Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
5.
kos.
V LJUBLJANI, dne 18. januarja 1933.
Letnik
IV.
VSEBINA
30. Kraljeva odločba o ukinitvi konzularnih zastopništev.	38.
31. Uredba o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove	Kon-	37.
zuninega društva za Slovenijo v Ljubljani.	38.
32. Uredba o izpremembah in dopolnitvah v uredbi o ocenjanju	39.
sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov.	10.
33. Nnredba o izpremembi naredbe o izvajanju zavarovanja glede prostovoljnega zavarovanja.	41.
34. Pravilnik fonda za pospeševanje domače kulture oljevitih rastlin.	42.
35. Ratifikacije mednarodnih konvencij.	43.
Norme za cestne mostove.
Popolnitev pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih. Tarifno obvestilo za les na Sušaku.
Odkup predvojnega srebrnega denarja.
Razglas o podaljšanju veljavnosti navodil glede občinskih
računov.
Izpretnembe v staležu drž. in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Sestava oddelkov državnega sveta in njih področje za 1.1933. Odločbe obče seje državnega sveta.
Zakoni in kraljevske uredbe.
30.
Mi
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavijo,
na predlog našega ministra za zunanje posle in v soglasnosti z našim ministrskim svetom, na osnovi § 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle in diplomatskih in konzularnih zastopništev kraljevine Jugoslavije v inozemstvu z dne 25. marca 1930. ter v zvezi z odstavkom (‘j § 305. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931.
odločamo:
Ukinjajo se:
kraljevski generalni konzulat v Bordeauxu; kraljevski generalni konzulat v Miinchenu; kraljevski konzulat v Bratislavi, in kraljevski konzulat v Montrealu.
Naš minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, dne 29. marca 1932.
Minister za zunanje posle dr. V. Marinkovič s. r.
Aleksander s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z 19. aprila 1932., št. 90/XXXIX/267.
dne
Uredbe osrednje vlade.
31.
Na osnovi § 5. zakona o zaščiti kmetov in o uveljavitvi poedinih predpisov zakona o izvršbi in zavarovanju z dne 19. aprila 1932. in na zahtevo Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani, ki je zaradi motnjav kreditnih razmerij, povzročenih po obči kreditni krizi in dviganju vlog zašlo glede svojega rednega poslovanja v težak položaj in težkrče, in po predlogu ministra za trgovino in industrijo izdaja ministrski svet naslednjo
uredbo
o izplačilnih rokih za vloge in druge dolgove Konzumnega društva za Slovenijo v Ljubljani.*
Člen 1.
Od dne, ko stopi ta uredba v veljavo, mora Konzumno društvo v Ljubljani voditi, upravljati in obračunjati svoje terjatve in dolgove, ki so nastali do tega dne (stare terjatve in dolgovi) zase, posebej pa terjatve in dolgove, ki nastanejo po tem roku (nove terjatve in dolgovi).
Člen 2.
Nove vloge se smejo plasirati do nadaljnjega samo v blagajniške zapise in na žirovni račun Narodne banke, Državne hipotekarne banke in Poštne hranilnice.
Nove vloge na knjižice in nanje odpadajoče obresti se morajo izplačevati v rokih, ki so natisnjeni v vložnih
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. decembra 1932., št. 295/CX/758.
knjižicah, če se ne dogovori s kakšnim vlagateljem kaj drugega. Prav to velja tudi za nove vloge na tekoči račun.
Nove terjatve društvenih upnikov po tekočih računih iz trgovinskega poslovanja se morajo izplačevati takoj, obresti pa ob sklepu računa, če se ne dogovori kaj drugega. Dohodek od novih društvenih terjatev in plačane nove terjatve se morajo uporabljati zgolj za izplačilo novih društvenih dolgov in za delno poravnavo prihodnjih tekočih potreb, ki se navajajo v točki 1. člena 3.
Člen 3.
Svoje stare dolgove mora izplačevati Konzumno društvo za Slovenijo na niže označeni način, in to vloge na knjižice in vloge po tekočih računih z obrestno mero 4 % brutto,* če ni dogovorjena nižja obrestna mera, iz razpoložnih likvidnih sredstev, ki jih dobi društvo z izterjavo starih svojih terjatev, vplačilom članskih deležev in vnovčitvijo društvene iinovine.
Društvo mora prodajati blago samo za gotovino. Za izplačilo starih dolgov mora uporabiti društvo najmanj 50 % zneska, dobljenega od prodanega blaga v prvih šestih mesecih po uveljavitvi te uredbe; po izteku tega roka pa mora uporabiti društvo v ta namen najmanj 75 % omenjenega dobljenega zneska. Za ostanek kupi društvo lahko novo blago, če je to neobhodno potrebno, da se blago sortira in dosežejo boljše cene pri starem blagu, toda samo po predhodni odobritvi komisarja ministra za trgovino in industrijo.
1. Zastali davek in javne davščine, obveznosti, prevzete ob kupih na javnih in prisilnih prodajah zaradi izterjave društvenih terjatev, mora izplačevati društvo takoj, ko upniki to zahtevajo, odnosno ob dospelosti.
Prihodnje tekoče potrebe te vrste, režijski stroški in sodni stroški, obresti, 'dolgovane na reeskont, lombard in report Konzumnega društva za Slovenijo pri drugih zavodih, se morajo poravnavati iz vseh zavodskih razpoložnih sredstev iz členov 2. in 3. te uredbe.
2. Po preteku prvih treh mesecev, če se pa to pokaže za možno, tudi že pred tem rokom, pozneje pa po vsakih nadaljnjih treh mesecih sestavi upravni odbor društva obračun glede vseh razpoložnih likvidnih sredstev in odredi po višini teh sredstev, upoštevaje potrebe, navedene v točki 1. tega člena, sporazumno s komisarjem ministra za trgovino in industrijo za naslednje tromesečje kvote, po katerih mora društvo v naslednjem tromesečju na zahtevo njegovih upnikov izplačevati njih stare terjatve. Terjatve, ki so zastavno zavarovane ali iztožene, so glede načina izplačila izenačene z ostalimi terjatvami.
3. Če bo imelo Konzumno društvo za Slovenijo razpoložnih likvidnih sredstev po tem členu pred roki, določenimi za obračun v točki 2., mu dovoli komisar ministra za trgovino in industrijo na predlog upravnega odbora in upoštevaje potrebe iz točke 1. tega Člena, da sme izplačevati v mejah svojih denarnih sredstev vse dolgove, ki so zavarovani z ročno zastavo, in izplačevati na vložne knjižice in tekoče račune upnikov: vloge, ki so nastale izza dne 25. septembra 1931., obresti za minulo polletje za vse stare terjatve svojih upnikov, izselniške vloge, ki so jih poslali vlagatelji društvu neposredno iz inozemstva, potrebe za izplačilo dokazanih pogrebnih stroškov in stroškov zdravljenja, potrebe humanitarnih in kulturnih društev iz vlog na knjižice in tekoče račune, ki se glase na njih ime, dokazane neodložne potrebe protokoliranih
tvrdk za mezde, plače in premije njih nameščencev in obveznosti po socialnem in zasebnem zavarovanju iz vložnih knjižic in tekočih računov, ki se glase na ime dotične tvrdke.
Kvote, ustanovljene po točki 2., se oznanijo z javnim razglasom v »Službenem listu Dravske banovinec in pri vseh društvenih blagajnah. Kvote, ki jih upniki v omenjenem tromesečju ne dvignejo, se smatrajo za nove terjatve in se morajo prenesti med nove terjatve.
Pri izplačilu društvenih terjatev smejo dolžniki uporabiti zakonsko pravico pobotanja. Ne morejo se pa po-botavati terjatve po vložnih knjižicah, če je vloga učinjena pred uveljavitvijo te uredbe, a pridobi dotični dolžnik terjatev iz te knjižice potem, ko stopi ta uredba v veljavo, razen če jo je pridobil po dedovanju. Izjemoma se sme tudi s takimi terjatvami dovoliti pobotanje, če je to v korist društvu zaradi plačila njegovih terjatev. Tako pobotanje sme dovoliti upravni odbor saino po odobritvi komisarja ministra za trgovino in industrijo.
Spore med društvom in njegovimi upniki gelde uporabe te uredbe rešuje komisar ministra za trgovino in industrijo. Zoper njegove odločbe se sme nezadovoljna stranka pritožiti v 15 dneh od dne prejema rešitve na ministra za trgovino in industrijo.
Člen 4.
Takoj, ko stopi ta uredba v veljavo, mora izdelati upravni odbor Konzumnega društva za Slovenijo sporazumno s komisarjem ministra za trgovino in industrijo načrt o likvidaciji blagovnega oddelka društva, da se okrepe lastna sredstva, zviša likvidnost in kar najbolj znižajo zavodske režije. Ta načrt je predložiti ministru za trgovino in industrijo v odobritev.
Člen 5.
Društveni organi, ki se pregreše zoper določbe te uredbe, odgovarjajo po občih predpisih za vsako povzročeno škodo.
Društveni upnik, ki je dobil plačilo zoper odredbo te uredbe, mora nepravilno dvignjeno vsoto vrniti.
Člen 6.
Spore med komisarjem ministra za trgovino in industrijo in društvenim upravnim odborom rešuje minister za trgovino in industrijo.
Za Konzumno društvo za Slovenijo veljajo odredbe o posvetovalnem odboru (»Službene novinec št. 284/32).*
Člen 7.
Dokler je ta uredba v veljavi, se stare terjatve zoper Konzumno društvo za Slovenijo (člen 1.), razen terjatev, navedenih v členu 3., točki 1,, ne morejo iztoževati niti se ne morejo voditi zaradi izterjave takih terjatev zoper društvo izvršim. Prav tako se v tem času ne more zahtevati otvoritev stečaja nad tem društvom.
Vse ločitvene pravice, ki so jih pridobili vlagatelji in ostali upniki z izvršbo v poslednjih devetdesetih (90) dneh, preden stopi ta uredba v veljavo, se smatrajo, kakor da niso bile pridobljene.
* »Službeni liste št. 7871100 iz 1. 1932.
Člen 8.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«.
Predsednik
(Sledijo podpisi ostalih	ministrskega sveta
ministrov.)	dr. M. Srškič s. r.
Ministrski svet je v svoji seji z dne 9. decembra 1932. usvojil prednje besedilo uredbe.
Iz ministrstva za trgovino in industrijo, dne 12. decembra 1932.;'II. br. 38.979/K.
-	• —	—
32.
Na osnovi § 9. zakona o izpremembi predpisov, ki se nanašajo na plače in ostale prejemke osebja pravosodne stroke z dne 13. junija 1929., št. 55.890 (»Službene novine« §t. 167/XIX z dne 20. junija 1929.) v zvezi s § 284. zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., štev. 36.490 (»Službene novine« z dne 1. aprila 1931., št, 73/XXlI), predpisujem to-le
uredbo
o izpremembah in dopolnitvah v uredbi o oce-njanju sodnikov rednih sodišč in šerijatskih sodnikov.*
§ l.
Uredba o ocenjanju sodnikov rednih sodišč in šeri-jatskih sodnikov z dne 23. junija 1932. (»Službene novine« št. 191/LXXIX)** se izpreminja in se dopolnjuje tako-le:
1. Člena 21. in 22. se črtata.
2. V členu 27. se izpreminja št. 1. in se glasi:
»1. Sodnike sreskih sodišč, razen starešin sreskih sodišč, ocenjajo v prvi stopnji tričlanske komisije za oce-ajanje pri okrožnih sodiščih, sestavljene iz predsednika sodišča ali njegovega namestnika in dveh po činu najstarejših sodnikov okrožnega sodišča ali njih namestnikov, ki jih odredi starešina okrožnega sodišča; v drugi stopnji pa komisije za ocenjanje pri apelacijskih sodiščih, omenjenih pod št. 2.«
3. V št. 2. tega člena je za besedami »starešine sreskih sodišč« vnesti besede: »izvzemši tiste starešine, ki so postavljeni s položaja predsednika prvostopnih sodišč«.
4. V istem Členu se doda naslednji nov odstavek:
»Dokler ne postanejo v območju vrhovnega šerijat-
skega sodišča v Skoplju sreska šerijatska sodišča sestavni deli sreskih sodišč, vrši v tem območju ocenjanje v Prvi in poslednji stopnji vrhovno šerijatsko sodišče v Skoplju. Kvalifikacijske liste za sreske šerijatske sodnike pri teh sodiščih vodi po činu najstarejši šerijatski sodnik, kvalifikacijske liste za te pa po činu najstarejši vrhovni šerijatski sodnik.«
§ 2.
Ta uredba dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih i ovinah«.
V Beogradu, dne 31. decembra 1932.; št. 128.980.
Minister pravde
_ __________________________________ B.	Maksimovič	s.	r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 8. januarja 1933., št. 4/II/lt.
** »Službeni list« št. 619/73 iz 1. 1932,
33.
Naredba
ministra za socialno politiko in narodno zdravje o izpremembi naredbe o izvajanju zavarovania z dne 3. iuniia 1922., št. 1077, glede prostovoljnega zavarovanja.*
Na osnovi § 211. zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922. (»Službene novine« št. 117 z dne
30.	maja 1922.) se odreja:
Člen 1.
Naredba ministra za socialno politiko z dne 3. junija
1922.,	št. 1077 (»Službene novine« št. 130 z dne 16. junija 1922.)* se izpreminja glede prostovoljnega zavarovanja in se glasi:
a) Prostovoljno zavarovanje se vrši za vse osebe, naštete v točkah a) do č) § 13. naredbe o izvajanju zavarovanja po VII. mezdnem razredu s popolnim prispevkom, ki ga plačujejo zavarovanju zavezani člani.
b) Prostovoljno zavarovanje za bolezen je pri vseh spredaj omenjenih osebah omejeno samo na zdravniško pomoč in zdravila, babiško pomoč in oskrbo v bolnici za člana in njegovo rodbino.
Člen 2.
Ta naredba stopi v moč z dnem razglasitve v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije«. S tem dnem izgube veljavo dotične odredbe naredbe o izvajanju zavarovanja po zakonu o zavarovanju delavcev št. 1077 z dne 3. junija 1922.,** kolikor glede prostovoljnega zavarovanja nasprotujejo tej naredbi.
V Beogradu, dne 30. decembra 1932.; St. br. 63.366.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje
I.	Pucelj s. r.
34.
V zvezi z mojo odločbo z dne 1‘. aprila tekočega leta, št. 18.299/11 predpisujem tale
pravilnik
fonda za pospeševanje domače kulture oljevitih rastlin.***
Člen 1.
Zaradi pospeševanja domače kulture oljevitih rastlin in na osnovi sporazuma, ustanovljenega na konferenci, ki je bila v ministrstvu poljedelstva dne 15. in 16. februarja 1932., se osnuje pri Privilegirani agrarni banki v Beogradu za račun ministrstva za poljedelstvo fond za pospeševanje domače kulture oljevitih rastlin.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 3. januarja 1933., št. 2/1/3.
** »Uradni list« št. 195/70 iz 1. 1922.
*** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. decembra 1932., št. 295/CX/761.
Člen 2.
Vse tvornice za proizvajanje jedilnega olja in tehniškega olja v državi morajo vplačevati od dne 1. aprila 1932. dalje po 150 dinarjev (sto petdeset dinarjev) od vsakih 10.000 kg semenja, uvoženega za namene industrijske predelave, dokler se razmerje med obremenitvijo uvoza sirovin ter materiala za proizvajanje olja in carinsko zaščito uvoza oljnih proizvodov ne spremeni v škodo oljne industrije • — vse pa po stanju z dne 1. aprila 1932.
Člen 3.
Vsaka tvomica olja jamči sama zase za izpolnjevanje prevzetih obveznosti.
Člen 4.
Gorenji vlog se ne pobira za tiste uvožene količine, za katere se morajo zbog tega, ker ni certifikatov o zdravstvenem stanju semenja, plačati ob uvczu takse za analizo po predpisih pravilnika in norm o kontroli semenja kulturnih rastlin.*
Člen 5.
Kmetijske poskusne in kontrolne postaje morajo voditi v svojem okolišu za poedine tvornice evidenco o uvozu semenja oljevitih rastlin, v mesecu dni po razglasitvi tega pravilnika pa vročiti ministrstvu pregled o celotnem uvozu sirovin od dne 1. aprila 1932. do dne
30.	septembra 1932., odslej pa ob koncu vsakega tromesečja.
Oddelek za rastlinsko proizvodnjo ministrstva za poljedelstvo mora na osnovi tega pregleda o uvozu od centrale industrijskih korporacij zahtevati, da po tem pregledu izvrši od tvornic izterjavo skladno s členom 2. tega pravilnika. Izterjani denar mora centrala industrijskih korporacij vročiti Privilegirani agrarni banki za fond; odslej pa vrši to izterjavo in pošiljanje denarja fondu konec vsakega tromesečja in obvešča o tem ministrstvo za poljedelstvo obenem s točno označbo, koliko je vsaka tvornica plačala.
Člen 6.
Vse tvornice morajo plačati svoj vlog po členu 2. tega pravilnika preko centrale industrijskih korporacij, centrala pa mora položiti vplačila pri Privilegirani agrarni banki v mesecu dni po prejeti zahtevi ministrstva za poljedelstvo.
Člen 7.
Sredstva tega fonda uporabi ministrstvo za pospeševanje kulture oljevitih rastlin, in to na predlog oddelka za rastlinsko proizvodnjo in po zaslišanju posvetovalnega odbora, ki se mora ustanoviti pri ministrstvu za poljedelstvo in ki vanj spadajo razen predstavnikov ministrstva tudi predstavniki proizvajalcev in tvornic.
Stroški članov posvetovalnega odbora, ki jih postavlja minister za poljedelstvo, obremenjajo ta fond.
Člen 8.
Ta pravilnik stopi v veljavo po razglasitvi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 3. novembra 1932.; št. 67 800/11.
Minister za poljedelstvo Juraj Dcmetrovič s. r.
* »Uradni list« št. 107/21 iz 1. 1923., »Službeni list« St. 62/9 iz 1. 1931.
35.
Ratifikacije mednarodnih konvencij.1
i.
Ratifikacija konvencije o nočnem delu žensk, konvencije, s katero se določa najmanjša starostna doba za pripustitev otrok za industrijska dela in konvencije o nočnem delu otrok v industriji po Španiji.’
Ministrstvo za zunanje posle je bilo obveščeno z okrožnico tajništva Društva narodov S. L. št. 159 z dne 14. oktobra 1932., da je Španija ratificirala dne 29. septembra 1932. nastopne konvencije, usvojene po mednarodni konferenci dela v njenem prvem zasedanju v Washingtonu dne 28. novembra 1919.:
1. konvencijo o nočnem delu žensk;
2. konvencijo, s katero se določa najmanjša starostna doba za pripustitev otrok za industrijska dela;
3. konvencijo o nočnem delu otrok v industriji.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu. dne 31. oktobra 1932.; Pov. br. 18.027.
II.
Ratifikacija konvencije o odškodnini za poklicne bolezni po Španiji.
Ministrstvo za zunanje posle je bilo obveščeno z okrožnico tajništva Društva narodov S. L. št. 160 z dne
14.	oktobra 1932., da je Španija ratificirala dne 29. septembra 1932. konvencijo o odškodnini za poklicne bolezni, usvojeno po mednarodni konferenci dela v njenem sedmem zasedanju v Ženevi dne 10. junija 1925.3
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 31. oktobra 1932.; Pov. br. 18.024.
III.
Ratifikacija konvencije o zavarovanju industrijskih in trgovinskih delavcev in služinčadi za bolezen po Španiji.
Ministrstvo zunanjih poslov, je bilo obveščeno z okrožnico tajništva Društva narodov S. L. št. 161 z dne
14.	oktobra 1932., da je Španija ratificirala dne 29. septembra 1932. konvencijo o zavarovanju industrijskih in trgovinskih delavcev in služinčadi za bolezen, usvojeno
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 7. novembra 1932., št. 259/XCVIII/692.
* Prim. »Službeni list« št. 642, 644/82 iz leta 1931., št. 104/7, 612/71 in 699/87 iz 1. 1932., odnosno št. 642/82 iz 1. 1932., št. 612/71 iz 1. 1932., odnosno št. 642, 644/82 iz 1. 1931.
* Prim. »Službeni list« št. 642, 644/82 iz 1. 1931.
po mednarodni konferenci dela v njenem desetem zasedanju v Ženevi dne 16. junija 1927.4
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 31. oktobra 1932.; Pov. br. 18.025.
IV.
Pristop Perzije h konvenciji in statutu o mednarodni uniji za pomoč.
Ministrstvo za zunanje posle je bilo obveščeno z okrožnico tajništva Društva narodov S. L. št. 165 z dne
15.	oktobra 1932., da je pristopila Perzija dne 28. septembra 1932. h konvenciji in štatutu o mednarodni uniji za pomoč, sklenjenima v Ženevi dne 12. julija 1927.5
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
28.	oktobra 1932.; Pov. br. 18.023.
36.
V.
Konvencija in Statut o mednarodni uniji za pomoč* sta stopila v veljavo.
Ministrstvo za zunanje posle je (bilo obveščeno z okrožnico tajništva Društva narodov S. L. br. 165 z dne
15.	oktobra 1932., da so s pristopom Perzije h konvenciji in štatutu o mednarodni uniji za pomoč^sklenj enima v 'Ženevi dne 12. julija 1927., izpolnjene vse odredbe čl. 18. te konvencije in da stopita potemtakem konvencija in štatut o mednarodni uniji za pomoč v veljavo dne 27. decembra 1932.
Doslej se smatrajo za sile pogodnice:
Albanija, Nemčija, Belgija, Bolgarija, Gdansk, Egipet, Ekvador, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Indija, Italija, Monako, Poljska, Rumunija, San Marino, Češkoslovaška, Turčija, Venezuela, Sudan, Nova Zelandija, Velika Britanija in Severna Irska, Luksemburg, Švica, Jugoslavija in Perzija, t. j. skupaj 27 držav.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
29.	oktobra 1932.; Pov. br. 18.023.
Na osnovi § 36. gradbenega zakona predpisujem naslednje
norme za cestne mostove.*
I.	Uporabne širine mostov,
a)	Mostovi za prehod enega vozila. d£ipl
Uporablja se za nekategorizirane (narazvrščeine) ceste, za kategorizirane (razvrščene) ceste postranske važnosti in, za začasne mostove.
—!Si— <o
-100-
-f-
b)	Mostovi za prehod dveh vozil.
-loo -
-IS*-
S
-iso — 2
- 650 —
2
a;
o
S
— 550—
-7'3o -
n o i
F
— 550 —
<%>i
-550-
-+J0-
-150.
t?
-550 --700—
iz
■600
£
4 Prim. »Službeni list« št. 642, 643, 644/82 iz 1. 1931., št. 102/7 iz 1. 1932.
5 »Službeni liste št. 644/82 iz 1. 1931., št. 239/22 (zakon), št. 99/7, 410/41 in 628/74 iz 1. 1932.
* »Službeni list kraljevine Jugoslavije« z dne 6. decembra 1932., št. 284/CVI/747 — Gradbeni zakon glej: »Službeni lisk št. 297/47 iz L 1931.
Uporablja se za nekategorizirane ceste in za kategorizirane ceste z neznatnim prometom z motornimi vozili.
Uporablja se za kategorizirane ceste z znatnim prometom z motornima vozili.
Uporablja se za mostove z enim hodnikom za pešce v naseljih z neznatnim pešaškim prometom in znatnim prometom z motornimi vozili.
Uporablja se v naselju in zunaj njega z znatnim pešaškim prometom in z znatnim prometom z motornimi vozili.
Uporablja se v naseljih z znatnim pešaškim prometom in z znatnim prometom z motornimi vozili, kjer so hodniki za pešce ločeni od cestnega kolovoza.
Kratki mostovi do 10 m dolžine se izvršujejo praviloma v vsej širini planuma. Pri daljših mostovih v naseljih z živahnim promet«*>n z avtobusi in motornimi vozovi se mora za širino kolovoza med robniki (tipi III., IV. in V.) vzeti 6-00 m.
c) Mostovi za tri in vež vozil.
Pri mostovih za tri in vež vozil se mora kot najmanjša mera za širino kolovoza med robniki vzeti mnogokratnik oid 2'5 m, za širino hodnikov za pešce pa mnogokratnik od 0'75 m,
č) Varnostni rob.
Širina varnostnega roba se računa od vkladnih palic •— prekatja — glavnih nosilcev, odnosno od ograje, ako pasovi ne zožujejo svobodnega prostora nad varnostnim
robom do višine 3'5 m, drugače od roba pasov. Na koncih mostov je dopustno zmanjšanje širine varnostnega roba za 0-1 m.
d) Širina hodnikov za pešce.
Širina hodnikov za pešce se računa od vkladnih palic — prekatja — glavnih nosilcev, odnosno od ograje, ako pasovi do višine 2’5 m ne zožujejo svobodnega prostora nad hodnikom za pešce ali ga zožujejo z vsake strani samo na dolžino, ki je enaka */,,, razpetine, drugače od roba pasov. Na koncih mostov jo dopustno zoženje širine mosta za 0-15 m na dolžino, ki je enaka največ 1/20 razpetine.
e) Kolovoz za bicikliste.
Ako so na cesti posebni kolovozi za bicikliste, se priporoča, da se tudi na mostu napravijo kolovozi za bicikliste, če je ta promet rnaten. Kolovozi za dva bicikla morajo biti vsaj 1*50 m široki, če so pa po smeri ločeni, je za prehod enega bicikla vzeti najmanj 0-8 m, bolje pa 1-0 m širine.
II.	Svobodna višina.
Svobodna višina nad zgornjim robom kolovoza mora biti najmanj 45 m._
Svobodna višina nad hodniki za pešce mora biti najmanj 2-5 m.
Svobodna višina na vso širino varnostnega roba se mora zavarovati šele pričenši z 0’30 m od robnikovega roba (glej sliko).
oso ^
varnostnega roba.
III. Dolžine.
Dolžine polj se morajo po možnosti zaokrožiti na cele centimetre, razpetine glavnih nosilcev pa na cele decimetre.
IV. Ograja.
Višina ograje na mostu mora biti najmanj MO m.
Te norme stopajo v veljavo, ko se objavijo v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobijo dne 1. decembra
1932.
V Beogradu, dne 26. oktobra 1932., št. 29384/32.
Minister za gradbe dr. Stjcpan Srkulj s. r.
87.
Dopolnitev
člena 29. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih.1
Z odločbo gospoda ministra za promet P. t. br. 81.739 z dne 19. novembra 1932. je izpremenjen jn dopolnjen člen 29. pravilnika o sprejemnih radijskih aparatih,’ ki se sedaj v celoti glasi:
»Naročnino za pravico, uporabljati sprejemne radijske aparate, se pobira od novih naročnikov vnaprej za tri mesece. Naročnina se računi od prvega dne meseca, v katerem se je dovolilo izdalo.
Pri nadaljnjih plačevanjih smejo plačati naročniki naročnino tromesečno ali mesečno, vendar vselej vnaprej.
Naročnino pobira pošta, ki je izdala dovolilo. Ko naročnik plača, mora pokazati dovolilo, da sme imeti sprejemni radijski aparat, ali pa mora povedati njegovo številko.
Način pobiranja naročnine se predpiše z naredbo.<
Iz ministrstva za promet (telegrafsko-telefonskega oddelka) v Beogradu, dne 9. decembra 1932.; P. t. br. 102.617.
38.
Tarifno obvestilo.
železniške tarifne in manipulacijske odredbe za raztovarjanje in prevažanje lesa na postaji in v luki na Sušaku.3
Z veljavnostjo od dne 15. januarja 1933. se ukinja tarifno obvestilo št. 76, objavljeno v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« št. 72/XV z dne 31. marca 1927* po gornjem predmetu, ker stopi tega dne v veljavo tarifno obvestilo, objavljeno v »Saobračajnem vesniku« št. 1 za leto 1933. po istem predmetu.
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu, dne 30. decembra 1932.; G. d. br. 27.752/32.
39.
Odkup
predvojnega srebrnega denarja.15
Narodna banka kraljevine Jugoslavije kupuje predvojni srebrni denar po nastopnih cenah:
1.	srebrne dinarje Din	16'—	za	1	novec	po	5’—	dinarjev,
Din	6-—	za	1	novec	po	2*—	dinarja,
Din	3—	za	1	novec	po	!•—	dinar,
Din	l-50	za	1	novec	po	0-50	dinarja.
1 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 26- decembra 1932., št. 300/0X11/786.
> »Uradni list« št. 217/53 iz 1. 1929.
3 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	januarja 1933. št. 2/1/6.
4 »Uradni list« št. 160/41 iz 1. 1927.
5 »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
31.	oktobra 1932., št. 252/XCVI/680.
Po teh cenah kupuje tudi ostali predvojni srebrni denar, izkovan po predpisih latinske konvencije (fr. franke, it. lire, rum. leje, bolg. leve, grške drahme);
2.	srebrne avstro-ogrske krone
Din 15-60	za	1	novec	po	5'—	kron,
Din 6-—	za	1	novec	po	2-—	kroni,
Din 3-—	za	1	novec	po	1—	krono.
Po teh cenah kupuje tudi srebrne perperje;
3. srebrne (avstrijske) goldinarje
Din 8‘— za 1 goldinar;
4. srebrne tolarje Marije Terezije
Din 16-80 za 1 tolar;
5.	srebrne ruske rublje (izkovane pred letom 1886. in po tein letu)
Din	13—	za	1	novec	po	1-—	rubelj,
Din	6-50	za	1	novec	po	0-50	rublja;
6. srebrne nemške marke
Din	17-50	za	1	novec	po	5-—	mark,
Din	10-50	za	1	novec	po	3-—	marke,
Din	7-—	za	1	novec	po	2-—	marki,
Din	3-50	za	1	novec	po	1-—	marko,
Dn 1-75 za 1 novec po 0-50 marke;
7. predvojni srebrni turški denur
Din	14-40	za	1	belo	medžedijo,
Din	7-20	za	V,	bele	medžedije,
Din	3-60	za	Vt	bele	medžedije,
Din	1-40	za	novec 2	grošev,
Din 0-70 za novec enega groša.
Banove uredbe.
40.
II.	No. 1338/1
Razglas
o podaljšanju veljavnosti navodil za sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih računov za leto 1931.
Na podstavi toč. 2. § 27. zakona o banski upravi z dne 7. septembra 1929., »Uradni list Dravske banovine« štev. 1/1 iz leta 1929., podaljšujem veljavnost navodil za sestavljanje, opremljanje in predlaganje občinskih računov za leto 1931., »Službeni list« štev. 249/23 ex 1932., tudi za leto 1932. in nadaljnja leta do preklica.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 12. januarja 1933.
Ban: dr. Marušič s. r.
41.
Izpremembe
v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
A. Državni uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 5. januarja 1933., I. No. 7486/3-32, je na osnovi § 104., točke 16., zakona o uradnikih prestala državna služba Jankoviču Fedorju, arhivskemu uradniškemu pripravniku pri komisariatu železniške in obmejne policije v Mariboru.
B. Banovinski uslužbenci.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. januarja 1933, I. No. 285/1, je i n g. G 1 a n z Vinko, banovinski uradniški pripravnik pri tehničnem oddelku kraljevske banske uprave po potrebi službe premeščen k upravi banovinskega zdravilišča Rog. Slatina.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 24. decembra 1932., I. No. 8555/1, je bil postavljen dr. Ktihar Aleksander, primarij v šesti položajni skupini pri javni bolnici v Ptuju, za banovinskega primarija pete položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani z dne 12. januarja 1933., I. No. 8248/1—1932, je bil postavljen dr. Lavrič Božidar, asistent vseučiliške kirurške klinike v Zagrebu, za primarnega zdravnika splošne bolnice v Mariboru v VI. položajni skupini.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 10. januarja 1933, I. No. 8355/2—1932 je na osnovi §§ 104., toč. 16., in 110. zakona o uradnikih prestala služba Mavriču Martinu, uradniškemu pripravniku pri banovinskem zdravilišču Rogaška Slatina.
Razne obče veljavne odredbe.
42.
►Sestava oddelkov državnega sveta in njih področje za za leto 1933.*
I.	ODDELEK.
Sestava oddelka:
Predsednik državnega sveta — predsednik oddelka g. Radojlovič P. Dragoljub; člani: gg. Mušicki dr. Mita, Rošič dr. Maksimilijan, Damjanovič Božidar in Svetek dr. Fran.
Namestnika: gg. Supilo dr. Divo in Tavrič M. Sibin.
Področje oddelka:
Predmeti predsedništva ministrskega sveta; ministrstva za zunanje posle; predmeti oddelka za vere mini-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 28. decembra 1932, Št. 302/CXIII/794	*
strstva pravd©; ministrstva za notranje posle; vse samoupravne stvari po zakonu o občinah; samoupravni proračuni in spori o pristojnosti.
II. ODDELEK.
Sestava oddelka:
Podpredsednik državnega sveta — predsednik oddelka g. Barič dr. Josip; člani: gg. Vdldovič Antonije, Cerkovič Ante, Čubrovič dr. Pavle in Krstič Nikola.
Namestnika: gg. Leovac J. Dragiša in Svetek dr. Fran.
Področje oddelka:
Predmeti ministrstva za trgovino in industrijo; ministrstva za prosveto; ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje; ministrstva za telesno vzgojo naroda; ministrstva za poljedelstvo z vsemi predmeti agrarne reforme, najsi je po njih izdal odločbo minister ali pa kakšno upravno sodišče.
III. ODDELEK.
Sestava oddelka:
Predsednik oddelka — član državnega sveta g. Sagadin dr. Štefan; člani: gg. Sardelič dr. Rudolf, Babič Ži-vojin, Matanovič K. Aleksa in Pišteljič Luka.
Namestnika: gg. Čubrovič dr. Pavle in Peičič dr. Teodor.
Področje oddelka:
Predmeti ministrstva za vojsko in mornarico; ministrstva za gradbe in oddelka za pošte in telegraf ministrstva za promet.
IV. ODDELEK.
Sestava oddelka:
Predsednik oddelka — član državnega sveta g. Jovanovič dr. Radoje; člani: gg. Nešič Stevan, Hadžič Osman Nuri, Supilo dr. Divo in Leovac J. Dragiša.
Namestnika: gg. Perkovič Ante in Pišteljič Luka.
Področje oddelka:
Personalni predmeti ministrstva za finance (postavitve, razvrstitve, napredovanja, odpustitve, pokojnine) in ostali administrativni predmeti tega ministrstva in predmeti ministrstva pravde (brez oddelka za vere).
V. ODDELEK.
Sestava oddelka:
Predsednik oddelka — član državnega sveta g. Škarja Ivan; člani gg. Miličič dr. Petar, Strupi Stanko, Nikolič Vojislav in Kerbler dr. Slaviša.
Namestnika: gg. Matanovič K. Aleksa in Krstič Nikola.
Področje oddelka:
Predmeti ministrstva za promet (brez oddelka za pošte in telegraf), ministrstva za šume in rudnike in disciplinska kazniva dejanja.
VI. ODDELEK.
Sestava oddelka:
Predsednik oddelka — član državnega sveta g. Jan-kulovič Lazar; člani: gg. Blagojevič D. Petar, Spasojevič Janko, Tavrič M. Sibin in Peičič dr. Teodor.
Namestnika: gg. Damjanovič Božidar in Kerbler dr. Slaviša.
Področje oddelka:
Carinski predmeti, trošarinski predmeti, vsi spori po zakonu o taksah, predmeti po devizah in valutah, monopolna kazniva dejanja, neglede na to, katero upravno sodišče je izdalo odločbo; vai predmeti po zakonu o neposrednih davkih, najsi je izdal odločbo minister ali upravno sodišče, kakor tudi predmeti zemljiškega katastra.
Sodbe upravnih sodišč pridejo v oddelke, v katere spadajo po predmetu.
Iz pisarne predsedmištva državnega sveta, dne 26. decembra 1932., št. 41.232.
43.
Odločbe
obče seje državnega sveta z dne 20. oktobra 1932., št. 32.406/32.* i.
1. Zoper odločbo drugostopnega upravnega oblastva o kazni, ki jo izreče sreski načelnik tako glede pristojbin, kakor glede globe, se sme vložiti tožba pri upravnem sodišču; če je postopanje pri upravnih oblastvih dokončano pred dnem 1. aprila 1930., ko je stopil zakon o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini z dne 31. marca 1930. v veljavo, in je s tožbo, vloženo pri upravnem sodišču, zasnovan administrativni spor, se sme poedinec po členu 37. zakona o državnem svetu in upravnih sodiščih pritožiti zoper sodbo upravnega sodišča tudi na državni svet; nasprotno pa, če jo ob času, ko je stopil zakon o državni trošarini v veljavo, postopanje pri upravnih oblastvih še teklo, se mora uporabiti člen 80. zakona o državni trošarini, po katerem foper sodbo upravnega sodišča ni pravnega sredstva.
2. Za reševanje o pritožbi, vloženi pri državnem svetu zoper sodbo upravnega sodišča, izdano po nazen-skih predmetih zaradi prekršitve odredb pravilnika in cenovnika za pobiranje občinskih davščin — če je ta pritožba kljub členu 80. zakona o državni trošarini dopustna po členu 37. zakona o državnem svetu in. upravnih sodiščih, — je pristojen ne I., ampak IV. oddelek državnega sveta, v čigar področje spadajo trošarinski predmeti.
II.
Pri uporabi odstavka (1) § 259. zakona o uradnikih iz leta 1931. se mora upoštevati samo seštevek prejšnje osnovne in položajne plače uslužbenca, ne pa skupni prejemki po prejšnjem zakonu o uradnikih; — odstavek (2) § 259. tega zakona pa se nanaša samo na tiste uradnike, ki so dobili po sedanjem uradniškem zakonu manjšo položajno doklado od prejšnje doklade na službo, ne pa tudi na pripravnike (zvaničnike in služitelje), ki po sedanjem uradniškem zakonu položajne' doklade vobče ne prejemajo.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22. decembra 1932., št. 297/CXI/778, kjer je objavljena tudi nadrobna obrazložitev teh odločb.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar-Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna »Merkur« v Ljubljani, njen predstavnik: Otmar Michdlek v Ljubljani.
štOT. 5.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 5. IV. letnika z dne 18. januarja 1933.	__________
Razglasi kraljevske banske uprave
VI.	No. 432/1.	115
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Černe Pavla, zdravnica v zdravilišču na Golniku, je vpisana v imenik Zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 9. januarja 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 6/33—2	143
Razglasitev preklica
S sklepom okrajnega sodišča v Kranjski gori z dne 7. januarja 1933, opr. št.
I.	2/32—5, je bil Tarjnan Janez, delavec, sedaj stanujoč v Gozdu štev. 10, zaradi nmobolnosti popolnoma preklican.
Za oskrbnika je bil postavljen Tarman Anton, Gozd štev. 10.
Okrajno sodišče v Kranjski gori, odd. I., dne 11. januarja 1933.
P VI 2/33—2 <	122
Razglasitev preklica.
S sklepom okrajnega sodišča v Mariboru, odd. VI., z dne 15. novembra 1932, opravilna številka L VI 7/32—27, je bil Verbovšek Anton, rojen 4. I. 1896, v Maribor pristojen, mesar, stanujoč 'v Mariboru, Radvanjska c. št. 13, zaradi Uinobolnosti omejeno preklican.
Za pomočnika je bil postavljen gospod Fiedler Jernej, posestnik v Mariboru, Radvanjska cesta št. 9.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. VI., dne 6. januarja 1933.
*
C 580/32—1.	148
Oklic.
Horvat Aleksander, gostilničar v Čakovcu, Budičeva ulica 53, ki ga zastopa dr. Strasser Armin, advokat v Dolnji Lendavi, je vložil proti Bukovcu Štefanu, Posestniku v Kobilju št. 163, tožbo radi Lin 286’— š prip.
Ustna sporna razprava se določa na 4- februarja 1933. ob 9. uri, pri tem sodišču v sobi št. 21.
Ker je bivališče tožene stranke ne-zuano, se ji postavlja za skrbnika dr. Ferdo Černe, odvetnik v Dolnji Lendavi, ki jo bo zastopal na njeno nevar-
nost in Stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 31. decembra 1932.
*
Nc I 152/32—2.	81—3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Stupar Lucije, hišarice iz Homca štev. 27, se uvaja postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Kamniku štev. 18547 z vlogo 5250 Din, glaseče se na ime Stupar Lucija, ki je bila baje ukradena.
Imetnik te hranilne knjižice se poziv-lje, da uveljavi svoje pravice v šestih mesecih, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica ob veljavo.
Okrajno sodišče v Kamniku.
dne 7. januarja 1933.
3$?
E 372/32	114
Dražbeni oklic.
Dne 17. februarja 1933 dopoldne ob deveti uri bo pri podpisanem sodišču štev. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Rakek, vi. št. 852.
Cenilna vrednost: Din 65.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 43.333-34.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici, odd. II.,
dne 29. decembra 1932.
•j.
E 1907/32—4.	151
Dražbeni oklic.
Dne 21. februarja 1933. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičninskih deležev: hiše, njive in travnika; zemljiška knjiga Vadarci, a/5 vi. št. 201.
Cenilna vrednost: Din 12.389-—.
Vrednost pritikline: Din 476'—.
Najmanjši ponudek: Din 8260—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 11. januarja 1933.
E 1018/32—7.	149
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. februarja 193 3. ob devetih bo pri podpisanem sodišču
v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Konjice, vi. št. 88.
Cenilna vrednost: Din 118.824-70.
Vrednost pritikline: Din 480—.
Najmanjši ponudek: Din^ 79.216-48.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, dne 13. januarja 1933.
*
E 870/32—9.	150
Dražbeni oklic.
Dne 2 2. februarja 1933. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Loška gora, vi. št. 25.
Cenilna vrednost: Din 213.021-60.
Vrednost pritikline: Din 4700-—.
Najmanjši ponudek: Din 142.014-40.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Konjicah, dne 13. januarja 1933.
*
E 1213/32	139
Dražbeni oklic.
Dne 23. februarja 1933 dopoldne oh pol 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Janž II. vi. št. 78 in 6.
Cenilna vrednost: ad 1. 116.614-40 Din, ad 2) 104.103-55 Din.
Vadij ad 1) H.661'50 Din, ad 2) Din 10.410'50.
Vrednost pritikline: ad 1) 3580 Din, ad 2) 1860 Din.
Najmanjši ponudek: ad 1) 77.742-95 Din; ad 2) 69.402'50 Din.
Vadij je plačati v gotovini ali v tuz. drž. papirjih ali vložnih knjigah tuz. hranilnic.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jo priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Marenberg, dne 6. decembra 1932. -
*
E 258/32—5	123
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1933 ob 10. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Tor. Jezero vi. št. 103.
Cenilna vrednost: Din 25.000'—.
Užitne pravice ocenjene na 22.000 dinarjev, ostane čista vrednost 3000 dinarjev.
Najmanjši ponudek: Din 2000'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražlbe. je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ložu,
dne 4. januarja 1933.
*
E 453/32-8	142
Dražbeni oklic.
Dne 24. februarja 1933 dopoldne ob
10.	uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stolovnik, vi. št. 111.
Cenilna vrednost: Din 2965-—.
Najmanjši ponudek: Din 1.482-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Sevnici, dne 5. januarja 1933.
*
E 758/32—9.	152
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 193 3. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba ideelne polovice nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Jamna, vi. št. 62 in zemljiška knjiga k. o. Sovjak, vi. štev. 194.
Cenilna vrednost: Din 190.034'60, odnosno Din 3909'—.
Vrednost pritikline: Din 1462-50.
Najmanjši ponudek: Din 127.686'—, odnosno Din 2606-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Gornja Radgona,
dne 12. januarja 1933.
E 725/32—4	120
Dražbeni oklic.
Dne 4. marca 1933 ob 9. uri se vrši javna dražba pri podpisanem sodišču soba št. 7: zemljišče vlož. št. 31 k. o. Vrhe, obstoječe iz stanovanjske hiše, gospodarskega poslopja, lesene ute in domači mlin, 1 stavbna, 3 gozdne, 8 pašniških, 3 vrtne, 5 travniških in 12 njivskih parcel.
Cenilna vrednost s pritiklino vred Din 166.252'50.
Najmanjši ponudek: Din 110.835-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Slovcnjgradcu, odd. II., dne 31. decembra 1932.
T 99/32	132
Proglasitev za mrtve.
Deželno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve. Pogrešano® navedeno sodišče poziva, naj se zglase pri njem, ako še žive, ali naj mu dado kako drugače na znanje.
Po preteku zgoraj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. — Kdor kaj ve o njih, naj sporoči sodišču.
Ime, rojstni dan, stan in bivališče pogrešancev.	Bistvene okolnosti, na katere se predlog sklicuje.	Uvedbo postopanja predlaga:	Dan in opr. št. oklica	Oklicni rok poteče
Novak Tomaž. roj. 8. decembra 1883., kočar v Oberšah štev. 11.	Odšel 15. aprila 1915. s 17. peh. polkom 4. pehodno četo, 3. vodom v Galicijo. Zadnjič pisal 1. maja 1915., pozneje st ni več javil.	žena Novak Marija	27. 12. 1932 T 99/32-2	15. julija 1933
Zupančič Franc, roj. 2. avgusta 1886., trg. sluga v Ljubljani.	Odrinil 15. septembra 1914. s 27. domobranskim pp., 7. komp. iz Gorice na gališko fronto. Zadnjič pisal z Madžarske 21. avgusta 1914. Po ,sporočilu Rdečega križa je bil baje 10. oktobra 1914. ujet.	žena Zupančič Marija	23. 12. 1932 T 102/32-3	15. julija 1933
Aljančič Jožef. roj. 3. aprila 1880. v Kovorju, kočar isto-tam.	Ob izbruhu svetovne vojne odšel k vojakom v Bovec, odkoder je 11. februarja 1916. odšel na bojišče bil ujet in bil nato v ujetniškem taboru v Bernalda. pro-vinzia di Polenza. Zadnjič pisal 1. 1919.; baje je zbolel na malariji.	žena Aljančič Marija	20. 12. 1932 T 103/32-3	15. julija 1933
Furlan Engclbert. roj. 8. septembra 1890. v Ljubljani.	Odrinil kot aktiven vojak narednik - orožni mojster 1. čete 17. pp. na rusko in pozneje na italijansko bojišče. Oktobra 1918. baje padel, zadet od granate.	državno pravobranilstvo v Ljubljani	27. 12. 1932 T 105/32-2	15. julija 1933
Kolman Ignac. roj. 27. julija 1881.. čevljar v Lešah 25	Ob izbruhu svetovne vojne odrinil s 13. stot. 17. pp. na gališko bojišče: baje padel v bitki pri Grodeku.	žena Kolman Marija	20. 12. 1932 T 106/32-2	15. julija 1933
Pogačar Pavel. roj. 26. januarja 1888. v Zg. Ihanu.	Odšel 29. avgusta 1915. s 7. lovskim bataljonom, XIII. poh. četo ” Galicijo, kjer je baje padel.	žena Pogačar Marjeta	28. 12. 1932 T 100/32-2	15. julija 1933
Mesec Anton. roj. 12. januarja 1881.. pos. na Stari Vrhniki.	Ob izbruhu svetovne vojne odšel na gališko fronto s 5. stot. 17. peh. polkom, kjer se je udeležil bojev pri Novem mjastu, od takrat pa je pogrešan.	' žena Mesec Marija	28. 12. 1932 T 111/32	15. julija 1933
Pristan Pavel. roj. 21. julija 1889. uradnik voj. arsena-la v Pulju.	Odšd 15. avgusta 1914 kot pešec 10. čete 27. 'omobr. pp. na gališko fronto; zadnjič pisal 2. oktobra 1914. z vojne pošte 48. pozneje brez sledu izginil.	državno pravobranilstvo v Ljubljani	30. 12. 1932 T 116/32-3	15 julija 1933
				
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 10. januarja 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Izbrisala se je nastopna firma: 94
Sedež: Novo mesto.
Dan izbrisa: 10. januarja 1933. kreditne banke v Novem mestu.
Besedilo:	Podružnica	Ljubljanske
kreditne banke v Novem mestu, sedež centrale enakega imena: Ljubljana.
Zbog ukinitve obrata in prenosa na centralo v Ljubljano.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. januarja 1933. Firm. 255/32 — I!g. B I 34/5.
Vpisi v zadružni register.
Vpisale so se izpremembe in
dodatki pri nastopni zadrugi:
95.
Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 10. januarja 1933.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin v Novem me-slu, r. z. z o. z.
Izprememba pravil v smislu zakona od 10. novembra 1931. >Službene no-vine« br. 263 LXXXII — prečiščeno iz-danje >Službene novinec br. 27—XI. od 5 februarja 1932.
Vsak zadrugar jamči odslej s petkratnim iznosom vpisanih deležev.
Upravni odbor sestoji odslej iz petih Članov in treh namestnikov.
Iz upravnega odbora je izstopil Stanca r Franc.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. januarja 1933. Firm. 1/33 — Zadr. II. 291/17.
Konkurzni razglasi
s 2/33—5.	125
96.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Pretnarja Josipa, hiš. posestnika in pekovskega mojstra v Ljubljani, Tržaška cesta 24.
Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Smole Albin, odv. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri dež. sodišču sol>a št. 140, dne 6. januarja 1933. °b 10. uri.
Oglasitveni rok do 19. februarja 1933. Ugotovitveni narok pri deželnem sodišču dne 25. februarja. 1933. ob 9. uri. Dojelno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 11. januarja 1933.
S 15/32-31 »7.
*
128
Odprava konkurza.
Prezadolženec Rant Anton, trgovec z Mešanim blagom v Zg. Zadobrovi št. 20.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepni opr. št. S 15/32—2 o imovini pre-
zadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 151. k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 30. decembra 1932.
j!
-162
129
S 15/25-
98.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Ležeča zapuščina po Vendelinu Staretu, trgovcu iz Ljubljane.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 15/25—2 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker je bila razdeljena vsa masa, po § 139. konk. zak.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. decembra 1932.
A
140
S 9/31—26
99.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Mazelle Julij, posestnik in trgovec v Gradacu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 9/31—4 o imovini pre-zadolženca, se odpravlja, ker so pritrdili vsi upniki, po § 179 k. z.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. januarja 1933.
&
116
S 3/32—115
100.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Pungerčič Alojzij, prot. trgovec v Škocjanu.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. št. S 1/32—1 o imovini pre-zadolženca, se odpravi, ker se je sklenila prisilna poravnava po § 169 k. z.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 10. januarja 1933.
A
S 28/27—111	121
101.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: tvrdka s>Volta«, tovarno električnih žarnic d. d. v Mariboru.
Konkurz. ki je bil razglašen s sklepom oprav. štv. S 28/27—1 o imovini prezadolženca, se odpravi, ker je bila razdeljena vsa masa. po §u 139 k. r. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 31. decembra 1932.
*
138
S 17/32—217.
102
Potrditev poravnave.
Prezadolženec: Sana. tovarna čokolade. družba z o. z. v Hočah.
Prisilna poravnava, sklenjena pri naroku dne 19. decembra 1932. med prezadolženim in ničnimi upniki, v smislu Sn 164. konk. zak. potrja.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru.
dne 29. decembra 1932.
*
Sa 53/32—14	127
103.
Ustavitev poravnalnega postopanja
Poravnalno postopanje dolžnice Ponikvar Ane, lastnice pletilske obrti v Ljubljani, se v smislu §§71. in 56., t
2., por. zak. in § 77. konk. zak. ustavlja. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. januarja 1933.
Sa 95/32-4	137
104.
Ustavitev poravnalnega postopanja
Dolžnik: Ratajc Ivan, gostilničar v Farni vasi — Prevalje.
Po predlogu dolžnika o njegovi imovini uvedeno prisilno poravnalno postopanje izven konkurza se ustavlja po §u
56.,'točka 2., por. zak.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 22. decembra 1932.
*
Sa 38/32—56.	130
105.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnika: tvrdke Berko, lastnika Učaka Ivana, trgovca v Ljubljani, Dunajska cesta, regi-strovanega pod firmo »Berkoc Ivan Učak v Ljubljani, je končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 28. decembra 1932.
Sa 37/32—33	131
106.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje dolžnice prot. tv. Kos Marije, trgovke v Zagorju, je končano.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 28. decembra 1932.
A
Sa 36/32—8	141
107.
Konec poravnalnega postopanja.
Poravnalno postopanje o imovini dolžnika Zupanca Karla, trgovca v Lokah št 270, je končano.
Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. januarja 1933.
Sa 11/32—32	117
108.
Potrditev poravnave.
V poravnalni stvari Horvata Urbana, trgovca v Novem mestu, se odobri pri naroku dne 10. novembra 1932 v smislu § 46 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja dosežena poravnava, da plača dolžnik svojim upnikom 40 odstotno kvoto njih terjatev tekom enega leta v 12 mesečnih obrokih.
Okrožno sodišče v Novem mestu, vdd. II., dne 28. decembra 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Agrarni primer: Kopačnica I.
Štev. K. U. 240/12—14.	124
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi skupnih zemljišč posestnikov iz Kopaenice.
Načrt o nadrobni delitvi v katastrski občini Leskovica, parcele št. 1409/2, 1412/1, 1355/4, 1355/5, 1355/6, vpisane pri vi. št. 97 k. o. Leskovica, parcela št. 1-110/1 vpisana pod vi. št. 80. 83. 86, 88 k o. Leskovica, sodni okraj Škofja Loka, bo na podstavi § £6 zakona z dne 26. oktobra 1887, kranj. dež. zak. št. 2/1888, ( d dne 22. januarja 1933. do vštetega dne 4. februarja 1833. v občinski pisarni v Oselici razgrnjen na vpogled vsem udeležencem.
Ohmejitev načrta s kclci na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 21. januarja 1933 v času od 15. do 16. ure pri Prejem : v Hotavljah.
To se daje splošno na znanje, s pozivom, da nu rejo neposredno kakor tudi cr..»redno udeležene stranke svoje ugovore zčper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje. t. j. od dne 22. januarja 1933. do dne 20. februarja
1933.	pri podpisanem komisarju za agrarne operacije v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani, dne 12. januarja 1893.
Komisar za agrarne operacije: I.
Pokorn 1. r.
*
No. 828/1-33	133
Razglas.
Pri tukajšnjem sreskem načelstvu (soba št. 1) se bodo oddajali v zakup občinski lovi za čas od dne 1. aprila 1983. do 31. marca 1838., in sicer:
V ponedeljek, dne 13. t. 1. za občine Lipljenje. Šmarje Sv. Jošt, Dolsko in Dol;
v sredo, dne 15. februarja t. L za občine Studenec-Ig, Dobrova, Tomišelj in Preserje.
Dražba se prične obakrat ob deveti uri. Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu med uradnimi urami.
' Sresko načelstvo v Ljubljani,
dne 11. januarja 1933.
Štev. 731/1.	147-2—1
Razglas
o dražbi občinskih lovišč v radovljiškem srezu.
Lovi občin radovljiškega sreza se bodo oddajali na javni dražbi v zakup na sreskem načelstvu v Radovljici za dobo 5 let. t. i. od 1. apr!la 1933. pa do
31.	marca 1938. Začetek dražbe ie vsa kokrat ob 9. ut. po nastopnem vrstnem redu:
v torek, dn 21. februarja 1933.
za občine:	Breznica,	Begunje,	Boh.
Srednja vas, Lesce, Kamna gorica in Leše.
V sredo, dno 22. februarja 1933.
za občine: Gorje, Jesenice, Boh. Bistrica, Rateče. Ovsiše in Ljubno.
V četrtek, dne 23. februarja 1933.
za občine: Ribno, Bled, Mošnje, Radovljica in Predtrg.
Zakupni in dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Radovljici med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 12. januarja 1933.
&
Štev. 440/11.	145
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje na dan 25. januarja 1933 ob
11.	uri dopoldne dobavo 4150 kg raznega strojnega olja in 150 kg taverne masti.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 12. januarja 1933.
Štev. 449/11.	^	146
Razpis.
Direkcija državnega rudnika Velenje razpisuje za na dan 1. februarja 1933 ob
11.	uri dopoldne nabavo 8860 kg ovsa za krmo.
Pogoji pri podpisani.
Direkcija državnega rudnika Velenje, dne 13. januarja 1933.
❖
Štev. 19.960/3185—1932	76—3—3
Razglas o licitaciji.
Mestno načelstvo v Mariboru razpisuje za izvršitev plinske in vodovodne napeljave v zgradbi poslopja za carinsko pošto in carinske urade na glavnem kolodvoru v Mariboru
l javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. januarja 1933 ob 11. uri dop. .• sobi št. 5 mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pojaspila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu nabavnih stroškov dobivajo med uradnimi urami istntam. soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša:
1.	za plinsko napeljavo Din 133.284'63 :. za vodovodno nap. Din 167.060'45 Skupaj Din 300.345'08 Ponudbe je kolkovati po § 9. zakona izpremembah in dopolnitvah zakona ) taksah z dne 25. III. 1932, »Službene novine: Št. 70-XXlX z dne 26. 111. 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne i/, razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nahe in na razglasni deski mestnega načelstva mariborskega.
Mestno načelstvo mariborsko, v Mariboru, dne 4. ianuarja 1933.
Štev. 78.	144—3—1
Razpis dobave.
Na podstavi čl. 59, 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu ter pravilnika za izvrševanje odredb tega zakona (B pogodbe in nabave) se razpisuje za dobo od 1. aprila do 30. septembra 1933. za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu prva pismena ofertalna licitacija za dobavo naslednjih živilskih potrebščin:
1. mesa in mesnih izdelkov ter slanine,
2. moke in mlevskih izdelkov,
3. vseh vrst kruha,
4. špecerijskega blaga,
5. mleka in mlečnih izdelkov.
Licitacija se bo vršila v sredo dne
22. februarja 1933 ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Poljanski nasip 52.
Podrobni dražbeni in dobavni pogoji in izkazi potrebščin so interesentom na vpogled pri upravi bolnice za duševne bolezni v Ljubljani.
Predpisno kolkovane ponudbe v zapečatenem ovitku z oznako: »Ponudba za dobavo (navesti predmet) ponudnika I* N.«, morajo nospeti najkesneje do pričetka licitacije v roke družbene komisije.
Ponudnik se mora že v ponudbi obvezati, da v polni meri pristaja na draž-bene in dobavne pogoje. Položiti mora najkesneje eno uro pred pričetkom licitacije predpisano kavcijo pri blagajni zavoda. Licitacijski komisiji mora predložiti potrdilo o plačanih davkih in dra-žiteljski sposobnosti.
Ponudba se mora glasiti na stalno ceno in dobavno dobo od 1. aprila do
30.	septembra 1933.
V Ljubljani, dne 15. januarja 1933.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana — Studenec v Ljubljani.
Razne objave
153
Objava.
Izgubil sem delavsko knjigo, izdano od občinskega urada Velika P i resica z dne 26. novembra 1925. št. 166, na ime Sreboč^n Franc.
Proglašam jo za neveljavno.
Galicija pri Žalcu, dne 16. jan. 1933.
Srebečan Franc s. r.
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. razreda obrtno-nadaljevalne šole v Kranju *iz 1928/29 na ime: Kranjec Anton, rodom L. Bukovice obč. Vodice. Proglašam ga za neveljavno.
Kranjec Anton s. r.
Izdaia kralievska banska uprava Dravske banovine. Prednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: O. Mick&lek v Ljubljani.