K*jv«<tji
v Združenih državah V«Ija ca m leto • • • $«.00
Za pol l Za New York celo leto celo leto
NARODA
Ud slovenskih delavcevv Ameriki
|
Hm largest Slovenian Daily b the United States*
Issued every day except Smulays and legal Hobdays. 75,000 Readers.
TELE JON: OHelua S—1242	Intend m Second Class Matter September 21, DOS, at the Post Offies ai Hew York, H. Y, tnder Act of Oonffrsu of March t 1879.	TILETON: OHdm »—1241
No. 159. — Stev. 159.	NEW YORK, FRIDAY, JULY 9, 1937- PETEK, 9. JULIJA 1937	Volume XL V.—Letnik XLV.
"C. 1.0. JE IZGUBIL STAVKO"—PRAVI WILLIAM GREEN
^^wwamamm^m—^ ^MeaHHMaaiMBMBHB^vawH	_______
Generalu Francu precej slaba prede
URADNIKI UNIJE AVTNIH DELACEV PRIČAJO 0 IZGREDIH, KI SO SE ZAVRŠILI29. MAJA
Po zatrdilu predsednika Ameriške Delavske Federacije ni prestal Lewisov odbor svoje prve večje preizkušnje. — Roosevelt zdi, da bi bilo stanovanjsko vprašanje čimprej rešeno. — Senatni odbor se je sporazumel glede minimalnih plač.
WARREN. Ohio, 8. julija. — Danes so bile tu-
Kaj dvignjene obtožbe proti osmim delavcem, češ, t da so tekom stavke vprizarjali bombne napade.
Iz Washingtona poročajo, da je izjavil William Green, predsednik Ameriške Delavske Federacije, da je bila izgubljena stavka jeklarjev, ki jo je proglasil Lewisov odbor za industrijalno organizacijo.
Stavka je bila izgubljena v prvi vrsti zato, ker so se dali delavci zavesti k nasilnim dejanjem, drugič pa zato, ker je bilo premalo delavcev organiziranih.
Green pravi, da je štrajkalo vsega skupaj sto-lisoč delavcev v sedmih državah. Stavka je dokazala, da Lewisov odbor za industrijalno organizacijo (CIO) ni uspešno prestal svoje prve večje preizkušnje.
Na stavkovni fronti je vladal danes mir, kajti vsak dan se vrača več delavceV na delo.
Zaprte so samo še tovarne Youngstown Sheet and Tube Company v Calumet okraju v državi In-
diani.
DETROIT, Mich., 8. julija. — Dva uradnika unije avtomobilskih delavcev, ki sta vodila razdeljevanje agitacijskih pozivov 26. maja pred vrati Fordove tovarne v Dearbornu, sta pred preiskovalnimi uradniki Nat'l Labor Relations Boarda izjavila, da so ju Fordovi uslužbenci pretepli in ju vrgli po betonskih stopnicah. ! Predsednik odbora za organiziranje avtomobilskih delavcev Richard Frankenstein je pri zaslišanju rekel, da so ga na zadnjo stran glave tako dol-go suvali s težkimi čevlji, da je slednjič njegova koža izgledala kot "surov steak" ter je pokazal na poslovodjo v Fordovi topilnici Samuela Tay-lorja kot napadalca. Krajevni voditelj organizacijskega odbora Walter Reuther pa je Fordovega u-službenca Theodore Greisa označil kot napadalca Taylor, Greis in šest drugih Fordovih uslužbencev je bilo pripeljanih pred sodnika Ralpha W. Lid-dyja pod obdolžbo težke telesne poškodbe. Sodnik je preložil zasliševanje na prihodnjo isredo.
• WASHINGTON, D. C., 8. julija. — Senator Robert Wagner iz New Yorka je rekel, da bo predsednik Roolsevelt porabil ves svoj vpliv, da spravi stanovanjsko predlogo pred senatni plenum.
Predsednik mi bo pomagal, da pride predloga iz rok odbora ter bo stopil v zvezo s člani odbora, je rekel senator Wagner, ko je prišel s konference s predsednikom v Beli hiši.
Predloga se nahaja v senatnem odboru za delavske zadeve. Wagner je rekel, da se je s predsednikom razgovarjal samo o stanovanjskem vprašanju. Wagner pa se je samo smejal, ko ga je nek časnikarski poročevalec vprašal, ako bo kandidiral za newyorskega župana.
Po Wagnerjevi predlogi bo zveza mestnih stanovanjskih oblasti preskrbela denar za zgradbo cenenih hiš in sicer po obrestni meri, po kateri si ga bodo stanovanjske oblasti izposodile.
Senatni odbor za delavske zadeve se je zedinil glede besedila predloge o minimalnih plačah m o omejitvi deldvnega časa. Predlogo je senatni odbor
NOVA RUSKA USTAVA ZOPET ODOBRENA
ROOSEVELT BO PRIHRANIL 400 MILIJONOV
Vpeljana bo splošna in Predsednik bo še to leto tajna volilna pravica. Novi parfament z dvema zbornicama bo izvoljen že letošnjo jesen.
MOSKVA, Rusija, 8. julija. Z glasnim ploskanjem je bil sprejet Josip Stalin, ko je v spremstvu obrambnega komisarja maršala Klementija Vo-rošilova, L. M. Kaganoviča in drugih članov politbiroa in vlade prišel v dvorano sv. Andreja v Kremlju, da prisostvuje zadnji seji osrednjega izvrševalaie-ga odbora združenih sovjetskih republik. Na tej seji je osrednji izvrševalni odbor odobril prvo volilno pofctavo po novi u-stavi ter je s tem izrekel nad seboj smrtno obsodbo, kajti po novi ustavi je osrednji izvrševalni odbor odpravljen.
Postava, katero je prebral Jakob Jokovlev, predsednik volilne komisije, določa uvedbo splošne volilne pravice, tajne in neposredne volitve vseh poslancev mesto dosedanjega piramidnega volilnega sistema, po katerem so bili izvoljeni samo podrejeni Člani krajevnih sovjetov.
Jokovlev je naznanil, da bo novi parlament, ki sestoji iz dveh flfbornic, katerih ena bo izvoljena po številu prebival-1 stva, druga pa na podlagi zemljepisne lege, izvoljen že letošnjo jesen ob splošnih volitvah. Jaikovlev je rekel, da bo novi sistem podlage za proJetansko diktaturo v Rusiji razširil, birokracijo zmanjšal in bo-postavil zdravo kritiko ljudskih mals.
^ Nova ustava dovoljuje svobodo tiska in zborovanj. Parlament se bo imenoval "najvišji sovjet unije eocjalistrenih republik" in bo iz svoje srede izvolil predsedništvo 37 sovjetskih članov z ižviševalmo oblastjo, kadar bo parlament na počitnicah. Nova ustava je bila v decembru sprejeta na skupnem kongresu sovjetskih re-publrk.
izenačil proračun. — Ne bo odgovarjal na napade republikanske-^ ga poslanca Fifcha.
WASHINGTON, L>. C, 7. julija. — Predsednik Roosevelt ie pozvai vladne urade, da ne izdajo 10 odstotkov do-voljcuega denarja, tako da bo <»b koncu poslovnega leta, ki se je pričeio 1. julija, proračun izenačen Na ta način upa psec'sednik p rili raniti 400 milijonov dolarjev. Proračunski urad je izračunal, da 'bo znašal v tekočem poslovnem letu primanjkljaj $400,000,000, ako uradi ne 'bodo štedili.
Predsednik BooseveH pa je rektU da pri obrestih z <t aolg na zemljišča, pri uradniških plačah i;i pri izdatkih za armado ii» mornarico ni mogoče varčevati.
Obresti znašajo $800,000,000. Uradniške plače in stalni izdatki znašajo $2,800,000,000. Predsednik je priznal, da bodo goto/a .vladna delovanja morala biti omejena, da bo mogoče kaj prihraniti.
Predsednik je na časnikarski konferenci izjavil, da ne bo odgovarjal na očitanja im napade republikanskega poslanca Iiamiltona Fisha, ki zastopa v kongresu Rooseveltov volilni okraj. Fish je namreč trdil, da je predsednik Roosevelt izgubo, ki jo je imel pri svoji farmi v Hyde Park, odtegnil od dohodkov, ki so podvrženi davkom. Fish je rekel, da Roo«eveltovo posestvo ni farma,, temveč "stanovanje, podobno palači."
H0MATIJE _NAVZH0DU
Japonski poslanik ni obljubil, da Japonska na otoke na Amur ju ne bo poslala vojaštva, -t Oba otoka pripadata Man-cukuu.
ANGLEŠKA ARMADA V 'ALESTN

Pogodbe brez veljave.
LONDON, Anglija, 8. julija. Zadnja zgodovinska preiskava je dognala, da je bilo od 15. stoletja pred Kr. pa do 19. stoletja po Kr. — tedaj v 34 stoletjih — 3100 let vojn in samo 227 let miru. Tekom te dobe je bilo sklenjenih in podpisanih 8000 mirovni ill pogciib, ki bi morale ostati za vedri /v veljavi.
JERU ZALEM, Palestina, 6. julija. — Anglija je v Palet lini zbrala največjo vojsko izza svetovne vojne ter je pripravljena razglasiti ivojno sta-nje, ako bi se Arabci in Židje uprli, ko bo v četrtek razglašena razdelitev Palestine na tri dele vsied priporočila angleške kraljeve 'komisijo.
V Palestini je« nad 8000 vojakov pod poveljstvom gepe-ralinega poročnika Johna G>reer Bilia in vsak dam prihajajo novi vojaški oddelki iz Egipta.
Palestina bo razdeljena na arabski in židovski del ter m a [del, ki bo angleški mandat.
TOKIO, Japonska, 8. julija. Nastal je nov s|x>r glede dveh otokov na reki Amur.
Včeraj se je ruska vlada pritožila, da so se japonski vojaki izkrcali na otokih Boljšoj in Senmufu ter je prosila japonsko vlado za pojasnitev, češ, da je Japonska s tem kršila dogovor med sovjetskim vnanjim komisarjem Maksimom Litvi-novom in japonskim »poslanikom Mamoitu Šigenicuom. Ha-ruhiko Niši, svetovalec japonskega poslaništva v Moskvi, je odgovoril, da oba otoka pripadata Mančukuu in da zato poslanik ni mogel obljubiti, da na otokih ne bodo japonski vojaki.
Danes pa je nek uradnik vina-njega urada rgkel, da ne ve ničesar o tem, da bi bili poslani vojaki na otoka, rekel pa je, da' ima Japonska pravico poslati j vojake na oba otoka. Rekel je, | da (moskviriki sporazum saimo določa obnovitev status quo ainte, ker pa sta otoka last Mamčuikua, tedaj Japonski ne more biti prepovedano postavi, ti na otoka svojih vojakov.
Poslanik Sigenicu tudi ni mogel privoliti, da bodo pogajanja med obema državama dognala, kateri državi pripadata otoka, ker je dotgnatno dejstvo, da otoka pripadata k Maneu-kuu.
Očividno je, da je Japonska Rlusijo prekanila. Ko je 2. junija vnanji komisar Litvinov ponovil svojo zahtevo, da so odpoklicane bojne ladje od otokov, so bile mancukuanske ladje že odpoklicane. In tako poslanik Šigenicu ni dal nika-ke obljube. Ruska vlada je naj-brže hotela, končati veliko napetost ter je odpoklicala svoje bojne ladje, ne da bi čakala na kako obljubo jajponskega. poslanika in Japonska smatra, da oba otoka pripadata k Mančukuu.
REPUBLIKANCI SO ZAVZELI
DVOJE ZELO VAŽNIH MEST
HENDAYE, Francija, 8. julija. — Republikanci so z veliko sile udarili na fašistično oblegal-no črto zapadno in južno od Madrida, so zavzeli dve važni mesti, zaplenili celo baterijo topov, veliko množino municije in 100 ujetnikov.
General Jose Miaja je prodrl
CELO MESTO BO PREMEŠČENO
SHAWNEESTOWN, 111., 8.
daleč v sovražne vrste ter so fašisti v nevarnosti, da bodo odrezani od svojega oporišča. Zaradi nenadnega napada je ijijii	x ,	moral general Franco vstaviti
juliji - PrebivaTci Shawnees-' Pr(xliranJe P«>ti Santamdru, town so pospravili vse svoje ker mora na madn<Mo frou' stJvari, da se preselijo na drug toTP°flatl ojacenje. prostor. Najstarejše mesto vk L;n.lted Press ^roča o raz-državi Illinois in njegovih 1400'1 ^"J^m zračnem boju nad prebivalcev se bo preselilo na| ^ndom; 15 aeroplanov je v
nov kraj tri milje proti zapa- plameniJl Padl° 71a tla«
da in 400 čevliev nad mo™ko,mimstrstvo n^anja, da Je 20
vladnih aeroplanov izstrelilo 2
glodino, kjer bo mesto varno1, „ v. A.v • , pred poplavami reke Ohio, kilistama aeroplana, reimbl.-
je že dvakrat zalila mesto v 25lkanc\pa 50 1Zffnbl'h ^Tn0 e31 letih.	j aeroplan. #
Selitev se je že pričela in bo Pn	.T™no od Mad-
trajala dve leti.
Na to selitev so prišli meščani letošnjo zimo, ko je voda rek Ohio in Wabash, ki se združite nekaj milj nad mestom, tekla skozi ulice.
Predsednik Roosevelt je svetoval, da se mesta, ki jih ogro
rida, se je vsled .hudega napada fašistična bojna vi.fa razsula.
LONDON, Anglija, 8. julija. Anglija se frrdno drži svoje ne-vmeševailne politike, ter zahteva, da so vsi ""prostovoljci" odpoklicani iz Španske. To
žajo poplave, preselijo na višje .zahtevo bo predložila narav-kraje in prebivalci Shawnees- nost pred Nemčijo in Italijo, town a so se odločili za predsednikov nasvet. Kraj se nahaja 50 čevljev nad gladimo vode pri zadnji povodnji.
KRALJ ZOG BO OSTAL SAMEC
precej premenil. Določba, da postavljena oblast določa pravične plače v gotovih industrijah, je bila črtana. To določbo so tudi pobijali unijski voditelji. Odbor bo priporočal, da ne J>o nobeno podjetje, pa če je se tako majhno, izvzeto^iz te Dostave, razun poljedeljstva.	"
ZADNJA LJUBEZEN NATE . HAM
PARIZ, Francija, 8. julija. Povest o zadnji ljubezaii Mate Hari je bila odkrita ko je bil Objavljen zapisnik njenega zadnjega ljubimca, odvetnika Mai-tre .CSunet-a,
Ko je bila Mata Hari leta 1917 zaradi vohunstva aretirana, je bil Ciunet določen za njenega zagovornika. Ko jo je obiskal v ječi, se ie v njo (zaljubil.
Ob zidu, pred-kafcerim je bila pozneje vstreljena, feta se zadnjič poljubila in tedaj ji je Chinet povedal zadnjo laž. Rekel ji je: "Bodi hrabra, moja
TIRANA, Albanija, 8. julija. Ko so bile raztrgane ljubezenske vezi z neko bogato Avstrij. ko, •se je kralj Zog, vladar gorate Albanije odločil, da opusti vsako misel na ženitev.
Zog je več let iskal primerno nevesto, toda ni imel sreče in hoče sedaj samo delati, da vresniči svoje dolgoletne sanje, da izpremeni svojo Albanijo v moderno državo.
Odpravil je že staro navado, da so si žene zakrivale obraz. Ustanovil je banke in orijen-talske karavaine je nadomestil z aeraplani. Toda odpraviti ni mogel krvne os vete. Pred njegovo vlado je bilo v deželi na leto po 3000 umorov, to število se je zdaj že izdatno znižalo.
draga! Puške niso nabasane."
Nato je odšel in stopil za vojaško stražo, komaj zadržujoč solze. Do zadnje minute jo je skušal rešiti 9mrti in je vojnemu sodišču celo rekel, da je Mata v blagoslovljenem stanju in da je on oče bodočega otroka. Ako bi to bilo res, bi bilo njeno usmrčenje preloženo do rojstva Otroka
Sodnijski zdravnik pa je dognal, da Ciunet ova trditev ni bila retsniona in Mata Hari je morala umreti.
RAZDLITCV^PALESTINE
JERUZALEM, Palestina, 8. julija. — Cela Sveta dežela je vojaško taborišče. Nad 12,000 angleških vojakov je pripravljenih za naglo akcijo, ko je komisija lortla Peela naznanila svoj namen, da razdeli Palestino v neodvisno židovtsko in a-ralbsko državo v namenu, da skonča 15-letno prelivanje židovske in arabske krvi.
Načrt, katerega je že potrdila angleška vlada, samo čaka odobritve Lige narodov, inn daje Židom eno tretino, njihovim sovražnikom, mohamedanskim Arabcem pa dve tretini. Med obema državama pa bo nevtralni koridor pod angleško nadvlado.
Angleški visoki komisar je po zvočmrku plozval 1,000,000 Arabcav in 400,000 Židov, da vzdrže mir in red. Močno oboroženi vojaki so nameščeni po vseh krajih Palestine.
Židovska država bo na severu ob Sredozemskem morju, a-rabska pa južno ob Sredozemskem morju ter bo na zapadu mejila na Tramsjordanijo, ki je angleški mandat. V nevtralnem koridoru, ki bo ipod angleškim mandatom, se bodo nahajala mesta Jeruzalem, Naza-ret un Bethlehem.
hiliM^
X\RODITE SE NA "GLAS NARODA" NAJSTAREJŠI SLWENSKI DNEVNIK V AMERIKI
*ftB»« «9*1199»*'
New York, Friday, July % 1937
THE LARGEBT SfflVENF "DAILY m VJB3.
em.u.%
HAS MAIOOl of*
my
•a ixl tata irl^fci Mi •
fi——
•••••••••••••••••••a
••••••••••••••••a
m eaio M* w.«m ITjoo

WW MO eo*n«on rra
Order. Pri >M Ml pnjfe* MvalUfe
M prfaMoMoi DMI MJ H
kraja aaroCalkov, prodno, da da hltNja najdeno HMkvraika.
I
"QUI NABOOA". SIC W. lftk Street. Ne« I«i K fc
Telephone: CHelsea 3—1242
SLABA LETINA V NEMČIJI
Poljedeljski iavedenci so mnenja, da bo letošnja letina t Nemčiji mnogo slabša o<i lanske in da bo treba (»pomladi kupiti več žita kot pa letošnjo pomlnd.
Letanji pridelek pšenice in rži -bo 50 odstotkov pod povprečnim pridelkom in 9 do 10 odstotkov manjši od lanskega. Povprečno pridela Nemčija na leto okoli 4,500,000 ton peqnice, leto** pa je 'bo komaj 4,000,000 ton.
Povprečni letni pridelek rži znaša 7,500,000 top, letos bo znašal komaj 6,000,000 ton. Ječmen bo manj prizadet, toda njegov pridelek bo manjši kot lansko leto. In tako je skoro z iveemi ostalimi .poljskimi prid ?1 ki.
Hitler je lansko jeseri ob priliki praznika žetve rekel, da bi 20 odstotkov manjši pridelek žita pomenil katastrofo. Ako ima Hitler prav, tedaj bo vreme prihodnje mesece z ožinam na krompir ua j več je važnosti.
Nemčija je sedaj popolnoma navezana na letošnji pridelek krompirja. Zgodaj spomladi ie huda »slama napravila mnogo škode na žitnih poljih v vzhodni Nemčiji. Zato so v maju po celi Nemčiji posadili mnogo 'krompirja.
Do sedaj krompir kaze dobro in če »bo prirodnje mesece dovolj dežja, je mogoče pričakovat? bogat pridelek.
Ako bo pridelek -krompirja obilen, tedaj bo poljedeljsko miifistretvo moglo izvesti svoj načrt za preživljanje prebivalstva. Po sedanji odredbi je treba pšenično moko primešati pšenici 7 odstotkov rži, za rženo m«»ko pa je treba rži dodati 4 odstotke koruze1, po 3. oktobru pa bo treba rženi moki doda ti 3 odstotke krompirja.
Poleg tega ne bo dovoljeno prodajati kruha, dokler ni star najmanj en dan.
Prihodnje leto v Nemčiji <ne bo mogoče dobiti belega kruha iz same pšenice.
Prejšnja leta je Nemčija 'kupovala največ žita v Argentini in v Združenih državah, letos pa ga je največ kupovali na Poljskem in v balkanskih država!)
Na Poljšikem bodo pridelali Mos žita 'komaj za domačo porabo, ravno tako na Romunskem, kjer je žito mnogo trpelo vsled slane, povodu j i in kobilic.
PRIMORSKE NOVICE
Denarne pošlljatve
DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU
▼ JDOOC	UTue
ta $ tM	Din. IM
t Ml	Din. m
• t M______	Dk Ml
tli M	Mn. m
mM Ok im	
mu ste. wm	
V RJJJJO
t 1M 11?»
I MM
lir 1M Ur
tM
UMI_
SU1M _-Ur MM
MITJI_Ur MU
KER BE CEHE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI
veiJBi sne*ov ket tgonj navedene, bodisi t dinarjih aU 0nfc deveUnJcne ie beijie pocoje.
' Izplačila v ameriških dolarjih ^
letali_____________4 (JB
1Mb	
	
	........... ...........JSLM
	
CRESNJA POD — ♦ NAGOBČNIKOM
»Kako veliki prijatelj čreftenj so Ljubljančani, vedo .posebno vaščaoi na Orljah. Zato morajo Imeti, dokler je kai črešenj na drevesih, nočne straže. Še v večji nevarnosti so pa čre-šnje v Ljubljani, kjer so sicer čreanjevn. drevesa zelo redka. Neka i črešenj je v Rožni doli-ni, kjer je tudi neko drevo zavarovane na tako originalen način, da bi la-bko o tem pisal znari ameriški zbiralec neverjetnosti Riplev. Crešnja je ,'iarareč ? era jena * žično mrežo. Na T ryi pogled se zdi, da ima drevo nagobčnik.
PRIZNAL JE POŽIG
261etni posetnikov sin Franc Pačnik se je zglasil pri občinskem uradu v Šmartno«! ter uročil, da se stavi v zaipsnik, da 4c 20. avgusta 1932 na po budo svojega očeta 60-letnega Pongracu Pačnika zažgal hi« j v Završali št. 19, da 'bi oče la!i-ko dobil zavarovalnino v znesku 2n,000 dinarjev'. Sin in oče -e nahajata v sodnih zaporih
TRAGIČNA SMRT POSESTNIKA
Vso sosesko Trato je presenetilo da je obupal nad življenjem posestnik Jurij Šubic od Sv. Urbana v Žirovskem vrhu, občina Trata. »Šubic je šel v nedeljo dopoldne k jutrni maši, pomnudil se potem še kratek čas pri svojih znancih, nato pa ie žel v mlin mlet žito, ker ga
y
do lrosih ni bilo na spregled, je stopil sin Lojze v mlin gle-Ist, zaknj očeta ni. Nudil se mu je ''.alostqa pogled. Šubic je bi« ovil okrog vratu pas od oprtača, ki služi ljudem za nošr.jo mehov v mlin, in se c-hesil tako nizko, da je skoro ležal na tleh. Lojze je zanjko brž ore»*"zal in poskušal spraviti očeta 'k življenju, a je bilo iv°e zaman V smrt je žel naje zaradi siromaščine i« bo-leaai v l.;«i. Bil je dober in priljubljen mož, zato vsi so čustvujejo z njegovo nesrečno UNodo.
VLOM v STEPANJ-SKO CERKEV
Nedavno sc vlomilci okradli cerkvi na Črnučah in na Dobrovi, «nn*o ponoči pa so najbrž člani iste diužbe prišli na obfck v Št« par jo vas. Stopanj sika cfcrhov stoji na samem in tako jih pri delu nihče ni utegnil motiti. Kakor na Dobrovi sr tudi v ^tepauji vasi tatovi laproj v mrtvašpici poiskali krampe, nakar vrgli iz te čajev zaklenjena stranska vrata m vdrli iv hišo božjo. S kraimpi so razbili pett nabiralnikov, a našli so po vsej priliki komjj kakšnih 100 din drobi -ža, kar je pač skromen izkupi ček za tako riskantne opravke. Nato t-o v zakrstiji prebrskali vse omare, a ko tudi tu niso našli ničesar vmlnega, so ?e sprarvHi nad oltar. Odprli so tabcrnalielj, a zaman so iskali drau^cene monstrance, ki jo' spravljena drugje. Nazadnje eo o lšli s precej pičlim plenom, cerkvi sami pa so le prizadejali za okrog 1500 ' Din Sfcode. Nekatera znamenja kažejo, da je bila na delu tolpicn znanega Rokavca iz DobrniČa pri Novem mestu, ki zadnji čas prireja vlomilske ip^node po ljubljanski okolici.
Novi grobovi
Na Konkonelu pri Trstu je pred dnevi preminul Matija Čebulic, sauEftanovitdj in večletni predsednik nekdanjega pevskega in 'bralnega društva "Višave" na Koitkanehi.
Na Opčinah pa je umrl'znani posestnik Karlo Vremec, katerega sin Karel se je pred kraitki<m vrnil iz pregnanstva.
V Trstu iso zadnje dni umrli 56 Det sitari Martin Marteflanc, 51 let stari l^eopold Svetič, 44 let. stari Andrej Vidmar in Te režija Pertoto. stara 81. let.
V	Cezsoči
je na&tail velik požar, ki je skoraj do taJ uničil domove Alberta Čopiča, Franca Šulerja, Ljudmile Komacove iii Jositpi-ne Berginčeve. Pogorelo je tu d i več gospodarskih poslopij. Požar je omenjenim posestnikom in poseStnicam napravii veliko škodo, ki .jo cenijo skupno na 65,000 lir. Pri gašenju so t?i vaščani kakor tudi vojaki planinskega batailjonat h Bovca: hudo prizadlevali, da bi ogenj omejili, kar se jim je po velikih naporih delom^ posre-! čilo.
Pri Doblarju nad Kanalom ob Soči
gradijo že nekaj tednov veliko električno centrado. Delo gre zaradi terenskih ovir le počasi od rok in je tudi zelo nevarno. Zadnje dni se je 29-leitni Avgust Pavšič, ki je biil poleg redkih drugih domačinov nameščen pri teh delih, smrtno ponesrečil. Deilavci iin vodstvo podjetja so priredili pokojnittdu zelo lep pogreb.
Blizu Bilj
so našli kmetje, ki so se oni dan na vse zgodaj odpravili na polje, na cesti proti Renčam mrt-vega» 47-lotnega Franceta Si-liča iz Bilj. Ljudje so takoj ob\*estili orožnike. Doslej Še ni bilo mogoče dognati pravih vizrokov pokojnikove smrti.
V	Gradežu
so se letos pojaviili tudi jugo-slovenski, turisti, ki jih je bilo doslej v tem morskem kopališču zelo malo. Zaradi spremenjenih političnih raizmer in zaradi ugodnega kurza 'lire jih je letos prišlo že precej.
Oddaja žita
Kakor znano, morajo kmetovalci oddajati ves svoj žitni pridelek kolikor ga sami ne po-ralbijo doma, v siktee, kjer zd)i-ra država žito po svojih uradnih posebnih organih. Žito odkupujejo od kmetov po uradno določenih cenah. Za leitos so !hMe določene cene po 125 do 140 lir za sfrot žita. Lani so
pšenico odplačali v več obrokih, letos nameravajo plačati blago takoj ob prevzemu.
Železniška nesreča
Pred dtoevi se je pod Saiboti-nom pripetila velika nesreča na žele^piški progi Gorica^—Pod brdo blizu vasi Sent Mayer, Zadnji nalivi so na pobočju hriba rapodjedli skale, tako da se jih je več zrušilo v dolino. Velika skala je padla tudi na železniško progo ibalš v trenutku, ko je •privozil tam mirno tovorni vJalk, sestavljen iz dveh strojev in kafksnih 30 vagonov Skala se je zalettela v vlak in prevrnila več vagonov, ki so se prekotalili na drugo stran v deročo Savo. Človeških žrtev na vso srečo ni bilo. Paič pa je bila železniška lupra-va oškodovana za preko 250,000 lir.
Pred goriškim sodiščem
ftta se morala dva idrijska domačina, Ivan Požened i<n France Hladnik zagovarjaiti zaradi o<btožb^, da sta se upirala idrijskemu stražniku Luigiju Mo-inasu. Sodišče je oba obtoženca oprostilo, ker sta nastopila proti Monasu v silobranu.
V Tolminu
so obmejni miličniki pred tednom prijavili sodišču Katarino Tušarjevo in Marijo Oblakovo, ker sta s>e ibrez potnega lista in drugih dokumentov odpravili čez mejo. Doslej se dekleti še nista vrnili.
[V južni Istri
so imeli »v poslednjih dneh več hudih nalivov in neviht. Poslednja nevihta je povzročila o-krog Bala veliko matterijalno škodo. Med nevihto se je vsuto toča, ki je uničila vse popevke v Baihi in po vsej prostrani o-kolici. Najbodj hudo so prizadeti posestniki pri Sv. Jakobu. Oljčni nasadi in vinogradi pa tudi žitna polja, so vsi razdejani in uničeni. Po prvih ocenah je toča tam povzročila škode za 200,000 tir Med nevihto je strela (udarila tudi v čredo ovac
dobitek z vsiljeno t
• • SREČKO. ' >
Trafikanitu Karlu Prinzu v Oberlaaju v Avstriji je ostalo od neke loterije nekoliko srečk, ki jim ni mogel najti kupca. Rezerviral je dve srečki zase. Neki Schultz je priišel v njego vo trafiko in Prirez ga je okušal pridobiti za to, da »bi eno iz-sned rezervnih srečk kupil. Sohultz ni hotel, končno pa se je trafikantu le prečilo, da •mu je sreelko naravnost vsilit Na (lan #ebanja se je zkaaaio, da ni Prinzu srečka, ki jo je ohranil zase, prinesla nobene sreče, Sehulitz pa je z drugo zadel 12,000 šilingov.
KAKO UMIKAJO INDIJCI.
lo za strupeniimi kačjimi piki,
13,000 pa se jih je samo kon-|čehodovaških starišev in da.ni iča>lo. d i, k i
NAB0&TE SE NA "»LAS "K^DA" (HAJSTABEJ8I
Atfr^JYfi
Izšlo je poročilo zdravstveni komisije'v Novih Delhih, ki navaja za leto 1934, kaiko so ljudje umirali. Tistega leta je za mrzlico umrlo 4 milijone Indijcev; najmanj 2 milijona ljudi, med njimi po večini ženske, je pobrala jetika, 23 tisoč jih je umr-
V torek *o nas obiskali iv u-redništvu Frank Masle iz Gi-rarda, O., njegova žena, njen brat in bratova žena.
Frank Masle je 'bratranec iittlefallškega Franka Masleta, njegova mlada in prikupna ženica me je pa spravila pred leti v nemalo zadrego. Poletnega večera smo se vozili ob romantičnem Schuyler jezeru, in ona je pela ko c^aivček. Večji del .varne slovenske pesmi.
—	Vi pa še .niste dolgo v Ameriki, —ji rečem, — odkod ste na pravzaprav doma.
—	O, dolgo, dolgo, se je za-sm?jala, — kot majčkeoa, maičkenn punčka sem dospela v Ameriko.
—	Ste Logačanka, kaj ne, ali pa Vrhničanka? — sem u-gi'bal, kejti govorila je izrazito logaško narečje.
—	Ne, ne, — me je dražila in naposled razodela, da je bila v Ameriki rojena kot hci
V Indiji je se milijon Iju-jbila rikdar v naši domovini, i ao gobavi.	'
MLEKO JE NAJBOLJ&I PRIPOMOČEK K LEPOTI.
Mi vsi vemo,- da »prihaja lepota odznotraj, in da je upaden obraz, pa naj je -še tako pravilen, sličen dolgočasni maski. Splošno se sicer domneva, da leži vsa skrivnost v vedrosti, vedrost je pa odvisna od tistega, kar jo povlzroča
Kako naj bi bile oči lepe brez bleska ?
Kako naj bodo zobje lepi, če niso beli in zdravi9
Kaj pomaga še tako lepa pričeska, če so lasje brez življenja in 'bleska? In kaj je obraz brez čiste kože?
Gotova dejstva so bistvene važnosti za trajno lepoto. Predvsem pride vpoštev primerna hrana. Največji pripomočki za ohranitev zdravja in lepote so mleko, sadje in sočivje. Lahko bi se jih imenovalo "zaščit
, ,,. ^ . na živila." Vsebujejo dosti mi-nekega^^'ka^ blizu■ Bata.|n?r||M| snoW in vitaminov m
njihove hranilne vrednosti so v pravilnem kemičnem razmerju. Bna najvažnejših mineralnih
Izmed 50 je bilo 25 ubitih.
V Kanalu
Philip Murray
je desna roka Johna L. Lewisa, načelnika odbora za industri-jalno organizacijo. Murray vodi kampanjo za organiziranje jeklarjev in je dosegel dosedaj ie lepe uspehe. Po njegovem mnenju se bodo morali jeklarski mogotci prej ali alej ukloniti sahtewn delavce*.
so kmetje na dnu nekega prepada našli strašno iznakaženo truplo 72-iletne Marije Steniee-ve. Sodna komisija je dognala, da se je starka ponesrečila že pred kaiktšninni 8 dnevi. S ceste, ki vodi tam tik ob prepadu, je morala po nesreči omahniti v globino i<n se Ubiti.
S Frankom se bosta gotovo udeležila velikega izleta, ki je ii\\ »-čeraj naznanjena v "Glasu Naroda." Prišlo bo vse i* bližnje in daljne okolice, ker so vsi pogoji za to: huda vročina, hladna pijača, dober priori?. yk i'i godba, ki mladini in starine privzdigne pete.
—	Kaj si imel na krovu ? — so vprašali Magnusa Leckn^i-sa, kapitana parnika "City of RayviHe", ki je dospel iz indijskega mesta Kalukute.
—	1500 opic, par sto kae, nekaj kemgurjev, levov, tigrov in slonov in dvajset misijonarjev — je odgovoril.
—	Kako je bilo? — so hoteli vedeti.
—	Smrdelo je, — je na kratko odvriil kapitan.
—	Povejte mi, prijatelj, pravi mornariški častnik pri izpitu mornariškemu pripravniku, č i bi vas presenetil na mor ju v'har, kaj bi storili?
—	Vrgel 'bi sidro, gospod snovi v naši hrani je kalcij.(kapitan.
Brez njega bi drugi važni ele- Kaj pa, ce bi prihrumal
menti ne koristili telesu.	Pjjen ^har!
Nobeno drugo hranivo ne	' _ Vn?c,'ibl (1 sidr0 \-sebnje kalcija v tako obili me.
ri kakor mleko.
Vsak otrok in vsak odrasli naj bi ga rapil že vsaj en pimt, če že aie en kvart dnevno.
Važno
za
KAor )i
» rtmrl kraj ali dflbltl km tam. k hMm. dm Je pNta v rweb rtrttb. VM mie Mf* Mae Aataji Vu —Mr— ihti mMMJte P*JMnUa ^ todl p^rekM frcMett. *i k peteniij« bMm Id Ude. »«U w «»•
Ml pre*f*lee n*. Mri proinje ta povratna dovoljenja, petal Hate, vite Je In ipteh vm, kar Je ta potovaaje potrebno v aajhltrejlea Cam, In kar Joflavno, ta
MMUavUanl aaJ ne odlašajo do ladnjega trenutka, ker . aedoM it Wa*lng|N* povratne dovotjenjo. Wt-ENTE¥ PKRMlC. trpi
, ritito toreJ UkoJ ta knnplafoa aavo«la In tapoUvlJaaM Vaa^ da booto poceni In udefcna potovali.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (Travel Buna)
. '- 216 West 18th Street
New Yo»t N. Y.
—	A kaj če bi prihrumel se hujši viiiar?
—	Vrgel bi tretje sidro.
—	Dobro. Zdaj mi pa povejte, kje bi dobili to a ta ai-dra?
—	Na istem krajn, kjer bi našli vi vse te nevihte, gospod kapitan.
Hitlerjev minister Goeibbels <e rad pomeša med ljudi in tako ja pri .nekemu shodu stopil k nekemu šepajočemu delavcu.
"Kaj pa vam je, priiaAeljf" ga je vprašal.
44V tovarni se mi je primerila nesreča..."
"Tako? Kaj pa je bilo?"
"Na nogo mi je padla vreča z denarjem. K sreči je bil v vreči samo. denar za izplačilo delavskih plač in rana ni bila nevarna. Zdravnik mi je rekei, da bom kmalu zdrav. Toda če bi bil v vreči denar, ki ga od plače odtrgujejo, bi bil zapae-
sl j vo izgubil nogo..." • *
. Obtožencev pravni zastopnik vpraša tožiteljico: Gospodična, ali hi ne hoteli mirno poravnati spora? Ali se vam ne zdi da bi ibil obtoženec dovolj kaznovan, če bo vam plačal petdeset tisoč zato, ker je prekršil flfbljmbo glede zakona?
ToHfeljica : Nikakor ne. To bi bila premilo kazen. Zahtevam, da me vzame.
•1L2H VAXVV1*
1 I v
t •• -1 • t. »
New York, JFriday, July 9, 1937
THE LARGEST BWVENB VAlLT TS VJSSB.
POT NA RIVIERO
Bilo je »e hladno. Raillo je Ako pa ostane krepostna, prej-
deievalo in na licih sprehajalcev so se Weetiele <1 robne kapljice.
—	Slabo izgledale! Stara sovi! asa go»pa se je nabavila pred mlado damo. — In kako pte oblečeni v tem hladu.
—	Prosim, je odgovorila Lili, ker ji nič drugega ni prišlo na nqdsel, — prosim.
Stara dafcna se je smejala. — Vse življenje sem si želela, da bi v vsakem letnem easu lahko uživala pomlad. Nikoli mi to ni bilo mogoče. Zdaj sem zadete glavni dobitek. Tu večen dež, na cvetoči rivieri (»a morje sonca.
Zakaj <md vse to pripoveduje, si je mislila gospodična. Ta stara škatla!
—	Prestara som, da bi potovala sama, — pravi dama, — hočem, da ima tudi kakšno mlado dostojno dekle nekaj od moje sreče. Nadejam se. da f#e vi takšno skromno, pošteno dekle.
—	Na žaJost, oboje sem!
—	To se odlično ujema, Evo vam vozovnice za riviero in Ček. Tu je priporočilo za modni salon.
Lili si je s prsti pomela oči.
—	Stavim vam en sam pogoj. Tu imate svilen oprsnik, ki sem ga saana sešila. Dati mi morate častno besedo, da na vsej vožnji in v času bivanja ob morju ne iboste nosili drugega. Torej!
—	Dajem vam častno besedo, da nebom nosila drugega razen tega, — je rekla Lili. ki -so ji j«-vse to »delo neumno.
In mlado dekie je o«talo samo. V rokah je držalo zavojček in ček.
Tetka Babeta je ponudila Bdgarjlu strašno parfumirano cigareto, kakršne je sama kadila. V«el jo je, ne br<»z premagovanj«. Je pač tetka, po kateri pričakuje dediščino.
—	Deset tisoč dolarjev lahko dobiš od strica Kaaimira, reče tetka, oe me prepričal, da je kjeifeoli ktako nespodobno »lekle. kakor so moški tvoje vrste. Mislili, da se dekleta samo za radi bede obnašajo nespodobno, medtem ko Jahkoživci to delajo iz objestnosti. Z»to sem tej dami — pri tem je vzela iz torbice neko fotografijo — plačala potne stroške na riviero. Za tebe sem kupi J a karto spalnega vagona v istem oddelku. Če »e ti posreči, prepričati me da »i jo v roku enega tedna osvojil, torej da je ona prav ta. ko netnoraflna kakor si ti, prejme« onih deset 'tisoč dolarjev.
me denar ona.
Idiotiflpon, stara škatla, si misli Edgar, pa reče:
—	Ali draga tetka! -Take stvari se navadno zgode brez prič. Kako naj te prepričam?
—	Tudi za to sem se pobrigala. Delale nosi opi^nik, ki sem ga sama sešila. Po kakšnem ljubavnem dogodku ji ga boš vzel in prinesel meni v dokaz.
Malo neprijetna stvar — ali za deset tisoč dolarjev . . .
Sedela sta drug drugemu naisproti v vagonu. Vedel je že, kako ji je ime, odkod je doma in da se ima za potovanje zahvaliti čudnemu in srečnemu naključju. In uff! jala mu je.
Resnično, to je svinjariia, si je mislM, ali ko bom imel enkrat deset tiisoč dolarjev, ji lahko nekaj od tega odstopim.
Vlak je hitel izimenoma skozi tunele in od sonea obsijane pokrajine, tik ob gladini morja. V dvajset in sedmem tuneli sta se poljubila. Potem je prišlo še mnogo tunelov . . .
Ko sta v Mentonu izstopila, sta se že tikala. Sprehajala
"GLAS NARODA" j pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijate- ^ S Ije, to lahko stori. — 4 \ Naročnina za s t a r i p j kraj stane $7. — Vb
po beli, svetli obali, na katero [p Italijo lista ne poši je pljuskalo morje ra^penjene d i^mf| valove.	• J
—	Ali ni čudno, — je dahnila Lili in se nežno privila k Edgarju, — da je tvoja tetka Babeta tiioja nej>ozua!na dobrot-nica?
—	Zelo čudno, prav res čudno! Ali Lili, tetka mi je pripovedovala o nekakšnem oprtniku. Ti si ji obljubila, da boš nosila samo tistega, ki ti ga je poklonila. Ali si obljubo držala?
—	Prav res, nobenega drugega nisem nosila, tudi ne tistega od tetke. Ker — pri tem je napela svoje bujne, čvrsto izbočene grudi, jje elastično pod-bočila in dražestno smejoč se pri tem dostavila — glej, immi »i treba aprsnika, zlato moje!
JEGULJA V KAVARNI.
GLUHONEMI BODO SLIŠALI.
Že dve leti in pol vršijo v izraelitski gluhonemnici v Budimpešti poskuse, da bi dognali najvažnejše činitelje sluha. No. vorojenim psom, ki so bidi to
"	" • "j'	jj> "in, ni nv I/Mi n/- i
sta se po plovili, kjer ju je rej še v stadiju biologi črn*' sle-
nlkillliul rwnntnS T.nni !»	.	1 . . .	.	..	. !
Nekeimi ribiču v Kratijevcu (•Koenigsborgu) je uspdo, da je iz velikega ribnika sredi mesta ujel kapitalno jeguljo. Stlačil jo je živo v svojo aktovko in odšel ves vesel nad svojo srečo najprvo v neko kavarno z godbo.
Godlba je igrala in ribič je mislil svoje misli, ko je neka dama, ki je sedela v bližini, neuatfoo skočila pokonci in zakričala: "Kača!" Ni bila sicer kača. temveč jegulja, ki se je bila splazila iz aktovke in se začela dami ovijati okrog noge.
Poll gostov je zibežalo na prosto, draga polovica, ki je uvidela za kaj gre, je začela loviti jeguljo. To ni bil lahek lov,( kajti riba se je vila ljudem iz rok in se plazila naglo po vsem lokalu. Po veliki zmešnjavi med katero so prevrnili vse sto. le in razbili i mnogo posode, je nekemu natakarju končno u-
olxlajal opojni vonj iz tisoč in tisočev cvetja. Plesala *ta v dvoratii ob zvokih poskočne godbe. Z liftom sta se pop«]jala v njeno sol>o. Obetal ji je, da l>o z njo 'dtfbcr.' Dasi mu je privoščila, zelo dolg in vroč poljub, ga je morala >pustiti tndi v spalnico . . .
Obudil se je nerazpoložen. Kako slarlka je bi'la! Kako neizkušena in zaupljiva! Ko bom imel tisoč dolarjev, si bom V7 *l mallo za ljubico, si je dejal in vstal. Na stolu je ležala halja,
lK>te in gluliosti so izrezala naj	da ^
bolj bistvene sestavne dele slušnega organa. S posebnim postopkom so živali |H)tein pri-praJviii tako daleč, da so točno reagirale na zvočne dražljaje.
Ob neki znanstveni denion-vstraciji so 8 taksnih 'psov z znaki iz raznih glasbil spravljali do vsakovrt4nih dejanj (tekanja. skakanja, itd.) Pomen teh pooldusov je v tem, da bo mogoče ob prirojeni, ali pridol>lje_ ni gluhosti ljudi s podobnim postopkom razvijati sluh. S
pat svilenih nogavic in čipkasti akustičnimi dražlja ji se -bo sluš-kombine. Toda brez opitenikn. ne polje /takorekoč sestavljalo. Vedel je, da ga ni imela na se- j Da je to mogoče, je pokazal pri-hu Mogoče je kje v postelji. ^ 23-letne žerefte S prirojeno
I?11, **	j gluhonemostjo, ki so jo od ok-
hidi dekle s pjeere 5lRLUitobra lamske-a leta do danes
— Kaj si bos zdaj mislil o pravili tako daleč, da more
Pni? — je podvomila.	^	ifl Ulnpt5 normalen
______ . . i ■ • «
v bližini svojih
meni
— Neumna goska! — vzkliknil in besen od*cl.
Tetka Bal* ta se je porogljivo smejala:
— Ne, moj mladič, brbljati se more marsikaj. Oprsnika nimaš, denarja ne dobiš. Prav gotovo je, da drugega ni nosila. Znana mi je vsaka madenko^t. ki jo .je kupila. Vem tudi, da od doma tli vzela ničesar seboj. Ako si pripravljen, oženiti jo, dobita oba denar v poročni dar.
• ' i \ -
Pofočila sta se v Mentonoi. Sprehajala sta se, roka v roki,
človeški glas ušes.
POZOR ZAOSTANKARJI
Vsak, ki mu je potekla naročnina, je dobil opomin. Vpoštevajte številke poleg naslova in poravnajte, da nam prihranite stroške.
Uprava.
NAJDRAŽJI EADUSKI
APARAT NA SVETU.
Najdražji radijski aparat si je dal zgraditi maharadža pa-tialski. Ta indijski knez in Krez si je želel, da bi njegov sprejemnik ipo vrednoti prekašal zlati mikrofon angleškega kralja. Poklical je zato v svojo palačo uglednega indijskega arhitekta, s katerim se je pogovoril o načrtu za ta sprejemnik. Aparat naj bi imel samo ob sebi umevno vse najmodernejše pridobitve, da bi mogel knez poslušati z njimi brez vseh motenj vse postaje na svetu.
Arhitekt mu je omislil omaro, ki se sklada popolnoma z ostalo opremo maharndževe palače. Ta "omara je iz najple-menitejših vrst losa, ki so okrašene s prekrasnimi ornamiewti. Gumbi so iz alonovine in posuti z dragulji. Ma'liaradza je najel cel štab inženirjev, ki nimajo drugega opravka, nego da skrb i,jo za stalno dobro delovanj*- uega sprejemnika.
LHPOTIČAMCA.
Miss Gala Grusovnik iz Cher ry Valley, N. V., ki je prej bi vala v Gordonu, Golo., je pravkar dovršila tečaj v Austin Beauty Culture School of Albany in prejela diplomo lepoti-čarke. Dobila je službo v Ft. Plaintu, N. Y.
NJIHOVA PRIZADEVANJA NISO USPELA
Člani avmae posredovalne komisije, ki jih je z dovoljenjem predsednika RooseveLUimsfcrvula deUraMjttšnica Miss Per-kins: pomožni dclsrvski tajnik Edward Grady, predsednik komisije Charles P. Taft in bivši predsednik zveznega do
cvsts Lloyd Garrison. Njihova naloga je b i a pobotati jeklarje z jeklarskimi mogotci, kar jim pa ni napelo.
~ - - - — ' ^
ff
KNJIGARNA "GLAS NAROD
216 WEST I8th STREET -	NEW YORK. N. Y.
Znanstveni in . •. . Poučni
AHVS NEW AMERICAN INTERPRETER. -
Trda ve*. '/79 strani. Cena ..............1.40
UCna knjiga sa Nemec in aa one, ki ao nem-Kine smoinl.
AMERIKA IN AMERiKANCI. Spisal Rev. J.
H. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......
Opis posameznih držar; priseljevanje Slo-▼enoev; njihova druStva ln d roj« teruuoe ustanove. Bogato ilustrirano.
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Se«tavU dr. F. J. Kern. Veaano. Cena ................t.-
OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Ve*...M0 Kujiga Je namenjena v prvi vrsti ra sUvbno, ' umetno in strojno ključavničarstvo »«»r iele-loiivarstvo.
ODKRITJE AMERIKE, spisal H. MAJAtt. Trije deii: 162. 141, 133 strani. Cena mehko ve*.
Cena vexane
Poljuden ln natančen opis odkritia novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva poveat ter Je sestavljen do najboUUh virih.
M M
BURSKA VOJSKA. 96 strani. Cena .......... .40
BODOČI DRŽAVLJANI naj uaroie knjiftleo — "How U beMOM a dtiien of tbe United States".
STATES. V tej knjigi so vsa pojasnita ln tako-m sa naseljence. Cena .................. .50
BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ....
.35
PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda ve*. 251 »tr... .75 Priročna knjižlea. ki vsebuje vse. kar je pri nakupu ln pjrodaji notrebno. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE .
Spisal dr. F. Veber. 341 strani. Ceca .... Knjigo toplo prliioročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi čuami sodobne filozofije.
RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj.
413 strani. Cena ..........................LM
V knjigi so opisani predhodniki ln idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske stroje.
DENAR. Spisal dr. Kari EngUi.
"£S» strani. Cena ........................ .80
Denarni problem je telo zapleten in teSaveu ln ga ul mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan CeSkl narodnogospodarski strokovnjak. Je razSiril svo<« delo tako. da bo slutilo slehernemu kot orlentučnl spis o denarju.
DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez............. 1.50
bro«............. 1.25
Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezni ln zdravljenje; slike.
DO ORH1DA DO B1T0UA. -».rani. Cena .70 Zanimiv potopis s slikami »««tih krajev nafle stare domovine, ki so Slovenc«m le malo znani.
GOVEDOREJA. Spisal R. Legvart 143 strani. S slikami. Cena ..........................1.50
GOSTILNE V STARI LJUBLJANI
51 strani. Cena .......................... «00
Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvez?-" zgodovina slovenske prestollee.
VELIKA SANJSKA KNJIGA.
strani. Cena ............
S slikuml, 256.
SLOVENSKA KUHARICA. S. M. T. .Cailniek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA, 728 strani, lepo trdo vezana. Cena ..................1
STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cona ......
Doživljaji slavnega raziskovalca, ki le prvi raziskal "črni kontinent".
J9
IZ TAJNOSTE PRIRODE. 83 straift. Cena .... Poljudni spisi o naravoslovju ln svesdosnan-stvu,
.50
IZBRANI SPISI dA MLADINO.
LevBtlk. 220 strani. Cena ... Levstik. 220 strani. Csna bron.
Spisal Franc
............ .00
ves. 1.19
.JO
M
JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Mellk. Prvi ln drugI del obsegata 321 strani.
Cena: I. Del .... J0....II. «Jel Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, poljedelstvu.
KOKOŠJEREJA. Sestavil Valentin Razinger, 64 strani. Cena ti'lovez.....50 BroR. .... .55
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... .30
KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV, HRVATOV IN SRBOV. 95 strani. Cena ........ .30
KNJIGA O LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. LJ5
KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str, .50
KUBIČNA RAČUNICA. Trds »e*. 144 -tr. Cena .75 Navodila sa iaraCunanje okroglega, /etane-ga ln tesanega lesa.
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. 800 rtr.
Cena...... .70
LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 832 strani. Cena .70 V teh treh knjigah Je sbrano vse književno delo naBega velikega kritika. iNwit^ pisatelja in Jezikoslo\ca.
LJUDSKA KUHARICA. naJnoveJBa In praktična sblrka navodil sa kuhinjo ln dam. Cena .... ^0
MISTERU DUfiE. Spisal dr. Prane Goestl. —
278 strani. Ceni ........................
Razprava o blaznosti it ^caledlcih pijančevanja.
MATERIJA ta ENERGIJA. Splaal dr. Lavo Oer-
melj. S silksmL 100 strani. Cena..........L!B
Nsak o atomih, molekullh in elektronih. Poljudno pisana razprava o	moderne znanosti.
MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami.
108 strani. Cena ............,.... ......L—
Knjiga ta mlekarje in ljubitelje mlekarstva
sploh.
NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena.... .7* Knjiga vsebuje veUko zbirko ljubavnlh in
i flaaMaih pisem.
NAROD, Si IZUMIRA. 101.strani. Oena .... A0 Poljuden nols najsevernejšega Naroda na sve-.ta. aicgove l^t ln navade.
NAŠA PRVA KNJIGA. 8pUal Pavel M«e. 00 strani. Trda vem. Cena ..................
. To Je nekak slovenski abecednik. sesUvljen po uaorcu smerWklh učnih knjig « allkaml Primemo m otroke, katere hočete naučiti sl^vanakega pravopisa.
NAAE #MOLJIVE ŽIVALI v PODOBI in BB-SEDL Opisal Fran Erjavec, 224 stranL BroS. .40
OBMJETNICI DR. JANEZA EV. KREKA -
M atmnL Cena .......................... M
napisi lin 11 spomin main, Id J« Drvi med na* jbI. espeino propagiral veUk9 io«jo logo- . slovenstva.
SPOMINI.	Jože Lavtiiar.) 'J43 strsnl.
Cena......1JM
V	tej knjgl otuja naS znani potopise«- Inpnlk Lavtlžnr spomine na svoj« brezštevilna potovanja.
SANJSKA KNJIGA .......................... M
SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena 40
SPLOŠNI PODUK, KO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE. TRAVNIKE IN VRTOVE
Cena broS. ........................ .50
SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 799 in 233 strani. Trda vez. Cena 3.—
SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVEN-
SLOVAR. 148 strani. Cena .............. -90
SLOVENSKO-NEM&KI SLOVAR. 143 str. Cena .40 Droga ^ilovica knjige vsebuje nemSko-slo-venski slovar ln kratko slovnico slovenskega \ in nemškeea jezika.
SLOVENSKA KUHARICA, spisala S. M. Felldta T KallnSek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. — Obsega 728 strani, slike. Cena trdo vezano 8*—
SPRETNA KUHARICA. 248 Btrani.	Cena 1.45
v	knjigi je nad Seststo naJvn*neiSln kuharskih navodil.
UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc PovSe.
Cena .............................
UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................1.50
VELIKI VSEVEDEŽ. 144 strani. Cena ....... .50
Zbirka znnimivlh iu kratkočasnih spretnosti : burke ln šaljivi poskusi: vedeževalna tabela; punktlranje: zastavice.	v
VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... M
Zbirka voSčllnih listov ln pesmic k godovom, novemu letu ln drugim prilikam.
VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...... M
VALENTINA VODNIKA IZBRANI SP1SL —
100 strani. Cena .......................r JO
VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. —
48 strani. Cena .......................... J*
V	prvi knjigi so pesmi ln basni, d očim ga nam Je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govcmlka, glasbenika ln časnikarja.
VODNIKOVA PRATKA sa leta 1027. 128 str.
Cen«........M
Zbirka zanimivih spisov, ki r> tTajiiega pomena.
VODNIKI IN PREROKI. 128 stranL Cena .... JO Knjiga je IzSla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mol. ki so s svojim delom privedli slovenski narod is oaSenjstvs v svobodo.
ZNAN8TVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. M Zanimivosti iz ruske zgodovine In natančen opis vojaHke republike saporoKkih kosakov.
ZDRAVILNA ŽELI&ČA. 82 strani. Cena ...... .40
V knjižici najde* v lepem reda omenjeno vae, kar potrebuje«, da si ohraniš ln poi..«vli svoje zdravje.
ZGODOVINA UMETNOSTI PRI SLOVENCIH, SRBIH IN HRVATIH, 137 stranL Ona.... LN Znamenito delo naftega znanega umetnostnega zgodovinarja Josipa Mala. V ktjlgl Je 67 krasnih slik.
ZDRAVJE MLADIH. 147 strani. Cena........Ul
Hlgijena doma In v Roll Opia bolezni pri mladini.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY
916 WEST 18th STREET NEW "rtJRK, N. Y.
titA-jJiV. mL- S	..	Jt' *4rafe
New York, Friday, July 9, 1937
snm vammt wwrwn wmr vnr HI
a mala Vesa IB
I2ZIVUEUA OftO ZA"BUSNARODA"PRIREDIL: I.H.
Iz življenja župnikajtneipp 3.
2XE==351i

Baron Rolf Sorau f»e nra iponudi, da ga »prejme v hotel, ko ne je prepričal, da lepe nepoznarike ni mogoče nikjer več videti. Toda tujec ee mu zahvali z zagotovilom, da se počuti fcopet popolnoma dobro. Mala omotica ni bila resna, mogoče «amo posledica vročine.
ItoLf Sorau je -bil zelo ozlovoljen, da mu je ta dogodek preprečil, da ni mogel slediti lepemu dekletu, ki je napravila nanj tako gluibok vtis.
V avtomobilu, s katerim se je peljal »v svoje stanovanje, re spomni, kaj je našel* Odpre anedaljon: obraza dveh mladih ljudi mu gledata nasproti, obraz lepega mladega moža in ob-rax nenavadno ljubeznivega dekleta, ali mlade žene. In čudovito— ta obraz je kazal nenavadno podobnost z njegovo sopotnico — čimbolj se zat&plja v opazovanje, tembolj mu postaja to jasno. In misel mu sine skozi glavo: -mogoče je to njena veriiica. Spomni se celo, da je videl okoli njenega belega, vitkega vratu kot las tenko verižico — ali je mogoče njenaf --
Naj bo, kakor že! Odloči se, da bo verižico nekaj dni obdržal, predno jo bo nesel na policijsko stražnico.
16. POGLAVJE.
44 Ali se ne zdi tudi tebi, mama, da se je baron dr. Sorau nekoliko premenil — tako je hladen in umerjen. Ko se nisva toliko časa videla, bi od njega pričakovala več prisrčnosti in veselja, ko sva se zopet videla. Kako je točno držal čajanko — do šestih! Tudi minuto ni ostal dalje! Kot bi ob nedeljah imel bolnike!"
Nejevoljno skomigne Prida Asolienbacli z rameni.
"Meni pa se adi, da je, kot vedno, Frida," od-govori suhoparno malti.
"Potem pa ne ona s dobro opazovati, manna. S svojimi mislimi »i bila sploh kje dnugje — sem dobro opazila — bila si bleda--"
Nervozno se nategujejo žile na obrazu gospe Otilije; vendar pa ničesar ne odgovori.
"Prixnam, da sem se hudovala na baron Soraua," — Frida se pri-merno prikloni. "Hvala, milostljiva gospa! Na svidenje, milostljiva goepica "
Dne 17. junija je minilo 40 let, odkar je umrl loveči bavarski župnik Kneipp, ki je o-»rečnl svet « tem, da je prepričaj svoje sodobnike, kako koristna je voda za človeško zdravje. Sploh je bil njegov način zdravljenja ta, da je človek čm bodj naravno žvel. Naravna zelišča naj bodo zdravilo, voda naj uitrjuje človeka. Tako nlekalko se je glasil njegov receipU, ki je res mnogo dobrega storid ljudem. Po naše so ljudje njegov način zdravi je
krat zabljeno besedo, Jii pa nič ne pomeni, ker slučaja sploh ni — pa mi je nekoč potisnil v ro-% ke neznatno knjižico, ki sem jo <*lprl ter začel brati. V njej je hilo pisano o zdravljenju z votlo. IVrem im ber««m prečudne stvari. Naenkrat pa Še mi za-blisne v glavi misel. Kaj, ko bi v tej knjižici bila popisana tvoja bolezen in kako se adravi ? Začel sem prebirati naprej. In res! Kmalu sem našel, kar se je docela skladalo z menoj in mojim strni jem. Kakšno vede-
nja imenovali "knajpanje."|lje, kakšna tolažba! Novoupa-Kdor se je knajpal, je med dru-| nje je napolnilo uvelo telo in gim moral zgodaj zjutraj po še bolj uveli duh.. Knjižica je
Za tm pojasnila glede petnih II*
•tov. cm in drugih pedrob—sti M »brnite na
POTNIŠKI ODDELKE "GLAS NARODA" tU W. 18th St. New Yevh
Posebno naj hite eni, hi —um* vajo potovati meseca junija ali hitija, kajti za ta dva meseca m na vseh paraiklh skoro fe~vw kabine oddane.
a
slava in padec sovj. komisarja
h Mo<kr.( je prispela vest, da je bil suspendiran ljudski komisar za zunanjo trgovino
rosi hoditi bos. Smisel tega'bila slamnata bilka, za katero
je bilo utrjevanje telesa. Tste-'sem se oprijel. Kmalu pat mi Rosuigolz. iz Londona pa je mu namenu je služila tudi vo lje bila palica, na katero se jo prišla vest. da je bil Rosen-da. Zanimivo pa-je, kako je I naslanjal bolnik. Danes pa verni golz obtožen izdaje in zaprt, župnik Kneipp sam prišel na to I da je rešilni čoln, katerega mi I Takšen je torej ko(nec moža, ki misel, zdraviti na ta način. Sam je usmiljena previdnost posla-j je iz Sovjetske Kusije naredil
la o pravem času, v uri na.f-| <!enamo velesilo.
Rosaiirolz je bil tvorec zu
-------y ----— - - t —	• — » -	-
piše v svoji knjigi takole: "Bil sem že več kakor 21 let ve2e.fj.le-
s
raua.
star, ko sem s popotnisko knji žico v roki zapustil očetovo hišo. Ta knjižica je velela, da šem' izučen tkaMd pomočnik. Toda i®za dni moje otroške dobe je bilo na listih mojega srca diiugače zapisano.' Z nepopisno žalostjo in hrepenenjem sem dolga, dolga Jeta čakal tega trenotka, ko se bom lahko poslovil od doma, da bi se mi potem izpolnil moj ideal: liotel sem naimree postati duhovnik. In tako isem odhajal od doma
Knjižica je govorila o zdravilnosti sMeže vode. Pisal jo je 7x1 ravnik. Kako se je trebk
nanje sovjetske trgovine med jietlctkami. S svojo dalekovi-dr.ostjo in ogromnim organi-
NEKAJ SPLOŠNIH POJASNIL GLEDE POTOVANJA V STARI KRAJ
Iz pisem, ki Jih dobimo od rojakov, opaximo, da so ie precej t nejasnosti glede potovanja. Vetlna onih, ki se botejo pridružiti Uma ali onemu isletn. misli, da se morajo s Isto grape tudi vrniti. To nI pravilno. Iilete se pripravi samo sa tja In sieer zato, da fanajo rojaki priliko potovati skupno tja In Imajo s tem vet zabave. Za naeaj si pa vsak sam uredi, kdaj Je zanj najbolj pripravno. Vsaka karta vola za dve leti, pa *e ve€, te Je potrebno. Torej ima vsak Izletnik eell dve leti tasa za ostati v domovini. Dalje ni potrebno, da bi so vrnil s Istim pa mikam, ampak si sam izbere parnik, s katerim se bote vrniti, če Je pa slučajno razlika v ceni, pa seveda dobi povrnjeno ali, obratno, doplača, če izbere parnik, na katerem stane vožnja v«* Zahteva se samo. da izbere parnik od iste parobrodne druibe ko» Je bU parnik, a katerim je potoval tja.
Ameriški državljani dobe potne listo za dve leti, nedriavljanl pa dobe potni list samo za eno leto, torej se morajo v tem času vrniti. Nedriavljanl morajo pa obenem imeti tudi povratno dovoljenje. Id so izda tudi samo za eno leto. Pa tudi ti potniki imajo priliko, da il svoje potne liste podaljšajo in ravnotako povratno dovoljenje, če Ima-jo za to zadostne vzroke.
Vsi oni, ki so namenjeni letos potovati v stari kraj, naj si takoj zajamčijo prostore, da ne bo prepozno. Za mtsee junij In JuUJ so ie skoro vsi prostori oddani.
Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrte izleti v domovino pod vodstvom izkušenega spremljevalca.	'
KRETANJE P AKIN 1K0V - SHIP NEWS
zdraviti, vse .ie bilo napisano z zatorn;m j,n trgovskim klen veliko strogostjo in brezobzir-L ?e nm je osrečilo preskr-nostjo. Poskušal sem četrt le- ^ nnBn&ul sredstva za ViJL.
ta, pol leta. Moram reči, da nisem čutili nobenega bistvenega izboljšanja, pa tudi ne poslabšanja. To mi je dalo poguma. Prišla je zima 1849. Zopet. seim prebival v Dillingenu. Vsak teden po dvakrat ali trikrat sem poiskati kje ob Donavi
_ . !» S tem posnema .barona So- ?* za\°.' STVr ri TT -Kot ne bi že bogve kolikokrat sedel pri naši mizi! in Upah' da bl dal'10 Vfldfl tkal"
kar je morala Rusija kupiti v inozemstvu za petletke. Pod njegovim vodstivom se je sovjetska z.inamja trgovina igrah z vso svetovno industrijo, privedla posamezne države k divji licitaciji za ruske dobave in prisilila jih je, da so prodaja-
4 Ti 1 • T kak samoten kraj kjer sem so P™'"1« 1 & da 80 zato, kakor so drugi zelelr™* ,tUIr" "	1 1,1 1f, : hlnfP() Rll „„„„:„ ka
mali. da bi da,lie vodil tkal-iza ****	skopal v Dona-| <; bl ago Kumji c^eje ka
Za Boga, saj ni treba, da je ravno dr. Sorau. Baron Fladung ie tudi lep fant kn bolj zabaven in eleganten kot pa doktor. Toda samo njegovi veliki dolgovi! Ne vem, če bi jih mogla plačati, mama--"
"Seveda 'bi jih mogla, toda s tem bi šlo tudi najino premoženje --"
Zarečifo oči in s stisnjenimi rokami stoji Frida pred materjo ter jo obsipa s celo povodnijo očitanj.
Gospa Otilija si z rokami ti«či ušesa.
"Prosim, nofbene besede! Ako bi se bile špekulacije posrečile, ne ibi ničesar rekla, temveč bi z veseljem .pospravila dobiček. Waltfberg in Fladung zaslužita očirtanje! Trgovske zveze z Ivcnzmanom sta mi slikala v najbolj zapeljivih' barvali--"
Frida hodi raizvneta po sobi, nato ]mi obstane pivd materjo in jo (kratko in hladno vpraša:
"In kaj nama ostane?"
Frida dolgo eaka na odgovor, predno ji gospa Otilija tiho odgovori:
"Toliko kot nič! Do iskra jne meje se mora ve omejiti! Da, ko (bi iimela še prispevek, kalterega mi je pflačevnl tvoj oče! To plačevanj pa je z mojo drugo možitvijo odpadlo in zanj ne morem več pisati."
Kot vprašanje, katero je ti-eba potrditi, zvene njene zadnje besede. Toda Frida odvrne:
"Ne, to ne gre!"
yPotem pa se morave v sili ozreti sa kako službo," pravi lK>jece goepa. Otilija.
"To je izključeno! Rajše grem nazaj k pe-nanu! Za mene -mora sflerbeti. Ti pa imaš svojega brata."
Honatf Ne, to je bilo po vsem, kar je biflo med njima, nemogoče. In Horst bi ji i veseljem vse poplačal za kar inu je prej rekla — da naj dela.
V Zdi «e mi, da nimaš nikakega smisla za moj predlog, da ee obrneš na svojega brata? No, potetn pa moraš svoje stanovanje dati v najem in moraš za sebe obdržati samo dve pobi!" pripomni Frida. "Ali pa napravi lepotični salon, na to se zastopi«. Imaš tudi spretnost in okus za gam i ran je klobukov. Pa tudi nakit; goepoda Mobiusa je dragocen. Nekaj boa ,ze našla. Toda mene prav nič ne veseli, da bi trpela za tvojo mespamet, V svoji slepi ljubezni do Walaberga «i agu)bi'la vsako raneodnost In tako je, ako se starejših žena še enkrat loti neumna-strast!"
. otoa« gospe Otrlije se pri teh zaničevalnili beswlah njene hčere razlije vroča rdečica.
"Zakaj pa si Walaberga pripeljala v,našo hišo?"
"Pmv gotovo ne zato, da bi ee ti vanj zaljubila, temveč xer je Fladungov sorodnik in zelo zabaven. Toda brez vsakega pomena je, da bi se o tem razgovarjali. Dejstvo je da si svojeilepo premoženje zažpekulirala. - Sedaj pa moraš no-
posledtce! - K sreči sem jaz preskrMjena - kajti edina dedinja sem po svojem očetu! Poleg tega pa imam še dvajset tiaoe mark katere mi je zapustil gospod Mobuifl za balo."
Plaho poglena gospa Otilija pri teh besedah vstran. * aiko s Soraucm me bo nič, se moram držati Fla dUJiga - kajti sedaj se hočem omožiti! Kot ie na imam po polnoma drugačno svobodo. Papa kaj lahko plača Fladun gove dolgove in nam še meaečno mora plačevati. Za koga pa drugače dela, kot za mene--"
* ,a'4Kak° ^la<ino znaii n^wati. Frida. Ko sem bila j*
i/	8CTn ma,° bo1,j idealno mislila,"
, .	neumnosti niso za mene — to je samo nepo
fi>4t>iw lbreme. Zakaj bi m s ton clbteževala misli in srce?"
Misli ID srce! Take besede v tvojih ustih;" priponin" pikro glOCpa Otilija. "Kako nenavadno zvene pri tebi k nwnail mč«ar takega--"
"Ali pa si s tam kaj bagwta? Jaz 8em samo posjedica Ko^bi.lijBjela srce in kaj smisla, bi bila dru-Opomin jam se saxno na odo zadevo o nakitu.''
ski čolniček, mar\*eč sem hitel J1*.. . • . , • od kraja do kraja in iskal člo- na^^PTn_ll1ltel T^tpm d1°; veka, ki !bi mi hotel pomagati,
nekaj hipov skopal . ....... ,
Naglo sem planil%v vodo, še kor katerikoli drugi državi.
V zadnjih osmih letih je po-
da bi študiral.
Tedaj se je zame zavziel pokojni predalt Afatej Merkle, ki je bil talkrat kaplan v fari Gro-nebach. Celi dve leti zapored me je zase'bno poučeval ter me tako vneto prpravljal, da sem že čez dve leti lahko bil sprejet v gimnazijo. Delo ni bilo lahko, pa tudi ne brezuspešno, ftez pet let največjega .pomanjkanja in naporov pa sem bil telesno in duševno strt. Nekoč je prišel pome v mesto moj oče. In še danes sJišinn besede krčmarja, pri katerem 'sva počivala: "Tkalec," je dejal, danels ste po svojega študenta zadnjikrat prišli." In ta kramar ni Ibil edini, ki je tako mas-
mov v gorko sobo. Ta mrzla vaja mi nikdar ni škodovala. Kakor pa sem mislil, mi tudi koristila ni veliko.
Leta 1850 sem prišel v Geor-gianum v Monakovo, kjer je bilo semenišče. Tam sem našel ubogega študenta,( ki ise mu je še mnogo slabše godilo kakor meni.) Zavodov zdravnik mu ni hotel napisati zdravstvenega spričevala, da bi bil fant lahko dobil tako imenovani "titulus mensae", to se pravi, d^ bi bil v zavodu lahko imel hrano in stanovanje. Zdravnik je rekel, da ta fant ne bo več dolgo živel, zato mu tega spričevala ne da. Sedaj sem imel ljubega tovariša. Zaupal sem mu skrivnost. moje knjižice iin malto sva
mar ni ion enini, ki je iako mas-	v, V ...... ......... T
lil in govoril. Sloveč, vojaški ^a ^vla kar za stavo poskii-
• i sati. Posledica je bila, na ,ie
moj prijatelj v kratkem dobil
od zdravnika zaželjeno Zflrav-
adravnik je bil takrat velik prijatelj ljudi in pomočnik reve-•žev. Predzadnje leto mojih gimnazijskih študij me je 90 krat oibiskal, zadnje leto pa gotovo vsaj stokrat. Rad bi ni i bil pomagal, toda hiral sem tako naglo, da mi vsa njegova zdravniška znalnoet ni mogla po maga/ti. Sam sem že obupal ter sem na tihem mislil le na
svoj bližnji konec.
t
Da bi se raatresel in razvedril, sem rad listal po knjigah. Slučaj — uporabljam to vieč-
stveno spričevalo ter še danes živi.
Jaz sem se vedno bolj krepil, sem postal duhovnik ter v tem svetem poklicu živim že celih 38 let. Moji prijatelji se mi laskajo in pravijo, da še danes, ko sem že 70 let star, občudujejo moč mojega glasu in mojo telesno silo. Voda mi je ostala zvesto preiizfkušeni prijatelj, Kdo naj mi zameri, če tudi jaz ostajam Z\Vst njej."
menila trgovina z Rusijo za vsakogar — izgubo. Prišlo je celo tako daleč, da so Nemci dobnvljaii Rusiji stroje za ceno sinovega jekla, druge dr /ave pa so jim komiku ri rale celo pri tej ceni in prodajale Rusi ji svoje izdelke na upanje. Toda, karkoli Rusi prodali drugim državam, je bilo pro-dann vselej za gotovino. Rusi so kupovali inozemsko blago v začetku na dveletno obročno odplačilo, poaneje na petlet-ro in zadnja leta celo na 10-ietno. Razen tega je sklenil Ros"ngolz izdatna posojila v Nemčiji, na fehoslovaškem in v Angliji in poskrbel za njo garaneijo vlad samih teh držav.
Rosengolz je delal na primitivni, .toda pravilni podlagi: Svet je v krizi in da bi države preskrbele svojim delavcem delo, so pripravljene na največje žrtve. Zdaj v mirni dobi nam nrodajo ivse pod pogoji, ki jim jih predlagamo sami. Ce bi pa bili prisiljeni začeti vojno, bi itfun prodajali le za gotovino, to je za devize ip zlato. Zato bomo torej kupovali nn upanje, da si bomo devize in zlato prihranil za primer voj ne.
Z^aj, V o je Rosengolz padel,
10. julija: Vulcanla v Trst
14. julija: Noruiaudie v Havre Aquitanla v Cherbourg Manhattan v Havre
17. Rex v Genoa
Bremen v Bremen 2J. julija:
Berengaria v Cherbourg a. julija: K17KOPA v BREMEN
24. julija: Saturnla v Trst Cbainplaln v Havre
.'8. julija: Washington v Havre Q'leen Mary v Cherbourg 20. Julija:
lie de Prance v Havre 31. julija: Coote (11 Savola v Genoa
3.	avgusta: Bremen v Bremen
4.	avgusta: Atpiitaiiia v Cherbourg Xormandle v Havre
strokovnjak' trde, da ima Rr-sija v zalogi za 1.2 miljonov zlatih rubljev zlata in za 3 milijone zlatih rubljev deviz, Pri vsem tem pa Rusija ne plačuje svojih dolgov nikdar z devizami iin ne z zlatom, tem več s svojim blagom.
Toda to je lo zaloga. Razen tega je prva petletka, ki je veljala 34 milijard zlatih rubljev izve;1 ena do 80% z uvoženim
0. avgusta: De Grasse v Havre
7. avgustr: Bex ? (lenoa
10.	avgusta: Kuropu v Bremen
11.	avgusta:
Queen Mary v Cherbourg 14. avgusta: Vulcauia v Trst Champlain v Havre 18. avgusta: Normandie v Havre Aquitanla v Cherbourg 1!). avgusta:
Bremen v Bremen 21. avgusta: Paris v Havre Conte dl Savola v Genoa Barengaria v Cherbourg i'4. avgusta:
Borna v Genoa LTt avgusta.
Queen Mary v Cherbourg 26. avgusta:
lie de France v Havre Europa v Bremen 28. avgusta: Lafayette v Havre Saturnla v Trst
blagimi, druga petletka je pa veljala M miljard in bila je plačana do 30% z uvoženim blagom. Petletki sta bili plačilni z izvozom, ki ga je organiziral Rosengolz.
Mož, ki je vse to dosegel s svojimi sposobnostmi, je bil daj odstavljen, in če *so londonske vesti resnične, čaka ua usmrtitev zaradi izdajstva.
NARODNA GARDA
•yasaa važno za naročnike
Poleg naslova je ita.vidno do hdaj in«ate plaJsano naročnino. Prva BterMku pomeni mesec, druga dan in tret]* pa :eto. Da nam prihra-oKe nepotrebnega dela lu stroSkov, Vas prosimo, da skuAate narofinl-no pravoCasnc poravnati. Pofiljite naroCnino jaravnost nam ali jo pa plačajte naSetnu zastopniku v Vafiem kraju «11 pa kateremu ltmed lastoplkov, kojlh Imeoa su tiskana t debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tudi druge naselbine, kjer je kaj naftih rojakov naseljenih.
veČina ter zastopnikom ima v zalogi tudi koledarje in
«*ratike; če ne jhi pa za vas narobe. — zato obiščete
ZASTOPNIKA, ČE KAJ POTREBUJETE_
-----

Več močnih oddelkov narodna garde je dospelo v Warren, Ohio, kjer jc prišlo do krvarvih iz |	" *	" fredov med staxkarji in etavkokazl
CAL1FORNJ4: San Francisco, Jacob
COLORADO: Pueblo. Peter Cullg. A. Batttt Walsenburg, M. J. Barak
INDIANA: Indianapolis, Fr. Top—Hi .
•LLINOIS: Chicago, J. Bevčl*, J. Lukanlch Cicero, J. Fabian (Chicago, CW «
In Hllnola) Juliet, Mary Bambich , La Salle, J. Kpellch y Maacontab, Frank Angnatln
North Chicago in Waukegan, M §•
thiaa War&ek maryland: ' Kitamlller. Fr. VodoplvM
MICHIGAN: Detroit, L. Plankar
MINNESOTA: Chlabolm. Crank Goule Ely. Jos. J. Pesbei Kveleth, Loalt Ooaie
OI Uteri, Umis Vessel Hilililng, JoL.1 PnvAe
' Virglna, Frank Brvatlcb JNTANA:
Roundup, M. M. Panlan Washoe, L. Champa
VBBRABKA:
Omaha, P. Brodarfok NEW TORE: Oowanda, Karl utflt Falls.
OHIO: Barberton, Frank Trsaa Cleveland, Anton Bobek, Chna. Karl« linger, Jacob Ranlk John Blapolk Glrard, Anton Nagoda Lorain, Louis Balant, John Kiv*H Youngstown, An too Klkalj •REGON:
Oregon City, Ore„ J. Eobiar
! PENNSYLVANIA:
Bessemer, John Jevnlkar
B rough ton, Anton Ipavaa Conemangh, J. Bra—vas ' Coverdale in okolica, Mrs, Ivana Rupoik Export Lnuls Farrel, Jerry Okorn Forest City, Greensbnrg, Frank Novak Johnstown, John Polanti
Krayn, Ant. Taulalj Loserne, Frank Ballocb Midway, John žnst Pittsburgh In okolica, Philip Prafir hillp Pngar steelton, A. Hran Turtle Creek, Fr. Bchlfrer Went Newton. Joatpb Jovns j IflCONSIN;
Milwaukee, West AUls, Fr. Sheboygan, YOU ING: Kock Springs, DlamondviUe, Jon RoUcb
Vsak
ta, katar« Ja p*Jal
MAYA