IH. žtifflto. I KUK i pMu II. nprtl HII. nm. ma. „Slovenski Narod* velja v Lft«M|Mi na dom daet&vljc«: i eeJo lete naprei • . . . K 24-— pol teta . .-...•... 12-— žetrt leta „ •$•!•&• • 6*— |M mescc » . • # • • 2*— I Iv upravništvu pcejenua: ćelo leto naprej . # . . K 22-— poi leta . • » • • . Ih— četrt leta „ • # . . . 550 na mesec m . . • . m 1*30 Dopisi na] se frankinjo. Rokopfei se ne vratajo. Vr*dAi*tro: Kaallovft oMm *t 5 (v pri«** levoj teMM H M* laserati vcljajo: peteroslopna petit visia sa cavkrat pm UŠ vfcL, aa dvaknt po 14 via.. u trikrat ali večkrat po 12 vis. Parte te »hvali vnti 20 vio, Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih tetercijah po dogovora. Upravsiitvu oaj se pošiljajo naročnine, reklamacije, tasecsif Lti, te je administrativne stvari. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^" ^•^B^BB^BaBma^^Ba^BBBfc (HH^^^vflH^H^B V^M^feW •»■aF ^Ffl^HH^T^^V^*v aa^Ba^^BBaaaBBaaBaaaBBaaaaBBt .Slovenski Narod- v*l|a f>o pofttti sa AvsboOgrsko: , oefo leto skupa] naprej . K 25*— I pol leta m „ . . . 13 — ^etet leta . .... 6*50 I na mesec . m . . . 2*30 ' Iza Nemajo: ćelo leto naprc] . . ; K 30--« za Amerfico in vse druge dežde: ćelo leto naprej . . . . K 35.-4 Vpraianjfi glede Jnsaratar se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, ■fininmH (sp**j, diiHic Icro), EaalfeT* bUm *t i, tstalM*tM, Svetovna vojna. Nemcl zasedll Brnselj. — Grki pod- pirajo Srbijo. — Francosko brodovje v Jadranskom morju. Zasedenje Brusila. Berolin 20. avgusta. (Kor. u rad.) \VoIffov urad javlja, da je nemsko vofaštvo danes zasedlo Bruselj. — (Bruselj je stalno mesto kraljevine Belgije in leži ob reki Senne. Prebi-valstva ima s predkraji 547.000 duš. Bruselj je krasno mesto. polno znamenitih stavb, a ni utrjeno in se remški okupaciji gotovo ni ustavlja-lo, tako, da se je zasedanje izvršilo popolnoma mirno.) * Sovražne ladje si ne upajo v Jadransko morje. Iz Rima javljajo: Po poročilih s Cetinja pričakujejo v Baru z mrzlič-no napetostjo prihoda angleških la-dij. »Corriere d* Italia« pripominja k temu: V Baru bodo pac dolgo ČakalL Englezi ?n Francozje bodo si premisi?!'! vdreti v Adrijo in se izpostaviti nepreračuniiivim nevarnostim, ki preže nanje v dalmatinskih zalivih.« Francosko brodovje v Adrijl! »N. Fr. Presse<' poroca: O po-ročilu o boju, ki se ]e vršil v Adrfli in 0 neuspehu franeoskega brodovja se splošno govori. Razdiraiec torpedov s komaj omembe vredno vsebino ton ie bil od šestnajst velikih vojnih ladij in več križark obstreUen in je ostal nepoškodovan in je mogel doseči kraj, kamor ie bil namenjen. Koliko strelov je bilo na našega razdiralca torpedov oddanih, ni znano. Gotovo iih je bilo mnogo, a niti eden ni zadel in vsa ta toča krogelj je padla v •.odo. Kaj takega se je pač Ie malo-kdaj primerilo. NiČ bi ne bilo bolj neopravičeno.kakor če bi se izid tega pomorskega boja pripisoval sreči ali če bi se govorilo o slučajih. Zamisliti se moramo v položaj zapovednika našega razdiralca torpedov. Videl je silo, ki se da v številkah komaj izraziti. Raz'diralec torpedov je malčik in tega napadeta kafca dva tucata velikanov. Vsaka moderna vojna ladja ga lahko takorekoč v telovni-kov žep vtakne in je razmerje ž njim 10 proti 1. Kako hladnokrven je moral biti zapovednik našega tor-pedo-čolna, da ni glave izgubit, da se ni menil za skoro zagotovljenn smrt :n ladjo ta*ko vodil, da je merilce na sovražniji ladiah premotil, se krog-liam tako rekoč umikal in se vzlic :emu z mirnim preračunanjem dolo-čenim gibanjem hitro tako oddaljil, da se mu je posrećila rešitev. Ladjeplovba v avstrijskem morju ustavljena. Reski pristaniški urad uradno poroča. da je vsaka ladjeplovba v morskih vodah monarhije do nadalj-ne odredbe ustavljena. Vsled te odredbe najbrže ne bodo smele voziti niti opatijske, niti obrežne ladje in ce!o barke morajo ostati v svojih pri-staniščih. Prebodi v Srbija Avstrijska armada si je doslej izvojevala tri prehode v Srbijo. Prvi prehod čez Savo je pri Sabcu, drugi prehod čez Savo je pri P r o g a r- 1 u, tretji prehod pa je pri L o č n i -ci in L j ešn i c i čez Drina * r- * Podrobnosti o osvojitvi Sabca. Graški »Tagespoštu poroca dopisnik iz Budimpešte: Eden izmed vojakov, ki je bil ranjen pri zavzetju Sabca in ki so ga prepeljali semkaj, pripoveduje: Taborili smo dese: dni na obrežju Save pri Klenaku. Sem-tertja se je slišal ka'k strel predstraž. V torek ponoči ob 11. so pričeli naši pijonirji z delom. Med neprestanim ognjem naše artiljerije smo v dvesto čolnih prekoračili Savo. Srbi so nas že več dni preje obstreijevah s šrap-neli, a nam nišo povzročili nobene škode. Jaz sem bil en kilometer za ^abcem in sem čakal na prevoz. Prav dobro sem videl, kako so naši streli zapalili carinsko poslopje. Pod peklenskim ognjem naše artiljerije so se morali Srbi jadrno umakniti iz Šabca. Ko smo vkorakali v mesto, ni-smo videli nobenega človeka. Razvili smo naše zastave. Na trdnjavi je vihrala bela zastava. Po dveurnem boju je bil ?abac v naših rokah. V mestu smo našli mnogo vina, čokolade in živih V sredo ćopoldne smo med zvoki Rakoczvjeve koračnice odkorakali iz Šabca. Prehodili smo kakih 10 kilometrov v smeri proti Belgradu, ko je nas napadla ena srbska divizija. Po polurnem boju smo tuđi to pognali v beg. Ta napad je bil mogoč samo vs-eJ izdaje, ker smo obdali Šabac takoi po zavzetju z bodečimi žicami in Sroi so nas mogli napasti samo tam. kier smo pustili odprtino. Tega boja se je udeležilo tuđi prebivalstvo. Nekega ogr:>kega vojaka je napadel neki Srb tako nepričakovano, da ni nm^el rabiti puške. Moža sta se spri' a, Srb 33 padel in ogrski vojak mu is pre-griznil grlo. Vstaški četniki tvorilo predstraže srbski armadi. I služu-jejo se večinoma bomb. Moc preko Save so dogradili sele v pete . Neki drugi vojak pripr. eduie: V torek ponoči so najpreje prekoračili reko pionirji. njim je sledila pe-hota rxxi zaščito artiljerije. V zjutra-njih urah je bil Sabac osvojen. Voja-ki so povsodi razvili ogrske zastave. Kakih 12 ur kasneje je nas napadla ćela srbska divizija. Po kratkem ognju se je začel bajonetni boj. Na naši strani je bilo več ranjencev. Srbi pa so imeli veliko večje izgube. V noči od srede na četrtek je naše predstraže vznemirjal neki dečak. Prijeli smo ga in obesili. Otroci, starci in ženske streliajo na naše čete. Pri napadu srbske divizije je naša artiljerija razrušila več hiš v Sabcu. • • Grška in tripelententa. Graška »Tagespost« poroca v cenzurirani številki 216. sledeče \z Aten: Z ozirom na javne, nedvoum-ne izjave prebivalstva, da soglaša s trojnim sporazumom, priporočajo politične osebe, naj se Grška pridruži trojnemu sporazumu, če bo Grška prisiljena, opustiti svojo nevtraliteto. List »Embros« piše: Će bo Grška postavljena pred odločitev, tedaj ne bo odlašala, postaviti se na stran Francije in Anglije. »Patris« piše: Ni prijateljska poteza od Nemčijc, da mobilizira Turčijo proti Grški. Če se Nemčija odpove svoji nevtraliteti proti Grški, tedaj bo tuđi Grška opustila svojo nevtraliteto. 1 m * m I Grška pomoć Srbiji. Graška »Tagespost* prinaŠa v svoji cenzurirani št. 216. sledeče po-ročilo iz Soluna: Grška pomoćna pripravljenost napram Srbom gre že predaleč. Mešanemu vlaku, ki je šel pred kratkim proti srbski meji, so zopet priklopili šest s patronami za puške naloženih vozov. Pred par dnevi so Srbi pri Grkih dosegli, da so odgode svojih viakov navzlic temu, da se je s tem pretrgala želez-niska zveza z inozemstvom, zopet tako urede, da imajo grški vlaki ta-kojsnjo zvezo s srbskimi vojaškimi vlaki. ki vozijo vsak dan od Gevge-lija v Skoplje in v Staro Srbijo. S tem se je ustvarila možnost, da se vojni materijal, živila in druge potrebšči-ne, ki jih upajo dobiti Srbi iz Grške, morejo takoj dalje transportirati. Po-slal se je Srbcm različen materijal, ki je bil deločen za kavalerijo, tuđi kakih 10.00«) mavserskih pušk, Ki so se vzele Turkom, so bile baje poslane v NiŠ. Pošiljatev patron izvira iz starih srbskih zalog, ki so jih Srbi povodom zavzetja Drača s pomočjo grških ladij pripeljali. Ko so Srbi zapustili Drač, so tuđi te patrone odpe-Ijali in so jih baje začasno spravili v Patrasu. Zdaj šeic so se menda Srb! spomnili teh patooru Poslal se je Srbom tuđi vagon bencina, ki je namenjen za srbske avtomobile. Srbski agenti se nahajajo se tu in skušajo nakupiti moke za armado; tuđi neki crnogorski agent skuša kupiti moke, vendar pa je na solunskem trgu Ie malo zaloge in tukajšnji parni mlini morejo kriti Ie najnujnejšo potrebo tukajšnjega prebivalstva in pa tu se nahajajočih čet. tako da na to niti misliti ni, oddajati Srbiji moko, ne : giede na to, da }e tak izvoz najostrej-še prepovedan. O orgariizaciji grških čet, ki nai \ operirajo v grško - srbskih obmejnih pokrajinah (tuđi na srbskem ozem-jju) proti nameravani bolgarski invaziji čet. se izvc, da se je odredilo, looo—1500 mož na stroške grške vlade oborožiti ter skrbeti za njihovo preživo. Te čete bodo za sedaj pod-reiene grškemu orožniškemu povclj-niKu in predvsem se je preskrbelo, uprrabiti jih v dojranskem okraju, ki je najbolj v nevarnosti. Fz Dedeagača se poroca, da se pri Enosu zbirajo močni turski oddel-ki in da ie v kratkem pričakovati pohoda istih skozi bolgarsko Trakijo proti grški rneji. Grki so izvršili ob-sežne priprave, da zavrnejo ta napad. • • • Iz nanovo zasedenih ruskih pokrajln. Crnovice, 18. avgusta (Kor. ur.) ^Czernowitzer Allg. Zeitung^ poro-ča iz od nas zasednih obmejnih po-krajin: Vaši so bile pri vhodu naših čet skoro brez ljudi, ker so bežeče ruske čete svarile prebivalce pred grozovitostmi avstrijskih vojakov. Ko so pa naše čete s prebivalci, ki so ostali, prijazno ravnale, so se va-ščani polagoma vrniti in so se kmalu pobratili z našimi vojaki. V veliki vaši Rengacz ni sole, ni pošte in ne brzojava. • • * CN1 avstrljsko-ruske mefe. »Kurjer Lwowski« poroca o boju pri Založcih: Boj se je končal s po~ polnim porazom Rusov. Cim so Rusi videli. da bodo obkoljeni, so straho-ma bežali. Da bi naše vojaštvo zadržali, so razstrelili most čez Zbrucz, pa so pozabfli, da je na drugi strani ostal močan oddelek njihovih ljudi. 1 a oddelek so naše čete popolnoma uničile. Obležak) je 80 Rusov in ravno toliko konj. Pri poskusu, preplivati reko, je utonilo kakih sto Rusov. Vjetih iih ie bilo 36, med njimi dva Ioficirja. Boi ie trajal tri ure« O boiu pri Novi Siclici poroca » Dsemrik Pobkie«: Patmlia M uiaaccv Je pri* šla do Chocima, kier je naletela na večji ruski oddelek. Patrulja se je obrnila, a je razdrla telefonsko zvezo med Novo Sielico in med Chocimom. Kozaki, ki so ulancem sledili, so bili obstreljeni in so pustili več mrtvih in ranjenih na bojišču »Slowo Folskie« poroca: Ruski, v boju pri Založcih vjeti vojaki so bili 15. t. m. pripeljani v Tarnopol. Med njimi tuđi več vojakov, ki so bili zbe-j žali v bližnje gozde in ki so jih tam-kai kmetje prijeli. V mesto je bil pri-peljan tuđi cei voz ruskih pušk, sa-belj, sulic in revolverjev ter več za-bojev municije. Dziennik Folski< javlja, da pre-koračujejo ruski kozaski in obmejno-stražni oddelki rusko-gališko mejo, zlasti pri Burudoir, Laskowski, Szezucinu in \Volastovicah ter se brez boja vdajajo avstrijskim pred-stražam. Beg ruskih vojakov izpod zastav se vse bolj množi. V Kielce so prišli poljski strelcL Katoliski škof je sprejel zapovednika jako prijazno, prebivalstvo pa je z navdusenjem pozdravilo Avstrijce. Rusi, zapustiv-ši Rodom, so se umaknili v Ivango-rod. Med poljskimi strelci sta dva vojna kaplana, ki ju je poslal knezo-škof Sapieha. Prebivalci obmejne ob-čine Kocmyrzow so prinesli v Kra-kov ruski mejrri steber. ki ga je bilo avstrijsko vojašt\*o pri prestopu na ruska tla podrlo. Ta steber se hrani v Czapakega muzeju * * Brzojavke cesarja Franca Jožefa in nadvojvode Friderika. Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Časopisje razpravlja o brzojavkah cesarja Franca Jožefa in nadvojvode Friderika in pravi, da šega cesarjev odgovor globoko v notranjost zve-stih Avstrijcev. Nemogoce bi bilo, najti primernejše. položaj in duha v monarhij bolj resnično označujočih besed, kakor jih je našel naš cesar. Nadvojvodova brzojavka je veličast-na manifestacija armade in z nio vseh državljanov monarhije. Brzojavki sta zgodovinska dokumenta. * Nadvojvoda Friderik cesarju k roj st ne mu dnevu. Dunaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Armadni vrhovni poveljnik Nj. c. in kr. visokost general infanterije nadvojvoda Friderik je poslal Nj. c. in kr. apostolskemu veličanstvu povodom rojstnega dneva sledečo brzojavno čestitko: Njegovemu c. in kr. apostolskemu veličanstvu, cesarju in kralju Franu Josipu I. Schon-brunn. V imenu celokupne vojne sile monarhije na kopnem in na morju, podrejene meni kot armadnemu. vr-hovnemu poveljniku po milosti Vašega veličanstva, prosim Vaše veličanstvo, da smem predložiti povodom današnjega rojstvenega slavja najudanejše iz zvestega vojaškega srca prihajajoče čestitke in želje ćele vojne sile. Pripravljeni na trdi boj, na severu in na jugu s prvimi četa-mi že v sovražni deželi, se ozrra armada in brodovje danes, kakor že skoraj 70 let v navdušeni vdanosti na Vaše veličanstvo, kot svojemu vzoru najzvestejšega izpolnjevanja dolžnosti. Armada in brodovje se obračata danes s podvojeno iskre-nostjo do boga vsemogočnega ter prosita v vroči molitvi za njegovo zaščito in blagoslov častitljivemu, posvečenemu veličanstvu, našemu nad vse spoštovanemu, nad vse mi-lostljivemu cesarju in kralju. Zvesti svojim velikim tradicijam dvigata danes tuđi armada in mornarica svoje oštro orožje proti nebu ter ob-navljata veselega srca vojaško pri-sego, od naših prednikov na nešte-tih boHičih izkazano in tuđi sedaj že od marsikaterega iovariša izpolnje-do: V vihariih in bitkalu v stiski in smrti, do zadnjega dihljaja stati ali pa častno pasti za čast in velikost Avstro-Ogrske, blago in kri z veseljem dati za Vaše veličanstvo, našega najmilostljivejšega vojnega go-spodarja in za našo ljubljeno domovino. Mi vsi prosimo za najvišjo milost Vašega veličanstva, da smemo izraziti svojo udanost s klicem: Bog blagoslovi, bog ohrani in obvaruj Vaše veličanstvo našega vroče ljub-Ijenega najmilostljivejšega cesarja, kralja in vojnega gospodarja. Nadvojvoda Friderik m. p. general infanterije. Nj. c. in kr. apostolsko veličanstvo je blagovolilo nato izdati slede-či najvišji brzojavni odgovor: Nj. c. in kr. visokosti, nadvojvodi Frideri-ku, vrhovnemu armadnemu poveljniku. Začetek 85. leta Mojega, blagostanju Mojih držav in procvitu Moje vojske posvečenega življenja, je do-bil s čestitkami, ki ste jih Vaša c. in kr. visakost izrazili Meni v imenu vseh Vam podrejenih vojnih moči na kopnem in na morju, ki so me glo-boko ganile, poseben pomen.V vihar-ju, ki divja okrog monarhije, vidim stati hrabro in na smrt odločeno ćelo vojno silo. mogočno navdušeno, in narode, katerih za vojno službo obvezana mladina in tuđi moški dei obsega moja vojska. Vam in vsem voditeljem, ki jih spremlja Moje zaupanje in blagoslov domovine, vsem onim, ki se bore za čast in ob-stoj Avstro-Ogrske, vsem izrekam najtoplejšo zahvalo ter jim posfljam pozdrav njihovega vojnega gospo* dar ja. Fran Josip m., p. • * Bajka o angleškem konzulu v Trstu. »Agenzia Stefani« poroča iz Rima: Angleski poslanik ob javlja sledeče sporočilo: Ker je v Bologni iz-haiaioči list ^Resto del Carlino« pri-občil članek, datiran s 14. t. m. iz An-cone, v katerem sporoča namišljene posameznosti o begu angleškega konzula iz Trsta, da uide zasledova-nju Avstrijcev, sporoča angleski poslanik, da se izve resnica, da so vse te posameznosti popolnoma izmišljene. Angleski konzul iz Trsta se na-haja v Vittorio pri Trevisu in se more Ie pohvalno izraziti o obziru, ki so ga imele avstrijske oblasti v vsakem oziru napram njemu. Angleski poda-niki v Trstu se ne morejo v nobenem oziru pritoževati. ♦ «•" - * Major Winterhalter padel. Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Glasom casopisov je padel zapoved-nik 8. pijonirskega bataljona maion Winterhalter. Zadela ga je» krogla iz zasede. * • »Rdeči križ«. Dunai, 20. avgusta. (Kor. urad.) Ameriška družba »Rdečega križa« Je po svojem veleposlaništvu ponudila avstrijski družbi »Rdečega križa«, da odposlje pomožno kolono. Velikodušno ponudbo je vojna uprava spre« jela s toplo zahvalo, •••"■ Bivši ruski konzul v Sarajevu« Dunaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Bivši ruski konzul v Sarajevu igtU strom, ki je bil, kakor je znano v Pe* šti interniran in potem radi boleznf' izpuščen, Je snoči prispel iz Pešte semkaj ter takoj nadaJJeval svojo pot v Svico. • • Angleski komunifce o đefokrosu Japotiske. Rotterdan, 20. avgusta. Kor. urad.) »Nieuwe Rotterdam Cou-ranci« priobčuje sledeči oScUgggđ angleški komuuikq; Stran 2. •SLOVENSKI NAROD", dne 21. avgusta 1914. 194 štev. AngleSka in Japonska vlada sta se sporazumeli glede skupnega na-stopa v varstvo svojih interesov v daljnem Vzhodu in zlasti glede integritete Kitajske. Delokrog Japonske naj se ne razteza čez Kitajsko morje proti Velikernu Oceanu, ražen v slučaju in v kolikor je to potrebno v varstvo Japonske plovbe*. Tuđi naj se re razteza na azijsko vodovje zapadno od Kitajskega morja in na kopnem na nobeno drugo pokrajino, fcaor na teritorij, zaseden od Nemčije na vzhodnoazijskem kontinentu. • * Smeia not dveh netnSkih krlžark. Berolin, 20. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad javlja: Mali križarki rStrassburg« in »Stralsund« sta te dni napravili pot v južno Sevemo morje. Križarka Strassburg« je zapazila ob angleškem obrežju dva an-gfeška podmorska čolna. Enega iz-med teh je s par streli iz velike da-ljave potopila. Križarka Stralsund« se Je zapletla v boj iz velike daljave s številnimi torpednimi rušilci. Dva torpedna rušiica sta bila poškodo-vana. Pri tem potu, kakor tuđi pri po-izvedovalr.em poletu nekega zrakoplova se je vnovič dognalo, da na nemškem obrežju in v nemskih vodah ni sovražnika in da se nevtralni parobrodni promet lahko nemoteno vrši. • . • Anglija izkrcala armado v Franci}!? Graška »Tagesposu prinaša v svoji cenzurirani št. 216. sledeče po-ročilo lista »Corriere della sera« iz Pariza: Angleski general French, po-veljnik angleških čet, ki se izkrcajo na kopnem, je dospei dne 15. avgusta opoldne s svojim generalnim štabom na tukajšnji severni kolodvor. Spre-jel ga je notranji minister Malov. Iz-kazali so mu vojaške časti in pariško prebivalstvo mu je priredilo prisrčen pozdrav. General French je šei v spremstvu angleškega poslanika po-poldne v Elvsee, da obisče predsed-nika. Pogovor predsednikaPoincarć-ja z angieškim generalom je trajal pol ure. Temu pogovoru so priso-stvovali tuđi ministrski predsednik Viviani fn ministra Doumergue in Messimv. Nato se je oćpeljal general French v vojno ministrstvo. — Vlada je objavila dekret, s katerim se z ozi-rom na zakon z dne 25. d. m. daje na razrolaganje kredit 2754 miliionov frankov v vojne svrhe. Od tega od-pade 4S milijonov na mornarico. Razbcrienje proti Angleski v Indiji in Perziji. Iz Carigrada poročajo, da vlada tned mohamedanci y Indiji veliko nerazpoloženje pro:i Angliji. Mesto-ma je prišlo že do pravcatega upora. Turski odposlanci potujejo po deželi, prebivalstvo jih povsodi sprejema z velikim navdušenjem. Vlada ne more ugoditi ukaza, naj posije angleške čete. iz Indije v Egipt, ker nujno po-trebuje vojaštvo v Indiji sami. Vojna ladja »Swiftsure« je z dvema križar-kama odplula z neznano doiočbo iz Bombava. Tuđi v Perziji je opažati veliko gibanje proti Angliji in tuđi proti Rusiji. Ni izfcljučeno, da bi ne prišlo do splošne vstaje. V vseh več-lih kraiih, zlasti v severni Perziji se snuiejo prostovoljske čete. Prebi-valsrvo se zavzema za to, da bi se nemudoma sklenila trdna zveza s Turčijo. Gibraltar. Uradno se razglasa: Angleži so zadržali več kakor 50 tujih ladij v Gibraltaru. Tište ladje. ki so imele priprave za brezžično brzojavljenje, so dobile ukaz, te priprave odstraniti. S Kanarskih otokov se izve, da je bil vjet nemški radiotelegram, ki je bil namenjen nemš-ki ladji »Pan-ther<-- ter ji je raročal, naj vlovi ladjo »Pormosso«. Tej ladji se je posrećilo pobegniti. Panika v London«. Iz Londona poročajo: London Tzgleda kakor oblegano mesto. Glavni poštni urad, brzojavni in telefonski urad so zavarovani z mrežami in železnimi drogovi pred metalci bornb. Vsak dan aretirajo na stotine Nemcev, ki jih sumničijo vohunstva, ćelo take, katerih sinovi služilo v angleski armadi. Mnogo nedolžnih je bilo izgnanih; druge zadrže kot vojne vjetnike. Draginja živil je ve- likanska; eno jajce velia 30 vinarjev. * • Nemška zmaga. Berolin, 20. avgusta. (Kor. ur.) V/olffov biro javlja: Naše čete so pri Tirlemontu vplenilc eno poljsko baterijo, eno težko baterijo in eno zastavo ter vjele 500 Francozov. Naša konjenica je pri Pervezu od-vzela sovražniku 2 topa in dve. stroj- Lov na Atlantske« mri«. »Narodni Listy« prijavljajo na- slednje zanuuivo poročik* iz Londona: Po mučni plovbi no oceana, ki spornima na dni Napoteonovih vofsk, je priplul angleški transatlantdd par-nik »Oceania« s 75 milijom fra«kov v zlatu in z več nego eno tonelato srebra v Southainpton. To Je prvi angleški parnik, ki je prišel v angle-ško luko od dneva napovedi vojne. Da bi ladjo obvaroval, je kapi ta n z vgasnjenimi luČtni v noČi plul po Atlantik em oceanu. — Ko je »Oceania« minulo soboto zapustila Novi Jork, ni še nikdo na ladji slutil, da bi moglo priti do vojne med NemČijo in Anglijo. V sredo zjutraj pa je brez-zični brzojav javil, da je vojna iz-bruhnila. Na krovu je bilo med pot-niki mnogo Avstrijcev, Nemcev in Angležev, ampak opazila se je čudovita korektnost med vsemi pasažirji. — Tekom noči so bili gornji deli ladje hitro pobarvani z drugo barvo, vsa okna zaprta in luči vgasnjene. Vsi potujoči so bili pozvani, naj čim prej u^asnejo luči v kabinah. Vedelo se je namreč, da je njmška križarka »Dresden« odšla iz Vera Cruza proti Novemu Jorku, da preži na angleške parnike in brezdvomno je bila tuđi »Oceania« zasledovana pa tej nemški ladji na širokem morju. Tada njeni brzini in modri obzirnosti kapita-novi se je posrečilo ohraniti ladjo. Pri prihodu v $outhamptom je občin-stvo priredilo živahne ovacije kapi-tanu »Oceania«. Posameznosti o boju pri Mtihl-hausnu. Graška »Tagespost« objavlja v cenzurirani Št. 216 sledeče poročilo lista »Corriere della sera« iz Baselja: Iz pripovedovanja elzaškega prebi-valstva je razvidno, da so bili boji pri Miihlhausnu 10. in 11. avgusta grozo-viti. Napad z bajoneti so Nemci izvršili z največio hrabrostjo. Bilo je veliko število mrtvih in ranjenih. Francozi so se utrdili v hišah in so se upirali vihamemu napadu nemške in-fanterije. Končno so se morali umak-niti, sledil jim je del civilnega prebi-valstva in so dosegli Altkirch. V noći od 12. na 13. o polnoci je bobnanje alarmiralo prebivalstvo elzaških vaši. Nemci so naznanili prebivalstvu, da bodo vsi, ki so pomagali Franco-zom. kaznovani zaradi veleizdaje. V Riedesheimu so vdrli Nemci v neki moški samostan, kjer so ustrelili po naglem sodu devet samostanskih bratov, ker so imeli v samostanu skrite franeoske vojake. V Reichen-weilerju in v Wittelsheimu so izko-pali stevilne jarke, da pokopljeio mrtvece. Več časopisov poraća o veliKem porazu franeoske južne armade, to je one, ki je prodrla v Zgornji Alzaciji čez švicarsko mejo. V okolici Ro-dersdorfa so plapolale raz mnogih privatnih hiš franeoske zastave. Od franco-sfce strani se zatrjuje, da je bil boj pri Miihlhausnu le boj pred-straž. Spopad Nemcev in Francozov na elzaški meii ie ne!zo«jiben, vendar pa se ho odigral bol? na severu. Ude-■ežile se ga bodo velike mase čet in bitka bo trajala najbrže par dni. Iz Miihlhausna pregnani Francozi so se utrdili v Vogezah, in dvomljiv.- je, če bodo izvršili nov napad na t' industrijsko mesto. v katerem so se Nemci v zavzetih poziciiah m Ino utrdili. Švicarski vnjaSki zdra vM dr. Lanz, ki se je iz Muhlhausna ,nil v Bazel, opisuje v švicarskem listu »Der Bund« svoje vtiske. Število mrtvih in ranjenih znaša, kakor pravi dr. Lanz, skupaj desettisoč. Veči-no ranjencev so spravili po gostilnah in privatnih hišah v Badenv/eilerju in v Freiburgu. * Nemške izgube. Prvi seznam nemskih izgub, ki je bi! te dni objavljen, imenuje na pr-vem mestu generalnega majorja pl. Wussowa od štaba 14. infante-riiske brigade, ki je med mrtvimi padel v prvih bojih. Nadalie je na-štetili več polkovnikov in majorjev. Strah pred oMeganiem Pariza. »Tribuna« in »Giornale d' Italia« poročata, da je razpoioženje v Parizu zelo žalost no in da se že priprav-Ijajo za obleganjje. Poraz pri Muhl-hausni! so Parižani izvedeli iz angleških listov. Za domovino do konca*: Berolin, 20. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad priobčuje to - le brzojavko iz Kiau Cava: »Potrjujoč vest o japonskem ultimatumu, se bomo borili, izpolnjujoč svojo dolžnost, do skrajnosti. — Guverner, c Italijanska vlada proti tnovairiu prostovoliskih čet. I Oraški »Tagespošti« poročajo I iz Rima: iVlada je v sadniih tednih ponMla ves svoj ▼vhV, da bi prepre-čiia Miovaaie laikih pro6tovol)skih čet za Francijo in Srbijo, za kar so se zavzemali sekateri medend, ter proglasfla to akcijo ta kaznivo. Se-daj pa prihajajo te Parisa in Londona vesti, da se tara snajejo ganbal-dins^e ćete. Za vstop v te čete se je v Londona priglasilo 250 mož, naj-več ItaHianov, neka) pa tuđi Štovano v. Ta četa si je nadela ime »tujske legije.« Bogati Angleži so legiji dali na razpolago potrebna sredstva. V Parizu podpirajo četo, ki se nazivlja Oaribaldijeva legija, franeoske oblasti. Italijanska vlada je poslaništvo-ma v Parizu in Londonu zaukazala vsem dotičnim italijanskim podanikom, ki so vstopili v prostovoljske čete, sporočiti, da izgube z vstopom v te ćete vse pravice italijanskih dr-žavlianov. • Strah pred nemškimi četami v Petrogradu. Iz Petrograda je prišlo čez Ko-danj sledeče poročilo: Mobilizacija se vrši počasi. Unifornie in opreme začetkoma ni bilo. Vojaški službi podvrženi so dobili le pentljo na klobuk. Jasno se kaže, da pričakujejo Rusi, da bodo Nemci vdrli v Petro-grad. Državna banka je prenesla vse dragocenosti v eremitažo v Moskvo. Okoli in okoli mesta je gozd pose-kan, dvajset čevljev globoki jarki so izkopani. Ob finskem zalivu Petrograda proti \Viborgu so dobili vsi prebivalci ukaz, naj zapuste svoja stanovanja. Vsa poslopja so porušena. Itaiijansko narodno gospodarstvo in vojna. Deputacija lastnikov ladij in in-dustrijcev iz Genove je bila sprejeta od ministrskega predsednika Salan-dre, ministra Rubinija in nekaterih drugih osebnosti. Deputacija je opo-zarjala na težko stališče, na katero so prišle trgovina, industrija in ladje-plovstvo vsled evropske vojne, in je prosila posebno ministrskega predsednika, naj vse potrebno ukrene, da se prepreci oškodovanje domaćih podjetij. Ministrski predsednik je zatrjeval, da so storjeni že vsi kora-ki, da se pred vsem zajamči preskrba s premogom, petrolejem in benci-notti. Madalje se namerava podaljsati moratorij, ki poteČe dne 20. avgusta. Ravnotako se bo ukrenilo, da se olaiša bančni promet. Trgovinski promet na morju ne bo naletel na no-bene težkoče. ker so vse vojskujo-če se velevlasti zajamčile, da se italijan-ske trgovske ladje ne bodo nadle-govale. • * • Jezuvitje v Liegeu. »Zeit« prinaŠa brzojavko iz Kelmoraina. v kateri ie rečeno: Iz I Liegea (Liitticha) poročajo. da je I tam sodrera užgala jezuvitski samostan in 20 jezuvitov umorila. Končno je poseglo nemsko vojaštvo vmes in je spravilo ?.=>0 jezuvitov z velikan-skimi zahladi na Nemško. Italijans^ »Rdeči križ«. Vodstvo italijanskega »Rdečega I križa je naročito vsem podružni- I cam. naj z ozirom na pomorske bitke, ki jih je pričakovati, pripravijo novsod vse potrebno za sprejem ranjencev. Na podlagi dogovora haa-ške konference z dne 16. januarja 1907, mora »Rdeči križ« z ranjenci vseh na rodo v enako postopati. V tem smislu se glase tuđi vse instrukcije, ki Jih je izdalo vodstvo »Rdeče-ga križa«. • * • Na Finskem ni več Rasov. Stockholmski list »Dagen« pri-nasa iz Petrograda poročilo. da je rusko vojaštvo zapustilo Finsko, da bi se koncentriralo v notranjosti države. Mobiliziranje na Finskem se je izjalovilo, ker se je Ie malo poklica-nih oglasilo v Helsingforsu in Wibor-gu, s silo pa ljudi ni bilo mogoče pri-peljati, ker na Finskem ni na deželi ruske policije. V Helsingforsu in Wi-borgu stacijonirani finski diviziji sta odšli, ne da bi bili vzeli seboj rezerviste. Ruske mejne straže pri Tor-neu in Pellu na finsko - švedski meji so od ponedeljka izginile in so užga-le mejne čuvajnice in skladišča. Na Finskem ni već ruskega vojaštva. • m • StalBče Bolcarske. Sofija, 20. avgusta. (Kor. urad.) Vodja opozicijonalnih strank ie pred-ložil ministrskemu predsedniku dr. Radoslavovu pismeno prošnjo, naj skliče nemudoma vzpričo nepojas-njenega nevtralnega mednarodnegai položaja kronski svet, ki naj sklepa o stališe« Bolgarije. ■ • ■ Pofaiania med nemškim in angle-ikln dvorom prod vojno. B^rott«, 20. avfusta. (Kor. ur.) »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« priobčuje akte o političnih pogajanjih med Nemčijo in Anglijo neposredno pred izbranom vojne. Iz njih je razvidno, da le bila Nemčila pripravljena prizanesti Fraacift, ako ostane AngQa nevtralna in ako prevzarae poroitvo za nevtralnost Franeoske. Brzojavka princa Henrika pruskega na angleškega kralja z dne 30. Julija t. 1., se glasi: »Viljem je zelo v skrb eh in se trudi na vse načine, da bi ustregel Nikolajevi prošnji za ohranitev miru. On se na-haja v trajni brzojavni zvezi z Niko-lajeni, ki je danes potrdil vest, da je odredil vojaške ukrepe, ki pomenjajo mobilizacijo, in da je te ukrepe zau-kazal že pred petimi dnevi. Ražen tega smo dobili poročilo, da se Francija vojasko pripravlja. Mi nismo zaukazali prav nobenih odredb, vendar pa borno k temu lahko vsak trenotek prisiljeni, ako bodo naši so-sedi nadaljevali svoje vojne priprave. To bi pomenjalo evropsko vojoo. Ako Ti v resnici in odkritosrčno želiš, da bi preprečil to strašno ne-srečo, Ti smem pač predlagati, da vplivaš na Francijo in Rusijo v toliko, da ostanete nevtralni. To bi bilo po mojem mnenju naj-večje koristi. Jaz smatram to za edi-no možnost. ki je morda za Te na razpolago, da se olirani mir. Dostavil bi še, da bi se morali Nemčija in Anglija sedaj bolj kakor kdaj preje pro-tistransko podnirati, da preprečita grozno nesrećo, ki se sicer zdi neiz-ogibna. Verjemi mi, da je Viljem v svojem stremljenju za ohranitev miru v najvišji meri odkritosrčen, toda vojaške priprave njegovih obeh so-sedov ga končno lahko prisilijo, da sledi njihovemu zgledu v varstvo države, ki bi sicer ostala brez vsake obrambe.« Brzojavka angleškega kra-lia na princa Henrika pruskega z dne 30. julija se glasi tako-le: »Zelo sem vesel. ko slišim o Viljemovih stremljenjih, da se sporazumi z Ni-kolajem glede ohranitve miru. Imam resno željo, da se prepreci takšna ne-sreča, kakršna bi bila evropska vojna, nesreća, ki bi se nikoli ne dala poravnati. Moja vlada je storila vse mogoče, da pregovori Rusijo in Francijo, naj odgodita nadaljne vojaške priprave, ako se Avstrija zadovolji z okupacijo Belgrada in sosed-nega ozemlja kot jamstvo za zado-voljivo ureditev njenih zahtev, dočim bi naj istočasno druge države ustavile svoje vojne priprave. Zaupam na to, da bo Viljem porabil ves svoj veliki vpliv v to, da pregovori Av-strifo.da sprejme ta predlog.S tem bi dokazal, da delujeta Anglija in Nemčija skupno za to, da preprečita stvar, ki bi bila mednarodna katastrofa.« Iz brzojavke cesarja V i 1 j e m a na angleškega kralja z dne 31. julija priobčuje list ta-le odstavek: vDobil sem pravkar od kancelar ja poročilo, da mu je v tem hipu došla vest, da ie Nikolaj danes ponoČi od-redil mobilizacijo celokupne svoje armade in mornarice. On ni niti Ča-kal na izid posredovanja, na katerem sem se jaz trudil, in me je pustil brez vsake vesti. Potujem y Berolin, da zagotovirn varnost mojih vzhod-nih meja. kjer se že zbirajo močnejše ruske čete. Podpisal: Viljem.« Brzojaivka cesarja V i lj e m a na angleškega kralja z dne 1. avgusta 1.1. se glasi: »Pravkar sem dobil obvestilo Tvoje vlade, da ponuja Francoska nevtralnost pod poroštvom Velike Britanije. Tej ponudbi je bilo priklop-Ijeno vprašanje, ali bi pod temi pogo-ji Nemčija ne obstojala na tem, da napade Francosko. Iz tehničnih raz-logov se mora moja danes popoldne proti vzhodu in zahodu odrejena mobilizacija v svrho pripravljenosti na-daljevati, protiukaza ni več mogoče dati, ker je žal prišla Tvoja brzojavka prepozno. Če mi pa ponudi Francoska nevtralnost, ki jo garantira ar-mada in brodovje Anglije, seveda ne bom napadel Franeoske. Upam, da Francoska ne bo nervozna. Rav-nokar se zadržujejo naše Čete ob me-jah brzojavno in telefoniČno, da ne prekoračijo franeoske meje. Brzojavka angleškega kralja ce-sarju Viljemu z dne 1. avgusta t. 1. se glasi: Mislim, da mora obstojati ne-sporazumljenje glede ponudbe, ki se je storila v prijateljskem razgovoru med Lichnovvskim in Greyem, ko sta se razgovarjaja, kako bi se mogel preprečiti resničen boj med nemško in francosko armado, dokler je še mogoče, da se doseže sporaizumljen je med Avstro-Ogrsko in Rusijo. Brzojavka veleposlanika v Londonu državnemu kancelari u z dne 2. avgusta t. 1. pravi: Ponudbe Greya, ki so temeljile na želji, ustvariti možnost trajne ne-vtralitete AngJije, so bile izdane brez predidočega pogajanja s Francosko in brez znanja o mobilizaciji ter, so med tem kot popofnoma brezupne opuščene. — Lichnowsky. Težišče izjave, ki jo je podala Nemčija, leži v brzojavki cesarja Vi-Ijema angleškemu kralju. Tuđi če bi obstojalo nespcrazumljenje glede ponudbe Anglije, je dala vendar po-nudba cesarja Angliji priliko, da vzdrži svojo miroljubnost in prepreci nemško-francosko vojno. Smrt papeža Fija X. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) Neka vatikanska oseba, ki je papeža v zadnjem času videla, izjavlja v »Giornale d' Italia«, da ni bila zadnji vzrok papeževe bolezni bol, ki mu jo je provzrocila vojna. Papež se je baje izrazil sledeče: Svoj čas bi bil mogel papež preprečiti.vojno! Mnogo duhovnikov in seniinaristov je moralo odpotovati, da vstopijo v ar-rnado. Njegovo srce kot papeževo in katoliško srce se trese. — Solze so mu zalile oči. Rim, 20. avgusta. (Kor. urađ.) »Giornale d' Italia« razmotriva težkoče konklava, med tem ko je ves svet v vojni. »Tuđi, če bi se bila Italija udeležila vojne,« pravi list, bi bil naš interes vplival na nas tako, da bi bili prostost cerkve v vsakem oziru varovali, da pokažemo celemu svetu, da je papež tako prost, da niti evropska voina ne more ovirati svete-ga kolegija, da se sestane h konkla-vu. To bomo storili sedaj tem vest-neje.« Isti list se bavi z osebo bodo-čega papeža, ter pravi: Nekateri govore, da bi mogel biti novi papež iz-voljen izmed inozemskih kardinalov. Govori se o holandskem kardinalu Van Rossumu.ki je reprezentant nev-tralne države in o kardinalih Maffiiu in Ferattu. Ce se bo konklave sestal, bo zelo številno obiskan in zelo sve-čanosten. Videti bo, da bodo države ćelo med vojno na vsak način skrbe-le za potovanje kardinalov in zasigu-rale njih navzočnost v Rimu. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) »Tribuna« piše: Papež je žrtev vojne. Zadnje dni je sam narekoval stevilne brzojavke, da prepreci strahote evropske vojne. To je bil posredno vzrok njegove smrti, ker mu je zlo-milo zadnjo njegovo moč. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) Papež leži, kakor je umri, na mrtva-ški postelji. Okrog ustnic se zdi, da leži smehljaj. Mrliča se še nišo do-taknili. Pričakujejo kardinala komori nika della Volpeja, ki naj med običaj-nimi ceremonijami konstatira smrt. Papež ima roki nad prsi prekrižani ter drži v roki majhen križ. Ob postelji gore 4 sveČe, dva vojaka no-belgarde imata častno stražo. V an-tikameri stoji oddelek nobelgarde. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) Točno ob 10. dopoldne je dospei ko-mornik della Volne ter je šei v apar-temente, kjer je prevzel v svoje varstvo papeževo truplo v navzočnosti več kardinalov ter po predpisar.ih formalnostih konštatiral njegovo smrt. Malo poprej je bil telesni zdravnik de Amicis pod asistenco drugih zdravnikov izvršil na truplu konservirujoče injekcije. Dtinaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Začetkom današnje seje mestnega sveta je govoril župan dr. Weis-kirehner papežu posmrtnico, ki so jo zbrani mestni svetovalci stoje poslu-šali. Župan je poslal papeževemu državnemu tajniku Mery del Valu in apostolskemu nunciju na dunajskem dvoru izjavo sožalja ter je odredil, da se razobesijo na stolpih rotovža v znak žalosti zastave. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) »Giornale d' Italia« piše: Papež svojim sorodnikom ni ničesar zapustil. Morali si bodo tuđi naprej služiti z delom kruh. Sele v zadnjih letih se je dal papež zavarovati v visini par desettisoč frankov v prilog svojim sestram. Kakor poroča »Tribuna«, bo papež, kaikor je to želei pokopan v cerkvi sv. Petra nasproti oltarjema Processusa in sv. Martinijana. »Tribuna« poroča nadalje tuđi, da je papež včeraj v svetlem trenutku rekel, da bi rad dal svoje borno življenje, da s svojo smrtjo prepreci smrt toli-kega števila mladih ljudi v vojni. Dunai, 20. avgusta. (Kor. urad.) Generalni adjutant grof Paar se je zglasil danes dopoldne pri papeževi nuncijaturi ter izrazil po naročllu Nj. veličanstva v toplih besedah so-žalje cesarja povodom smrti papeža. Nadvojvoda Evgen se je zglasil osebno v nuncijaturi, da izrazi svoje sožalje. Tuđi več drugih članov ce-sarske hiše je kondoliralo. Popoldne sta kondolirala zunanji minister grof Berchtold in kardinal dr. Piffl osebno. Zglasilo se je v nuncijaturi tuđi več diplomatov, med njimi nemški veleposlanik pl. Tschirschky. Đeroiin, 20. avgusta. (Kor. urad.) Cesar Viljem je sporočil kardinalu Vanuteiliju sledečo brzojavko: Vašo eminenco prosim, da sporočite viso-kemu kardinalskemu kolegiju izraz Mojega odkritega sožalja povodom * globoke žalosti, ki ie zadda katoli- 194. Itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 21. avgusta 1914. — — - — - - —-—■-----------------— -______________ -■ Stran 8» $ko cerkev vsled smrti njenega po-Slavarja. Podpisano: Viljem I. R. DunaL 20. avgusta. (Kor. urad.) .Ministrski predsednfc Sturgkh se je r^lasii pri papeževem nunciju, da mu \7razi v svojem imenu in v imenu ^ 'ade svoje najglobeje sožalje povo-Johi smrti papeža. Rftm 20. avgrusta. (Kor. urad.) Papeževo smrt so naznanili komuni Rim vatikanski zdravniki. Župan knezColonna je sestavilosebno smrt-• o listino. Papežev nečak msg. Paro-'••i je dospel tekom dopoldneva iz r orence v Rim, ni pa šel v Vatikan, : arveč k papeževim sestram. Trupla riDeža ne hodo balzamiralu marveč :^do izvršili popolnoma po naročilu : kojnega na truplu ohranjujoče in-ekcije. Truplo bodo ob 5. popoldne ; renesli iz sobe, ikjer je papež umri v ; restolno dvorano in jutri zjutraj v ipelo cerkve Sv. Petra. Ob 9. do-r**fdrie se bodo vršile po vseh cerk-4 ah v Rimu molitve za svetega o^e-a. V okolici cerkve Sv. Petra je Ipažati močno gibanje. ^Oicrnale i' Italia« pravi, da se konklave ne '-.-> mojarel sestati pred MK avgustom. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) voti 4. popoldne so prenesli truplo apeŽa iz sobe, kjer je umri v pre->. ^Ino dvorano. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) "led 5. in 7. popoldne so prišli elani plomatičnega zbora, plemstva, vi- - kega klerusa in pripadniki rimskih vtTstfcih redov, zlasti minskih redov prestofno dvorano, da vidijo trup- "■> papeža. V dvorani, ki je bila z -Ječim damastom previečena in ektrično razsvetljena so imeli vo- ?k\ oboroženega napeževega kora v ^launiformah ča^tno stražo. Papež eži v pontifikalni obleki pod balda- riom prestola. Ob strani stoje 4 ^ eje. Tru^'o bo tuđi jutri se raz- : stavljeno, rotem je preneso na slc- .sen način v baziliko sv. Petra. >rdina! komornik je. ko se je bi! •osveto val s kardinalom Merv del " Mom, ki je predsedoval predposve- •ovalni kardinalski kongregaciji, za- :e:at!r papeževo privatno bihlieteko '-■ nato sprejel koTrdoIenčne vizite -:;ov papeževega kora. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) I TJravstveno stanje papeževe sestre I A-»e, ki je bilo že prej slabo, se je I • ed žalosti nad smrtjo brata po- 1 bšalo. Kakor poroča »Tribuna , I njeno stanje prečoj nevamo. V I lihnem kraju Riese. kjer Je bi! pa- , At rojen. je izzvrala papeževa smrt I : )boko žalost. Občlnski svet je !enil prirediti žaino sejo in odpo- ti posebno odposlanstvo k po- . -ebu. Rim, 20. avgusta. (Kor. urad.) st -Italie naglaša. da se ]e izmed ! v Rimu navzočih kardinalov sa- i 2! udeležilo zadnjega konklava. |v format, 113 mm širine in 68 mm visine ter so tiskan! na betem velirapapfrj«. Stnoi teksta ima na sivkasti, gnOlocIiinini podlagi modro sliko tankove«, v sredi v ovalnem okviru idealno glavo. O&vir ima na levi nemško, na desni strani ogrsko besedik) kazen-ske določbe. Na levi zgoraj je cesar-ski avstrijski orel in v rozeti guil-loch vrednost note 2 K v osmih de-želnih jezikih, na desni zgorai grb dežel ogrske krone in rozeta z belo številko 2. Pod obema rozetama je na levr strani nemški, na desni ogr-ski tekst note. Na drugi strani je v t ;velj-ništva v Ljubljani. Alfred L e 11 ć c k, je bil imenovan za inujorja. — Iz finančne službe. Prcdsed-stvo kranjskega finan.nega ravnateljstva je imenovalo praktikanta Ivana M a t i č i č a za asistenta v XI. činovnern razredu. — Zaroči! se je gospod Albert rl 1 a v k a, fabrikant v Ljubljani z gospodično Antonijo Louisensiis iz Ljubljane. Čestitamo! Umri ?e v Radov'.uci gospod Liu-devit B au e r , c. kr. okrajni tajnik deželne vlade v Ljubljani, po doigem in težkem trpljenju. Naše sozalie! Skrb Novotne^čanov za ra-njence. Vsled požrtvovalnega priza-devanja primarija novomeške ženske bolnišnice. g. dr. Straška se je tiPdi Novo mesto pripravilo, da nuui našim ranjencem čim najhitrejo in zdatnejšo pomoč. Gospod primari] je na naiširši podlagi organizira! podružnico »Rdečega križa«, v posebnih tečajih izvežbal članice in člane. Iz Trbovelj. Ker ie c. kr. okr. glavarstvo prepovedalo predstavo Sokola^ v Trbovljah, se oni, ki ima-io vstopnice, pa žele denar nazal, prosijo, da se zgfase tekom S dni (t. i. 22. — 30.) od 3.—4. popoldne pri g. Ooropevšku. Ostali denar se bo odposlal >Rdečemu križu«. Štajerski deželni šofski svet razglasa, da se odslej ne bode več razpisalo nobeno moško učitt^sko, nadučiteljsko ali ravnateljsko i esto na ljudskih in meščanskih *lah. Zgodi se to zategadelj. da ne >odo oni učitelji, ki so bili pokliča: pod zastave, prikrajšani. Okrajni ;lski sveti hodo v.sa taka mesta v si lčaju potrebe provizorično zasedli. " 'esta nadučiteljic in učiteljic se bodo raz-pisovala naprej. Z Brega pri Celju. Na okoli-^kem občinskem uradu je položila ^ospa Felicija Rammel, soproga \T»ok. majorja in graščaka na Freien-bergu, 50 K za Rdeči križ in 50 K za rodbine k vojakom poklicanili. I}ri-srena hvala? Iz Poizele v Sav. dolini nam poroćajo: Uelavci tukajšnje lesne tovarne so darovali po 1 K od svojega tedenskega zaslužka za Rdeči križ. Na ta način se je nabrala vsota po 53 K. Premalc pecivo. V Mariboru so oblasti pri pekih kontrolirale, če pe-čejo pecivo, ki odgovarjn določbam ma'ksimalnega tarifa. Pri dveh so našli do 10 dek lažje hlebčke in bo-deta kaznovana. Enaka kontrola se bode pač tuđi v interesu občirstva izvršila drugoil. Iz Gradca. Štajerski deželni odbor se je skupno z graško trgovsko obrtno zbornico obrnii na namestni-ka, naj bi se vpeljale vsaj na onih državnih železnicah, ki ne pridejo več za prevoz vojakov v poštev, normalne prometne razmere. — Kakor je razvidno s tozadevnega raz-g!asa Južne železnice, se je to na progi Špilfeld-Ljutomer že zgodilo. Kaznilnica v Kopm izpraznjena. Moško kaznilnico v Kopru so za čas vojnega stanja izpraznili. Kažnjene« so prepeljali v kaznilnice sredi Av-strife. Okoli 150 kaznjencčV so prc-P.eliali v Maribor* . *g , PrmtffvoliM im§4m ilrste* V Trstu se je ustanovila prostovoljna mestna straža, h kateri se )e prigla-silo kakih 90 odvetnikov, inienirjev« dijakov in uradnikov. Ta mestna straža naj namesto stražnikov, ki so bili vpoklicani v vojake« skrbi za varnost in red v mestu, Člane te prcstovolfne straže vsak dan pouču-je stotnik Paoli. Sportd Khio-kleal za soboto 22^ nedelio 23. in ponedeMek 24. 1. Flam-ska dolina. (Naraven posnetek.) 2. Dokazno gradivo. (Komično.) 3. Mi-sterijozni tujec. (Senzacijska drama, polna mistične vsebine v treh deja-njih. V glavnih vlogah priljubfieria nordiška umetnika Alaf Fons in t:bba Thomsen.) 4. Slednjič sama. (Sijajna nordiška učinkovitost v 2 dejanjih.) Mnogo smeha. — V torek 25., sreda 26. in četrtek 27. 1. Biska-ra. (Naraven posnetek.) 2. Nunek igra gosli tako lepo ... (Komično.) 3. Zrtev. (Senzacijonalna, napeto-za-nimiva drama iz finančnega sveta v 4 dejanjih. V glavni vlogi znani filmska igraika Lilly Beck.) 4. Kokl, snu-bac. (Razposajcna hurka v dveh de-janjiti.) — V petek, dne 28. t. m., specialni večer na korist Rdečega križa. Tatvina. Danes ponoči se je v neki tukajšnji hotel vtihotapil neki tat in s hodnika ukrade! tam stanu-jočim častnikom nekaj obleke in obuvala. Tat je sicer se neznan, a sodi se, da je moral biti s hotelskimi raz-meratni prav dobro znan. Na predvčeraišnii se meni je bilo prignanih ,S26 gla\r. in sicer 240 konj in volov. 52 krav, 11 telet in 14 pra-šičev za rejo. Književnost. — »Slovenski Trgovski Vestnik« ima v 8. številki sledečo vsebino: 1. M.: Svetjvna vojna. 2. Postavni prednisi ob vojne stanju, ki so važni za trgovce. 3. Maksimalna tarifa za Kranjsko. 4. Dr. R. M a r n : Pokoj-ninsko zavarovanje zasebnih nastavr-Ijencev. 5. dr. Fran M oh or i č: Ne-katere opazke o trgovskem jeziku. 6. Moratorij podaljsan! 7. Raznote-rosti. 8. Penzijsko zavarovanje. 9. Statistika. 10. Društvene vesti. Razne stvari. * Peijedelsko delo ob nedeljah in praznikih so vsled pomanjkanja delavskih sil dovoiili zdaj gališki škofje. * Univerzltetnl profesorjl pismonoši. Več univerzitetn ih profesorjev v Gottingenu je prevzelo službo po-deželskih pismonoš, da bi poštni promet ne zaostal. * Konfisciran tobak. Krakovska policija je konfiscirala pri več trgovci h velike množine tobaka v zavojih, ker so ga prodajali dražje — zavoj-ček. ki stane 16 vinarjev\ so prodajali vojakom za 20 vinarjev. * Priča pofitičnega umora zblaz-nel. Ncniški drž. poslanec Weil. ki je bil v Parizu priča, ko je bil Jaures umorjen, s katerim je ravno sedel v kavarni, je postal od onega časa sla-boumen. Ni se vrnil v Nemčijo in se ni udeleži! državne^a zbora. Nihče ni vedel. kje se nahaja. Zdaj se poroča, da je Werl zblaznel in da so ga dali v sa u a tori i. * Koliko voznih llstkov je treba za potovanje okoli sveta? Ne mnogo — samo šest! Eden iz Ljubljane v Hamburg, drugi iz Hamburga do New Yorka. od tam do Vancouvera, kjer si je treba preskrbeti četrti listek do Hongkonga. Peti listek iz Hon-konga do Trsta in šesti končno iz Trsta v Ljubljane Pri današnjih raz-merah bi bilo seveda to popolnoma drugačc. * Ker ništa mogla biti vojaka. »Slov. Den< poroča: V Aradu se je priglasil v vojake kmetovalec Juro Kov^ač, ki ga pa nišo vzeli, ker je bil že 70 let star. To je Kovača tako razburilo, da se je, ko je prišel do-mcv, obesil. — Zagrebški »Obzor« poroča: V Debrecinu se je ustrelil četovodja Ivan Marton. Samomorilec je zapTistil pismo, v katerem pravi, da se je ustrelil, ker so mu dali tako službo, ki mu predpisuje ostati doma, ne pa iti v vojno. Njegovo srce pa ni moglo prenesti, da bi bil straž-nik, ne pa vojak. Njegov samomor je povzročil v vojaših krogih veliko sožalje. Pokopan je bil z velikimi voja-škimi častmi. * AIzacHa In Lottrinelja. Ti dve deželi sta predvsem sporno jabolko med Nemčijo in Francijo. Ti dve deželi, ki mejita ob prusko provinco ob Reni, so morali Francozi leta 1871. po usodni vojni z Nemčijo, odstopiti Nemčiji ter razentega plaćati vojno odškodnino 5 milijard mark. Alzacija in Lotaringija razmeroma ništa prav veliki deželi. Merita približno 1C500 kvadratnih kilometrov, to je toliko, kakor četrti del CeSke. Prebivalcev je 1,900.000. Prebivalci govore veči* noma nemško, Ie v zahod njem deli Lotarisrife lovori kakih 200.000 Ihi* di franeosko, Uradno se je smelo po-služevati francoščine približno 300 občm. Alzacija ni prav posebno ro-dovitna, Ie, kar se tiče vinogradni-Štva, sta Alzacija fn Lotaringija med vsemi nemškimi deželami na prvem mestu. Dasi je večina prebiralcev teh dveh dežel nemškega pokoljenja, vendar se je povečini nagibalo k Franciji. In to je ravno vzbujalo pri Francozih stalno željo po maščeva-nju, po veliki »revanši« za 1. 1870/71. Priznati pa moramo, da Nemčija vzorno upravlja obe deželi, posebno v gospodarskem oziru, Brzojavna poranile. Ministrski predsednik grof Tisza. Dunaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Ogrski ministrski predsednik grof Tisza, ki je LmeI danes daljšo konfe-renco z ministrom zunaniih del grofom Berchtoldom, se je danes popoldne z avtomobilom vrnil v Pešto. Vojne kokarde za prebivalstvo. Dunaj, 21. avgusta. (Kor. urad.) Da ustreže želji, ki je bila izražena iz srede prebivalstva naše države, da javno pokaže svoje patrijotično mišljenje iti obenem udejstvi svojo pri-pravljenost k žrtvam za skupno domovino, je pomožni urad zunanjega ministrstva sklenil. izdati vojne kokarde v crno - žoltih barvah, ki se bodo dobivale po 30 vin. Član magnatske zbornice na povratku. Budinipešta, 20. avgusta. (Kor. urad.) Član magnatske zbornice grof baron Miiller, o katerem so mislili, da je interniran v Nogentu, se vrača preko Turina v Biidimpešto. Sklep avstro-ogrske banke. Dunaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Generalni svet avstro ogrske banke ie v današnji seji sklenil. izdatno raz-širiti za čas vojnih zapletljajev, krog vrednostnih papirjev, ki jih sme banka lombardirati, in sicer v okviru banki po členu 65. pravil pristoječih pravic. Avstro - ogrska banka. Dunaj, 20. avgusta. (Kor. urad.) Avstro - ogrska banka je znižala z jutrišnjim dnevom (21. avgusta) diskont od 8 na 6%. Bomba, vržena v vlak. Neapolj, 20. avgusta. (Kor. urad.) V vlak. ki se je odpeljal danes iz Ne-apolja v Rim, ie bila vržena pri Bog-gior reale v vlak od zunaj bomba. Bomba je priletela v voz I. razreda ter tam eksplodirala. Pe; oseb je bilo ranjenih. Angleško brodovje pred Dardanelami. Iz Aten priobčujejo »Riečke Novine« to - Ie brzojavko: »Senikaj je prispela italijanska ladja »Sicilia«. ki ie na potu iz Carigrada v Brindisi in ki se je usidrnla v Pireju. Njen ka-pitan pripoveduje, da je srečal med otokoma Tasos in Samotrake veliko angleško vojno brodovje, ki je plulo proti Dardanelam. Poveljnik eska-dre je zahteval od njega, da mu je pokazal svoje dokumente. Nato je dovolil, da je smela > Sicilia« nada-Ijevati svoj pot. Kanitan »Sicilije<-zatrjuje, da je videl v Bosporu kri-žarkf ^Goeben« in Breslau« v po-polni vojni pripravljenosti, ter čul, da se govori, da so obe križarki že prevzeli turski mornarji. Nemci se vrnejo preko Romunske domov. Seznam izgub 1-3. Kakor se nam je včeraj brzojavno z Dunaja poročalo, smejo časopisi objavljati sezname izgub in poročila, ki jih izdaja centralni izkazni urad o ranjenih in bolnih. Ker se morejo pri tem dogajati tiskovne napake, pripo-ročamo, v dvomljivih slučajih vpo-gledati v oficielne objave, ki so raz-ložene v svrho javnega vpogleda pri sledečih uradih: Pri nadomestnih okr. poveljstvih armade, vojne mornarice in domobranstva, pri črno-vojniških okr. poveljstvih, pri okr. glavarstvih in političnih ekspozitu-rah, pri magistratnih okrajnih uradih na Dunaju, pri županih mest z last-nim statutom, pri okrajnih sodiščih in pri županskih uradih ter obČinskih uradih ostalih krajnih občin. Danes objavljarao vsebino prvih treh sezntmov i^gub: CastartkL ' * Mrtvi: Schmidt Friđerik, porocoik peh. polka št 20, 13« komp.; padet pti ravzctj« Bu}trf\-!ić ada ob Drini. Hanfeaf: * Knerler Janez, nadporočnik peh. ooika *t #S» wtkmw ffc*» - - - Tscjiauder Lu^dovik, major peh. polka št. 77; ranjen v spopadu pri Branjevu 1. avgusta. Moštvo. "•**•• Mrtvi: B i r 6 Oabor, infanterist peh. potka št. 68, 11. komp.; pade! pri sov-vražnikovem napadu na stražo Burma. K o v a c s Pavel, infanterist peh. polka št. 68, 11. komp.; padel pri so-vražnikovem napadu na stražo Burma. V e r e s Emerik, infanterist peh. polka št. 68, 14. komp.; padel v boju pri savskem mostu pri Belgradu. K o s i b a Stanislav, poddesetnik peh. polka št. 20, 15. komp.; pade! pri patruljiranju ob Drini. Regiec Franc, infanterist peh. polka št. 20, 16. komp.; padel pri za-vzetju Bujuklić ada ob Drini. 0 I i j n y k Alekander, ulanec ulan-skega pol'ka št. 7; padel 9. avgusta. Ranjeni: :,: B a y e r Matija, infanterist peti. pfrf* ka št. 44, 13. komp.; ranjen v spopadu pri savskem mostu 2. avg. B e r e c z Jožef, korporal peh. polka št. 68, 13. komp.; ranjen pri dova-žaniu municije straži Burma. Farkas Jožef, poddesetnik inf. polka št. 44, 13. komp.; ranjen y spopadu pri savskem mostu 2. avg. Schwabbendorf, četovodja, ranjen v spopadu pri Bran je vu 1. avgusta. (Strel v noge z zlomom kosti; odpravljen v Brčko.) Z a t y k 6 Janez, infanterist peh. polka št. 68, 12. komp.; ranjen v boju pri savskem mostu pri Belgradu. Borhy Zoltan, infanterist peh. polka št. 68, 15. komp. Spominjajte se rodbin vpoklicanih vojakov in „Kdečega križa". Darila „Rdečemu križu". K deželnemu in ženskemu po-možnemu društvu Rdečega križa so od zadnjega izkaza pristopili kot redni člani: xNabiralna pola gospodičen Hu-dovernikinJ. Suher: Knifel 1 K, Toregger 10 K, Salla-ba 20 K, I. I. 4 K, N. N. 1 K, Vončina 2 K. ? 1 K, dr. Praxmarer 21 K, Le-onie Souvan 10 K, Kanz 5 K, Ramor 5 K. Grošelj 5 K, Bernhart 10 K, Ogo-relec 10 K, Zelenka 2 K, Martinc 1 K, Lavš 2 K, Vrtnik 1 K, Erna dr. Be-žekova :s K. N. N. 2 K. Pavla Murnik 10 K, Hilleg 5 K, N. N. 1 K, ? 1 K, Bernat Umantelve 20 v, N. N. 5 K, Kosir 4 K, M. Grossl 2 K, E. Gobanc 2 K, Frida Kleč 4 K, Verbič 2 K, AI-bin Sark 4 K, Josip Lenk 80 v, dr. Josip Mal 5 K, Ana Kušar 4 K, Malus ^nidaršič 1 K, dr. Šinkovic 2 K, O. Potočnik 2 K. Ana Kosir 4 K, B. Glo-bočnik 2 K, Pipenbacher 5 K, Janz 1 K. Pestator 6 K, Franja Jaklič 2 K, Grošelj 2 K. M. Sifler 1 K, Katarina Sapec 1 K, Ana Globevnik 1 K, Jea-nete Lewicky 1 K, Goslar 40 v, Ana Zagore 1 K, Ana Debevc 1 K, Držaj 40 vf N. N. 1 K, Karla Keit 2 K, Mikuš 5 K, N. N. 1 K, N. N. 5 K, Tilka Zbas-nik 10 K, N. N. 2 K, Darinka Crne 2 K, šolski svetnik Vesel 10 K, Ma jer 5 K, N. N„ kuharica, 1 K, P. Renzen-berg 10 K, M. Renzenberg 2 K, Šu-šteršič 1 K, Neža Lindtner 40 v, Marija Meer 1 K, Kalmtis 10 K. Hrova-tin 2 K, N. N. 30 v, Rozalija Kraljić 40 vin., Simon Carman 50 v, N. N. 52 v, A. Modic 1 K 20 v, Sturm 1 K, Še-tina 40 v, Peček 40 v, Bučar 20 v, Podkrajšek 2 K, Maly 50 K, Grošelj 2 K, I. Koder 2 K, Višnikar 5 K, Mar-jeta Globočnik 10 K, Franc Anžič 50 v, Ana Sluga 1 K, ing. Stembo-vova soproga 20 v. Nabiralna pola gospodičen Treo in Cotič: N. Vidmaier 5 K, Janko Popovič 5 K, U. Kremšar 20 v. proi Koželj 2 K 40 v, J. Jeras 50 v. Močnik 1 K. Novak 20 v, Gričar 1 K, KamenSrček 1 K. Korinek 1 K, F. Mole 1 K, Pla-huta 40 v, M. Repič 1 K, Repič 1 Kc M. Hodnik 20 v, Marija Slatnar 1 K, F. Sitsch 1 K, nečrtljivo 1 K, neimenovani 1 K, nečitljivo 1 K 40 v. Ce* lestina 5 K, Sever 2 K, Zalar 60 vt Bizovičar 50 v, Seunig 10 K% Kum-mer 10 Kf Franc Kune 5 K. neftneno* vani 1 K, Qnezda 20 vt nečitljivo 4 K Rozman 4 K, Avčin 2 K, Podkrajšek 3 K, Kane 4 K, Bilina 2 K, Fani Bilina 2 K. Marija Eržen 1 K 20 v, Sche-merl 2 K, Ločnikar N. 1 K, Ana Pre-mer 1 K 20 vt neimenovani 20 v9 neimenovani 50 v, Vfrza 3 K, M. Očtzl 5K.I. Haman J K* Nabemik 1 K, Ko šak 2 K, Kasker 30 v, Rašker 60 vt neimenovani 50 vf Mrela 4^ v, ne* Stran 4. »SLOVENSKI NAgOD«, ooaie.'f"£ li Vetiovt Nebo ž *»* rsL 15___________ 20. % pop. !738-8 221 sr. vzhođ. jasno „ 9. zv. 7390 16*1 si. szah. , 21. 7. zj. 7382 113 ! si. jvzh. megla Srednia včerajšnja temperatura 167°, norm. 18 4" Pada vina v 24 urah mm 00. ■osp#4lcwi iU% pri Wl|« r#Afad tetofl zračno ni sw«tlo stanovanje hi hrano Najrate na Bleivveisovi cesti. Želi se tuđi uporaba klavirja. — Ponudbe na upravn. »Slov. Naroda« pod nStuiovanl« ŠL L 304S". 3043 I Zahvala. I Za vse mnogobrojne doka-e phsrčnega sožalja ob prebridki, ne- I nadomestni izgubi angeisko dobiega, iskreno ljubljenega soproga, papana I in tasta, preblagorodnega gospoda Bogdana Kobala i c. kr. Tišjesodoegt STctnika it sod. predstojnika t p.t posestoikt itđ. i izrekamo najvdanejšo zahvalo vsem, ki so plemenitemu pokojniku Iz- I kazali poslednjo čast. Osobito se zahvaljujemo preč. gosp. dekanu Fr. I Hoenigmanu, dr. Fran Šabcu, obitelji Gabriela Jelovška, vsem ki so I blagopokojnika tolaiili v bolezni, darovalcem prekrasnih vencev, zastop- ■ nikom posameznih uradov in druStev, učiteljstvu, §ol. mladini, ki jo je I blagopokojniR tako prisrčno ljubil. Prosimo, da se blagi pokojnik ohrani I v fciagem in častnem spominu. 3053 g Vrhnlkm, 19. avgusta 1914. y Oloboko žalnjoči ostalf. Nogavice ifl druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spađajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & B. Skaberne Mestni trg IO. b22 VeUka Izbit*«! Solidna v*mm*w^>**mml Nobena družina brez aparata „Gramola11 prvovrsten samoigralni godbeni stroj zncioseg. reprodukcijo. Zahtevajie takoj cenik. i WMl liiiana, Ma ta \, i Edina iovarniška zaloga pristnih gramo-fonov in umetniških gramofonskih plošč :. na Kranjskem. ===== Kolosalne i25fc>^i? X Lastna delavnlca za popravo vseh vrst granoloBor ta iraglk godbsnih slrojev, će 10 Utl bili pri aral kapIjMl aH ■•. Zastopnlk avstr. gramofonsko dmibo aa Baaa^i LL1 Ceniki zastonj in franko. 3513 Perje n postelje in puh EMIL KRAJEC preje F. HHi Pr«d Sfcofijo *tev. 2O. Zananja aarodla se točno izvrtujejo. otroških vozičkov Ih mitsAb« ee ■a|itai«|i« ~~ time. MLPakl« v L|BM|anL IflziMlB Mftlnikin si n!Sia t MtutjCDL Dstaaovijeao 184*. parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. JOS. REICH Poljanski nastv • OzKa ilita It. 4. Sprejemališče Selenburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. ivi lim i ljidiiaii Duaiska tcla 21 Velika zaloga steklenlne, porcela- na, svetllk, zrcal, ftip, kozar ce¥, vr čkov Ltd. jostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnlžjih cenah. Tsjio zflirarovaiie a Mm. G. kr. prlv. zavarovalna dniba Avstrljakl Feniks nadi specijalno vojno zaTarovaal« sa *!▼-l|en]e za dobo onoga leta broš sdravnliko prois-fcave, proti takolšnfi vročltri poUco. Zarar«|o|o se tndl lahko po trotjih osobah tako osobo, kl so ie odšle v vofno. ZavanmUaloa asjel pa, kake? poprej, tndl sedaj normalno ilTljenske sararo-vanje brez vsaktere doklado. To TOl|a tnei sa vojake. PolzTOdbo dalo in naroella ■prsj—n fjteo-ralna ropresontaaoa ▼ Ljubljani natproU karamo Evropa in pa 6Uvnl zac'op w LJnb^anl, eraiaHii itew. 8. 3063 Zdnie, ifett oiroke 72 hoćete imeti? Potem jim dajte uživati izboljšano, aromatično rlkfo) olf« iz lekarne pri zlatem orlu. Vsak otrok uživa z lahkoto to ribje oljc \z katerega je popolnoma odstranjen zopemi duh in vonj. 1 steklenica K 180. Zoper kaielj, uillse-BMt ia prehlalea)« je v tem Času zj otroke najboljše pre-izkušen in mnogostransko priporočen irpeieaiv selu — 1 steklenica 1 krono. Zaloga vseh tu- in inozemskih spccialitet ter prcfzkušenih do- mačih »dravil. Izborna toaletna sredstva ^Atfft10. Rtu ma Mm jpoait!« MoUUle m tael salraviU u lasptiUJa se 2krat at daa am vsc straši. ^^b^^k^BkA^n^nsHbk b^b^b1b^b%b^H Otab ProftWn Um pri drin irti aejeJBne^BjBSj| ini^Pif nrnj mm ^ ftSANATORIUM-EMONAi \f\ ZA NOTOAMJE IN KIFJURGICNE: -BOLEZML i }jr ■FOFCONJSNICA tjl L,UUBL-tJANA • KOMENSKEGA ULICA- 4 \ I/ SEF-ZDR^NK PRIMKU DR FR DERGANC 23 letna, veselega, Ijubezn. 2načaja, kristjana, z razpoložljivim premoženjem 300.000 mark, se želi poročiti z dobro situiranim gospodom ' zagotovljene pozicije. Diskrecija na obe strani. — Ponudbe pod „K P. 9S7" G61a, iMnpt^octlagemsl. Anonimno in indirektno se odklanja. 3022 Edina primorska tovaru« đvokoloi v JRIBUNA- jttorica, Triaska ^oUca st 26, pret plvovar 0orjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov. orke- strijonov itd. itd. ^. BATJBT^ Gorica, Stolna ulica £t. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko ^^ Sidro-ThymoI-mazilo^li ' ja laL^ke doškodbe (rane), nezaceljenc^ rane is opekline. Duža K — JBO. ' Sidro-Liniment. co^.^ Kadomestilo sa 5icSro-Fain-ExpeI!er BoleiliM clajiujoža naiilo im prehlajenj«, Sbumatiz«m« trganje po udib, itd. Sidro-AiiJuiBinat-zeiezna-tinktura 2» malokrvnost in bl&dlco. Steklenica K 1A0. Dobi 6« skoro v vsaki apoteka ali pa direktno v »> Dr.Bichter-jevi apoteki „pri zlaiem a •w- levu", Praga IT >^ ^aj^^Etizabethstrasse 5*^^a»^ Zasebni uradnik zmožeo vseh pisarniških pošlo? sprelme kmkria«3keU slnibo. Na- Stop tako]« Cenj ponudbe na upravu. »Slov. Nar.« pod „Sluiba 310 3O5I". ■| ■> ■ zlatorumen, trčan, zajam« UH AM čeQO čist> v dežicah s llllllll 4*/2 kg vsebine, razpo-11|Uli šilja po K8-50 11 luli Cebelarstvo Dirska ■■■••■ Bistrica. dotou denor preskrbi se takoj proti zastavijenju ali prodaji vrednostnih papirjev, rente itd. Ponudbe pod „Gotovina11 na upravn. »Slov. Naroda«. 3038 SaT Sprefme se takoj ^Mi učenec iz dobre hiŠe s potrebno šolsko izobrazbo v trgovino z meŠanim blagom ANTON TREVN na Jesenicak, Gorenjsko. 3049 Kupim vsako množino starega bakra, cinka, čina, mednine in svinca po najvisjih cenah. frgo¥ina z ieleznina in goliefiehkimi stiojl v Ljubljani, 3041 Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko 523 A. & E. Skaberne Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1883. Izredno nizke cene! 'Posojilnica v Celju (Narodni dom) obrestnje hranilne vloge tudi v naprej po čistih 41 0 2 0 Hranilne vloge, vložene po I.avgnstnl914, lzpladnie ▼ polnih zneskih brez odpovedL . 3C35 Ma5ols*iro- Razglas. V zndslu § 29. In § 41. pravilnika, vzpostav-llenega po Tlsokem c kr. trgovinskom ministarstvu ■e veljafo teza današnjega dne ve£ dosedan]i prl-stojbtnski cenovnlU (tarlie) In so namesto njih povlianl vsl postavki za 50 (petdeset'jo) odstotkov. V smislu navedenoga § 29. volja to povlianje po 14 inon, i. j. od 31. avgusta t. I. Po § 13. pravilnika so sprejema blago zaiasno Ie toliko, kollkor Ie prostora na razpolago, li-vzeadU Uto brex vrod (rlntasa). Vkla4an|a so moralo prol pismeno namanltt sUaeVšteoBMi ravnateljstva In se bodo Isvrievala sasjorodoma, kakor bod« prlkajala Im kakor bodo ispoJioli delavske meti. w IjrtSj—, dne 16. avgoste 1914. BBjudR m trn i m «*« i m mi Krispor-Tomažift, dr. m o. z*