Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 3 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati") se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: S kr., če so tiska enkrat: 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzeinši nedelje in praznike, ob 1 ,0. uri popoludne. Štev. ITI. V Ljubljani, v soboto 30. julija 1887. Letnilc 3CV. "Vabilo na nai^očbo. »SLOVENEC«, edini katoliško-konservativni slovenski dnevnik veljil za Ljubljano pri opravništvu ali v „Katol. Bukvarui" prejeman: Za celo leto predplačan 12 gl. „ pol leta .... (i „ „ četrt leta .... 3 „ „ jeden mesec ... 1 „ Za pošiljanje na dom se računi 10 kr. več na mesec. Po pošti prejeman za vse avstrijske dežele pa velja: Za celo leto predplačan 15 gl. — kr. n pol leta .... 8 „ — „ „ četrt leta . . . 4 „ — „ n jeden mesec ... 1 „ 40 . Opravništvo „Slovenca Pismo sv. očeta Leona XIII. državnemu tajniku kardinalu Rampolli. Gospod kardinal! Akoravno so Vam znani nameni, ki vodijo Naše vladanje skupne cerkve, vendar se Nam zdi potrebno, da jih Vam ob kratkem sestavimo in razložimo, ker v novi službi, ktero Vam je izročilo Naše zaupanje, boste sodelovali v Našem obližji in razvijali svojo delavnost v Našem duhu. V velikih skrbeh, ktere Nam je naložilo iu še nalaga težavno breme najvišjega cerkvenega vla-darstva, dajalo Nam je moč trdno prepričanje o veliki moči cerkve, ne le na večno crečo duš, temveč tudi na blagor cele človeške družbe. — Od začetka smo sklenili veduo na to delati, da popravimo škodo, ktero ste cerkvi napravili revolucija in brezbožnost, in ob enem človeško družbo prepričamo o velikem vspehu one božje moči. — In ker se sovražniki že dolgo trudijo z vsemi sredstvi, da cerkvi vzemo vsak socijalni vpliv ter narode in vlade odvrnejo , od nje, kazali smo jo veduo kot najboljšo prijateljico in dobrotnico vladarjev in narodov, kar je tudi v resnici; trudili smo se, vladarje in narode sprijazniti ž njo z dobrimi razmerami med sv. stolom in raznimi narodi, da povsod vlada cerkveni mir. Vse Nam svetuje, gospod kardinal, da nadaljujemo to pot, in ni potreba navajati vzrokov. Opomniti hočemo le na skrajno potrebo, da se človeška družba zopet vrne k starim načelom reda, ktera je zapustila in zaničevala. Raztrgana je mirna edinost med narodi in vladarji in med raznimi razredi človeške družbe, na kteri slonita javni mir in blagor. Oslabelo je versko prepričanje, zato se je razširil in okrepil oni duh nepokorščine, ki vodi do nemirov in razruši skupno življenje človeške družbe. Zlo se veduo razširja in državniki morajo skrbeti, da ustavijo človeško družbo na nevarni poti in jo pripeljejo do boljšega spoznanja. In prav je tako, ker se mora zajeziti nevarna reka, vendar rešitev ui mogoča brez cerkve. Cerkev vodi ljudi do resnice in vzgojuje srca v čednosti in požrtvovalnosti; brez nje ne pomagajo ostre postave, ne strah človeške pravice, ne oborožena moč. Nevarnost ostaue, ako se človeška družba ne postavi na naravno in trdno podlago. Prepričani smo o tej resnici, iu naša naloga je, da nadaljujemo delo izveličanja z sv. resnicami. Sprijazniti moramo ljudi s cerkvijo iu papežem ter obema pridobiti večjo prostost, da moreta izvrševati svojo nalogo. To delo, g. kardinal, smo Vam izročili, ker smo prepričani o Vaši izurjenosti, delavnosti in vdanosti sv. stolu in Naši osebi. Da dosežemo plemeniti namen, vodite z Nami delovanje sv. stola, kakor tirjajo razmere in potrebe raznih narodov. Med avstro-ogersko državo in sv. stolom so najboljše razmere. K temu pripomore posebna pobožnost cesarjeva in njegova vdanost sv. stolu; ž njim so združeni tudi drugi udje cesarske družine. S pomočjo modrih mož, ki imajo zaupanje cesarjevo , bo mogoče v Avstriji pospeševati cerkvene koristi in premagati vse težave. Naš duh se s posebnim sočutjem obrača v Francijo, plemenito in velikodušno deželo, bogato na cerkvenih napravah, ki je bila papežem vedno draga. Iz skušnje pozuamo vdanost njenih sinov sv. stolu, kar nas je že večkrat tolažilo. Ravno ta ljubezen do francoske dežele navdaja nas še z večjo žalostjo, ker vidimo, kaj se godi na škodo veri iu cerkvi. Naša srčna želja je, da poneha zlo in prepir, in vlada zaželjena in potrebna edinost med sv. stolom in Francijo. Ravno tako nam je pri srci Španija, ki je s svojo trdno vero zaslužila ime »katoliški narod". G. kardinal, Vi ste od blizo spoznavali prednosti iu tudi potrebe te dežele, posebno pa edinost med katoliki in njihovo vdanost sv. stolu. Zanašamo se na dobre razmere vernega in velikodušnega naroda do Nas, na pobožnost iu vdanost kraljeve vdove in vladarice iu upamo, da bo Naša očetovska skrb za katoliške koristi in blagor države dobila mnogo podpore. Južua Amerika je ozko zvezana s Španijo po jeziku iu veri, zato bomo za-njo skrbeli v enaki meri. Zamolčati ne moremo portugalskega naroda, ki je toliko storil za razširjenje katoliške vere v daljnih deželah in je še sedaj zvezan s sv. stolom z otroško vdanostjo in očetovsko ljubeznijo. Nedavno smo se dogovorili o patrouatu v Vzhodni Indiji. Upamo, da tudi v prihodnje dobimo enako podporo in nam bo mogoče katoliško vero razširjati v deželi in na njenih naselbinah. Tem katoliškim narodom prištejemo tudi Belgijo, kjer je katoliško življenje vedno živo in delavno. Želimo, da se koristna delavnost cerkve razširja v javnem in družinskem življenji. Potrebno pa je, da v Prusiji nadaljujemo delo verskega miru. Upauje imamo, da naš trud ue bo brezvspežen, ker je znana dobra volja cesarjeva in onih, ki imajo oblast v rokah. Položaj cerkve v Prusiji so bo zboljšal in izpolnile se bodo opravi-vičene želje katoliškega prebivalstva. Enako skrb imamo za druge nemške države, da se prekličejo ali spremene postave, ki cerkvi ne dovoljujejo potrebne prostosti. Posebno pa smo v skrbeh zaradi katoliške dežele Bavarske, s ktero je sv. stol v posebni zvezi in srčno želi, da vera veduo razvija koristno in vspešno življenje. Veliko bi bilo naše veselje, ko bi dobri in blagi vpliv cerkve prodrl tudi v druge nekatoliške de- prazna beseda. On se je vresničil že v toliko milijonih krščanskih svetnikov, najsijajniše v Mariji Devici brez madeža spočeti, v njenem vnebovzetji pa in v čezuaravnem povišanji obhajal je najvišo, v vsem dovršeno zmago; te dopolnilne zmage čakajo drugi svetniki iu verniki, ki so zaspali v Gospodu; obha* jali jo bodo pa i oni z vstajenjem; a resničnost in veličastvo tega vstajenja predočuje nam Marijino vnebovzetje. O sladka, plemenita nada, ki osladiš že na zemlji vso grenkobo, olajšaš vse težave, zbrišeš objokanim solze. Zdaj pa pristopite pesimisti, ki vedno stokate, ki tožite stvarnika in preklinjate osodo; i sebi življenje grenite i družim mir iz srca jemljete! Poglejte li tii stotiue bolnikov, poglojte žalujoče vdove, obožaue iu stiskano iz vseh krajev; pred Marijo so sem prihiteli in zroč v njeno poveličano obličje za-jemljejo miru in tolažbe; solze jim teko, rekli bi vi: solze obupnosti, žalosti; ne, rečem jaz : solze nebeškega veselja, solze, ne rotenja, ampak srčne hvaležnosti za bolečine od Boga poslane. To učinja naš ' idejalizem; on neskončuo morje svetovnega gorja LISTEK. Nekoliko misli z Lurdskega potovanja. (Konec.) Predragi, premih prijatelj! Toda še drug sovražnik čezuaravne vere porodil se je iz naturalizma, in tudi temu žuga poguba od Marijinega brezmadežnega imena. Ta je materija-lizem. Taji duhovno substancijo v obče, zanika tudi enovitost človeške duše. Tako pa postavi s telesno smrtjo konec vsemu iudividualnemu bivanju; ne-umrljivost duše, večno življenje, vstajenje mesa, vse to je materijalistu največa nezmisel. Toda Marija stre tudi temu zmaju glavo. Njeno vnebovzetje nam namreč živo oznanja i ueumrljivost i bodoče vstajenje človeške narave. Ni resnice, o kteri bi se človek čutil bolj povzdigujenega iz nizke čutnosti, o kteri bi mu bolj oživela zavest više dostojnosti, kakor je Marijino vnebovzetje. V njem postavljen je onemu vse zavladajočemu, kakor materijalizem trdi, večnemu prenavljanju lizične narave neprediren zid; vse- mogočna narava s svojimi neizogibnimi zakoni vkloni se tu višim močem, človek, akoprav telesno ozko sklenjen s snovjo, ima vendar v duši princip višega neminljivega obstoja: materijalizem je obsojen. In res, zdi se že zdaj, da bo materijalizem kmalu pre-minol, ono po vsem idejalno čeznaravno življenje, ki se pred svetom vedno javlja v katoliški cerkvi, ki je pa sosebno v poslednjih časih po češčenji brezmadežne Marije z nova se obudilo in vsplamtelo, živinski materijalizem čedalje očitnejše osramotuje, v narodih dramijo se blažji čuti; človeštvo se jame spet ozirati po viših dostojniših smotrih; da, prišel bo čas, ko bo človeštvo v čozuaravnem svitu Marijinem začudeno spet gledalo vzvišeni cilj, h kteremu je Bog kliče, in z nevoljo obrnilo se bo od praznih sanjarij onih učenikov, ki mu v opici kažejo prvega pradeda, ki ga z neumnim živinčetom poenačiti hočejo. Iu tedaj napočila bo narodom doba najvišega idejalizma; na perutih žive vere vzdigal se bo človek v kraljestvo večnih idej, razodetih nam v Jezusu Kristusu, ljubezen pa dajala bo idejam realnost v življenji. Da, ta idejalizem, katoliški idejalizem. on ni žele in koristil redu, miru in javnemu blagru. Posebno naj bi se to zgodilo tam, kjer prebiva mnogo katolikov, kakor v Augliji; ali kjer so za cerkev težavne razmere, kakor v Rusiji. Tukaj je naša skrb posebno potrebna. — Ker pa uaša oblast obsega vse časo in kraje, moramo posebno podpirati, vero v onih krajih, kjer že sloni na široki podlagi, kakor v mnogih državah A in er i k e. Podpirati moramo nii8ijone'v divjih in neverskih deželah. Naša dolžnost jo tudi, da privabimo k edinosti narode, ki bo se ločili. Med temi so narodi na vzhodu, posebno pa grški narod, kterega želimo zopet videti pri središči cerkvene edinosti. Posebuo pazljivost in trud zahteva neka druga zahteva, namreč Naš sedanji položaj v Ki mu zaradi žalostne nejedinosti med Italijo in rimskim papeštvom. O tem težavnem in važnem predmetu Tam hočemo naravnost odkriti svoje misli. Že večkrat smo izrekli željo, da se konča prepir in sklene mir v Italiji, ki nam je iz mnogih vzrokov draga in ljuba. In da tukaj dosežemo mir in edinost, ni dovolj, da skrbimo za to ali ono versko korist, premenimo ali odpravimo sovražne postave, temveč vrediti moramo nečastni položaj vrhovnega cerkvenega poglavarja, ki se ne strinja s prostostjo njegove službe. Podlaga sprave je pravičnost in čast apostolskega sedeža; rimski papež ne sme biti nobenemu podložeu in mora imeti popolno prostost. Bazločno smo rekli, da mora papež imeti vladarsko oblast; to je prvi pogoj miru v Italiji. Kakoršne so sedaj razmere, odvisni smo popolnoma od druzega, ki lahko premeni Naš položaj, kedar in kakor hoče. Vedno smo tirjali za rimskega papeža vladarsko oblast, kar je tudi naša dolžnost, ne iz častiželj-nosti, tudi ne zaradi svetne veljave, temveč da branimo pravo neodvisnost in prostost. (Konec prih.) ViiM-ija in Itusija. „Nord". glasilo ruske vlade, je prinesel v jedui zadnjih številk dopis iz Berolina, ki se bavi z rusko-nemškimi razmerami s posebnim ozirom na Avstrijo in Anglijo. Dopis slove: Nemčija nima vzroka, da se Rusiji upira v egiptskem vprašanji, kakor tudi nima razloga, da i-ti Rusiji na balkanskem poluotoku in ob Donavi izkazuje usluge. Zastopniki nemškega optimizma so streljali čez črto, ker so pripisovali nemški vladi korake, ki se ue strinjajo s tradicionalnimi načeli kneza Bismarcka o balkanskem vprašanji. Trdili so, da so nemški državniki provzročili preobrat v Srbiji, vsled kterega je oslabljen avstrijski vpliv. Ako s tem hočejo dokazati, da si je na ta način knez Bismarck zaslužil hvaležnost Rusije, je to postopanje nemških optimistov preveč otročje, da ne govorimo o nemških časnikarjih, ki hočejo žrtvovati koristi Avstrije na Balkanu, da tako zopet ustanove dobre razmere med Berolinom in Peter-burgom. Knez Bismarck je sam trdil, da Avstrija in Nemčija nimate skupnih koristi na Balkanu. Nemški časnikarji pa so Bismarcka tako opisali, kakor da bi svojemu zavezniku (Avstriji) hotel zadati za hrbtom smrtni udarec, da se približa ruski vladi. Kdor hoče preveč dokazati, ničesa ne dokaže. prestvarja v obljubljeno deželo, po kteri se cedi mleko in med; on uči to, pred komur vi bežite, bolezen, uboštvo, preganjanje, smrt, ne le potrpežljivo prenašati, ampak celo želeti; on mučeuikom sredi ognja, obdanim od krutih rabljev, vrženim pred divje zveri, obseva celo z žarno radostjo, da v grozovitih mukah Bogu slavo prepevajo! Napij se mi danes, borno srce, nebeške lepote. Glej, kaj te čaka onikraj, ako boš malo dni zvesto ljubilo Stvarnika svojega. O kako minljivo je vse, kar ti svet ponuja, a še to pusti za seboj le skeleče rane, vtešiti brezmejnih želj uikdar ne more. Za neskončnega Boga samega si vstvarjeno, tvoj poklic je njega ljubiti in vekomaj vživati. Z Bogom, Tvoj prijatelj Samotar. Pasji dnevi. Prišli so, kakor vsako leto, tudi letos pasji dnevi in sicer še prcccj poprej, kakor druga leta. če hočemo neznosne vroče dneve meseca julija tako ime- Resnica je, da knez Bismarck ni izkazal nobene usluge, ne v Srbiji, ne drugje, in da Peterburška vlada v svojih odnošajih s slovanskimi narodi ne potrebuje nobenih „bons oftices". Zasluga kneza Bismarcka obstoji le v tem. da je spoznal, kako neprevidno bi bilo, zavezati se na žgečih tleh balkanske politike. Svobodno delovanje, ktero Bismarck zahteva, kedar pride na dnevni red balkansko vprašanje, ni vabljivo za zahteve in namene Avstrije na Balkanu. Vendar mu ne moremo očitati, da je izdal stvar, ki ni bila nikdar njegova. Kar se je v Belemgradu zgodilo, ponovilo se bo morda v Sofiji in Plovdivu. Ves svet čuti, da se „status quo" približuje koncu; posledica finančne krize bo kriza vlade. Volja narodova se bo v Bolgariji svobodno izrazila, kakor se je zgodilo v Srbiji. Tedaj bomo videli, da knez Bismarck u i angleškega mnenja o navidezui vsemogočnosti dveh evro-pejskih centralnih držav v slovanskem svetu. Rismarek gotovo ne bo priporočil sebranju, naj izvoli kneza s to gotovostjo, da ne bo nikdar vladal. Navada in spretnosti kneza Bismarcka niso podobne onim angleških državnikov iz šole lorda Beaconsfielda . .. Angleško-turška pogodba ponuja knezu Bismarcku novo priložnost, da pokaže v tem oziru svojo malomarnost (desinteressemeut), o čemur se Rusija gotovo ne bo pritožila. Ne v Carigradu ue v Srbiji ni podpiral ugovorov Rusije proti razmeram, ki se ne strinjajo z ruskimi koristimi, na drugi strani pa tudi noče pospeševati zveze avstrijskih držav za angleške neopravičene zahteve. Nemško-augleška zveza v Egiptu je tako prazna, kakor nemško-avstrijska na Donavskem obrežji. Ako politika nemškega kanclerja ni taka, da pospešuje rešenje velikih, mednarodnih vprašanj, vendar moramo priznati, da je po njegovi politiki mogoče si pojasniti prave razmere nasprotujočih si misli in koristi. Politični pregled. V Ljubljani, 30. julija. Solranje dežele. Kakor se poroča, posvetovali se bodo ministri v kratkem s cesarjem , kedaj naj se razpišejo dopolnilne volitve v češki deželni zbor in kedaj naj se snide državni zbor. Glede državnega zbora se poroča, da se gotovo snide 24. septembra in zboruje štiri tedne. Obravnaval bo v prvi vrsti davek od špirita in sladkorja in izvolil zastopnike v delegacije. Nato se snidejo delegacije, in kedar te končajo svoje delo, prično zborovati deželni zbori. Češki poslanec H e v e r a je v nedeljo poročal v Kraljevem mesteci o svojem delovanji v državnem zboru. V dolgem govoru je pojasnjeval politični in parlamentni položaj. — Poslanec Tišera je poročal 17. t. m. v Češki Skalici. Povdarjal je, da Cehi ne smejo odločneje postopati, ker bi s tem razbili desnico, in levica bi prišla ua krmilo. Našteval je tudi pridobitve čehov v zadnjem času. Zbor je poslancu, češkemu klubu in dr. Riegru jednoglasno izrekel zaupnico. Ogerska vlada se je dogovarjala s zastopniki Rothschildove skupine o posojilu, da razširi železna vrata; dogovori so brezvspešni. Vlada je prejela do-tično ponudbo od neke Frankobrodske banke. novati. Spodobi se jim ime „pasji dnevi" na vsak način, kajti mnogo ljudi so po svetu do smrti oklali. Povsod so bili silno vroči in tako strupeni, da so ljudje kar padali. Tako je bilo po Ogerskein in v Ameriki, na Angleškem in pri nas. In kaj bi ne! Saj je pa tudi Blaznikov pratikar svoja psa v koledar tako postavil, da divje gledata eden proti drugemu. In tako leto (pravijo) so vselej posebuo hHdi pasji dnevi. Pasji dnevi nikomur ne prizanašajo, kdor ui toliko premožen, da se jim lahko v kako senco odtegne, kjer se prijetno hladi, med tem, ko drugim, ki se morajo za ljubi kruhek boriti, pot curkoma po obrazu lije. Čuti jih vojak na velikih vajah, kmet in kmetica pri žetvi in setvi — ajdova setev vrši se v pasjih dneh. Občuti jih branjevka, ki za svojim s sadjem naloženim „štantom" dremlje, muhe ji pa v nos in usta silijo. Čuti jih kavarnar, ki pri oknu stoječ po šipah s prsti bobna in gleda, od kod bo kak gost prišel, čutijo jih zlasti v nedeljo natakarice po raznih gostilnah, ki celi dan tekajo v senčnih vrtovih od mize do mize, ker so vse gosto zasedene žejnih pivcev. Čuti jih dijak, ki .e Vitanje tir z« ve. Vsa uradna poročila iz JjštjMirlje naglašajo, da v kratkem pride knez Ferdinand v Sofijo. Kot ruskega kandidata za bolgarski prestol imenujejo kneza Imeretinskega. če ie rešilno to poročilo, prične se z nova prejšnja boiuatija. — pPol. Corr." piše o stališči Turčije: Turčija je v bolgarskem vprašanji vedno prijazno ;postopala. akoravno se z nobeno besedo ni zavezala. V okrožnici z dne 13. t. m. ni naravnost izrazila svoje mnenje o izvolitvi novega kneza in je le vnanje države vprašala o njihovem mnenji. Določeno je bilo. da Turčija takoj potmi kneza, ako isto store tudi druge države. Rusija je naravnost odgovorila nasprotno. Francija je ugodneje odgovorila, vendar pristavila, da poslanci iz Vzhodne Rumelije nimajo pravico vdeležiti se obravnav v sobranji in glasovati za kneza. Turčija ni zadovoljna s temi odgovori. Naročila je svojim zastopnikom v Londonu, Rimu, Berolinu in na Dunaji, da zopet prično obravnave o bolgarskih razmerah in pregovore Rusijo in Francijo, da potrdite kneza. Merodajui krogi so sicer prepričani, da imenovane štiri države ne bodo prisilile Rusije in Francije, vendar je Turčija hotela storiti svojo dolžnost. Turški zastopnik v Peterburgu, Šakir-paša, je dobil povelje od svoje vlade, naj pregovori rusko vlado, da stavi določene predloge o bolgarskem vprašanji. S tem je Turčija pokazala svojo uepri-stranost. Tudi v prihodnje ostane uepristranska. da v odločilnem trenotku more posredovati. Dokler se evropejske države ue sporazume o osebi bolgarskega kneza, Turčija s svojo besedo ne bo razširjala raz-pora me državami. S tega stališča je razvidno, da turški sultan ne bo prej potrdil bolgarskega kneza, dokler mu ugovarjate Rusija in Francija. — Bolgarski emigranti v Carigradu so prosili ministra notranjih zadev. dr. Stranskega, da se smejo vrniti v Bolgarijo. Minister je dovolil štirim osebam, da se smejo vrniti. Tudi vsi drugi bodo pomiložčeni, kteri niso sodnijsko obsojeni. Francoski ministerski predsednik R o u v i e r bo pri banketu, kterega mu prirede njegovi prijatelji v Parizu, govoril o politiki sedanje vlade in pojasnil mnoge interpelacije v zbornici. — Škof v Grenoblu, msgr. Fava, je prestavil župnika v Chateauvillainu ua boljšo župnijo. Radikalci so vsled tega v zbornici zelo ropotali in zahtevali, da se župnik zopet prestavi. Naučni minister Spuller je že poslal do-tičuo naznanilo škofu. Škof pa je miuistru dobro posvetil in mu odgovoril, da se ministra ne tiče ta zadeva. Pristavil pa je v odgovoru, da vstreže želji ministra, ako sodnik tako razsodi. Kot nepristransk sodnik v tej zadevi je imenovan škof Freppel. Iz Bruslja se poroča, da belgijska vlada po-muožuje vojaške posadke, posebno topničarstvo v mestih ob alzaško-lorenski meji. Trdijo, da je to v zvezi s francosko poskusno mobilizacijo in vojaškimi namerami nemške vlade. — Nemška vlada namreč tudi pomnožuje vojaške posadke ob fraucoski meji, ker se boje. da utegne francoska vlada pričeti vojsko proti Nemčiji. Iz Hlma se poroča, da je italijanski kralj potrdil postavo o posebnem vojaškem oddelku v Afriki. Postava stopi v kratkem v veljavo. Vojaški oddelek bo sestavljen iz dveh polkov pešcev (lovcev po tri batalijoue s 4 stotnijami), eskadrona konjikov, jedue topničarske brigade s 4 stotnijami in jedne ženijske. jedue sanitetne, jedne provijantne stotnije. Ta vojaški kor bo opravljal le navadno službo v Afriki. Ko bi bila potrebna večja armada, poslala bo vlada močneji oddelek proti Abisiniji. — Mornarski minister je izdal povelje, naj se v ladijodelnici v Sam-pierdareuu ustavi delo velikanskega parnika „Sicilia." Pri zadnjih morskih vajah so namreč spoznali, da velike ladije niso ugodne v morski bitki. — V Ca-tauiji so odprli ljudsko kuhinjo; pri tej priliki so se vršili veliki neredi. Okoli 4000 oseb je hotelo razrušiti kuhinjo. Nastala je velika zmešnjava; med letom premalo študiral in preveč postopal, in zarad tega dobil „nachpriifungo", ter se mora sedaj cele počitnice prav pridno učiti. No, za takega ubo-zega trpina počitnice res niso druzega, kakor pasji dnevi. Pravi pasji dnevi! Kakor pridejo, tako zopet preidejo, ko se mesec preobrne. Človek ima pa navadno poleg teh le štiri tedne trajajočih še druge, še zdatno hujše pasje dni, ki se včasih silno silno vlečejo brez konca in kraja. Marsikakega rokodelskega učenca cela učna doba ni druzega, kakor ne-pretrgaua dolga vrsta samih pasjih dni; marsikaka dekla ue pozua drugačnih, kakor same pasje dni pri jezični gospodinji. Kaj le bi ubožica začela v takem neznosnem položaji, ko bi ji ne bili modri postavodajalci preskrbeli tistih dobrih »štirinajstih dni", ki imajo čudovito moč, da takim pasjim dnem vrat zavijo, kedar 14 dni poteče. Posel,je še srečen, ki si lahko pomaga, ki ima štirinajst dni na razpolaganje, ali mož, mož take sitne babure je revež pri njej. Zanj ui nobenih „širiuajstih dni", zauj so vedni pasji dnevi! jeden otrok je bil udušen, veliko oseb ranjenih. Vojaki so morali z orožjem narediti red. — Veliko nevoljo so provzročili grobokopi, ki so trupla za kolero umrlih skladali — po 20 do 30 skupaj — v neki lopi in jih potem skupaj vozili na pokopališče, namesto da bi jih pokopavali po noči. Policija je grobokope zaprla.. — Župana in mestni zastop v Paternu je vlada odstavila, ker niso ravnali po ua-redbah proti koleri. — V Troini so kmetje napali neko družino, in jo pobili, ker je v hiši jeden umrl za kolero; tako so hotli preprečiti razširjenje kolere. (?) Vojaki so zaprli 50 oseb. Angleški ministerski predsednik Salisbury je imel 27. t. m. v Norvichu govor, v kterem je konservativcem razlagal vnanjo politiko. Omenil je, da je v Egiptu popolen mir. Nevarnosti ni več, da vstaški rodovi napadejo deželo. Egipt napreduje tudi v omiki, in vlada bo v tem oziru vse potrebno storila. Akoravno turški sultan ni potrdil pogodbe, vendar Anglija ne bo na škodi. Drummond Wolf se je trudil dve leti, da je v Egiptu napravil mir; rravuale so se žalostne razmere. Salisbury je tudi omenil, da so se srečno končale obravnave o afganski meji. »Pester Lloydu piše o kralji nizozemskem, Viljemu III.: Zdravje kraljevo vzbuja resno bojazen. Kal bolezni nosi kralj že več let; v zadnjem času je bolezen vedno hujša in povzročuje velike bolečine. Bolezni se je pridružila še velika nervoznost in telesna slabost, ki jo jako nevarna priletnemu kralju — star je že 70 let. Dosedaj so zdravniki svetovali kralju, da si je v toplicah, tolažil bolezen. Letos je bil kralj v toplicah v Vildungenu. Ker mu toplice niso pomagale, vrnil se je 30. junija na grajščino Soest. Od tii prihajajo vedno resna poročila. Znano je, da kralj nikdar ni ljubil tovaršijo. Živel je osamljen, redko je obiskoval evropejskc dvore, svojemu narodu se je pokazal le pri posebnih prilikah. Ker je zadnji svojega slavnega rodu, postal je otožen in nervozen. Kralj se večkrat brani nasvetov zdravnikov, in to še ovira njihovo nalogo. Ljudje v njegovem obližji poznajo njegov položaj. Tudi narod, ki je kralju vedno zvest, dobro ve, da so šteti dnevi zadnjega Oranca. Žalost naroda se izraža v njegovi molčečnosti, in noben list ne poroča narodu o stvareh, ki nikjer niso več skrivnost. Izvirni dopisi. Iz Št. Vida pri Brdu, 30. julija. (Nesreča.) Včeraj, 29. t. m. je ob 1. uri popoludne pri uas tik cerkve sv. Vida po neprevidnosti neke gospodinje, ki je kurila grmado za kruh, nastal ogenj, ki je 5 hiš z vsemi drugimi poslopji vred v dobri uri popolnoma ukončal. Gotovo bi se bila vsa vas ponesrečila, ako bi ne bili ljudje iz bližujih vasi urno prihiteli na pomoč. Posebna hvala gre gg. Janku Kersniku, c. kr. sodniku Polcu, c. kr. pristavil Dominiku Dereaniju in gasilcem Domžalskim, kteri so s svojim neumornim prizadevaujem pripomogli, da se je ogenj omejil iu dalje ni segal. Kolika je škoda, nismo še precenili. Zlasti hudo je nesreča zadela tiste, ki niso bili celo nič zavarovani. Od Mure, 27. julija. (Letina.) Vsak človek ima svoje veselje; tako tudi Vaši dopisniki. Euega veseli razmoLavati politične homatije, drugi rajši piše o veselicah in slovesnostih, ki se tu ali tam obhajajo, tretjega zopet veseli poročati o vremenu in letini. Med temi sem večkrat tudi jaz. S čemur se človek peča, in kar na njegovo početje najbolj vpliva, o tem najrajše govori in piše. Toliko v opravičevanje, ko Vam pošljem ta dopis o »letini". Murski poljanci so sloboduo z letošnjo letino zadovoljni. Bilo je sicer letos tukaj vedno mnogo vetrovja, v obče malo dežja, in kedar je prišel, bila je večinoma nagla vloga, ploha, dostikrat so nas tudi temni oblaki strašili s hudo uro — veudar je vse to minulo, in vsi poljski pridelki so srečno dozoreli. Ječmen, rž, pšenica so srečno spravljeni, oves in graholjko sedaj žanjejo; kar pa je še silja na polji, je tudi prav lepo, le želji in koruzi utegne preveč suše biti, če ne bo obilnišega dežja, in krompir bo prehitro dozorel. O letini se toraj tukajšnji gospodarji ue morejo pritoževati, pač pa se po pravici pritožujejo o ceui poljskih pridelkov. Ako že lani ni imelo zrnje posebne cene, ko je bila le srednja žetev, kako bo pa letos, ko je v obče žetev dobra. Sicer pa naj kmet še tako ceno pšenico prodaja, žemljo dobiva pri peku vendar majhno in kruh prav slab. Kmet mora zrnje pošteno tehtati, ko je proda, pek pa iemlje ne tehta, in če jo tudi, kdo ga nadzoruje? Ravno taka se godi kmetu pri živini. Včasih kmet komaj za slabo ceno živinče proda, če pa potrobuje mesa, mora ga jako drago plačati. Tu bi pač mo- rala gosposka, kakor svoje dni, bolj strogo paziti, raj in kako se prodaja, kajti prosti kmet si ne more pomagati. Vendar to ne spada več k »letini", o kteri sem se namenil danes pisati, toraj sklenem ta dopis in obljubim, da bom Vam kmalu pisal o bolj zanimivih rečeh, kakor danes. Z Goriškega, 23. julija. (Še nekoliko o mojem potovanji; t g 0 s p- V i k t o r D o-enec.) (Konec.) V Poreč smo došli ob 9. uri 50 min. Tu je sedež Poreško-Puljskega škofa, okrajno glavarstvo in deželna zbornica za Istro. Do zadnjega zasedanja se ni nikdar slišala nobena hrvatska beseda v tem zboru, akoravno je Istra v večini obljudena s hrvatskim, oziroma slovenskim prebivalstvom. Kako so strmeli pač istrski lahoni, ko so slišali znano petorico hrvatsko, oziroma slovensko govoriti: Gg. dr. Laginjo iz Klane, Slavoj Jenka iz Podgrada in čast. g. Spinčiča iz Kastva, in ostala dva, mngsr. Sterka, ki se je potem nekaj vsled lahonske naga-jivosti in nekaj zaradi starosti odpovedal poslanstvu; zadnjega ime mi pa ravnokar ne dojde na misel! Tudi tukaj gre Slovan na dan! Od tod smo prišli ob 103/, uri v Novigrad (z 1790 prebivalci), ki spada že pod Tržaško škofijo ter pod dekanat Umago, kamor smo priplovili ob 117? uri. Med Novigradom in Umagom je samostan menihov sv. Benedikta v Daili, ki imajo okoli sv. Lovrenca v Daili lepa posestva, ktere je daroval grof Franc pl. Grisoui kot ustanovnik omenjenemu samostanu. V samostanu s cerkvijo sv. Janeza Krstnika je šest laških oo. benediktincev z šestimi lajiki. Odtod smo plovili prek znamenitega svetilnika, ki je na koucu kamnitega nasipa pri Salvori. Ob 12'/, uri smo priplovili v Piran, ki ima kolegijat-kapitelj z 9 kanoniki-kurati (dva sta izpraznjena sedaj) in šteje 11.000 prebivalcev. Tii je tudi frančiškanski samostan z štirimi patri iu dvema lajikoma. Tii se raztegujejo obširne soline čez dve uri na okoli, kjer narejajo leto za letom toliko množino soli, kolikor je je potreba državi. Tii se je kopalo v pristanu blizo našega parnika okoli 30 čisto golih paglavcev, ki so prosili, naj jim vržemo krajcarjev v morje, da jih bodo oni iz dna pobrali ! Zdi se mi, da je tii mladiua brez vsega nadzorstva! Odtod smo jo odpihali ob 12s/4 uri v Trst, kamor smo dospeli kmalo po 2. uri popoludne. Ker sem imel (bilo je 11. t. m.) nekaj pri sedaj že umrlem g. V. Dolencu opraviti, sem šel naravnost v njegovo tiskarno; tii pa se mi je reklo, da je šel po opravilih v Gorico. Počakal sem ga pri nekem prijatelji. Ko ga drugi dan popoludne obiščem v Corsia Giulia, se je silno obveselil mojega pohoda, ter mi je predstavil vso svojo spoštovano obitelj ter me pogostil prav gostoljubno. Rad bi mi bil marsikaj razkazal v Trstu, n. pr. svojo tiskarno, nad ktero visi grb velike (!) republike S. Marino, čitalnico in dr., ali ker se mi je mudilo iti v toplice zaradi bolehne noge, me je vljudno spremil na kolodvor. Tu sva se v rodoljubnih pogovorih zabavala do odhoda vlakovega ob 5. uri popoludue. Kdo bi bi tedaj mislil, da bode ravno čez teden dni potem ta veliki rodoljub že ležal na mrtvaškem odru! Ne, kaj tacega bi si bil prej sam o sebi zaradi moje bolehnosti domneval, kakor pa o njem, ki je bi tedaj videti še tako čil in zdrav, kakor mi je tudi sam pritrdil, da se dobro počuti in da je bolj čvrst, kakor je bil v Gorici. Zato me je tudi žalostna novica, ktero sem zvedel še le po »Slovencn" (št. 162 in 163), silno pretresla, ker je v tako kratkem času, komaj osmi dan po mojem obisku, za hudimi kozami umrl. Pač res, »čujte, ker ue veste ne dneva, ne ure vaše smrti", za ktero ne pove nobena pra-tika! Ranjkemu prezaslužnemu rodoljubu, ki je ljubil slovenski narod in je njegovo boljšo bodočnost z vsemi svojimi močmi pospeševal, kakor jo malo kteri drugi, in se je za-njo nesebično žrtvoval, d;i naj usmiljeni Bog obilno plačilo oukraj groba; njegovi žalujoči obitelji pa krepke tolažbe od zgoraj Domače novice. (Vabilo) k W o lf o v i slavnosti, ktero priredi narodna čitalnica v Idriji v nedeljo 14. avgusta 1887 povodom odkritja spominske plošče ua cerkvi sv. Barbare, v kteri je bil ranjki knezo-škof Anton Alojzij \Volf krščeu. Spored slavnosti: 1. Dne 13. avgusta zvečer ob 7. uri sprejem gostov po slavnostnem in mestnem odboru, ter narodnih gospeh n gospodičinah. 2. Sprevod v mesto z rudarsko godbo. 3. Razhod gostov po odkazauih stanovanjih. 4. Ob 8. uri v rudniškem gledališči: »Čevljar baron", opereta v 3 dejanjih, ktero predstavijo ! drijsKe čitalnice diletantje. 5. Dne 14. avgusta zjutraj ob 8. uri sv. maša v mestni farni cerkvi sv. iarbare. Pri maši poje čitaluiški pevski zbor. 6. Ob V,9. uri se odkrije na cerkvi sv. Barbare spomiuska alošča. ktero so slavljenčevi sorojaki napravili z blagodušno podporo slavnega mestnega zastopa. Petje, slavnostni govor, venčanje iu godba. 7. Po odkritji se gostom razkazujejo rudniške znamenitosti in tovarne za živo srebro in cinober. 8. Ob 1. uri skupni obed v gostilnici g. Tuječa. 9. Ob 4. uri skupni sprehod okoli »Divjega jezera". 10. Ob 6. uri ljudska veselica s petjem, godbo itd. ua gostilniškem vrtu g. Didiča, občinskega svetovalca in posestnika. — Slavnostuiodbor daje vnanjim gostom in vdeleževalcem na znanje: 1. Vožnja po železnici od Ljubljane do Logatca stane s poštnim vlakom s tour- in retourkarto za III. razred 1 gold. 60 kr. Poštni vlak odhaja iz Ljubljane ob uri popoludne. — 2. Skupna vožuja iz Logatca do Idrije in nazaj je brezplačna. — 3. Ogledovanje rudnika in tovarn je po prijaznem dovoljenji preblagorodnega gospoda rudniškega nadsvetnika J. Novaka brezplačno. — 4. Godba je brezplačna. — 5. Prenočišča pri Idrijskih rodoljubih so brezplačna. — 6. Vstopnina k gledališčui predstavi: parter 20 kr., lože 30 kr. — 7. Skupni obed stane 1 gld. za osobo iu vdeležeuei se imajo izkazati z vstopnico k obedu, ki se dobi pri g. Cenetu Lapajnetu, trgovcu v Idriji. — 8. Kuor izmed zunanjih gostov se hoče vdeležiti skupnega obeda, naj blagovoli najkasneje na predvečer, dne 13. avgusta t. I. takoj po dohodu v Idrijo oglasiti se zaradi vstopnice pri g. Cenetu Lapajnetu. Društva, ki se korporativno vdeleže slavnosti, uaj se prijavijo vsaj nekoliko prej, ker slavnostni odbor želi, da bi bilo gostom vsestransko iu dobro postrežeuo. — 9. Odborniki so zaznamovani s trobojuimi trakovi iu črko \V. (Einspielerjeva slavnost) v Svečah dnč 21. avgusta, kolikor se more soditi po dosedanjih pripravah, ki se vršijo v Celovci in v Svečah, bode sijajna. — Koroški Slovenci od blizo in daleč prihiteli bodo ta dan v Sveče čestitat svojemu starosti. Prebivalci Rožne, Podjunske, Ziljske doline iu Celovške okolice že komaj pričakujejo veselega dne. da se popeljejo v Sveče. — Slavnostna sv. maša brala se bode pri ugodnem vremenu pod milim nebom, in sicer v posebnem za to priliko nalašč prirejenem šotoru, da bode mogel biti ves zbrani narod deležen cerkvene slovesnosti iu pridige. V slučaji ueugod-nega vremena vrši se opravilo v cerkvi. — Slavnostni govor blagovolil je prevzeti gosp. Julij pl. Kleinmajr, c. kr. profesor v Gorici. — Zaradi vozov in banketa oglašati se je prej ko mogoče pod naslovom: Janez \V i e s e r, župnik Elizabetinskega samostana v Celovci, da bode mogoče o pravem času za čč. goste vse potrebno ukreniti in naročiti. — Vdeleženci, ki pridejo s Kranjskega čez Kočno že dan pred slavuostjo v Sveče in želijo ondi dobiti prenočišča, izvolijo naj se z oznauili pravočasno obrniti na predsednika lokalnega odbora pod naslovom : Jan. S u s t e r, župnik v Svečah, pošta : Bistrica v Rožni dolini na Koroškem. Ker pa bode v Svečah težko dobiti dovolj stanovauj, priporočamo voziti se raje do Celovca. (Na Vrhniki) je jutri v čitalnici volilni shod. Volilcem se bode predstavil g. K r a i g h e r, ki je bil že v Postojiui proglašen kandidatom. (Prostovoljna požarna hramba na Bledu) priredi jutri ljudsko veselico. Spored: Ob 10. uri slovesna sveta maša v farni cerkvi; ob 12. uri skupen obed v gostilni g. Jakoba Peternela v Zagoricah; od 4. do 5. ure promenadni koncert; ob 5. uri tombola. (Iz letnega poročila štirirazredne ljudske šole v Šent-Vidu nad Ljubljano) posnamemo, da je v preteklem šolskem letu obiskovalo šolo 299 učencev in učeuk, izmed kterih je 213 sposobnih za višji razred. Podučevali so na tej šoli gg.: Ivan Ker-mavner, nadučitelj, Leopold Zaletel, katehet, Josip B r e g a r , Ivana C v e k in Franc Lovšin. — V poročilu sta tudi dva sestavka: »Pustite otro-čiče k meni!" in »Sadjarcem". (Trorazredna ljudska šola v Mengši) je 26. julija sklenila šolsko leto. Po zahvalui sv. maši, pri kteri so peli otroci, razdelila so se šolska nazuauila in med priduejše učence iu učenke tudi letna poročila iu darila. »L e t n o poročilo" te šole nam je v marsičem posebno všeč. Na prvem mestu ima prav prisrčno spisan članek g. učitelja H. Pater-nosta »Varujte ptičke!" Res vseskozi primerni nauki iu tudi na primernem mestu objavljeni! Iz šolske kronike zvemo, da je šola bila naročena na »Vrtec" in na knjige sv. Mohora in da se je med letom šolska knjižnica lepo pomnožila po dobrotlji-vosti ondotuega preč. g. katebeta A. Koblarja, kteri je ves šolski krščanski poduk na trorazrednici in tudi na enorazredni šoli v Trzinu sam oskrboval. Zraven veroučitelja so še podučevali: učiteljica Em. G r k m a n, učitelj H. Paternost in nadučitelj Anton Javoršek. Šolo je obiskovalo 258 otrok, izmed kterih jih je šolsko leto z odliko ali dobro zdelalo 178. Zanimiv je pregled sadnih dreves v šolskem vrtu. Iz njega posnamemo, da so zadnjih pet let ondi cepili 409 jablanic, 161 hrušek, 10 črešenj. 27 breskev iu 53 marelic, skupaj 660 drevesc, kterih so oddali 181, v šolskem vrtu pa še stoji 479 kosov cepljenega drevja in nad 400 dveletnih jabelčnih divjakov. — Novo šolsko leto pričelo se bo v Mengši dne 16. septembra. (Praktičen poduk o šolskih vrtih) imel bode tajnik c. kr. kmetijske družbe g. Gustav Pire v torek 2. avgusta popoludne ob 5. uri na šolskem vrtu v Dolenjem Logatcu. Gospod nadzorni k Žumer prišel bode tja z gg. učitelji Kamniškega okraja; sploh so povabljeni >gg.'učitelji k obilni vdeležbi. (V Novem mestn) se je osnovalo društvo »D o-lenjski sokol". V odbor so izvoljeni gg.: Rihard Dolenc, starosta ; Franc Rozina, pod-starosta; Ive Erhartič, vitez pl. Fichtenau, Alojzij J e n i č , Ignacij Kline in Anton V i r a n t odboruiki. Novemu društvu želimo mnogo vspeha. (»Pedagogiško društvo") na Krškem bode zborovalo dne 4. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne na Raki na Dolenjskem v ondotni šoli. Spored: 1. Zapisnik in dopisi. 2. Prostovoljno predavanje. 3. Posvetovanje o spomenici na si. deželni zbor glede prenaredbe deželne postave z dne 9. marca 1879. leta. 4. Razgovor o peticiji na vis. c. kr. poučno ministerstvo v zadevi velikih šolskih počitnic. K mnogobrojui vdeležbi vabi vljudno učitelje in šolske prijatelje odbor »Pedagogiškega društva" na Krhkem. (Okrajni zastop Ptujski) volil je due 28. t. m. svoj novi odbor. Izvoljeni so bili sledeči gospodje: Dr. Fr. J u r t e 1 a, odvetnik na Ptuji, za načelnika: o. Benedikt Hrtiš, gvardijau, za namestnika; Ferdinand Raj s p, Anton J u r c a, Martin K r a n j c , Anton G r a j f in J. K a i s e r , pa za odbornike. Razun poslednjega so vsi narodnjaki. (Vrauični prisad) prikazal se je v Slovenje-Bistriški okolici med govejo živino. Deset ljudi, ki je meso pocepane živine jedlo, je umrlo. (Hnda nra), ki je dne 23. t. m. po mnogih krajih razsajala, obiskala je tudi Slov. Štajar. Sem-tertje je napravila ua polji in vinogradih ogromno škodo, osobito v Rogatcu, kjer je toča, debelejša kot kurja jajca, pomandrala sadeže in pobila vso opeko na strehah, da je voda v hiše le kar tekla. (Osebne vesti.) G. Janko Pajk, profesor na drugi nemški državni gimnaziji v Brnu, je bil 26. t. m. ua Dunajskem vseučilišči promoviran doktorjem modroslovja. — G. profesor Nedved je premeščen iz Ljubljane na gimnazijo v Jiglavi na Moravskem. (Proti pijančevanju.) Kakor se »G. T." z Dunaja sporoča, izrekli so se skoraj vsi deželni zastopi, da naj bi vlada nekaj — naj že bo karkoli — ukrenila, da se omeji grozno pijančevanje. Vlada bo res napravila, kar se ji bo v tem oziru prav zdelo in je ministerski predsednik grof Taatfe že pričel potrebne poizvedbe o vzrokih po raznih deželah, vsled kterih se pijančevanje množi. Politična gosposka dobila je nalog, sostaviti natančne statistične izkaze, iz kterih mora biti razvidno število gostilen v dotičnem okraji in če imajo taiste pravico tudi žganje točiti ne glede na to, ali je pravica že stara ali iz najnovejšega časa; dalje število kavarn, slaščičarn, kjer se tudi žganjica prodaja; dalje število druzih obrtnikov, ki se pečajo s prodajo žganih vpijauljivih pijač na debelo in na drobno in se od tega živč; število trgovcev, ki s tako žgano pijačo kupčujejo, ktera je dacu podvržena in konečno število tistih trgovcev, ki tržujejo z žgano pijačo, od ktere se ne plačuje noben davek. Te izkaze je treba prej ko prej na Dunaj poslati. ((iraški velikošolski „bnrši") so se korpora-tivno pri rektorji pritožili, da jih senat preveč pesti ter zarad tega zahtevajo, da naj akademični senat izdela disciplinarni red, po kterem se bo dalo dalje živeti ob prostem vživauji akademičnih prostostij. Po domače rečeuo, je to toliko, da »bueši" zahtevajo napravo takega disciplinarnega redaV* po kterem se bodo lahko brez skrbi pretepali, dvobojevali, ne da bi se jim bilo bati kazni. (Mesar Rns) v Gradci, ki je letos v noči od 1. na 2. maja na svojo ženo iu njenega spremljevalca vsled ljubosumnosti z revolverjem vstrelil, obsojen je bil včeraj, dne 28. julija, pri Graški deželni sodniji na pet mesecev ječe. Silna razburjenost, v kteri je zločin doprinesel, ga je rešila, da ga niso smatrali za nameravan umor ali uboj, temveč za hudodelstvo javnega nasilstva, s kterim je nameraval ona dva ostrašiti. (Iz Zagreba.) V Ivaniči je izvoljen 28. t. m. v deželni zbor kandidat vladne stranke, odvetniški kandidat dr. S c h w a r z ; doslej je ta okraj zastopal G r ž a u i č. Dr. Schvvarz je bil s prva odločen opo-zicijonalec. Ko pa je videl, da po tem potu ue pride tako hitro do svojega namena, agitoval je v Sisku za vladnega kandidata. Ta poslanec je prvi ž i d v hrvatskem saboru. (Osel in strela.) Minuli teden treščilo je na Vršniku pri Trebižu v neko gospodarsko poslopje, v čegar hlevu je stal osel, ki je bil navadno vedno jako živahen in je prav pogostno in pogumno rigal. Štrela je raztrgala streho, druge škode pa ravno ni nobene napravila. Jako britko pa občuti ubogi »dolgouh" tisto hudo uro; s povešeno glavo hodi po svojih potih in pa vtihnil je. Strela mu je sapo zaprla. Telegrami. Sofija, 29. julija. Načevic, minister vnanjih zadev, je odpotoval na Dunaj k princu Koburškemu. Minister notranjih zadev, dr. Stranski, ga bo med tem nado-mestoval. Rim, 30. julija. Ministerski predsednik Depretis je umrl. Ministerski svet se jo dopoludne posvetoval, bi li kabinet dal ostavko. London, 30. julija. Avstrijska cesarica je zvečer odpotovala iz Cromera v Cowes; obiskala bo angleško kraljico v Ostbornu, potem se vrnila na Dunaj. V gorenji zbornici jo rekel Salisbury. da je abisinski kralj dober prijatelj Angležev. Anglija bi nerada videla, da se Abisinija zaplete v vojsko z Italijo, ki je tudi prijazna Angliji, zato bo pospeševala mir. Umrli so: V bolnišnici: 25. julija. Jožef Steblaj, delavec, 57 let, Cirrhosis hepatis. Vremensko sporočilo. S" Čas Stanje c u 3 'C R --Veter Vreme J;^ g oni7nvnnift ""k<>m