Novičar. (Nemška kultura in svobodaf!) Pekleaski sad ščuvaaja aekterih ljudi v mariborskem okraju ae že kaže.jNa domači zemlji 8loveaaki si Sloveaec pred tujci Bi v sveati življeaja. Berite, kar se aam piše od Slov. Biatrice, ia kdor aima vode Bamesto krvi v žilah  Pa aaj stvar saraa govori. Pišejo nam zaaesljivi poroki: Zopet je eaa ia ista aenaškutarska straaka grozea škaadal zoper Sloveace v ajih lastai domoviai aapravila ia ajih aa domači zemlji z aajetimi tujci a sirovo silo pobiti aameravala! Naša sloveaska kaadidata, gospoda dra. Seraec ia Radej, ata se v aedeljo popoldae ob 4. uri v Novi vesi volilcera bistriškega okraja predstavljati hotela in v ta aamen k privatnemu sbodu v soboto aa posamezne volilce oaebaa povabila razposlala. Naša kaadidata priaedša v slov. Bistrico slišita da je aemski fabrikaat gosp. Steraberger svoje delavce (kapferscbmiede) v Novo ves komaadirai ia da se govori, da se Sloveacem boče aarova aila goditi. Nazaaaita tedaj to političaema komiaarju gosp. Korber-u iz Maribora, ki je bil slučajao v Bistrici, ia ga aaprosita aaj za red skrbi poaebao pa žandarjem to aazaaai, da pridejo tje patrolirat, Po aiaogem obotavljaaji pride pozaeje za aašioia kaadidatoma ia gre sknpaj z njima v Novo ves, kder je na bregu kakih 50 do 60 v treh razdelkib zbraaib delavcev Btalo. Prvi razdelek, ki so se po obleki kot delavci iz okolice kazali so prišedše pozdravili , dragi in tretji razdelek bolj od zad med drevesi ia aa griča stoječi pa so odarno gledali. Naša kaadidata, koraisar ia 4 drugi Sloveaci gred6 naprej k biši shoda. Nek Sorschag iz Cre8aove se bliža komisarju ia ga vpraša ali je sbod javea, aa kar aiu sledaji odgovori: a e! Sloveaski kmeti 80 stali pri hiši shoda. Kaadidata stopita na prag biše, c. k. komiaar zravea. Okoli njib se zbirajo sloveaski volilci. Kmalo pride Sorschag, aa čela kakib 60 delavcev Nemca Sternberga. Maogo ajih je bilo oborožeaih z debelimi pali canii. C. k. komiaar Korber Sorscbag-u razjasai, da sta sloveaska kaadidata prišla 8 svojimi volilci pogovarjat ae ia 8Toj program zagovarjat. Kaiala pride lastaik fabrike gosp. Steraberger vpraša osorao komisarja, ali saiejo vsi brez razločka v hišo k shoda, aa kar mu komisar odgovori: kdor je volivec, da. Na to vpije razsrjea Steraberger: Weaa wir alle aicht hiadilrfea, so will ich aicbts davoa borea etc. Med tem aek kmet delavce opominja k mira. Mahoma udari edea delavec moža čez glavo ia tadi dragi tepo aeU8miljeao po ajem, da se kmet zgradi aa tla ia v omedlevci obleži. Žandaija pa zravea stojita ia seae gaaeta. Dr. Seraec je pri vratih stal. Hipoma ga edea aajetih surovežev s kolom po glavi udari, drugi in tretji priskoči ia ga pahae od praga, da pade aa obraz aa tla, drugi mahajo po na tleh ležečem. Ob eaem so bili aapadeai trije drugi Sloveaci. S tradoai so raajepi prišli v vežo, kjer ao aekteri slov. volilci vrata zapabaili ia zabarikadirali. Zaadarma stojita mirao zuaaj, aobedea 8e ai geail, ai beaede ziail. C. kr. komisar je bil pa pobegail. Zdajci so reprezeataati aemške kalture, nernškega pijonirstva, t. j. Sterabergerjevi delavci, kakor kaaibali v Ameriki, zaprte z divjim krikom oblegali, šipe pri okaih podrobili ia z debelimi blodi vežaa vrata štarmali. Divja aemškatarska drnbal bi bila po polaraem divjaaja vrata razsnla ia vsi bi bili mrtvi, ko bi se ae bil glas razaesel, da buzarji iz Bi»trice pridejo. Na ta glaa divjad zbeži. (Gg. dr. Sernec in dr. Radaj) sta dobila od maogib straai telegrame, v kterib izrekajo rodoljabi obžalovaaje zastraa grdega aemškutarskega aapada v SIov. Bislrici dae 19. t. m. — (Dovoljenje za tabor v Ipavi) jedošlo! — Odbor prosi slavae čitalaice ia žapaaije, da aemudoaia taborska aazaaaila na javae kraje prilepe. Listi za polovičao vožajo se bodo razposlali; ako bi se utegailo primeriti, da kteri kraj teh listov ne dobi, prosiaio, da nani to hitro aazaaai (po Coresp. Karte), da se po tem kaki aapaki v okom pride. Odbor ipavskega tabora. (Nesrečen orač.) Na Moravskem je oral edia sia aekega bogatega posestaika z dveaia mladima koajeaia ia se je privezal vajeti okol roke, koaja se astrašita ia aesrečaega mladenea tako vlečeta, da so strašao razčesaaega našli mrtvega. Pozor tedaj pri mladih koajih. (Streljanje pri gostijah) je že večkrat veliko aesrečo priae8lo; tako se je spet zgodila velika aesreča pretekli aiesec blizo Špitala na Semeriagn pri neki kmetijski gostiji Neki kmetijski faat je aamreč strelil iz paške, papiraat za tiček zleti v slamaato streho, ktera se je taki vžgala ; ogeaj je naglo pograbil se tri druge hiše ia tako so 4 hiše popolnoma zgorele. Gotovo bi dobro bilo, če bi gosposka tako nekoristBo streljaaje popolnoma prepovedala. Dalje so te dai prišli glasi, da je po takem aepotrebaem ia aeamaem streljaaju izišel tudi ogeaj v Veliki Kaaiži ia da je pogorelo 82 hiš ia je prišlo 90 rodovia aa uboštvo. Da se še nmoge drage aesreče zgodijo, ai treba praviti. (Velika izložba na Dunaju.) Njih Veličaastvo cesar je dovolil, da se sme napraviti v apomladi leta 1873 aa Daaaja velika tako imeaovaaa svetaa izložba aa Daaaju, ka kor 80 bile take leta 1851 ia 1862 v Londoau ia Leta 1855 ia 1867 v Pariza. Izložile se bodo vse mogoče umetaijske, obrtaijske ia gospodarske stvari. (Slaba letina na LaŠkem.) Iz Laške se piše 29. maja tako-le: Velika vročiaa, ktera že čez tri tedae traja, je po koačala še to uialo upaaje aa dobro letiao, ki aam je ostah čez grozao sušo meseca aprila. Na več krajih je strašac videti, kako so obupali kmetje! Če tadi zdaj še kaj dežja pride, teško da aam bode kaj pomagal, kajti vsi sadeži in žita so V8ehaoli do koreaiae. s