199. številka. Ljubljana, četrtek 31. avgusta. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzeniši ponedeljke in dneve po praznicih, ter vetja po poŠti prejeuian za av str o-og e r a k e dežele za celo leto 16 gld., za pol letu 8 jrld., ■a četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en itesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se radona 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštuina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejenian za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plariije do ćetiristopne petit-vrste ti kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi nuj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—26 poleg gledališča v „ zvezdi". O p ravni št v o, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Pomirjevanje. Dunajsk list ima iz Berlina telegram: „V onih krogih, ki stvari poznajo, mislijo, da je položaj jako resen. Diploniatični koraki zadnjih dnij so orijentalne stvari raj.se zamotali, nego razmetali. Angleška je podpirala turško terjatev, da mora knez Milan osobno prositi v Carigradu za mir. Ali knez Milan to kar odbija, ravno tako knez Nikolaj. U u sij a še pristavlja, da srbko vprašanje se ne da ločiti od vprašanja, kaj bode z Bosno in Hercegovino, in zahteva, da Turčija premirje prevzame brez vseh pogojev." V tem je menda res izrečeno celo polo-žje, kakor je denes. Premirje se utegue res narediti, ali brez pogojev, t. j. kadar bode končano, trajala bode vojska naprej. Kajti ne sme se pozabiti, zakaj se je vojna začela. Za to namreč, ker sta bili Bosna in Hercegovina v orožju in uporu. In zdaj sta isto tako v uporu nego kedaj. Kako je torej mir s Srbijo in Črnogoro mogoč brez miru z Bosno in Her-oegovino? Tega vprašanja si morda ne stavljajo oni, ki so se vedno blamirali s svojim diplo-matiziranjem in svetovanjem uže leto in dan trajajočega vstanka. Ali najboljša poznavalka orijentalnega vprašanja, slovanska Rusija, ne more ga iz vida pustiti, ne more in ne sme dopuščati, da Srb vtakne meč za tist ,,status quou, pa da Turki nadaljujejo moritve po Bosni in Hercegovini po bulgarskem izgledu na ljutejsi način, kakor je bilo mučenje prvih kristijanov. Slovanska in krščanska Busija, za- lds te k. Pomladanski valovi. (Roman, spisal Ivan Turgenjov; poslovenil dr. Maks Samec.) XXVI. (Dalje.) — „Ah verujte, verujte to, kar sem pisal," vsklikne Sanin; vsa plašnost ga je naglo minula — govoril je z žarom, „— ako je na svetu kaj resnice, svetinje, nedvombne resnice tako je to, da vas ljubim, ljubim strastno, Ema!" Ona ga po strani in za trenotek pogleda — in zopet jej je skoraj izpolznil se solučnik. — „Verujte mi, verujte mi," pritrjuje Sanin. On jo prosi, steza roke proti njej. „Kaj hočete, da storim ... da bi vas prepričal?" Ona se zopet ozre na njega. — ,,Povejte, monsieur Dimitrij," začne ona, — »tretji dan, ko ste me prišli nagovarjat — še uijste vedeli ... ne čutili ..." — „ Čutil," povzame besedo Sanin — „ali vedel še nijsem. Ljubil sem vas od trenotka, štitnica Slovanstva in krščanstva mora tu svojo veljavno besedo zalo/iti, tudi če puritanska protestantka Anglija pozablja na milijone biblij, katere je razširila, da zdaj surovim Mohamedanom otrpnene roke podpira in jim gnjilo življenje s težavo hrani. Mir je še dalje nego so pričakuje. Če diploniatični krogi, katerim se tako silno mudi, menijo, da bodo morda uže v 48 urah kaj gotovega dosegli, — reče se jim lehko, da so lani mesece in mesece kovali spomenice ali memorande o turških reformah, ali nazadnje je bilo vse delo samo za papirni koš, vse je pod mizo palo. Orijentalno vprašanje se da samo s krvjo in železom rešiti. Če ga Srbija — zapuščena od Greeije in Rumunije, na kateri je smela računati, ne bode mogla, morala ga bode — Rusija. In kdo bi se mogel zarotiti, da nij mogoče, ko bi konec kacega pomirjevanja, mej Srbijo in Turčijo bil začetek vojske Rusije z Anglijo in tako dalje . . . Jugoslovansko bojišče. Tudi denes nij nobenega važnega tele-grafičnega poročila z bojišča, zlasti oficijalnega ne. Jedni poročajo, da sta vsled obojestranskega utrujenja oba sovražnika z orožjem počivala, drugi pa („N. W. Tgbl.") ima brzo-javljenje iz Belgrada, da so Srbi 28. t. m. zopet ofenzivno Turke prijeli in črez To-polnico na Niš vrgli. — Šest teških kanonov so Srbi iz belgradske tvrilnjave v Aleksinec peljali. Dopisnik dunajskega lista, ki stoji v neko sem vas zagledal, ali nijsem mislil precej, da ste tudi vi za mene! Vrh tega sem še slišal, da ste vi zaročena nevesta . . . Kar se tiče naročila vaše matere — to, v prvo: kako bi jej bil mogel odreči? in v drugo sem vam, to je jasno, na tak način izročil materino poročilo, da se vam je moralo dozdevati . . Zaslišijo se teški koraki in dovolj močan gospodin, s suknjo Črez pleča, očividno ptujec se pokaže izza grma — in z brezceremonostjo blodečega popotnika pogleda na klopi sedeč par — zakašlja in stopa dalje. — „Vaša mati," reče Sanin, „so mi djali, da bode vaša odpoved napravila škandal, da sem tudi jaz deloma kriv neprijetne dogodbe, in da je tudi nekoliko moja dolžnost, pregovoriti vas, da se ne odpoveste vašemu ženinu, gospodu Kliiberji ..." — „Monsieur Dimitrij," reče na to Ema in dene z roko laso po strani, ki so viseli proti Saniuu — „ne imenujte, prosim vas, gospoda Kluberja mojega ženina. Jaz ne bom nikdar njegova žena. Jaz sem se mu odpovedala. " — „Stc mu odrekli? Kedaj?" kakvej zvezi z našim vnanjim ministerstvom piše 2P>. t. m. da je govoril z ministrom Ristieem. Ta mu je rekel: „Pač je res, da smo računali pred vojsko na faktorje, katerih nijsmo dobili; pač smo se v številkah prera-čunili. K nam so hodili dvajset let vodje Bolgarov in Bošnjakov; Grki so nam obetali; pa kde so? Mi smo navezani sami na sebe in navzlic temu se mi jako močno upiramo; rešena je vsaj naša čast." „N. Wr. Tgbl." ima o zmagi pri Aleksinci 24. avg. to-le poročilo: ,,Ker so Srbi po turškem hudem napadu, ki je bil 23. avgusta, na šance, vedeli, da bodo Turki drug dan z novega začeli naskakati njih položje, oskrbeli so se uže po noči z živežem. Streliva (municije) nij so prej ta dan uže več imeli dovolj. Ali po noči ga je prišlo veliko in Srbi so mogli misliti na ofenzivo. Boj se je torej začel na vse zgodaj v jutro. Srbska artilerija je kmalu s kartačami posegla v bojevanje, streljanje je bilo vedno hujše, celo generalštabni Černjajevi oficirji so vmes streljali. Nazadnje so Turki bežati začeli. Srbski vojaki so po zmagi Čer-njajeva viharno pozdravljali. Iz B e 1 gr a d a poroča „ Pol. Corr." 26. avg. Zadnji vspehi srbske vojske pri Aleksincu so ne dajo utajiti. Knez je bil po zadnjih poročilih z bojišča neizmerno razveseljen in je poveljnika šumadijske brigade, polkovnika Pro-tića in načelnika generalnega štaba, polkovnika Komarova imenoval za generala. Isti naslov dobi tudi Horvatovič, čegar delo, zajetje Ejub-paše od hrbta se šteje k najlepšim vojnim činom. — Legija Angleža Mac-Ivera, ki Šteje — „ Včeraj." — „Njemu samemu?" — „Njemu samemu. Pri nas doma. Prišel je bil k nam." — „Ema! Ali ljubite mene?' Ona se obrne k njemu. — „ Ali bi drugače bila prišla semkaj ?*' zašepeta ona — in obe roki padete na klop. Sanin prime za te brezsilne, z dlanmi k vrhu ležečo roke in jih pritisne k svojim ustnam . . . To je tista zaveza, katera mu je igrala pred očmi! To ona sreča, to njena bliščeča podoba! On vzdigne glavo in pogleda na Emo — naravnost, smelo. Tudi ona je gledala nanj, — nekoliko od zgoraj navzdol. Pogled njenih poluzakritih, z lehkimi blaženimi solzami oblitih očij je bil kalen. Tudi njegovo lice se nij smehljalo . . . ne! ono se je sinijalo tudi blaženim akopreni brezglasnim smehom. Sanin jo je hotel potegniti sebi na prsa, ali ona se je odklonila in smejo se z istim brezglasnim smehom zanikavno pomajala z ne* žrrajb, kakor drf se konservativci in liberalni | narodnjaki mej soboj prepirajo. I Stari angleški lord Russel v svojem pismu" do Granwilla pravi: „Meni je vse jedno, ali rtrisi, Avstrijci, Nemci ali Italijani Turke podeđovajo: Angleška bode samo terjala, da smejo vse Vojne in trgovinski ladije v Crnomorje svobodno zahajati, ih da1 je dovoz do Odese prost." — Zarad tega se fazni Turkoljubi jeze na poštenjaka,, ki je civiliziran dovelj, da mu ne dopadajo krutosti Turske v Bulgariji. fmtti-ihttlffi, stara svobodnjaška korenina, pisal je uredniku rimskega lista „Ca-pitale" pismo, v katerem izgovarja svoje vrele simpatije za jugoslovanske boritelje proti turškemu tiranu. On je za to, da se mora Turčin iz Evrope vreči in narodi naj slobodni bodo. „Bolan pošiljam pozdrav iz vsega srca borcem za svobodo iztoka," pravi starina. Kakor povsod po svetu tako so tudi na Vmnvo*kpwn zdaj velike vojaške vaje v Chalonsu, kjer je tudi Mac-Mahon. V diplomatičnih krogih menijo, da je evropska konferenca zdaj silno potrebna. Dopisi. i k IJiit>IJimr 30. avg. [Izv. dop.] Sedaj se ima deželni Šolski svet na novo sestaviti, deželni odbor je uže dva odbornika izmej sebe izvolil, bb jednem pa tudi dva zastopnika učiteljstva vladi v potrjenje predložil, mej temi tudi prof. Š. To je dalo nekemu ljubljanskemu dopisunu povod, o tem profesorji perfidno iri lažnjivo pisati v novo židovsko „Presse" in v druge take liste. Ta dopisan govori o dveh grehih, koja zapirata omenjenemu profesorju pot v deželni Šolski svet; in sicer pravi, da je jedenkrat g. Ž. rekel, da je cinična predrznost, če nadzorniki učiteljem ustavovernost priporočajo, in v drugo se mu očita, da je pri zadnjih volitvah v mestni zastop za narodno stranko agi tiral. Oziraje se' na to, naznanja ta dopišun v prav proroškem duhu; ta profesor ne more in ne bo prišel v deželni šolski svet. Sedaj pa hočemo mi ova dva greha pojasniti. Kfeseca januarja je prinesel ljubljanski „'Tagblatt" člariek pod naslovom: ,,T)ie Mittelschulen in Krain und der deutsche Spfach-Uriterricht". Profesor Š. je ta pristransko Strastno in neresnično pisani članek pobijal na vse strani in prerešetavajoč „ Tagblattovo" izjavo, da narodni profesorji odsvetujejo branje nemških knjig, zavračal tako : Slovenski profesorji bodo nemške klasik p gotovo vselej priporočali; če 86 Isto morda ne bode godilo nasproti ,,L. Ztg." m „Tghi.4\ naj g\ pisatelj U greh venfeodušfl6 prizanaša, kajti pedantični možje se beje, da ne bi mladina pri te'fn' berilu požifbila fierftŠfce slovnice, — katero tib& onri Jišta tolikotafc s prav turško krvoločnostjo mučita, — ali pa da bi branje nekaterih spisov (n. pr. monstro-znih feuilletonov g. Sime) popolnem uničilo estetične pojme, pridobitek drugih literarnih študij! Dalje pravi profesor š.,: „Tagblatt" je imel zlobni namen ovaditi, denuncirati narodne učitelje, in tu smemo reči: es ist Methode in dieser Niedertracht, ker komaj je minulo nekoliko tednov, kar je „Laib. Schulztg." ovadila slovenske ljudske učitelje, komaj smo nehali čuditi se ciničnej drznosti, s katero je neki homun-culus učiteljem kamniškega okraja pridigoval, da je prvi pogoj za učitelja ustavovernost, t. j. sovraštvo do slovenske narodnosti (kajti v pravem pomenu ustavoverrii so vsi naši učitelji), ln uže se jima pridruži „Laib. Tagbl.", ter hripavim glasom policijo hujska iia narodne profesorje srednjih Sol, Češ, da oni pačijo, zapeljujejo, izročeno jim mladino." Tako je pisal g. Š. v „Slov. Narodu" od 5. febr. t. 1. in v teli zadnjih citiranih stavkih šiba znanega ,,šolmoštra." Videti mu, da se njegovi feuilletoni imenujejo monstrožni, da po izjavi onega profesorja njegovi fabrikati uničujejo estetične pojme, ga je toliko bolj žalilo, ker je pomislil, da je vendar uže pisal „preis-kfonane abhandlunge," izdal knjigo za telovadbo in tudi uže dušeslovje dalje časa v rokopisu hrani, ln potem je tudi tega šolnmstra epiteton ,,homuncuius" hudo zadel, njega, ki je tolika visokost. Vsled tega je jel kričati ta šolmašter v „Gemeinde Ztg." po policiji in on je prvi, ki je perfidno in lažnjivo poročal, da je ta profesor rekel, da je cinična drznost, če nadzorniki ustavovernost učiteljem priporočajo. Če primerimo to, kar je g. Š. v „Narodu" o ustavovernost i pisal, in to, kar je pred meseci „Ge-meinde-Ztg.u poročala, in kar sedaj drugi nemški listi s hripavim glasom naznajajo, reči moramo: da je to navlaščno zvijanje! Natančneje o ustavovernost! je uže „ Slov. GOO kortjifcov, Sht je den^s na mejo. Zopet 70 ruskih oficirjev je prišlo iz Odese. Iz Dubrovnika se poroča: Turki so požgali v flercegovini 13 vasfj na Popovem polji. — Vprašamo TurkoTjiibe nemškutarSke: Kaj je vredna taka država, ki se na last-nej zemlji more le s požiganjem in umorom hraniti, ter tako sama sebe slabi V Politični razgled. lotrnnje dežele. V Ljubljani 30. avgusta. in trtjonintka pogodba z Ogersko obteče s tem letom, kakor znano. Magiari bi radi videli, da bi se ta točka po godbe najprej rešila. Ustavoverci pa zagovarjajo, naj se vsa vprašanja, zlasti i ono o banki in kvoti, skupaj rešavajo. Sploh bode pa še celo pogajanje jako mnogo težav delalo ooetna. Na Čt'4kvwn bodo prihodnji mesec imeli zopet volitve za državni zbor, ker se ga Čehi ne udeležujejo. Znano je, da se to vsako leto ponavlja. Da bi le ne bilo več onega neplodnega domačega prepira mej Cehi. V fmttlioiji je volilna agitacija za de želni zbor uže huda, da si je volitev stoprav 24. in 26. oktobra. Zlasti jude obdelujejo Rusini in Poljaki. MŠrvtitje pak nadaljujejo najnovejša jugoslovansko-hrvat ska junaštva in Srbe zapirajo. Zaprt je zdaj tudi predsednik osjeSke trgovinske zbornice Aksontijevie" in v Zagreb pripeljan. S temi zatvaranji si menijo Hrvati „hegemonijo na jugu" zaslužiti? Take prikazni gledati je pri nas vsak osupnen. (>ft«'i'#k» uradni list prinaša najvišje ročno pismo, katero ministra Simonijeja vodstva trgovinskega ministerstva oprošča in to ministerstvo izroča začasno Trefortu. Petdeset ruskih prostovoljcev, ki gredo v Srbijo, magjarska vlada ne pusti naprej in morajo tako dolgo. Čakati, da bodo magjarski ministri sklenili kaj ž njimi. Kaj vtikajo ti Magjari v Ruse in Srbe azijritske svoje nosove? ViiunJ<» dr/.ave. ftushi „Golos" naravnost izpoveduje, da Rusija „mora za Slovane zavzeti se; mnogo Rusov se bojuje v vrstah srbske armade; ruska kri teče ža slovansko stvar, cel ruski narod je udeležen." Nemškutarski časniki se na te izreke silno jeze. O Humaniji piše „Ruski Mir" članek, v katerem po pravici dolži Rumunce, da imajo dvojno politiko, jedno nemško, diktiranp njihovemu nemškemu knezu iz Berlina in drugo rumunsko. Poslednja je pa popolnem nezmožna. Na tem so Rumunci sami krivi, ker druzega glavo. „Počakaj" se je zdelo, da so rekle njene srečne oči. „0 Ema!" vsklikne Sanin: — „ali morem verjeti, da me ti — (srce je v njem zatrepetalo ko struna, ko so njegove ustne prvokrat izgovorile: ti) — da me ljubiš?" — „Jaz tega sama nijsem pričakovala," spregovori tihoma Ema. — „Ali sem mogel misliti," nadaljuje Sanin, ,,ali sem mogel misliti, prišedši v Eran-kobrod, kjer sem bil namenjen ostati le nekoliko ur, da bom tukaj našel srečo celega svojega življenja!" — „Celega življenja? Zares?" vpraša Ema. — „Celega življenja, na vek in za vselej!" vsklikne Sanin z novim ibtenjen. Vrtnarjeva lopata zapraska dva koraka proč od klopi, na katerej sta sedela. — „Pojdiva domu," šepne Ema; — poj-diva skupaj — hočeš?" Ako bi mu bila ta trenotek rekla: „Vrzi se v morje — hočeš V" Ona bi še ne bila izgovorila poslednje besede, kobi Sanin uže strmoglavo letel v brezdno. Napravita se iz vrta in gresta domu, ne po mestnih ulicah, ampak po predmestji. Saiiiri je šel poleg Enie, le nekoliko korakov zadaj; on nij obrnil očij od Eme in se v jedenomer smehljal. Ona pa je zdaj stopala urno, zdaj zopet ustavila se. Po resnici povedano, oba sta, on ves bled, ona rožno-bojna notrajnega vznemirjenja, gibala se naprej kakor omamljena. To, kar sta nekoliko trenotkov popred delala mej soboj — to od-danje svoje duše drugej duši — je bilo tako silno in novo in britko; tako brzo se je vse v njihovem življenji prestavilo in spremenilo, da sta oba komaj zopet k zavesti prišla in izpoznala uhvativši jih vihar, podoben tistemu ponočnemu viharju, kateri jih je pritisnil na prsi, druzega drugemu.- Sauin je šel — in čutil, da gleda zdaj drugače na Emo. K tnalu je bil zapazil nekoliko posebnosti v njenej hoji, v njenem gibanji — in moj Bog! kako so mu neskončno drage in mile! Tudi ona je občutila, da on tako na njo gleda. Sanin in ona — sta so denes poljubila prvokrat; vsa čudesa prve ljubezni so se vršila nad njima. Prva ljubezen — ta je revolu- cija: Jednoličnopravilni stroj življenja se razbije in razruši v jednem trenotku, mladost stoji na barikadi, visoko vihra njen prapor — in karkoli uže čaka tam spredaj — smrt ali novo življenje — vsemu pošilja ona bvoj slovesen pozdrav. — „Kaj? ali nij to naš starček?" spregovori Sanin, pokazajoč s prstom na zagrnjeno figuro, katera se je brzo zmužovala po strani, kakor da bi hotela ostati nevidna. Sredi obil-nosti blaženstva je on občutil potrebnosti govoriti z Emo, ne o ljubavi — ta reč je bila uže dognana in sveta, — ampak o čemur koli druzem. — „Da, to je Pantaleone," odgovori Ema veselo in srečno. Gotovo je Sel od doma meni za petami; uže včeraj jo hodil celi dan po mojoj sledi ..." „On sumi!" — „Sumi!" vsklikne z vshitenjem Sanin. Kaj bi zamogla Ema izreči, da bi ne prišlo vshitenje V Potem poprosi Sanin Kmo, naj mu pove vse, kar se jo včeraj zgodilo. In ona začne precej dopovedovati, hitro, Narod" večkrat izpregovoril, fca to nij treba daljnega komentara. Kar zadeva drugi greh, narrireč agitacijo, kličemo le v spomin nesramno vedenje Dežma-hovo pri volitvah. To je kratek odgbvor vsem listom, ki so prinesli perfidne laži, in na zadnje le Se koroškemu šolmaštrii povemo, da naj raje molči, in če bi ga zopet šegetalo, o „pa-prikanudelnih," in koroškem krofu pisati, mu priporočamo, naj v svoji psihologiji (?!) to mikavno tvarino obravbava, s katero bo svojim koroškim rojakom gotovo bolj ustregel, kakor nam nekrofovskim Kranjcem. I#> "VrtiMlIie 30. avg. [Izv. dopis.] Zimski čas se približuje. Treba je torej za Tirno se preskrbeti, in sicer za telesne potrebe, pa — tudi za duševne. — Komur so razmere na deželi natanko znane, ta ve, da je zima še jedenkrat daljša tam, kjer nemaj o nobenega društva. Da bi si tudi mi Vrhničanje nekoliko zimo skrajšali, ustanovili bodemo društvo, ki se bode imenovalo „Čitalnica", kder bodemo imeli različne časopise ha razpolaganje in kder napravimo si tudi kako veselico. Pravila nam je si. c. k. vlada uže potrdila. Ob jednem pa naznanjamo tistim gospodom v potolaženje, mislečim, da snujemo društvo za politične namene, da smo politiko iz pravil popolnem izključili. V nedeljo, t. j. 3. septembra bodemo imeli v g. Kotnikovej hiši volitev za odbor. Slavno občinstvo se torej uljudno prosi, naj se volitve mnogobrojno udeleži, da spravimo delavne moči v odbor. O«! llorovikl«4« 28. avg. [Izv. dop.] SUŠa je bilit velika, vse rastline na polji so venele, živina nij dobila več kaj na paši, in s jej je moralo seno pokladati, sadje nedozorelo padalo je raz drevje, vroča zemlja je široko zevala po tolikanj potrebnem dežju Prosili in molili smo za dež — pohlevni dež. In res, jug zmagal je nad severom, oblaki jeli so se plaziti in drgniti hribov in jelo je kapljati večkrat. Kar 24. t. m. pO oblačnehi in zelo soparnem dnevi, na katerem so imele marljive bučelice na ajdnem polju znatno blratev — prične pozno v mrak se obzor Čudovito tem niti, mej tem bliskati in grmeti, ka bi se konec sveta bližal. A tudi ploha se je vlila z intezivno močjo, ka v malih urah nosili so vsi suharji mnogo vode, pogubonosno dre vili črez v nižini ležeče livade, obdelano polje in ga na mnozih krajih zasuli s velcim kamenjem in obilo šuto in peskom. Potoci so postali deroče reke, Borovnišica je razširila svojo skromno stružico črez celo dolino, velikanski vijadukt železnični moral se je izključi j ivo kot most smatrati, cesta pod njim na Vrhniko vodeča je bila tudi pod vodo. Da je bilo ma-hovje pod vodo se razumeje samo o sebi. — Kajti starejši ljudje se ne spominjajo jednako velike povodnji in menijo, da se je moral oblak utrgati. Denes, ko je dež prenehal, je uže tudi voda skoraj popolnem odtekla. A revni obhpno šeta po polji in misli — ubogi kmetski stan, sedaj je še po suši zelo trpeči pridelek povodenj s cela ugonobila. Razen škode na polji je tudi ogromna ova pri pilah in jezovih, kateri so potrti in razrušeni. Mnogo dil in kladov je odpravljenih, deloma ležijo na sredi polja po zelnikih in fižolu. Skoda je vsakako tako velika, da bi smela slavna c. kr. vlada jo ceniti, da se nesrečnežem deloma odpišejo diivkii. Iz oniiii/UlIi goric 28. avg. [Izv. dopis.] Dopisnik iz Ormuža v nemških časnikih se tako Slovencev boji, da je celo v neki „Marburg. Zeitung" v dopisu svoje ime podpisal in s tem pokazal, da je on isti debeli hujskač in lažnjivec, ki vlado za pomoć proti nemiru prosi, lla! ha! Vlada uže čaka dolga leta s svojo pomočjo za Ormuž! Kaj ne, g. dopisnik? Vsacemu poštenemu Avstrijcu pa je znano, da so Slovenci zinirom dobre duše bile, in še bodo, ter mir ljubijo, da nijso tako surovi, kakor jih orinužka peščica nemskutar-jev sodi. Ti „pinkel-judje", ach! gerechter Gott! privamlrani, bi radi neko pomoč? Kako pomOČ? Še več nemčurjev, — druzega vam pa bogme nič ne manjka. Ljudstvo je mirno, le hemčurji so začeli svoje brke stegovati iu pikati, misleč, zakaj bi si mi bolje ne po-stlali, da bi lažje ležali. Pa mi kmetje, nij-smo denes se narodih, mi hočemo svoje pra vice imeti. — Ako pa tu ali tam kaj v slovenskih časnikih čitate o sebi, istina je pi sana, da hočete vladati povsod, kder vas nič ne briga. Pustite nas, potem pa boste mlrrtO živeli. Kaj bomo mi Slovenci rekli na slo-venskej zemlji ? Mi bi pač lehko za pomoč prosili zoper vas! Da vi te sitnosti delate, dokazuje uže dopis v .SI. G.u, ki prav istinito piše o volitvah v okrajni zastop. Vi ste svoja dva učitelja na volilni dan na vogle hiš kakor „leuehterje" za agitiranje postavili, in mlajšemu ste šolo prepustili v vseh razredih, in prvomestnik krajnega šolskega sveta je paradi ral, kakor kokoš. Kaj reče okrajni šolski svet k temu? In kaj neki k temu, ka je nad-učitelj neki učenki v šoli s pestnico nemščino v glavo ubijal. Kdc je postava! kde pravica, moja gospoda! ! Da jo le nemški, pravica gori ali doli pri nemčurjih V Iz gori navedenega In še mnogo več, se razvidi, kaj smejo ti ljudje vse storiti, mi pa bi mogli roke križem držati? Ođ 1»«**i*Ich* 29. avg. [Izv. dop.] Se le denes vam morem natančneje poročati o ognji v Ijevanjcih. V prav kratkem času je vpepelil stanovanja in hleve štirih posestnikov, tem bolje, ker je pihal precej močan Veter. Gorelo jo sicer po dnevu; toda braniti nijso mogli, ker so ljudje na travnikih otavo spravljali, ter bili od vasi oddaljeni. Zapazili so ogonj, ko je bilo skoro vse v plamenu. Slednji je na mah krog sebe uničevalno grabil, ker so bila poslopja s slamo pokrita, koja je bila zaradi dolge in hude vročine uže jako suha. Nastal je ogenj po deci, koja je na vozeku v kolarniei slamo prižgala. Ako bi bili naši ljudje pazljiveji, bi ne trpeli tolikrat take občutljive škode. Zakaj ostaja deca tako sama doma in zakaj so jej šibice pri rokah? Mej pogorelimi je baje le jeden bil zavarovan. Tukaj se je zopet pokazala potreba ga-silnic. Vesnice so velike in stanovanja večinoma s slamo pokrita, toda nobena nćma ga-silnic. Kako hočejo tedaj priteči pomagat, če teče voda tudi sredi vasi? Koše saj bi morali imeti in take vsak s soboj vzeti. Druga posoda nij tako pripravna in v naglici se je navadno tudi najti ne more. Kdor pribiti na pomoč, prinese posodo za vodo soboj in lahko pomaga, kjer koli more. Kompetentni uradi bi morali skrbeti, ka ima vsako selo za ugašanje potrebne priprave, ker so bivaki v tem obziru jako malomarni. Le, zmedeno, smehljaje in vzdihovaje kratkimi vzdihi in menjaje s Saninom kratke in svitle poglede. Ona mu je pripovedovala, kako je hotela mati vse izvedeti od nje, kar je količkaj važnega; kako se je oddaljila od gospe Lenore z obetanjem, da jej bode naznanila svoj sklep v teku sutek*); kako je izprosila si ta rok — in kako je bilo to težko; kako se je popolnem nepričakovano prikazal gospod Kltiber, bolj našopirjen in našemljen kakor kedaj koli; kako je izjavil svoje začudenje in nezadovoljnost zastran otroškega, nenaproše-nega in zanj globoko razžaljivega postopanja ruskega inostranca, ~- on je razumel tvoj dvoboj, — in kako je on terjal, da bi tebi nemudoma odpovedali hišo. „Zatorej", je pristavil on — in tu je Ema posnemala njegov glas in kretanje — „ker to mene zasramuje, kakor da bi jaz ne znal potegniti se za ne-nevesto, ako bi našel to neobhodno potrebno in koristno! Cel Frankobrod bode jutri vedel, da se je tujec bil za mojo nevesto — Kaj po-nieni to? To oskrunja mojo čast!" „Mama je ž njim soglašala — in misli si! — na to *) Sutki = i ure. sem mu jaz objavila, da se zastonj vznemirja zarad svoje časti in svoje osebe, da ima za-stouj skrbi zarad svoje neveste — za to, ker jaz nijsem več njegova nevesta in nikdar njegova žena ne bodem! Menila sem, da se bom pogovorila še popred z vami . . . staboj,pred ko mu konečno odpovem; ali on je prišel. . . in jaz se nijsem mogla vzdržati. Mama je zakričala od strahu, jaz pa sem šla v drugo sobo in prinesla njegov prsten — ti nijsi zapazil, da sem uže dva dni poprej bila snela s prsta njegov prsten — in mu ga oddala. To ga je strašno razžalilo; ker je on ne-skonečno samoljuben in hahoven, so nij dolgo več razgovarjal — in otišel. Da sem morala zarad tega veliko pretrpeti od matere, se lehko razume in jako britko je bilo videti mi, kako jo je to žalostilo — in mislila sem si, da sem se malo prenaglila; ali vedi, imela sem tvoje pisemce — in sem tudi uže brez tega vedela . . — BDa te ljubim," jo prehiti Sanin. — „Da ... da me ti ljubiš." Tako je govorila Etna smehljaje in je poniževala svoj glas vsakokrat ali pa popol nem obmolknila, kadar jima je kdorko i šel nasproti in mimo njih. Sanin jo je radostno poslušal, nasladjival zvukom njenega glasu, kakor se je včeraj radoval o njenih potezah. — „Mama so bili nenavadno razljuteni" začne zopet Ema „— in njihove besede so letele hitro — hitro druga za drugo ; nikako si nijso dali dopovedati, da me zamore gospod Kliiber imeti tudi za šalo, da sem se mu udala ne iz ljubezni, ampak vsled vaših silnih prošenj ..." „Mati imajo vas . . . tebe ... na sumu, to jo, naravnost rečeno, mati so prepričani, da sem se v tebe zaljubila — in to tem bolj, ker jim še tretji dan nij nič jednakega prišlo na misel in so tebe naprosili, da bi me pregovoril ... Ali to poročilo je bilo čudno . . . ali nij res? Zdaj imajo tebe . . . vas za zvitega, lokavega človeka, pravijo, da ste vi prevarili njeno zaupanje in mi prorokujejo, da hote tudi mene prevarili . . ." — „No Kina," vsklikne Sanin, »ali si jej povedala ..." — „.laz nijsem nič povedala! Saj nijsem imela pravice, dokler nijsem govorila z vami." (.Daljo prih.) kadar je škoda uže storjena, takrat vzdihujejo, ter delajo koristne sklepe za prihodnost. Pri tek pa tudi vselej ostane. Jz »rl>»l4«» vi K nn i««' '23. avg. I Izv. dop. J Ako imate prostora vzemite tudi moje vrstice v vaš cenjeni list. Za prvo vam javljam, da jo reč o straži mnogo pretirana, kajti peljali smo se do Mi-trovice'hi le na postajali se prikazuje kak av-strijsk vojak in še ta le večji del kot gleda lec. Tudi prelaz nij težak. Na turškej strani smo videli v Bačni v ('ardakah vojake, razen tega še dva mala tabora. Pri Baši je prav pri Savi srbsko-bosen ski tabor. Ko smo se mimo peljali, je straža prezentirala. Tu sem našel jednega laškega medicinarja, ki gre k rudečemu križu, dalje jednega španskega kapetana in jednega garibaldinskega oficirja. Prostovoljcev iz nižjih stanov je pa mnogo. V noči jih denes pride še 25. Včeraj je bila razsvitljava, kajti je bil knežev dan in ob jednem tudi krst malega naslednika kneževića. Ljudstvo se je radovalo na različne načine in klicalo staremu in mlademu knezu živio! Tu vse upa na srbsko zmago. Govoril sem se starim možakom, ki mi je djal, da ima Srbija toliko krvi, da bo Turke zalila! Bog daj! Zdravnikov je zelo treba, kajti tu jih je malo! Jutri dopoldne gremo k Alimpieu in potem ne vem, kam nas bode poslal. Poročal vam bodem v kratkem več, če bode kolikaj mogoče. Domače stvari. — (Slovenske knjižnice) peti zvezek se je zakasnil bolj močno, a izide gotovo v mesecu septembru. Dosedaj je stavljenih 14 pol „župnika." Velja nekoliko tudi „inter arma silent musae." — (Soareja.) G. t. m. bode v redut-nej dvorani dajala neka družba „čarovnikov" predstavo. — (D if ter i t is) se okolo Središča na slov. Štajerskem vedno bolj širi. Radi tega je 24. t. m. okrajni zdravnik ukazal tamkajšnjo šolo zatvoriti, dokler ta bolezen ne preneha. — (Pogumen tat.) Piše se nam od Središča: Kakor sem vam poročal, ukradena sta bila 19. t. m. v Obrižu v sredi vasi dva konja. Ob 10. uri zvečer, ko so domači večerjali, izpeljal je tat konja iz hleva, jahal počasno do konca vasi, vzel pri zadnjem hramu Se komat in voz, vpregel v dvoru jednega konja, druzega pa zraven privezal, ter se peljal nazaj skozi vas proti Ogerskemu. Do Mure so ga sledili, a dalje ga ne morejo. — (Nasledek pijančevanja.) Na Grabah na slovenskem Štajerskem je L. . ., mož najboljših let tako dolgo pijančeval, da je ves njegov imetek po — grlu otišel. Sedaj pa hoče iz tega sveta. Nesrečnež je zblaznel in kraj vode „bele soldate" išče. Ra/,ne vesti. * (Nemška „kultura" na filadelfij-8kej razstavi.) Prezanimivo karakterizira ruski „Golosovlt specijalni dopisnik v Fila-deltiji nemške možake, katere je pruska Nemčija poslala k izletu na Nijagru na stroške pensilvanske železnice. Njegovo sodbo citiramo da vidijo bralci, kako ruski listi o pruskih Nemcih sodijo: „Izmei Nemcev se more govoriti samo o znanem profesorji Uello in g. Diffen-bahu, kakor o ljudeh, odlikujočih se. Vsi drugi so večjidel mladi, in pri tem do nemogočega surovi in nekako ponosno-neumni zastopniki mlade Germanije, oznanienjujoči svojo nemško narodnost s pustimi burkami, z grobim pijanstvom, čudovito obžrtnostjo. Sramovali smo smo se i mi, opazovaje jih pri obedu ii. za-jutrekn. Vsela se je ta mladina po vrsti jtden za drugim vkup in hvastala je po vsem, kar se je podavalo, g nepopisljivo predrznostjo. Za tem je nastal šum, vskliki, čindranje s kupicami za srečo prusko-nemškega ,,Vater-landa" in konec no so pesni hitro zajavile, kde so se pomestili zastopniki nemške Prusije in kako silno so uspeli opijaniti se — v malih minuticah. Videl sem sam, pravi dalje do-pisuik, kako sta dva Nemca grabila po nezasedenih pokrovih in silila prislugo, devati na-nje jedi in kako sta potem ta dva sina Tevtonije, krmivša se doma z volovskimi škrpci in „ochsenschwanzsuppainiu basala v se, kar je prišlo na dan: kotlete, pečenke, juho, sladkoled itd. itd., vso to je bilo jima vso jedno. Opravičevali so se, ka so bili lačni in zadostivši na tak način sebi, zadrževali so po sadji in sladkariji zopet mure, prono-sece pečenko in odnimali jo jim. Videlo seje, da ti ljudje nikoli nijso bih v priličnem društvu in nikoli nijso poskusili izvrstnih obedov, in evo prišedši vendar jedenkrat za mizo, bogato in ukusno nakrito, grabili so po jedeh ravno z isto jezo in lehkomiselnostjo, katera je sploh lastna tendencijam Prusakov. Te obžrtne mladine držal se je stanovitno nek „geheiinrath". Ta „gospod" načel je svoj obed s tem, da je zahteval butelijo rudečega francoskega vina. Zvrnivši je polovico, postavil je drugu pod sebe na tla, da bi drugi ne mogli do nje, in to je nadaljeval do precej lepega števila bu-telij — 10. Mislite si njegovo smelost: sedel je za isto mizo s Francozi in z Rusi, a de-klamoval je vedno stihe na rimo — Weine, die Franzosen sind Schweine! Poglejte si tipov, kateri dovoljno glasno zase govore, poglejte si inteligencijo in ove učene moči, katere je poslala v Ameriko Germanija! Vidite nasledke one predrznosti, katera se je Še bolj polastila Nemcev od leta 1870. ^ — r. * (Jetnišnice kot kmotijska učili šča.) V kaznilnici Gbllersdorf na Avstrijskem so začeli kaznjence k umnemu kmetijstvu navajati. Na zemljišči, koje meri 9*2 hektarjev, oskrbujejo s pomočjo pravilne gno-jitve zelenja d orejo na debelem, ter pošiljajo redno prav velike množine zelenjadi na dunajski trg. Pri druzih kaznilnicah uaprav-Ijajo, kakor beremo, šolske vrte in sadne drevesnice, v katerih bodo jetniki delali in se tako lahko marsikaj naučili za pozneje življenje. Kratki izkaz ii 80.000 ipricevalov. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. VVurzerja, Bonn, 10. joL 185$. Bevalesciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dri s ti in griži, dalje pri sesalnih in obiBtnih boleznih a t. d. pri kamnju, pri prisad lj i vem a bolehnem draženji v scalni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistih iu mehurji, trganje v mehurji i. L d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. Vurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. ^ W i n c h e h t o r, Angleiko, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevalesciere je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne Čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam gledd /»šega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam, James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. AngelBteina. Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Bevalesciere du Bany vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. Angelitein, tajni sanit svetovalec Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprilu 1872. Moj patient, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij mogel, je vsled rabe Vaše Bevalesciere du Barry po-poinama zdrav. Viljem Burkart, ranocelnik. Spričevalo št. 72.618. La Bocbe sur Yon, 30. julija 1868. Vaša Bevalesciere ozdravila me je popolnem strašnih želodčnih in čutnicnih boleznij, katere ho me deset let mučile. (Gospa) Armanda P revo s t, posestnica. V plen as tih pašioan po pol tunta i gold. 50 kr ,-1 fant 2 gold. 60 kr., 2 funta 4 gold. 60 kr., 5 funtov 10 gold., 12 fantov 20 gold., 24 fantov 36 gold. - Bevalesciere-Biscuiten v pušicah in RevaleBciere-Chocolatee v prahu 12 ta« 1 gld. 50 kr., 24 ta« 2 gl aj ar., 4a tas * gl. 50 kr., v praha za 120 tas 10 gL Prodaje: Do Barry A Comp. na Dn«a|l, W*U-flaehfraase št. 8, kakor v vseh mestih pri dobrih lekarjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hita na vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. V Ljubljani Ed. Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v Reki pn lekarju J. P r o-damu, v Celovcu pri lekarju Birnoaoherju, v Spljetu pri lekarju Aljinoviču, v Traia pri ieRarju Jakobu Serravallo, pri drogeristu P. Boco a in J. Hirschn, v Zadra pri Androviču. (29) v'se« bolnim moč in zdravje brez lek* in brez stroškov po izvrstni Rmlesciere iu Barrj 30 let rte je nij bol«« i, ki bi jo m bila oidra rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih otrocih brez medicin in Btroškov; zdravi vse bolezni v ielodcu, ti a livcih, dalje prsne, i na jetrah; ilezi i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nopru-bavljeuje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slaboBti, zlate Ido, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, Bilenje krvi v glavo, iurnenje v ušesih, slabosti in blevauje pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšanjo, bledičico in pro ilajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala proleBorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pranega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelstotua, Dr. Shorelandi', Hr. Campbella, prof. Dr. Dedč, Dr. Urč, grofinje Castle-»cuart, Markize de Brehau a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na poBobno zahtovanje zaatoni »rine cene v LJubljani 30. avgusta t. 1. Pšenica tek toli ter 8 giu. 45 kr.; — re* 6 gld. 17 kr.; — jtćnien 4 gld. 55 kr.; — oves 3 gld. — 28 kr.; ajua 6 gld. — kr.; — proso 4 gld. 39 kr.; — koruza 5 goia. 40 kr.; krompir 100 kilogramov 3 gld. 60 kr.; _ fižol hektoliter 8 gld. — kr.; masla kilogram — gl. 94 kr.; — mast — gld. 82 kr.; — špeh hišen — gld. bti kr.; — špeh povojen — gld. 75 kr.; jajce po a kr.; — mleka ilter H kr.; govednine kilogram 50 kr.; — teletnine 48 kr.; — svinjsko modu oa kr.; — Bena 100 kilogramov 2 gld. 62 kr.; — alauio 3 gold. 6 kr.; — drva trda 4 kv. metrov 8 golu. — ar.; — mehka 5 gld. — kr. Dunajska borza 30. avgusta. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih 66 g d. 60 kr- knotui drž. dolg v srebru 69 . 90 1860 drž. posojilo ... 111 , 25 " Akcije narodu« banke 854 . — ' KroUime akcije 140 . — London 120 . 80 Napol. 9 63>/, . C. k. cekini 5 82 Srobro iS V Kamniskej čitalnici se oddaje takoj v najem t o s I i I ii i c a na najboljšem proatoru v mestu, s prostornimi sobami, velikim hlevom in z voliko klutjo. (269—3) Več ao izve pri čitalničnem oboru v Kamniku. < i Anatherinova ustna voda in zobni prašek izdeljuju imatoriei M*tcvwtit lekar na du-uajskej ccttti v IJubtjani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čišćenje tint. 1 škatljica zobnega praška . . 40 kr. «1 1 steklenica ustne vode . . .60 kr. J_ (68-22) ___^ litjema. 29. avgusta: tcvropn: Stiftar i/. Kaluge. — Rosonthal iz Dunaja. — Candusi iz Gorice. — Pagenz iz Gradca. — Knlišnik iz Triča Pri *louu: Buchinger iz Dunaja. — Letiček iz Notranjukega. — Cselei iz Dunaja — Pretnar iz Trsta. — Bttoker iz Dunaja. Nekaj pisarjev sprejme se začasno v službo pri glavnem zastopu banke „SLA VTJE" r JJ uhlja ni nit yl ti v nem trgu št. 10. (271—2) Izdatelj in urednik Josip Jurčič. Lu.stuiua iu usk .Narodne tiskarnett.