllllUHMIHUnniyillllllUllllllllllllHH Vi lahko začenjate kupovati Vojne Hranilne Sonde s tem, da kupujete in am Ve la le 10 centov. 482353534823532348232348485353235323482348535353232348484848 tiLAjS Vmujua" t THUBSDAY, SEPTEMBER 14,1944 flUMTUM EL PROKLETfl :: Spisal KMTTiK RICHEBOURO Is francoščine prestavil J. L. (120) 44In onf" povrpraša Leon, stopivši k svojemu redniku, ki je molčeč jokal v kotu. "Vrli ta mož, ki vas je vzgojil, ide tudi z nami! On, ki vam je bil tako dolgo oče, spada tudi k naši družini!" "Oee!" . . . zajeclja Leon, "mati, o mati! . . . ''Imenoval me je mater!" zavpije grofinja, veselja omam ljena. "Slišite gospod grof!" • • • Se isti veeer je prosil grof Bussierefc svojega prijatelja gospoda Nestora Domoulina, da pride drugi dan k njemu na kosilo. Drugi dan, doeim se je grof s svojim prijateljem Domou-Jinom posvetoval o bodočnosti svojega vnuka, se je grofinja pogovarjala z Leonom. Sedela sta drug pri drugem pri zajtrku. Grofinja ni hotela končati z različnimi vprašanji. Leon ji je moral pojasniti, kako je živel kot otrok, kako je upal in se bal, kako je hrepenel. Odkril je grofi nji svoje sree. Ona je (bila vsa srečna in zvesto ga je poslušala. Saj je bil tako dober in blag! Ko je pa pričel govoriti o dogodkih v Saint Irunu, se mu je jezik zapletal pri nekem mestu in oči so se mu napolnile s solzami. Hotel se je izogniti spominu na Blanche, a vendar ni tega mogel! Grofinja izpregovori: V vsem, kar si mi tn pravil, zlati otrok moj, ni dokaza, da bi tvoja mati bila mrtva. Iskati jo hočemo. Ljubi Bog, 'ki je že naredil toliko čudežev, vodil na« bo tudi na sled tvoje matere! Kar se pa tiče starega prosia-ka Mardoeha — kako čuden človek ti je to. On vse ve, imel je spise mojega sina in brani se, imenovati rodbino tvoje matere. Ti sam si tega gotov, da je le — preoblečenee. Koliko časa je že v FremioDurtn?" "Tftga ne vem. Pa po načinu, kako ponoči roji po oni okoliei, hi sodil, da mora, one kraje poznati že več let. Nekaj je gotovo: bil je onega dne tam, ko je mojega očeta zadela morilna krogla." "Mislim,• da uganem, kdo da je. Ti bi ga bil spravil v veliko zadrego, da si ga vprašal, kako je prišel do papirjev tvojega očeta." "Izvestno bi mi ničesar ne bil odgovoril, fv Mardoehe noče govoriti, postane mramorn kip!" "Da," recd g-rofintfa, "želefcnia volja! je v možu, ki ga menim ... A zdaj govoriva o nečem drng«m, Leon. Ti govoriš toliko o Premicourtu in ne omenjaš lepe pristave nedaleč od fremioourtske vasi." Leonu zagori v lice. Imela sem pravi" ai je mislila grofinja. "Kako mi skriva!" "Tako!" reče Leon v zadrgi, "ali nisem govoril o seuil-l>nski pristavi? Sieer nisem bil nikoli tam! Le enkrat ponoči sem 'sel mimo gospodarskega poslopja. Bilo je to v noči, ko sem šel z MardoChejem po spise." "Tako! In ali ne veš lastnikovega imena?" "Jacques Mellier!" t "On je že star mož. Si li ga videl?" • MNe, mama!" "lil stari prosjak, ni li ti ničesar o njem pravil?" "Nič. On je zelo ibogat, zelo čislan in Mardoehe ga nekako spoštuje, kakor se zdi." "In, ali ima Jaejues Mellier otroke?" | "Hčerko ima, mama!" J ieI,, MeDd* Je dek,iea tV°jih let ? ^ Blanche, kaj Leon grofinjo iznenadeno pogleda. | "Kako? Ti veš ime gospodične Mellierove?" "Jaz tudi vem, da gospodična Blanche ni bči gospoda Jacquesa!" Leon globoko in breznadno vzdihne. "Kaj pomenja to?" n.isSi si grofinja. A kmalu potem nadaljuje: 4Povej mi vendar Leon, je li rejenka Jacques Mel-lierova lepa?" "0, mama, ona je lepa kakor angel!" navdušeno vzklikne mladenič. "In ona je tudi e že ,priparvljajo ra- prazen nič. Kakšen je dejanski položaj — tako bo e-odil nemški vojak — vedo generali pač boljše od nas, preprostih vojakov. Hitler bo tudi na zunanjih bojiščih poskušal s svojimi SS divizijami mašiti luknje. Poročila ivseh treh bojišč pa pravijo, da so ti novopeče-ni SS vojaki drugačni od svo jih prednikov iz let 1940-42. Na vzhodnem bojišču so SS divizije pokazale popolnoma iste nesposobnosti kakor ostale divizije nemške vojske. Druga svetovna vojna se bliža svojemu zaključku. Atentat na Hitlerja je začetek konca. I>nevi prusijaške oholosti, nacističnega divjanja, umorov in požiganj po Ktvropi so Šteti. odstranitev Hitlerja posrečila, potem je verjetno, da bi se vojna skrajšala. Prihranjenih v zgodovini zaznamfno-vani bi bi. / svetu na stotisoče člo-ohseg in ko je izginilo zadnje veških življenj, ohranjewi pa ---X___XT____- i_ 1.: 1.!1. i 1- upanje, dan pozen o Nemei An gleže in Aimerikauoe v morje na zahodnem bojišču, so generali obrnili Hitlerju h: bet. Mogoče sedaj šele razumemo ves trdovratni odpor Nemeev na zahodnem bojišču, ki so ga trmoglavo ivzdrževail kljub velikim nevarnostim, ki so na vzhodnem bojPču pretile varnemu Berlinu. Bojišče na d veli frontah, to je največji strah v kosteh pruskih seneralov že od Bismarck a dalje. Generali so se nadejali, da bodo one-mogočili ustvaritev drugega bojišča in da bodo več v>e svoje razpoložljive sile postavili Rdeči vojski nasproti. Ko bi se to zgodilo, bi pričeli z mirovno ofenzivo. Vsi ti generalski računi so se razpršili kakor balonček iz ntila. Generali so zaigrali zadnjo kvarto. S silo so hoteli odstraniti Hitlerja, da hi nem- bi bila tudi ogromna materija 1 na sredstva, ki jih bo sedanja vojna Pe zahtevala na obeh straneh. Odstranjen je Hitlerja pa bi nenu>ke usode t ničemer ne spremenilo. Tako pra\ijo ta zatrdila. Moskva je v izjavah l>olj rezervirana in tudi previdnejša. Sovjetska propaganda, to smo že enikrat. povedali. je izredno vešča in zelo nnilo žlobudrala. Pove samo to, kar je v danem tre not ku povedati potrebno. V Mouskvi dobro vedo, da so upi in nade pruskih generalov kar dobrodošli, če pom agajo sk ra jša t i vojno, obenem pa nikogar k ničemer ne obvezujejo . . . Hitler je generalsko revolu- čuni in obračuni. Prvo besedo pri tem pa bo imela Sovjetska zveza. ("Bazovica".) KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV nova izdaja stanje: sedaj »3.M £7~Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"*Sel Kenptl so napisani ▼ angleške m jezika, ponekod pa bo tudi ▼ jeziku naroda, Id mu je kuka jed pos«bno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se sanlmajo za kuhanje in ae bodejo v njem čimbolj uveftbati in izpopolniti. Naročite pri KNJIGAKNI SLOVKN1C PUBLISHING CO., 216 West 18th Street New York 11. N. Y. j Živali lahko jokajo ALnoga opazovanja in znanstvena dognjanja raziskovla-cev potrjujejo doninevo, da so nekatere žrvali zmožne prav tako globokih notranjih dotži-wtij. kakor človek. Krokodilove solze pretaka pravimo, če hočemo reči, da joka človek samo za to, da bi vzbudil sočutje bližnjih. K*ako je prišel tak izrek o spraševal, ali je sploh vnedno. da žrtvuje -»voje življenje za Vabilo na OBLETNICO ODKRITJA "ČASTNE PLOŠČE" v nedeljo, 17. septembra, 1944 Zareteik ob 4. popoldne. V SLOVENSKEM DOMU, 253 Irving Avenue, BROOKLYN, N. Y. Pokažite, da naših fantov na frontah niste pozabili; ZATO PRIDITE! O (1 !b o r TO JE KNJIGA, KI JO BOSTE RADI IZROČILI SOSEDU, DA JO PREČITA THE INCREDIBLE TITO Man of the Hour V angleščini izpod peresa slovitega pisatelja Howard Fast-a Povest o bojih Jugoslovanov za svobodo, o čemer ni bilo pisano še nikdar poprej. "Najbolj razburljiva povest ▼ 27 letih!" Stane 25c v uradu — 30c po poŠti. Ker Je zaloga teh knjižic aelo omejen«, Je priporočljivo, da poflljlt« naroČilo prej ko mogoče. K naroČilu priložite ▼ dobrem zavitku gotovino oa. znamke (Združeni b držav). — NaroČite labko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY tl< Waal ltth Street Now York 11. N. I pridejo v govorico. Sicw pa izvira predstaa vjokajoiVjra krokodila iz prastarih orien- ki je mnogo bolj razvajena kakor tako razvajen otrok. Narave je oicer živa line, vedno je vesela in poskoena. C'e >e pa zgodi kaj pioti njeni \o-]ji, ali (V se ee-a ustraši, za<"ne takoj jokati in s vo.j ] 11 i sprednjimi nogami si Hri>e solze iz objokanih o<"i. Nekaj pol uaravo lu dJciio liefltro živalstvo, knjlgu bral z vHlklui KaulmauJfiD, ker bo v ujej uaJWl markka] iz življenja illvjiu živali, kar mn doeetlaj de nI bilo znano. Prvoluo Je bilo nameravano to v»-ilko delo Izdati v j-etib knjlgab, toda-^ je slednjič IzAla v eni sami knjigi, ki pa pri vsem smjem skrčenju prluada ... ... - , POPt»LM popis ŽIVLJENJA AUiS- re in j h ]x>bijajo. AHnvetu. je ze terih .posnema krokodil erla> jokajoeega otroka, da privabi ■k sebi »A'ojo žrtev. ^no pa živali zmožne globokega genotja, ki ga večkrat spremljajo tudi solze. Zanimivo je. da t?o med temi živahna na prvem mestu take, pii katerih bi najmanj pričakovali ginjenosti. Kdo bi recimo mislil, da spadajo krave in teleta, izroea na paši tako mirno, skoraj bi lahko rekli topo in bedasto na eloveka. med bitja, ki imajo solze pralil nekaj, česar 'v resnici ni viduJeJu ter sle