209. StevlIRn. v v Luminu, w petek 11 septembra 19ZZ. Uto U. Ichalm vsftk dan popoldne, Izvseartl nadalje ta prozaik*. etit vrsta 2 D; notice, poslano, Izjave, reklame, preklid petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe bescd) 75 o. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloli znamka za odgovor. VpravnUtTO „81ov. Naroda" In ^Narodna tiskara«" Kaalltv« oUoa at 9, prlUično. — Teltlan At. 304. Uradaftatvo „Slov. Mar*««" Knaflava ultoa At. S, L. aadatropja TtUIon *ter. 34. Popis« a»r«|«ma 1« pod^lsaoa in sad ostao lraaaovaao« ?)SaT* Rokopl»o*# %• nm vrač«. ~?M V Posamszn^ Stavilka: "•■ v Jugoslaviji navadi a dii 75 par9 itedalie 1 O v Inozemstvu navađno d*i 10, nedelje 1*25 O PoStnlita platana v gotovini. „Slsvsaski Narod" vol|a v L'nbVcnl I*. ?3 ro*t«: V Jngoalaviii: v inoxemEt*2i eeloletno naprej plačan . D 120-— ce'olctno......D 216'— polktno........60'— polletno....... 106'— 3 mesečno.,,... , 30-— 3 mesečno...... 54*— 1 . ......10-— 1 . .......1 • — Pri morebttnem povišanju se imi daljši naročnJna doplačati. Novi naročniki naj poSljcjo v prvič nnrol'irm vedno -:%-./" po nikr?n:?I Na amo pismena naručila bičz posla ive demna se ne morc;r.o ozinui. Tretje zasedanje društva narodov- Kakor zahtevajo statuti, se je začelo tretje zasedanje Društva na-rodov prošli teden v Ženevi v veliki Salle des Rćformations. Zalostna in prazna je ta dvorana — tako piše »Journal des Debats« — še bolj kot kaka cerkev. Kakor se spodobi v pobožni Ženevi, sta se vršila v nede-Ijo dva impozantna cerkvena obreda, v katoliški cerkvi je čital ponti-fikalno maso msgr. Besson, škof lausanski in ženevski, med tem ko je v historični katedrali sv. Petra, ki je rezervirana za protestantsko bogoslužje, imel nagovor nadškof can-terburvški. Baje se ta cerkveni dostojanstvenik precej zanima za politiko In je glavna oseba gibanja, kl skuša približati anglikansko cerkev grško pravoslavni in jih tako združiti. Najprvo je Lord Balfour čital z lece razna besedila sv. pisma, nato pa je pričel nadškof z govorom. Med drugim je rekel, da ima zaupanje v stoletje, v katerem živimo, ki je bolj zmo^no kakor katerekoli si bodi prejšnje stoletje, razumevatl smisel besedi: kraljestvo božje med ljudmi Da bo pa prišlo to kraljestvo božje, za to se pošteno trudi Društvo naro-dov. In da pokaže svoje zaupanje v njegov trud, je prišel ta cerkveni (losManstvenik v Ženevo. Pri prvi seji Društva je bit pri tajni volitvi Imenovan s 42 od 44 glasov za predsednika M. Edwards, čilski "delegat, kl se je zahvalil za čast, katera se je s tem izkazala latinski Amerikl in izjavil, da hoče nadalje delovati v duhu, ki je vladal pri prvih dveh zasedanjih, da se kon-solidirajo in spravijo v isto smer vsi organizmi, po katerih se je že propagirala idejo vesoljnega sodelovanja. Nato se je sestavilo šest velikih Eomisij in so se jim izvolili predsed-niki in sicer: 1. konstitucionelne in pravne za-deve (Scialoja, It.), 2. tehnična organizacija In du-Sevna kooperacija (Chodsko, Poljska), 3. zmanjšanje oboroženja (Tor- rientes, Cuba), 4. denarni proračun (Zahle, Danska), 5. socialne in humanitarne zade-ve (Fielding, Canada), 6. politične zadeve (Loudon, Nizozemska). Tuđi ekonomski komite Društva narodov se je sestal in izvolil za svojega predsednika Francoza Serruysa. Nato se je bavil s vprašanjem, kako sklicati in organizirati mednarodno konferenco, katere namen bi bil uvesti v zakonodajstva različnih držav čim enotnejše principe za menice. I Ravnotako hoče ta komite sklicati mednarodno carinsko konferenco. Prve seje Društva narodov nišo bile preveč zanimive. Tako velika skupščina ne more takoj začeti z razpravijanjem glavnih vprašanj, treba je nekaj časa, dokler se ljudje prilagodijo drug drugemu, saj so od-poslanci nad 40 različnih narodov in so prišli od vseh štirih vetrov sveta. Po Čitanju glavnega zapisnika o delovanju Društvenega sveta in tajništva je prvi govoril albanski delegat, ki je izjavil, da se ima njegova država zahvaliti samo Društvu narodov, da so se resila silno težavna vprašanja njenega priznanja in ure-dirve. In to je res. Nihče bi danes ne mogel več zlobno trditi, da je Društvo narodov za nič. V tren slučajih je bila njegova intervencija odločil-na, v vprašanjih Gornje šlezije, Alandskih otokov in Albanije, ki bi lahko postali povod neskončnim konfliktom. Katera institucija bi mogla v tako kratkem času pokazati take uspehe? Dejstvo je tembolj očivid-no, ker Društvu ni nobeno sredstvo intervencije na razpolago. Doprine-sel se je torej dokaz, da more med-narodna organizacija te vrste pod gotovim! pogoji resiti probleme, ki se nišo dali urediti po navadnih diplomatskih metodah in ki bi lahko provzročili velik nered. To bi zado-stovalo za dokaz, da je Društvo narodov potrebno in da se prepričajo vsi razumni ljudje, da ga je treba konsolidirati in razširiti. Za albanskim delegatom je govoril južnoafrikanski profesor Mur-ray o rezultatih nove metode, ki jo je odobril svet Društva 25. oktobra lanskega leta za odobravanje vprašanja narodnih manjšin. Ta metoda sodelovanja, je rekel, je prav primerna, toda ni imela vedno uspeha. Zato je prosil, naj se posebna komisija bavi s to zadevo. Pri volitvi nadomestnih pred-sednikov je bilo število volilcev 44 (torej absolutna većina 23). Izvoljeni so bili: Lord Balfour (Velika Britanija) s 36 glasovi. O. lianotaux (Francija) j 38 glasovi. G. Gomez (Portugalska) s 37 glasovi. G. Branting (Švedska) s 33 glasovi, G. Gimeno (Spanska) s 29 glasovi. G. Nlnčlć (Jugoslavija) s 24 glasovi. Nato se je nadaljevalo razprav-lianje o delu Društvenega sveta. G. Radev je v imenu holerarske delegacije zahvalil ta svčt za njegovo po-mirjevalno delovanje v konfliktu, ki je nastal koncem pomladi med njegovo domovino in njenimi sosedi. Kar se tiče vprašanja narodnih manjšin, je mnenja. da je njih dolžnost, da sprejmejo Murravjev predlog, ka-tereira namen je podpreti akcijo sveta. Neodvisnost Bolgarske ni priza-deto po dejstvu kontrole Društva narodov, ki izhaja iz nas samih. Za nji mje govoril Anglež Lord Pobert Cecil, kateremu so burno ploskali. Potrdil je, da se je ugled Društva narodov izza zadnjega za-sedanfa povečal. Clovek mora obču-dovati obširnost dela, ki ga je izvrši! njegov svet. Konflikti med balkan-skimi državami so Vili z lahkoto poravnani po akciji Društva narodov, kar bi se nam pred dvajsetimi leti zdela prava utopija. Nato sta se na dolgo obravna-vali dve vprašanji, o prvem, namreč o Avstriji, je naš list že pisal, drugo j pa, vprašanje sprejetja Madžarske v \ Društvo narodov za nas ni nič manj ■ važno in zanimivo. Lansko leto je Madžarska prvič napravila prošnjo za vstop v Društvo narodov in je poslala v Zenevo grofa Apponvja, da osebno podpira to prošnjo. Apponvi je imeniten govornik. Na hodnikih Društva narodov se je z vso vnemo boril, da doseže svoj cilj, a brezuspešno: reklo se mu je, naj priđe zopet prihodnje leto, to je 1922. Dosegel ni lani ničesar, ker so spoznali, da hoče Madžarska samo zato vstopiti v Društvo narodov, da ' 2meša karte (vštevši tuđi zemijepis-ne) in ne da uredi težkoče s sosed-nimi državarni. Znano je, da je grof Apponvi eden glavnih vodile'jev madžarskih legitimistrAr in da je bila njegova nnjsrčnej.sa zelja, da se raz- | kraij Karei vrne na prcstol. Ko se je ! lani Apponyi ves nezadovoljen vra- ! čal iz Ženeve domov, je rekel, da ] Madžarska brezdvomno ne bo več I sknšaia pristopiti Društvo narodov. i A preteklo je leto dni in Madžarska | spet trka na vrata. Topot pa ni po- ] slala grofa Apponvja pred visoke ženevske delegate, temveč oficijelno osebnost, ki je mnocro bolj kvalificirana in poklicana za to. da napravi vidno bolj uhođen vtis. To je gr^f Banffv, madžarski minister zuranjih zadev. Nad teden dtii je že v Zencvi in rdeče-belo-zelena trobojnlca vi-hra na balkonu hotela, kjcr se je na-stanil. Grof je mož v najboljših letili, veleposc3tnik v Transsilvanlji, na-dirjen dramatski pisatelj in slikar. Francos:ki govori izbonio. Zdi se, da mala antanta ne bn več tako zelo nasprotovala spro;err:!t Madžarske kot lani. Vsaj dr. Beneš je baje tnnenja, da se bodo dala čc-ško-madžnrska nasprotja nino^n l.i-žie resili z Madžarsko, ki je član Društva narodov, k^kor z Madžarsko, ki je ostala pred vratini. Iz tc^a se razvidi, kako dalekoviden je ta češkoslovaŠki minister. In če m* bo dr. Bereš več nasprntovnl r.preje-Tiii Madžarske, sledita morda .Incosir-vija in RniTumska n;cc:nvon:M zcrlcd'i. :T- j sTL, *dj \r?i v^>» taž? v.nj" a rfk ? >ir wL &h *^ u .?.-<54 n ." u £?. £: r^A i- JUL & *i~% r* ■ »Bueri^che Zeituns« je dne 4. t. m. priobčila članek, ki je vreden, da ž njim seznanimo našo javnost. Pod naslovom »Jugoslovenska zveza v Bueru« piše: Ko smo pred nekai tedni javili, da se je v Bueru ustanovilo jugoslovensko de-Iavsko društvo in v zvezi s tem zabele-žili dejstvo, da pripravljalo Slovenci ustanovitev svojih sol, je ta notica š!a po vseh listih, ki so jo semtertja komentirali s pripombo, da je v tem sloven-skem pokretu opažati protinemško propagando. Nič ni bolj napačno kakor to. Pripisovati je splošnemu neznanju ju-goslovenskih razmer v nemški javnosti, da se je moglo razširiti takšno nazira-nje. V kraljevini Srbov, Hrvatov in Slo-vencev — to je poln naslov pod imenom Jugoslavija znane ali neznane države, ki se je na jugovzhodu Evrope vzbudila k močnemu življenju — žive razun treh j glavnih narodov, ki jo tvorijo, še druga ; plemena, med njimi tuđi 500.000 Nem-cev, ki vživajo tamkaj popolno državno zaščito in lahko svojo deco vzgoju-jejo tuđi v nemških šolah. Omenjajo pri tem mosta Maribor, Ljubliano, Celje. Ptuj in Kočcvje, kjer obstoja ćelo nemški jezikovni otok. Z ozirom na to bi že pamet vele vala. da bi ne pobijali ustanovitve slovenskih šol na ruhrskem ozemlju. Ako se sklicujcmo z ozirom na svoje nemske brate na zaščito narodno-stnih manjšin. potem ne smemo sami pri nas doma sovražno nastopati proti drugim narodnim manjšinain. S Slovenci f nas vezeno močn! kiTltnrni «tiki. Opnzr.r-jamo pri tem na slovensko r»aroi!iTo literaturo, v kateri se je od nokdaj moč-no uvcljavlial vpliv nem^k1"1! pesnikov in nv.sleccv. Slovenci so većinama ve-§Či norrškcpra jezika in rem^či^a se često rabi v mnogih boljših slovenskih rodbinah. Za zblizanje obeh dezela de-luje v novejSem času s posebno vnerno r.emsko-ju^oslovenska družba v Frank-nirtu na Majni. Tuđi v Morakovem že obstoja takšna družba in nedavno so rudi v Berlinu osnovali nemško - jiTffo-slovensko društvo. Naše industrijsko ozemlje Ima s Slovenci Še posebno tesne zveze: Ai\ greš z nami na sejm, da se povc*c!?mo v bratski edinosti?c Peter ft vaga se je ponosno vzravnal in je mol^ni. "Tovnn^f so bili nH»nan! in nišo vedeli, kaj bi ukrenili. Bil pa je med njimi eden, ki je igral kitaro, drugi klarinet, tretji spet nekaj drugega, le takega ni bilo, ki bi bil igral gr> sli. Ko so premislili vse to, jih je ob-šlo mogočno spoznanje. Peter Šva-ga igra gosli! »Peter, dragi Peter, pojdi z nami, da zaigramo na velesejmu! Pokažimo, kaj premore kranjska kri! Pojdi, Peter, in bodi naš mojster in vodnik!« Tedaj so se Petru raztegnila usta, vse mu je šio na smeh, in s prijaznim glasom je razložit: »Ako je pa tako, potem pojdem, ne zaradi sebe, ne zaradi vas, am-pnk zaradi glasbe, to se pravi, zavolio svoje drage vijoline, ki me že toliko ?asa spremija po življenja vi-jn^n^tih ste7ah. Prijatelji in tovariši moji, pojdite vsak na svoj dom, pri-prnvite vsak svoj instrument in me pokličite. Jaz sem gotov in vedno pripravljen U T?ko je bilo skienjeno Tn §e tt-sti večer fe priredit Peter Sva ga na sejfmu s štirimi svojfmi tovariS! koncert. Kaj »Matica«, kaj onera, Cerln in vsi Junaki, ko Peter Svaea stopi v svet, ste vi samo prostaki! Vse živi na njem. vse se tfMJe, utriplje, vse delu je! Tn Peter Svaga svira, dirigira, vodi, da mu lije znoi cur-koma s 2e1a, vendar n!« za hip ne fzpruM dostojanstva, kaičrSnecra Je t^e^^ v Lfuhtfanl đo^reml1 nmetnflni. Na levo stran pogleda le z levim očesom, na desno le z desnim, na-zaj se ne okrene nikoli, naprej nikoli ne strmi. Občinstvo, fci se zbira v paviljonu, je obsedeno od vinskih duhov in ravno v tistem stadiju, ko je clovek sposoben za uživanje višje in naj-višje umetnosti. »Gospod direktor,« se rine kavalir z buteljko k Petru Švagi, »še eno prosim. Krasno, gospod direktor, nebesko!« In kavalir postavi dragocen dar na mizo. Peter Sva ga se niti ne ozre po tem crvu vsakdanjega kova, tem-reč z levim očesom pomežikne tova-rišu, ki igra kitaro. Tovariš razume, odpre steklenico in natoči vsem, ko-likor je timetnikov. Peter Švaga s pobožnostjo prime čašo, pokusi in motci. Potem izpije, drugič, tretjič — In stektenica je prazna. Oostje čakajo, kavalir se klanja in suce, ko-Hkor mu dopuščajo uporne noge, toda Peter Švaga niti ne trene, kaj Sele, da bi dal znamenje za nov komad! Ker le ni nič, se zgane med oti-činstvom In rejen trgovec prikorači med umetnike. Dve buteljkl sta nje-jrov pokton. Ko sta prazni tuđi p đve, se Svaea zwne in nov komad se oglasi. Peter Švajra Je zopet na viSku in ostane na viSlču, ko Je že zdavnaj daleč pninoč. Te'daJ so ope-??a1e njeenve moči. rok^ mu je ornah-nila in Iok je padel na tla. To je bilo znamenje. Prijatelji in tovariši so pospravili instrumente, Peter je za-vil gosli v platno in vsa družba je od jad rala. »Kaj že odhajate, gospod kapelnik?« »Gospod direktor, menda nas vendar še ne boste zapustili?« Peter Švaga ne vidi nič in ne sliši nič. arnpak gre s tovariši, koli-kor more junaško, naravnost proti izhodu. Težke misli ga obliajajo, imenitne ini sli o umetnnsti in o zma-gl talenta. V glavi mu šumi, vendar ve, da je on pravzaprav tista i meni tna cs, ki se suce življenje vsega sejma okrog nje. Vsi so veseli, kjer se prikaže on, vsi so žalostni, ko jih on zapusti. Nocoj bi ga bila morala videti Gini, nezvesta in nestalna Gini! V tem trenutku se zadene ob Petra z dežnikom tovariš, ki ga muči vinsko breme. »Kaj, ti bos mene!?« se razjari Švaga. »Nikar. tovariš, nikar!« »Joj, Peter, ne bodi hud, saj si naš vo'dnik!« »Slištš, Peter!« »Nič ne sliSim! Jaz sem Peter švaga, vsega življenja os! Kdor ni z menoj, je zoper mene, kdor je zo-per mene —« V tem zamahne z violino m lop-ne nerodnega tovariša po hrbtn ž njo. V platnu zaječi, tovariš zastoka, Peter Švaga pa zakrili in lopne na tla ter pokoplje gosli pod težo svojega precej obiic^a telesa. S tem je spor poravnan in čast Petra Švage popclnoma rešena. Tovariši Ra dvignejo in mu ljubcznivo pomagajo domov, prav do veznih vrat. Zmagoslavno priroma Peter Švaga v svojo sobo. tre?či gosli na tla in se zlekne na posteljo. V div-jein vrtincu se mu tepejo najpreser-nejše misli po glavi, dokler ga ne resi usmiljeni spanec vsoh hujšfh nadlog. Ko se Peter Švaga zjutraj probudi, z začndenjem opazi, da snoči ni slekel obleke. Gleda, gleda in vidi, da je poln blata. Vraga, Peter, kaj pa je z nama? Glava je težka tn tako ončuttji-va, da jo komaj premika. Misti .so medle, spomin odpoveduje službo in vse je narobe. Z naporom se Peter Švaea v tej stiski domisli svojih gosli. Dostikrat so ga že tolažile, za-kaj ga ne bi še danes? Hitro seže, odpre, odmota — Joj! Kup razpočenih deščic se mu roga nasproti. »To je torej đeleŽ umetnostt,« spozna Peter Švaga v obupu in se sesede na stol, da v spokornl poniznosti počaka pridige, ki mu jo bo1 privosčfla skrbna mati. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD« dne 15. septembra i*22. Stev. 209. eru«. Za pređseđnlka je bfl Izvoljen *. f Pavel Bolha, Buer - Erle, kl se je te dni napotil na daliio potovanjd ? Jugosla-vijo. Zveza ima namen zastopatl Jugo-slovene v kultumem in socijalnem osini pred nemšklmi in domačimi oblast-nljaml. Gojiti hoča družabno fivljenjt ] z izključitvijo vsakcja političnega udej- i stvovanja. Razvoj te zveze zasledujemo z zanimanjem in se nadejamo, da bo mnogo pripomogel k zbližanju med j Nemčijo in Jugoslavijo, ki je za obedve j stranki največje važnosti«. — PoSiffSise uesfl. = Beogradska »Pravda« in dr. Rav-nlhar. » Pravdac piše: »Na zagrebškem kongresu je dr. Ravnihar, bivši podpred-sednik demokratske stranke v Sloveniji, napađel DraŠkovićevo »obznano«. To je nekorektnost, ki ji ni para in ki jo moramo obsojati.« »Pravda« očivid- i no zamenja g. dr. Rostoharja, ki je go-voril o »obznani«, z g. dr. Ravniharjem, ki na kongresu sploh n i nastopil k o t ! jgo v o r nik. j = Najboljše sredstvo za narodno j jedinstvo. Beogradski »Preporod« pra- j yi, da je najboljše sredstvo, da se ustvari narodno jedinstvo, tole: »Pričnimo takoj z zgradbo Kvarnerske železnice; izgradimo luke \% Martinščici, Bakru, Cirkvenici in Senju; zvežimo % unsko progo Dalmacijo s Hrvatsko; z zgradbo par mostov preko Tise zvežimo Banat z Bačko; z mostom pri Smederevu in Beogradu Srbijo z Banatom; s progo Lazarevac - Beograd in Uzice - Vardi-Ste zvežimo Beograd in preko njega vso Vojvodino, če tuđi po ozkotlrnl ieiez-nici z Dalmacijo in Jadranskim mor-j«m. Zvežimo Slovenijo po direktni pro-gi preko našega ozemlja z Jadranskim modem. Pričnimo Čimpreje graditi glavno jadransko progo po dolini Drine Pod Savnikom preko Crne gore do Kotora, fcezidajmo progo Nlš - Prokuplje, Koso-ivo, Metohija in Skader. Z drugimi bese-ftami povedano: preprežimo t»o državo 9 železniškimi tirt, da lahko v ▼sakem fcasu v vsak kraj spravimo to, kar se potrebuje in da lahko Izvažamo iz vsa-jkega kraja ono, kar ima odveč. IstoČa-sno uredimo na drugi strani definitivno agrarne odnošaje v državi; nveljavimo ivn najpreje zakone o zavarovanju PO-jjedeljcev pred točo, sulo in iivinjsklmi fcoleznimi; uredimo le cnkrat vprala- j •nje o kreditu poljedeljcem, spravimo % i rovimi direktnimi progresivnim! davki 'državni proračun v ravnotežje; zmani-šajmo Stevilo uradnikov na polovico, da moremo one, ki ostanejo v službi po-žteno plaćati Dajmo polno svobodo trgovini in pospešujmo z vsemi silami razboj industrije, da se s tem zmanjša nvoz Iz inozemstva, ki nam izpodkopuje vred-tiost našega denarja.« — Priznati je treba, da bi v državi tako] zavladalo splošno zadovoljstvo* ako bi se izvedli ysi ti nacrti. Splošna zadovoljnost pa Jo prvi pogoi, kakor se to tuđi čudno sliSi, za. narodno jedinstvo. = Stallšče ministra «a soo. politiko. Na včerajšnji seil min. sveta ila včerajšnji seji minlstrskega sveta :?e bilo v prvi vrsti v razpravi pomi-loščenje na smrt obsojenih oseb. Po* nriloščeni so blfi nekateri zločinci. Ministrski svet je pa dalje razprav* ljal tuđi o zadevi đr. Zerjava. Vpra-|anje zakona o pobijanja dragrinje se \ je odstavilo z đnevnega reda, ker ni f>il prisoten minister za socijalno po- ; lltiko. Po poročilih iz Ljubljane Je \ fcinister Hr. Gregor Zerjav zopet fcbolel in Je postalo vprašanje nje-:tipre demisije zopet akttielno. Neka-'feri član! so za to, rđa se imenuje ministru za soclalno politiko namest-plka, drugi so pa za to, da poda do-inisijo. :* = Položaj v ddm5BHttflfK6ni ktntrtL .J2* Beograda poročajo: Se tekom tcdna >e sestanejo demokratski poslanci da iJKupno z glavnim strankftiini odborom IpnCno sklenejo, al! se naj udelelba Itjubovega predsednlka Davidovlča, dr. tyeljkoviča In ostalih »oslancev na za-fcfrebškem kongresu odobri ali ne. Ako SfeČlna ob«odi Dovtdovlčev korak, bo s 'pm rainister Pribičević dobil satisfak- I «jo in ostane v strank!. Ako pa većina x demokratsfcem klubu m v glavnera nđboru odobri Dovidoviće* nastop, s lemer bi bila Indirektno izrečena neza-topnica Prlbičeviću, bo le-ta izvajal i konsekvence, podal demisijo m se za- ■ enkrat umaknll iz političnega Življenja. . Svojim somfiBjenikom bo priporočal, da ostanejo še nadalje v stranki, čim se Vazmere spremene, se Priblčović zopet yrne v politično areno. = Važen polltlčen dolrdffltnt čeSko- ' Movaške republike. »Lidove Novinvc Javljajo z dne 11. i. m.f da Je bila Drušh-u narodoT v Ženevi predložena 172 strani obsegajoča knjiga CeSkoslo-VaSke republike z naslovom: »Docu-jnenfs Dlp!omatique consemantes le« ' tentatlvet de restauration dei Habs-boursres sur 1« thront do Honrric.c (V času od nov. 1919. do 1921.) Bela knjiga CeškoslovaSke republike priobčujo . 74 mpmfr Aote^9iKrtqyN*y»an^ *&*& ± v^o habsburSko propagando In nasfop madžarske politike. Vsebuje dalje dokumente, ki zadevajo diplomatično razgovore češkoslovaške republike % Mad-iarsko, malo antanto in zavezniki. ~ Proračun češkosl. republike. V proračunu za leto 1923. namerava Češkoslovaška vlada izvesti gotove velike redukcije. V glavnem se na-rlaša načelo, da se ne smejo nikakor tvišati niti davki niti ostale pristoj-bine. Po poročilu agrarnega »Ven-kova« baje namerava vlada ćelo izvesti redukcijo plač driavnim urad-nikom in učiteljem. = Poljska Je Članica male antan-te* O^Tiemn praSkemu urednikubrn-skih >L!dovih Novin« je ministrskl predsednik Pašić v AAarijanskih Lažnih podal kratko, veleznačilno situ-acijsko poročilo jrlede m.^le antente. Med drueim se je izjavil ministrski predsednik Pa?ić, c?a le mala antan-ta postala odločlieti f^fitor v po!!t!ki srednje Evrope. Na zadn'fh konfe-rencah je uspelo, da se mali antanti ponolnoma prfdmžl Polfska. Jedro male antartte pa t\Torita Če^koslova-Ška in Jugoslavija. Med vsemi dr?a-vami male antante vlada popolen spora?tim. = Vo?ni blok Turčije, ?ov. RusQe In Nemčlfe, Dopisnik »Narodnih listov« poroča iz Londona, da je vzbudila v tarnkajlnjih dipiomat'Jnih krnjih vdtko razburjenie ve*t. da Turaka pripravlja s pomočjo Rusije in Nerr»Č!je pohod v M©-Eopotamlio. V poročilu se govori, da Nemčija organizira sovjetsko vojno silo in da lahko postavilo dngodki na bližnjem vzhodu Anrlijo nepričakovano pred vojni blok Turčije, Rusije in Nem-člje, kl nai bi zlomil angleSko premoč T teh krajlh. = Konfersnce v Benetkah no bo. »Dailv News« javlja, da so se zavezniki odločili, da ne bodo sklfcsli nameravane konference v Benetkah, na kateri bi ?e Imelo razpravijati o ureditvl orljent^kejra vpra^anja. = Povratek Venlzelosa t domovino. Listi poročajo, da je dobH bivši grškl min. nred^ednik Vem'reln^ iz Aten povabilo, r\a] se rermidoma vme v domovino, naši je Venirelos svoječasno slovesno irjavil, da ?c ra trajno rapusti! svojo domovino In da se nikdar več ne povrne. ?e je ren-d^rle ndločiT. đa se odrove temm r«-Mln. Ven!ze?os orfnotrife v A*vn* *q t neka! ćnvh. Splo^rto se pričakuje, da se In-al* Konst^ntfn odnore pr©-stolu na korist svojemu sinu še pred prihodom Venizelosa. = Raz£la*ftev an^le^kc^a nro-tektorata n?»d Pa!estlno. Dne 11. t. m. ie bila izvršena proklamaclia britan-ske 8me II biti Madžarska sprtfeta t Zvezo narođov? Tako vpralujejo č«-Iki listi, ki poročaio, da so Horthvjevi častniki pripravljali atentat ne samo na romunskega in jugoslovenskega kralja, temveč tud! na prezidenta Masaryka in dr. Benela. Romunski policiji se Je po-jrečilo preprečiti atentat. Zveza naro-dov bo te dni razpravljala o spreieirm Madžarske. Ore tu o državi, ki ni samo pribežišče vseh sovražnikov. reakcije in nasilja, temveč je vet čas svojega ob-stanka ogroiala mir \n kulturni razvoj sosednih držav. Ali je mogoče. da ta država postane član organizacije držav, ki jim je glavni cilj obraniti mir, dokler bo sedanji Horthjjev režim neprestoo Ogrožal ta mir? 3E BoUšeTKlEa troboda. Đerllaska Informativna pisama ruskih soeiml - revo-lucljonarjev poroča, da }a na thod« p«tro-gradskega komunlstičncga sovjeta Zinov-jcv (predsednik Izvrievalncga odbort III. Internaciionale) opotarjal komuniste, naj intenzivno slede ra menjševlkl In sociial-revolncilonarjl, M se pripravljalo na politično akcijo. Najmanili nemiri raas, bodfsl li katcregakoU Tiroka, morajo biti takoi satrti. =- Kobm ttmrkm poiMith MacieraeeT oa Poljskem. Stavka poStnih namelčenccv, kl so ]« začela 6. t. m. v VarJari, se jt fasšlrlia po cell Poljski. Stavke so se ud»-Jfi## uslujtt^ooci pošte, Jttegraia te jtf^ fona. TtlegrafiČJio slulbo ▼ VarSavt |e previdio vojaStvo. StavkujoČl so lahterall od driavt 60 milijard, kar ja pri sedanjem flnancntm položaju Poljske ■emofoče. Ml-Blstrstvo post je prlilo z sa&topnikl stav-kujočih do sporazuma In stavka je reš^na mirnim potom. Gospodarstvo. MlB-ster za trsoilao io iBdsstrija g. Ciner Viiovit msd i&daitrijald Sloveaije. Danes dopoldne se je vršila v prostorih trjjovske in obrtniške zbornice v Ljubljani lvonferenca indusiri-jalcev Slovenije. Q. minister je drage volje ustre^al želji Zve^e iiiilu-strijcev v Ljubljani, da začuje želje in težave na?.e industrije, ter pri^ei v spremstvu g. dr. Marna v njih sre-do. Gospoda ministra je prisrčno po-zdravil predsednik Ivan Knez. Nato je gospod minister v krasnem giivoru ob občnem pritrjevanju poudarjal gospodarsko važnost industrije v Sloveniji za obnovo in povzdigo na^e domovine ter navedel stvari, o kojih želi osobito čuti mnenje na^e industrije. Vršila se je nato obširna raz-prava, katero je otvoril g. Drajrotin liribar. O prometnih težavnh na Že-leznlci, koje 1 lokirajo promet Slo-e-nlje v ostale dele države ter o do-brem prometu podala sta g. Iv. Mo-horič in Snklje pre^ledne referate. Potem se je raspravljalo na ?el]o ?r. ministra v^prs^anje sodelov?nja tn.fe-g:a kapitala, oziroma nacionali/?cljo ▼ zemlji. V rarpravo so posejrli jrsr-dr. Triller, dr. \Vindlscher. dr. Marn, fnjr. Suklje. Referat o davku na vojne dobičke je podal fr. dr. Windi*cncr ter prosil jr. ministra za nodporo akcije, katero je zbornica v te] zadevi baš uvedla. !?»7pravljalo se je dalje o davku na poslovni promet ter je <3r. Winđischer oporarjal na po-treho. da se čuva kupčijske tajnosti in đa se proširi zistem pavs&llranja. Vscstransko se je r?.zpravljalo vpra-?anje nabave deviz in valut no poro-Clln i?. M. 5tik!jeta. Pazprave so se ndeležili ffpr. đr. Murnfk in D. Hribar. 0 rovern nacrtu zakona o đirektrih Pavkfh je Izpresrovoril sr. dr. Ore?:o-r!2 ii Beograda ter opozari^l n?. do-trebo, đt se da gospodarskim kro-zom prilika zavzeti v tem vitnlnem vpra?«nju, pređno razpravJJa o njem skiipščina, svoje stališče. Vršila se je dalje razprava o uvozni carini, silno Skndljivem eksnortu kož ter po-možnih surovin kakor loj, čreslo, Dr. Winćischer je opozarjal na te^avne kreditne razmere v naši zemlji spd-Čo pomanjkanja kredita ter prosil z. ministra, da se v teh izredno te?k?h razmerah vposteva težaven položaj naše industrije. O. minister Vilović se jo nato v živahno aklamiranem govoru zahvalil udeležnikom za informacije, zlasti predsedniku Zveze in Zbornice ter oMJrbli, da hoče v svojem delokrogni kar najboljše pr»d-pirati stremljenje na^e industrije. Končal je: Zlveli Slovenci i -*- PorKMl promet ?« z vferniširihN dn«m krenfl na nova pot*. PrrIba n Zanr?!m. •Dne 17. o. ml. biti Če svečano otvorena Re-f iona Ina Izlofba konj«, goveda, voča, povrća, rrofdja in vina te vinski stiftm u Za-srrebti, kojet priredju;e tfrv. slav. gospodarsko društvo k. g, n Zagrebu. Izložba konja bi torede traje od 17.—19 sept. a fs-ložba povrća, voća, jrroždja f vfna te vla-skl sajam od 17.—23. s«pt. Tzfo/ba st-^ke 1 konja obđržaje »e a Mak^irrirn a o§tati dfo izložbe ie vinski sajam o l^lofbcnliri pro-»t orila ma Zagrebačkoj Zbora ti Mtrtl^evo! mUcI. Odzlv sa kiofbu konja i goveda bk) je ta ttrane zlafača neobično velik. Trlja-vt jt stlflo vtoma rnnofo tako, da su so morali mnogi Izloil-eljl uslijed pomtnr<^-Bja prostora odbifl. Islofeno su sve ponajbolje raje konU Iz JTtave Hrratfke in Slavonije. Zastopare so «ve orgele i pash har-— u zemlji, teke koali jmi utrke. Ovaj dioT?£o, Jr-TiVo v«ak Čitate?! satn p^prnvfi prpvHrio sn.Tbo. Za 5edaj pra-virro jtnmo to, da Je v nas izevala ćela stvar samo najglobji gnns in skrh z» 4. septembra 1922. našo bodočnest, ko smo vidcli, kako je mogoče, da se take grdobije morejo sploh dogajati. Iz teh dokumentov bo jasno razvidno, v kaki moralni kaluži se nahaja del nnšega bankarst\'a in kftkšni moralni pojmi tarnkaj vladajo, itd.« Beležirno to nnpoved kot kronisti in epozarjamo naSo javnost na doku-|U«nte, ki jih napoveduje »Pokret«. — Slorenske Sole na Westfal-skem. Berlinski »Vor\varts« poroča: »Jusroslovensko poslaništvo v Berlinu je priporočalo pri pruskem nauč-nem ministrstvu željo westfalskih Slovencer, da se jim dovole lastno Sole. Na \Vestfalskem je naseljenih okrojf 30.000 Slovencev, kl bi radi dali svojo deco poučevati v maternem jeziku. Naučno ministrsrvo se je na-čeloma izreklo za ustanovitev slovenskih šo( na VVestfalskem. Tud! sicer razvija slovenska kolonija v westfalskih industrijskih centrih kakor Oelsenkirchnu in Bueni močno org:anizatorično delovanje.« Kolikor smo informirani, odgovarja ta vest resnici. Za slovenske sole se je pred-vsem krepko zavzel naš poslanik v Berlinu, Oavrilović, ki se je tuđi sam osebno informiral o razmerah na Westfalskem in o življenju naših tamošnjih rudarjev. —. Še enkrat Orlovski tabor v Brnu. »Slovcnec« je pred kratkim napisal cei podlistek o Orlovskem taboru v Brnu, ki ga primerja z vse-sokolskim zletom v Ljubljani. Navedel je ogromne številke o udeležbi v Brnu ter prišel do zaključka, da je bil v Ljubljani — velik fiasko: javno telovadbo v Brnu da je obiskalo 200 tisoč ljudi, v sprevodu pa je korakalo 50.000 Orlov. »Vestnik Sokolsky« poroča sedaj. da je mestni urad bmski ogotovil da je bilo za ja\Tio telovadbo izdanih samo 50.100 kolkovanih vstopnic. Kje jih je ostalo 150.000? V sprevodu je bilo v resnici 117 pra-porov, 17S0 članle v kroju, 1839 čla-nic v telovadnem kroju in 3793 čla-nov v kroju, toroj v celoti 7412. Prf fami telovadbl pa je telovadilo 3070 članic In 3672 članov — vse to v domovini Orlovstva na Moravskem. — Velikodušno darilo kraljevlča Oforpja za Invalide. Kraljević Ojor-pje je poelal fnvalidskemu udruženju piamo, v katerem ftaznanja, da daruje ob cbletnicl smrti svojega očeta kralja Petra, kl Je bfl vrhovni komandant srnagovite armade, ki je iz-vojevala iuirc^lovenskemu narodu svobodo !r» ujedinjenje, invalidom znssek 1 fr»il?jon dinarjev. — 9nr(mi kosa. Dne 13. t. m. ob pol 8. mi zjutrtj je smrls gospa JuWana Popni i) e r, utati Ana Oa'Sek v Smariu pri Jeliah ▼ 85. letu «vo?e starost!. Popreh b>^~ de 15. i m. rh pol 17. nri iz h!5e žalosti n« pokop«! J8C« ▼ Šrnarju r>r\ .TelSah. — Smrtna kosa- V Trebnem je umri evld. nadoflcijal v d. z. Ivan Stau-daeher; v Ljubljani, na Starem trmi 8t. 1 pa ga. Jera MikliČ. Blag jima spomin! — Za Dražbo Sv. Ctrita In Metoda daruje rodbina dr. Ivana Tavčarja 800 kron namesto venca r.a krsto dvornega svetnika dr. Fran Zupanca. — U radni list z dne 12. t. m. prina-5a med dru jim naredbo min. za promet x dne 1. julija t. 1. o reorganizaciji zavarovanja prometnoga osebja zoper holezen in nez^odv., naredbo o ustano-\itvi iocijalno-humanitarnega odseka Bri min. za promet in vseh direkcijah šiev. ?(n »SLOVFNSK! NAROD« dne 15, septembra 1922. Stran 3 iržavnih ždeznlc, pravilnik o neukaznih poštno-brzojav:.:h in telefonskih usuiž-i.encih — Kii-sgrea iujfcsiuv. no?iaarjev. V No-v:a Sagu se i« nać&Ijsval kunsres jaijsio-Tc;;5ivih ne vinari cv. Alesicina je bil dosežen sporazum thćt volitcv osrednje** odbora L druženja jutcsiover.shiii novinarjev. Za pretisetinika je bii Izvoljeli narodni pc-slanec in direktor »Radikala«, Stojan P r o t i ć, za prveta podprećsednika KreSo Kovačić (Zasicb) in za druzega podprcdsdnika Fr. i $modcj (Ljubljana). — Vojaška služba učiteljev. Odobren je od strani viadc pretilog ministra vojne in mornarice, da se pozivljajo v bodoče učitelji vseh šol v vojaško službo le v času od 1. ju-lija do 1. oktobra vsako leto. Učiteljem v vojaski služhi so obenem pri-znani službeni preiernki. — Odvetni*ki In no t? trk! nradnlk! se nujno vabijo, da se ućeleže sestanka, ki se bo vršil v soboto dne 16. septembra t. 1. eb S. zvečer v gostilni pri Mraku, Rimska cesta. — S k I i c a t e I j. — Povsndi novih ie. Ka kor pri nas. je bila tuđi v Znrrcbu včernj popo-dne silna nevihta. Malioma je bila poplavljena vsa okolica. Nevihta je napravila veliko škodo ca polju. — Glavna cariasrn-ra v UnMJanS po-f.'uje cd 15. septembra dalje od S. do 12. i.i od 14. da 17. — Pomanjkanje soli. Z vseh struni, zlasti pa s Sta.:crskes:a( p.am prihajajo pri-to/.bs, da povsodi primanikuje soli a'i pa se prodaja sol, ki je včaslh služila za krmo živini. Pozivamo poklicane oblasti, da poskrbe za zsdostno količino užiin* soli. Ako prodajpjo na Hrvatskem dobro sol, ne vidimo, da bi se pri nas v Sloveniji moral! zadovoljiti z živinsko solio. — Pokvarjcno meso. Oučck" Marija, žena delovodje. je kupila na neki Ijubljann-ski stojnici suho svinjsko meso. Ko ra ie skuhaia in pričela jesti, so se pojavili na nji znaki zastrupljenia. PrepHjali so jo z re-^ silnim vozom v bolnico, odkoder pa ie dru-ei dan zonet zdrava oćSla. Zanimivo bi bilo izvedeti. čitava je stojnica, na kateri se ie prcdsjalo prkvarjfno meso. — R*rno nesreće. Dijak Godlar Andref Je padel Ha telovadišcu na Taboru r drosa ter si zlomil levo rnko. — Zaroričnik Ma-tija. zavirač južne železnlce na Rakeku, Je ptdel čez železniski tir ter se močno po-tolkel po životu In obrazu. — 2niders"ič Josip, posestnika sin, je nbiral jabolka, pade! je zdrevesa in se pcšk^doval na glavi. — Kregar .Tanez iz Štepanje vaši se je obeSal r.a voz, pri Čemer Je prišel % nofo pod kolo, katero mu io je zmečkalo. — Justin Lev, sprevodnik državne Jfeleznlce, Je pr! pre-mikanju vlaka padel pnd voz. Kolo mu je odtrgaln levo roko. — Ruđolfa Kobilco, sina vrtnarskesra mojstra v Ljubljani, je mimo-idoča artilerija povozila in mu pogodovala 'evo roko. Vse so oddali v bolnico. — Zopet drzen v!om. VČeraj opoldne i Je bilo vlomljeno v trgovino Prana Bara na Cankarjevem nabrežju. Tat, kl Je Imel posebne Spekulacije, Je odnesel raznovrst-no tehnično orodje, večlnoma vlomilno. kakor svedre, klešče Itd. O vlomflcu ni ; sledu. Škode je več tisofi kron. — Nevarnl žeparfi pod ključem. VčeraJ je policija aretlrala pred Narodnim dorrom mirno se sprehajaječega 231ernega brezpo-selnesra delavca Šerifa Petaka Iz Mostar-ja. šerif je ljubljanski policiji dobro znan žepar in je bil zasledovan, ker je Izvršfl na vsesokolskem zletu nebrof žepnlh tatvin ter ukrcdel tudl nekemu gospodu zlato uro, vredno 6000 K. Oddan je bil sodlšču. — Kakor poroČa policija \t Sisak«, sta MIjo Perkovič In Josip Rukavina, kl sta bila pretekll teden aretirpna v Ljubljani, skraino nevarna človeka. Prvi Je zasledovan radi Stevllnlh vlomov In ropov ter Je označen kot »provaljnlk i razbojnike. Druid njegov pajdaš pa kot »vrlo opasen Žepar«. No, ljubljanska policija je napravila njihovemu pokliču konec in in oddala so-415ČU. — Aretacija na kolodrorn. Na kolodvoru so policijski agenti včeraj are-tirali slngo Aloizija Janžekoviča. Sled- | uji ie ukradel svojemu mojstru Andriju lintinskimu 4000 K vredno kolo in za S00 K peciva. Vse skupaj je prodal in se podal na »veselo put« v Ljubljano, Mer so ga pa na kolodvoru sprejeli s j spremstvom in ga povabili v zapor. ' i — Prepodea nočnl tat Včtraj po- - noči je neki 301ctni moiki vlomil v Društveni ulici v Vodmatu ▼ stanovanje Ivana Polanjlka. Vlomilec si je rno-«il na dvorišče za okoli 3O.(k>U K obleke, s katero jo je skušal popihati. Opazil ca pa je domaći sin in ga prijel. Drrni vlomilec pa se mu je iztr*al \z rok in ušel. Odnesel je tudl listnico s 100 K. Dosedaj ni sledu o njem. i — Na rtbnllkl RoiSanskl iolt pričn« novo iolsko leto dne 14. t m. Po §▼. roa*i je vpUovanje v prvi razred. ?eboj i« pri-nesti izpričevilo peteca Solskeca let«, ki ta je dovršil kdo z dobrim uspehom. Red v jeziku in računstvu vsaj dober. Oalje ! dokazilo cepljenja kozic, po možnosti do-! movnico in krstnico. Vpisati se morajo tuđi linjki učerivi in učenke in to najbolje v sredo 14. t. m. od 8. do 12. dopolđne. — Redni potik se pri2n? 15. t. m. Otvorltev IV. razreda ni za dnnes ^e zagoiovljena. Vpra^anje bo pa kmalu rešeno. — Pivski zbor Glasbe«9 Maf!?e v LJtibljsnl. Pevske va;? za j:ibi!ejne koncerte se vr$« za iroikl zbor v fo:Iil!i ii petfcih. za ženski zbor v ponedr!jkih !a ] četrtkih, Tttkokrnt cb 6 :n en čcirt v dvo- j rani pevskect zb;:ra. Točno. — Odbor. — Pevsko društvo »LjffMjR^vk! Zv*«n#. j j Dancs 14., hitri 15. in po"«uiT!šniem \f». u I ni. od 6. do 7. rv^čer vpisovan'e in prc- • izkuinje novih pevc^v in pevk za vstop v j zbor. nr^Srv-rni pro.^tvTi: Ksrodni dcrr. I. j nadsiropje, desno, koncem hodnika. — Da- » nes ob pol 8. zvečer o^borova seja. j — Ccrcta Frane«!s ir*.a svri redni ob- \ Čni zbor v poneoeljek, 1*. t. r:i. ob 6 uri i popoldne v prrstorih realne gin-n&zUs v Beethovnovi ulici. — Prošernc-Ta koc* sa Stola bo zr- i tvorjena dne 17. sepr. t. 1. Pozne^e ie do- i voljen obisk le v spremstvu oskrbni.a Tr. Avsenika % Valvarorj«ve koče. — Reprtzantrrvsa i«Uma 7trr«*»-Ljnbljtana zopet prekHcsr.s. Nocometni podsavez :e preiel v^eraj brzojavko, da se ' i reprez. tekma Z*treb : Ljubljana 17. t. m. \ : zopet s© ne more vrlitl. ker odreja saver ta : dan trenlnx-tel:mo dveh izbirnih ragreb-j Jkih moštev. Kakor znano, je bila reprez. \ tekma določena prvotno na 10. i m., teda ■ save* Jo je 6 dni pred terminom odpr-vedal : z izgovorom, da br> gostoval v Zitrebu • neki če5ki klub. V resnlci je irraTa repre-} zentanca Zagrebi 8. in 10. t. m. v Prođu In : Osijeku. Včera;5n.;i ponovni preklie bo ] i ocorčil vso nt5o javnost, ker ponovno do- j t kazuje, da izrablja Jugoslov. nogometni sa- j £ vez svojo moč prfstransko v Izključno ko- j rist zagrebSkih klubov In zaerebške^a i sporta. Neglede na to, da zsrube vodiln! j klubi našega podsaveza vsled teh prekli-cov tri naiboljSe jesenske termine (8„ 10. i in 17. t m.), vsled česar trpe znatno mat©-ri.'elno ikodo, Basprotujejo od*c>d!tve 6 oc 4 dni pred terminom pravilnikom, ki la-htevajo naimanj 8 dnevno odpcved in se mora tolmaCIti to postopanje J. N. S. kot žaljenie naše ja sporta in kot nezasHšano brezobzirnost. ?lične brezobzirnrsti ie za-rrcšil zajrrebsTci savez že tuđi napram dru-Kim podsavezom, zato bi bilo morda pripo-ročati, da se podsavezi sporazume?o ter iz-vedejo na priliodnji glavni skupičini pre-meSčenje sedeža J. N. S. v BeoKr^d, da se večne pristranosti In zapostavljanja Izven-zagrebškesa sporta enkrat za vselej pre-prečilo. Borzna poročila. — Zagreb, H. septembra. (Izv.) Za-ključek. Devize. Curih 14.43, Par'z 5.74, London 344.—, Berlin 4.73, Dunaj 0.1075, Praga 259.—, Trtt 237.—, New-york 75.—* Budimpešta 3.15, Varšava U5. — Naia krona v Curlho 1J25. ~ Curlfa, 14. septembra. Daftt£n)a prtđborza: Zagreb 1.925, Btrlin 0.32, Du-naj 0.0075, Budimpešta 0.175, Praga 17.85, ! Milan • 22.M. London Ž3.60. Pari« «J0f 1 Newyork 5.335. Telefonsko in brzojavna poroflliL SEJA JIUNISTRSKCGA SVETA. — Beograd, 14. sept. (izv.) Pod predsedstvom name«tn!ka ministrskega predsednlka Timotijevića %• je moči vr-*ila seja ministrskefa sveta, na kateri se je nadaljevala debata o pobijanju draguve in o prehrani pasivnih pokra-jin. KONrUKT RADI TRAKIJE? — Beozrikd, 14. sept. Ozv.) V parlamentarnih kr^ffih sodijo, da je postala situacija na bližnjem vz'.iodu dnkaj nevarna. Več parlamentarcev namera\n interprlirati ministra zunanjih del o raz-m-rah v Trakiji. Snoči se je v informiranih krotih govorilo, da je ndpravnik poslov crškejra poslani'tva nisnundo-puios opozoril našo vlado na sumljivo ribanje bolffarske vojske na trakijski mejl. Baie je bol^arska vojska popol-noma pripravljena, da prične prodirati v s*ri?ri proti luki na EsejsLeiu morju, DeJer-^i^u. ! — Beograd. 14. sept. (Tzv.) Fran-I cv*k\ poslanik Clement 5>r.on odpotuje v Parir. Kakor se ratrjuje, je pi^ovo potovan*e v zvezi z dogodki na bližnjem vz'mou'u. — Sfe. 14. sept. Ozv.) Iz Sofije po-roJaio siufbmo, da so nerssnične vs2 vesti, ki so poročale, da js Bolgarija na trakijsici meji koncentrira!a ^vojo vojsko z mmenoiP, da sa prlasd obrežnih krajev cb ?!ffejskem morju. S2jA UFRAVNEO4 ODBORA NARODNE DANKE. — Beograd, 14. sept. (Izv.) Upravni očhnr Narodne banke je imel sejo, na kateri je razpravljsl o dovoljenju kre-d;tov trgovcem - izvozničarjern. Mne-n?a so bila deljena. Več odbornikov je ■ predlagalo nai se izvozničarjem dovoli kredit, druji pa so odločno ugovarjali. Radi nasprotujočih si naziranj na prišlo do nobenih defiritivnih sklcpov. Na predlos: ministra trcovine in industrije Vilovića je bil za juvernerja znova imenovan industrijalce V a j f e r t. NOVO MINISTRSTVO V CESKO-SLOVAŠKL — Praga, 13. septembra. (Izv.) Po-slanec Švehla bo že te dni predložil prezidentu dr. Masanrku listo novih mi-nistrov. Švehla prcvzame predsedstvo, i* fmančnega ministra pa je določen dr. Rašin. Sedanjl ministrski predsednik dr. Bene$ pridrži portfelj ministra zunanjih del. Novo ministrstvo bo imenovano, čim se dr. Beneš vrne iz Ženeve. POGON NA INOZEMCE V CARIGRADU. — Berlin, 12. septembra. (Izv.) Po poročiiih iz Carigrada so bili v Peri veliki izgredi, ki so bili naper-jeni proti inozemcem, zlasti proti Antfležem, katere Turki dolže, da zavirajo prihod Kemal paše v Carigrad. Izgredi so imeli značaj pravca te ga pogona. Razjarjena muslimanska množica je umorila več oseb, med njimi najvcČ Grkov. PRISEGA ZAKOMTEMU NASLED-NIKU CARSKEGA PRESTOLA. — Beograd, 12. sept. (Izv.) Iz Ca- rirm'da poročajo: V Carigradu živečl donski kozaki so položili priseco zve-stobe »zakonitemu nasledniku ruskega carskera prestolac velikemu knezu Ciri-lu Vla^imiroviČu. Tuđi kozaki po ostalih drčavah bodo baje ▼ kratkem pri-sej!i zvestobo velikemu knezu Cirilu. Vse io se smatra za znak, da se nam»-rava nova protiboljševlsiea akcija. ZADNJI OSTANKI GRSKE | ARMADE. — Smlrna, 13. septembra. (Izv.) V mestu vlada popolen mir. Zadnji ostanki grške armade so se še držali na otoku Cehmel. Tuđi te Čete so se danes udale kemalistom. KJE JE MINISTER KRSTELJ? — Beograd, 14. sept. (Izv.) Pokrajinska vlada za Dalmacijo je vrnila brzojavko naslovljeno na ministra dr. Kr-stelja* v kateri se ga poziva, naj nemu-doma pridc v Beograd, s pripombo, da ni mogla dognati, kje se momentano na-haja g .minister. ZAI1TEVE POŠTN1H USLUŽBEN-CEV. — Beograd, 14. sept. (Izv.) Čim se ▼me ministar post in brzojava dr. Mi-ladinović. ga poseti deputacija poštar-skepa udr^i^cnja, da intervenira pri njem zaraJi zvišnnja dnevnic neukaznemu o-sobju in nočnih nasrad za cclokupni poštni personal. V slučaju, da oi ta intervencija ne imela prićakovaneaca us-pclia. nameravajo poštni uslužbenci podati kolektivno ostavko na državno službo. PRLKI SOD V GORNJI SLEZIJI. — Varšava, 12. septembra. Ozv.) Iz Katovic porcCajo: Vojvodi v Zgornji Sler.iji je poslal poljski vlndi brzojavko, v kateri zahteva, da naj v-id.i remudomn rcrz^lar.i v vsi Zgornji Sleziji preki sed, ker sicer ne more jamčiJ, da bi ne nastali novi izgredi in nemiri. TIPOGRAFSKA STAVKA V AVSTRIJI. — Dana", 14. septembra. (Izv.) Danes je iz*!a na Dnnaju samo »Ar-heiter Zeit^np«, v Gradcu pa »Arbei-terwille«. Pri po^ajanjih med delo-đijalci in delojemalci so lastniki ti-skaren izjavili, da so pripravljeni ti-poiTafskemu o^obju zvišati p!?.če do 18. t. m. za 50 V«, od 18. na rtadaljnih 14 dni z* *ri % in od 1. do 15. okto- • bra za 75 •/». Zastopnikl tiposrrafov so vzeli to izjavo na znanje in bodo o tem porečali tipografskemu zboru. Zdi se. da bo tekom današnjega dne vendarle prišlo ćn pora ruma in da hedo jutri vsi listi že !ršli. PAKOERAIAN55TCO T^OROVANJE V CELOVCU. — Celovec, 13. sept. (Izv.) fCoro'Hd »Heimatschiitzc je imel v tukajšnji zdrav11i$ki dvorani zborovanje, katere-K» so se udeležili delegati ne sam9 iz Koroške, marveč tuđi zastopniVl iz ostale Avftrlje in Nemčije. Na zborova-nju so govrorili polkovnik Koch, celov-ški Župan WoIseRger, namesrnik de?el-nega glavarja ?chumy, polkovnik Kliman, polkovnik Schad iz Salcburgra. polkovnik Bnley z Dunaja, podpolko\rnik HOdI Iz Monakovesra in major baron Prankh takisto iz Monakovega. Vsi go-vorniki so proslavili velenemšTco idejo ter cahtevalf prlkijučftev Avgtrile k NemČijL Pred zborovanjem so pevci zapeli pesem »Was ist des Deutschen Va-terland«, ob sklepu shoda pa so vsi ude-ležend zapeli himno *Deutschland, Deutschland flber allo«« po melodiji bivše avstrijske himne »Bog ohrani. Bog obvari« ter prlsesli zvestobo vsenem-skim idealom med petjem skladbe »Wenn alle untreu werden«. GENERALNA STAVKA V PALESTINI. — Solun, 13. sept. (Izv.) Po poro-Čllih iz Palestine je proglasi! izvrSeval-nl odbor arabskega kongresa generalno stavko v Palestini kot protest proti proklamaciji angleškega protektorata nad Palestino. MADŽARSKA VLADA IN ZAROTA PROTI ROMUNSKEMU KRALJU. — Budimpešta, 13. septembra. (Izvirao) Parlamentarni odbor za zunanje posle je imel danes popoldne sejo, na kateri je obšlrno razpravljal o vesteh, nanaSajočih se na nameravani atentat madžartkih ofldrjev na romunskega kralja Ferdinanda in njegovo rodbino. Razprava o tem vprašanju je bila tajna in sicer z ozirom na to, ker je baje v t^ komplot zapleten tuđi državni upravfc telj Hortiiy. Na tej seji je odbor ra* pravljal tuđi o zasedaniu iJruštva naro-dov in o avstrijskem vpra§ar.ju. KONFERENCA O OBMEJNEM PROMETU. — Beograd, 9. sept. (Izv.) V krat-kem se scsiane posebna komisija naši> in avstrijskih delcgatov v Beogradu ? ra'n.-go, da deflnitvno resi še vsa obsto jL-ča sporna vprašanja glede ureditv« r-bniejnesca prometa posebno pa gleđ* transporUiV v Avstrijo. AULA ANTANTA KO PODPIRALA GRŠKO. — PJ.T!, 13. sept. (Izv.) Rimski listi prk>bčujwMo informacije iz Beograda, da bo mala antanta v smislu svoie^a programa podpirala Grško, v koiikor bi se pokazalo stremljenje, da bi se revidirale mirovne pogodbe. Mala antanta stoji na siališju, da morajo ostati sklonjene mirovne pogodbe nedotaknjene. ITALIJAaSKA BOJAZEN PRED NOVO VOJNO. — Pjm, 13. septembra. (Izv.) »Tribuna« poroča o noti, ki jo je ita-lijanska vitida poslala Franciji in Anp:liji o orijeinskem vprašanju. V tej noti zahteva Italija, naj se čim najprejc skliče konferenca za uredi-tcv orijcntskccM vpraŠanja, ker se samo s tem lahko prepreci, da sd vojna prenese iz Male Azije v Ev-ropo in da se zavezniki zapleto v vojno s Turčijo. »II Mondo« zaliteva, da se v Drijemu takoj gklene mir in utemeljuje svoj predio^: s tem, da obstoja sic^r nevarnost, da se zclru-žijo v enotiio fsl^ngo vse one crža-ve, ki so bile prena^ane v sve tovni vojni In da priđe do vojne med na-sScdstvenlmi dr?tvarni bivše Avstro-Ogrske monarhije . J — Pczabljents ?g bita majlitui ro5tja torbfca z manj$o svoto denirj'a v trgovini rlaiarja Alojzi! Fuchsa. Debi se Istotan. — Na£U se ?e srebrna zapestnlca. Do-M so nazaj v StrellSkl ulici št. 4, Zaporc — V ćetrtek dne S. sept. se je pozabUa v cirkusu Slavlja pelerina. Najditelj se na-proša, da jo oćda proti nagradi pri tvrdkl Krteper, Mestni »r^. — IzRtibljsno. \ nedelto, 10. t. m. rvi-čer ob sedmi uri pri goreniskem vlaku sem pozabil knjižico (solo za kromatIČno- har-monko), na južnem kolodvofu v bufetu na mizi, ker za drugega nlma pomena, prosim najditelja nal jo tamkaj izročL * Uprav! naSe^a Usta so poslali: Podporoomu društvu Jugoslov. akade-trikov t Ljubljani: g. Piccoli 250 D mesto venca na krsto blagr. pok. g. dr. Zupancu. Za JugosloTcnsko Matico: Obitelj N~ Novakovifi 100 D, da počasti uspomenu blagopokojnega £. dr. Fr. Zupanca; in 20 D, nabranih pri Pavletu V Krašnji. Skupaj 120 dinar jev. Za »DreStv'o slepih«: O. Fran !n ga, Roza Krapeš 200 D mesto cvetja na grob pokojnemu g. dr. Fran Zupancu; g. in ga^ dr. Ogoreutz 100 D v časten spomin blago-' pokojnemu g. dr. Fr. Zupancu; in uradnikj računovodstva delegacije flnanc v Ljubljani 104 D mesto venca na krsto ponesrečenega kolega rač. asistenta F. Mlakarja. Skupa| 404 dinarje. »Podpomcma druStra frsosloT. aka«. demlkov«: Rodbina dr. Majaronova 200 X) mesto venca na grob pokojnemu dr. Frarf Župa ne u. Za mestne uboge: Rodbina Florjančlče-va» Šelenburgova ulica 6, 500 D v častea spomin mesto venca oa k^sto bla§opg^;o> tiega g. dr. Zupanca. SrČna hvala! £., Glavni urednik: '/* RASTO PUSTOSLEMŠEK. ^ Odgovorni urednik: Valentin Kopitar. < Od&asta se ena ali dve prazni sobi (ena evtnt. me-biovana) v novo dograjeni hiži v blizini tramvaja zn mesec november. Ponudbe pod »Vila 7612* na upravo Slovenslcega Naroda. ____________7612 le i ppoiia ki zna dobro kuhati, k mlađemu tr-covcu na de?elo. Plača dobra. Dopisi pod .Gospođini* 7610* na upravo SI. Naroda. __________________7610 Ml Ml se toči v hotela Južni kolodvor pri Mikllču.__________7579 Gozdnl manipulant In sanostojra ftagovodja z daligo prakso, z znanjem les. industr. podjetij v tu in inozemstva, perfekten ttovensk., hrvašk, ital jansk. In nemSk. jezika, želi spreuieniti mrsio pri večjem I industr. podjetju. Ponudbe pod #Gozdl 7580- na upravo a Naxo4a- 7580 J Umw io brana đobita dva dijak* n:žjih raxredov. Plača po dogovoru. Nislo? v upravi Sloven. Naroda. 7576 Akademika večietna initmktorja, iščsta instrukcije pri niijtglmnazijcn cventuelno proti hrani. Podučujeta tudl slovenščino in nemičino. Vpraia te v upravnlit 5Iov. Naroda. 7577 Knjigovođi la bilanclst s trgovsko Solo in v«Čl«tnoo prakso 2ell premenlti sedanje mesto. Ponndbt pod .Bilanca 7585« na upravo Si. Nar. 7585 Tečajl živih jezikov (srbohrva*6lnav ffranooš6lna9 angloMIna, nomaclfta). Pouk po direktni metodi v skuplnah in zasebne ure. Pojasnila in vplaovanje od 15. septemora dalje vsak dan od Vi6—Vi7 uri v zgradbi Cekov. ura-di, Beethovnova ulica 7, pritliĆj« levo v prostoru iol. aJuge. 7582 J. Jeras, proda se zimska suknja, 2 povrSniks, crna zttrira, ter razHČno druiro. Rimska cesta 9—IT, *tev. 16. 7611 Iftčtm 8tasovaii|e kjerkoli z 1 ali 2 sobama za 1. đ—mm-ber 1922. Kdor preskrbi, dobi nagrado. Ponudbe pod »Kjerkoll 7805* na u^r. Slov. Naroda. 7605 ina U platno rv> K 100.— za 1 m prodaja Joalp Hartmana ftast. V. SbU, Velike Laiče, ▼ poštnih paketih od 10 m na-prej. 7609 li. »tenka 1.1. se ihoii enoletni teCal Iran-coskega iezika, pod vodstvom M. Lspčevića, biv. rtd-nega slušatelja pariške pravne fakultete. Program te ustanove je, da • praktično metodo v najkrajiem času nauči vsakega pravilno govoriti franeoski. Vpas dnevno od 16—19 uic, Sv. Petra cesti 7, Hostl .Uoj4^ - 7003 Dijak nflfii raaredov se tprejme na stanovanje in hrano, Naslov v ■pnvni&tvu Slov. Naroda. 7583 Proda so otroški vozKek. Naslov pora upr. Slov. Naroda. 7594 \m m i. marna proti dobrim obrestim ttr proti vknjilM na prvo maato nove stavba. Naslov nove uprava Slov. Naroda. 7o02 Vio oagrado dam onemu, kt ml preskrbi stanovanje z 1—2 sobami s kuhinjo v Spod. S&ki. Naslov povt uprava SI. Naroda. 7606 Meni pnslor večji, ob Dunajskl cesti blizu železnl-l'KCga tira, pilpraven za tvornice, T«sUla. Potrtih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical danes k Sebi v večnost predobrega soproga, ozir. očeta in starega očeta, gospoda Ivana Staudacherja •viđeno. nadollci]ala ▼ pokoja starega 69 let. Truplo dragega pokojnika se položi v grob na trtbanjskem pokopališču dne 15. t. m. zjutraj. Maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi trebaniski. Blag mu spominf Trobn]6-L]nbl]aiia, dne 13. septembra 1922, Ivana Staudaenor roj. Smollč, soproga, in družine: Drčarfe¥a9 Feiiančičeva in Kmetova. TnŽnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naša nadvse ljubljena mati oziroma stara mati ^a^av ^*aaa^^ ^fcw ^aap*aV ^BV ^aW ™a? ^Bp ^aai ^av aai ^aaap^ po dolgi, mukepoini bolezni v 70. letu starosti mimo v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne matere se bo vršil v petek, dne 15. septembra 1.1. ob 2. uri popoldan iz hiše žalosti, Stari trg 1, na pokopališče k Sv. Križu. aflnMlana, 14. septembra 19^2. ŽatafoSl ostali. STAVBEtMiiCI se opozarjajo, da bo pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani rgiadil nekoliko enodružinskih hišic, ki morajo biti še to jesen v surovem zidovju dograjene in pod streho spravljene. Opeko, cement in apno bo dobavil zavod sam. Reflektantom, ki so pripravljeni prevzeti zgradnjo, bodo nacrti in natančnejša pojasnila na razpolago v petek, dne 15. septembra dopoldne v uradnih pro-storih zavoda, Šolski drevored 2, I. nadstropje. trgovski lokal I se Ište proti odikodnint v najem. Ponudbe na upravniStvo Slov. Naroda pod »Odkupnina 7486« Na hrano se sprejmejo 3 gospodje pri K. B. Do-najtka cesta ia 7528 Dva dijaka srednjelolca sprejme na hrano in stanovanje profesorjeva obitelj. Naslov pove uprava Slov Narod«. 7548 Trsovskl pomočnlhl Cehos ovakt, iele mesta v trgovini ali tovami kot skladiš'uiki. Ponudbe na u;rivo Slovtn. Naroda pod „Takojlen nastop 7584\ Oset Andrei Maribor Aleksandrova cesta 57, telefon 88. Veletrgovina i§naf slamo, dnr, korui«| ovsa, sadj*. ltd. Brzojavi OSET ANDKEJ. Maribor. 6632 Gostilno vzamem v najem aii na račun v krajib Škofja Loka do Ljubljane alt Kianju In okollcah Razpolagam z vsem potrebnim za gostilniSko obrt in sem djbra kuharica. Ponudbe na: Ivanka Te 1 ban, Skofja Loka, predmestie Karlovac št. 51 Bal« I Čitajte! Prepričajte se v tastno kottst In oglejte si veliko zalogo dvokoles in otrošklh vozičkov, novih modelov in f ntvmalke po ceni. „TRIBUNA" tovar na dvoko-les in otrošk.h vozičkov, Ljubljana, Karlovska eesia $t. 4, trgovina Stari trg 28. Sprejemajo se tuđi popravila za v polno popravo. Smrekove in jefflove Mole od 3—8 m doige kakor tuđi ćele go- zdeve kupi lesna dru2ha .ILIRIJA«, Ljubljana, Kralja Petra trg 8» tel. 220 7437 ŽELEZNICE za Bozdno industrijo, gespo aarstvo, «900:81116, ogMool- ke, gradbena la fnđuatrljal- na pedjetfa dobavila Ul DMio li wMiM li lim-m notrelie |Bwp4 Zank ^r,J2V8, Sttsfio. \jMjm, — Soleska 60 I. — modni nshit, vse potrebččlaa za ilvU'e In trolafca iiaf fcsisele pri: A. ŠINKOVIC raL K. Sosa Llnbllaaa, Maatnl tr* 19. Hvtomobile kolesa, motorje pneumntiho useh vrst olie • benesn in druge potrcbšltne Ima wt*w t zaiosl F. riorlančlč Ljubljana. NAJBOLJI F DOĐI ŠE POVSOD GLAVNA «* »*> Z^i-OGA T. SlBEhlK-LJUĐUArVl Hlapce im teške konje Išle nestna pristava« Cesto na Kodeljevo 8. Stanovanle in hrana v hist.__________________7558. Hotlarsfti pomodnih samosUlen tn prldcn, prvovrstna moč dobi stalno namelčenje in plačo po do-govoiu pri Vjekoslavu Polanu, kotlariu v Varaždinu, Župni trg 8. Hrvasko. 7167 proiam svo) iivrstni gramofon 1 mnogi ml p!o-čami (opera, opereta, ku. le, valĆek, humor) ter nov damski plaič iz Intva pliia. Naslov pove uprava Si. N. 7519 Jprelniesejospofllfna 1 vtčletno trgovsko prakso v blagajno pri tvrdki LUD. KUHARIČ, trg., Onnož. Oelra se samo na stan )Se moči. Vsi oiKrba v MSI, plača po dogovoru. 7571 Zelo dobro Isurjana strojepiska £ veČIftno pisarnišku prakso, veSča slov., srbo-hivaSkega In nenilkega jtzika, i5<*e primerne službe in to na;raje v kaki banki. Naslov pove uprava St. Nar. 756/ Natječaj. Pneetsa banka 1 1 0 BJeljiei traži UPRAVNIKA sa nastupom odmah ili po dogovoru. Ofcrte sa naznakom referenca, plate I sa svjedodžbama o doseda: jem zapos'cnju neka se pošalje do 30. septembra 1922. 7563 žalo finih »uhiti bukovih drv na prodaj po 150 Din metar. Naslov pove upr. Slov. Naroda. 7547 Traii se kltnlčarsKa pomoćnica (modistlca), samostalna radnica za sve poslove za odrrah. Hm na i stan n kući, plaća po dogovoru. Olga Auachla-cher, Varaždin, Župni trg 9. 6368 Enonadsfropna hiša se tako) ngodno proda radi posebnih vrrokov. Pripravna Je za vsakega obrtnica, posebno za kak vmotoč atl skla-dl§*?. Stanovanje ifl^oj prosto. Nas'ov pove upnva Slov. Naroda. 7300 Predam posestve 40 orslov, travniki, goadi in njive za 35 inemikov posetve. Proda se iz proste roke Cena po dogovoiu. Vpraša se pri IBihaal Plrman, Bočkovo p. Nova vas pri Rakeku. 7565 Fo S 0 obrestoje prvovrsten denarnl zavod večje stalne vloge. — Cenj. ponudbe pod .Velebanka 7144" na opravo Slovenske ga Naroda. 7144 fl> 11__=ii=£) Zaradi preselitve je v Dobrćpoljah* Podgorica St 6, na prodaj lem disuIid v zelo ugodni lesl In dobro urejeno. Obsrgn okrog 25 oralov. Polovica je dobrega gorda, smrekovega in bukove-gm, lelečeca ob cesti oziroma dobri roti, odkoder se les a primeroma maj-bniml stroški spravi na Žcleznico. Dru* po so travniki in njive. Vse je dobro obdelano in zagno]eno. Vrt je zasajen In ogfjjen z mre?o. "Travniki so rasa-Je ni z drevjem. H Sa (vila), solidno zidana pred 20 leti, ima 6 sob poleg drugih prostorov. Svinjaki In hlev je zidano kasneje. Tuđi vodnlak j« pri hlSi. Na željo dobi ku^ee tuci premičntno: krave, preilče, vozove, poljsko orodje, mrvo i n dr., da tako) nadalje obratu je. Gospodarstvo i« urejeno za mlekarstvo s preJlčerejo. Kdor ho£a avoj da-nar varno nslo±itl Im obraniti far Itssatt polag taga zdravo I« ■dobno stanovanja, naj se oglasi pri Isstniku v Dobricoljah. 7507 Stanovanje obstoje^e U 2 velikih sob. kuhinje In pritiklin. se zamenja za stanovanje z več soba ml Ponudbe na upravo Slov Naroda pod „VtCje stanovanje 7489". jNCizarski Oclovodja energičen, sposoben, vajen mJ.Tar<--kim strojem ter lokomobill, se 13če. Hrana in stanovanje pri p djetju. Ponudnik s primemfm kaptolom se «prejme event. kot tihi druž-'ibnik. Ponudbe pod .Upe-IjanA lesna tr&ovina 7561" na ujr.iv.: Slov. Naroda. 7561 Magisfer stftrrJSl, iš<"e stalno mesto « ziroma pro-vizorat v državi SH3, govori slovenski, hrvatski, nrmŠAi in t'al^antki. Adresa v upravi Slov. Naioda. 751" Cdotna postelja in omrr ca za pcrilo se proda v Spod. i SiSki, Zclczniška ulica, v novi hi5i. Za pmjektiran|e In akvlziciio ič§e večje elektriLno rodjetje mlađega in spretnega ckl.troinžcnirja odnosno cleUtrotehnika. Pismene po- (nudhe ali osebni poset: Ljubljana, Du- najska cesta 25, pri ing. A. Stebl. 6S93 i RiU iilSDlei z veličino pir.kso se i>»!e za razk.'itje novela takren* en rut'n.ka v Jjposla-vijl. Na-top sluibe takoj, vse drui;O po do^cvoru. Poni dhd s potrebnim! po-ciatli doscdnnjrqa de'ovanii naj st* vpc5'jejo pod Šiiro .Jugorudnik 7491" -■a upr.-ivo S'o .*. Naroda. 7491 W P^l š^k TT^ v^f Y ft* ^ ^? F"^ /^3 ?"J ^ & ^M "^" ^ ^*3 dalmatinski proizvod, samo na »a^one ori tf. R. FOREMPOHER I DRUG, BAKAR. — D3BAVA TCČMA Brzojavi ■ Forempoher Telefon br. 14. smrekov ali Icivrov 3—7 m doliina, 12—24 cm sred* n{e C3ebel3na kupi franko v^on kranlskfh postaj vsako množino: Sentianikl oremogovnlk, Vač]a nmoilaa piistnega Ifutomerskega, Jeruzalem-skega, tor iploh vsakovritne^a icrtlranega vina v viakl mooilnl so do^i po najnltjlh dsovnlb cenah. MIHflEL BREZNIK, vinska trgovina Libanla pri Ormožu. vseh vrsi prazne steklenice od konjaka. •»ALKO" veletrgovina žgania družba z e. z. Ljubljana, Kollzej. Manufakturna veletrgovina v Ljubljani sprelme tshoj oli pozneje VBC SPRETNIH PRODAJAIiCEV za na drobno, VEĆ PRO DAJALGEV sa na debelo. Medtcmi takega, ki je spreten v ca-rinenju in zanesljivo BliAtlAJIlIČASICO« ki zna nekoliko pro- dEfatl* Obširne ponudbe na upravo Slov. Naroda po .Dobra plača 30/7521*._____________________________________________ Sprejmem zastopstoo solidne tovarne masnih komerv In sile« nlh prolzvodov • skladlftčem za Zagreb. Ponudbe prosim na Skladište bjelovarske tvornice suhomesne robe Zagreb, Sudnlčka ulica 11, Oglejte si no pobrnjinski obrtni rnzstavi u Mariboru objekt A, oddeiek II, stojnica 14 naš« lepo Ia dobro medeno pecivo vssh vrst, voščene svede, svitlie ltđ. ! Najboljša prilika za nakup ! Toplo so priporoča I FI&NJ® C7ILAK, ___________________________Slovenska Biitrlca SLOUENSKA BANKA centrala v Ljubljani v Eastni palači Stritarjeva ulica 9. ID«lnl*ka glavnica I K 80,000.000 — | UOrOBlUJO iiM i. v uuoUm rmlunu. Podniialcc: Llatomer, Dolajm Ltaoavm, Novi Sad, Ekspozitura Vrhalka. Rezervni fond E 5,000-000'— lavajvafattA v»° bančne ooslo pod IZVl SUJ6 najkulantnalSml pokoji. Laslaiiia In Uak »Narodno tUIuuatc,