v [Največji alorould dncmnk v Zdroftwih driank VoQa xa Tee leto . . • 16.00 Za pol leta • • • • • $3.00 Za New York celo leto . $7.00 GLAS NARODA List slovenskih delavcev y Ameriki. \ TELEFON: CHelsea 3-^3878 No. 294. — Stev. 294. Entered aa Second Class Matter September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3878" J^ NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 17, 1935. — TOREK, 17. DECEMBRA, 1935 Volume XLIII. — Letnik XUI DUCE HOČE VEČ KOT MU NUDITA LAVAL IN HO Socijalni program delavske tajnice Perkinsovei LINDBERGH NOČE SREČATI HAUPTMANNA Po načrtu bi imel Lindbergh biti navzoč pri usmrtitvi. — Haupt-mann bi mogoče priznal. TRENTON, X. .T., IG. o sedaj ste obe državi prepustili pogajanja Angliji, Združenim državam in Japon. ski. Francoski in italijanski delegati žele, da konferenca čimprej omeji mornarice po tcmaži in velikosti topov. To omejitev želite s posebnim o-zirom na znižanje mornariških izdatkov. MASARYKOV ODSTOP VESELI MONARHISTE Pristaši Habsburžan o v smatrajo svoj položaj izboljšan. — Masaryk je bil sovražnik podonavske monarhije. DUNAJ, Avstrija, 10. dec. '— Avstrijski monarhisti, čijih upanja so bila zadnje tedne zelo oživljena, vidijo v odstopu čehoslovaškega predsednika Masarvka za sebe srečen dogodek. 44Po dolgih, temnih letih pričenjamo zopet gledati soln-čni sijaj," je rekel nek monar-liist, ki igra važno vlogo v namerah nadvojvodo Otona postaviti na avstrijski prestol. Tudi v časopisju odmeva veselje monarhistov. — 44Tag-blatt" imenuje Masarvka največjega rušilca avstrijske drve. Obenem pa ta list tudi u-gotavlja, da sovražniki Habs-buržanov naglo izginjajo. 4 4 Lloyd George je iz gotovih vzrokov že davno bil obsojen na politično brezpo m e m b-nost," pravi Tagblatt. "Wilson, Poincare, Clemenceau in Foc.h so mrtvi." Vplivni list "Neue Freie Presse" pravi: "Svetu je bilo lahko razbiti habsburško državo, ki je bila postavljena po dolgih letih potrpežljivega dela; toda problemi, katerim stoji nasproti demokratična Avstrija, ostanejo nerešeni." Masaryk, 85 let stari "oče" Cehoslovaške, je v soboto stopil s svojega visokega mesta kot predsednik, ter je za svojega naslednika priporočil dosedanjega zunanjega ministra dr. Edvarda Beneša. MORILKA OČETA MORA SEDETI V JEČi WISE, Va., 13. decembra. — 21 let stara učiteljica Edith Maxwell, ki je s čevljem ubila svojega očeta, ker jo je hotel pretepsti, ker je predolgo ponoči izostala od doma s svojim ljubimcem, in je bila obsojena na 25 let ječe, se bridko joka, ker je sodnik Skeen zavrnil njeno prošnjo za novo sodnij-sko obravnavo. Porotniki so potrdili trditev državnega obtožitelja, da je namenoma ubila svojega očeta. Njen zagovornik pa nasprotno trdi, da bi se, ako bi v resnici imela namen ubiti o-četa, ne poslužila čevlja, temveč bi si pripravila kako drugo orožje. Državni pravdnik pa trdi, da je zagQvomik zahteval obravnavo zaradi umora po prvem redu, ker je mislil, da bo obtoženka oproščena, vsled česar mora sedaj prevzeti posledice. Zagovornik bo vložil priziv na najvišje državno sodišče. "VISOKE PLAČE, KRATKE URE - SO POT V PR0SPERITET0 Delavska tajnica Miss Perkins je pred odvetniško zbornico newyorskega okraja razvila nov socijalni program, ki stavi na podjetnike šest zahtev, sedma točka pa vsebuje poziv na postavodajo. LIGA V VOJNI __Z ITALIJO Kongresnik Tink ham kritizira ameriško nevtralnost. — Roosevelt je prekoračil svojo oblast. WASHINGTON, D. C., IG. dec. — Kongresni k Tinkham, ki je član kongresnega odbora za zunanje zadeve, je časnikarskim poročevalcem podal izjavo, v kateri pravi med dru. gim: 44Združene države so o-pustile svojo nevtralnost in so sedaj že zapletene v evropsko sporno vprašanje." Tinkham tudi očita predsedniku Rooseveltu, da je prekoračil oblast, ki mu jo je podelil kongres z nevtralno postavo. Dalje pravi Tinkham v svoji izjavi: 44Liga narodov je v vojni z Italijo. Sankcije so sovražni čini ; v resnici pomenijo vojno stanje med Ligo narodov in napadalko. Združene države ne marajo stopiti v Ligo narodov, ki je politični sodni dvor, katerega predstavlja, ker se hoče Amerika zdržati zadev in vojne v Evropi. Kot liečla-nica tedaj Amerika krši svojo nevtralnost, ker se je pridruži, la Ligi narodov v njenih sovražnih ukrepih. 44Toda predsednik je šel še dalje, kot pa sama Liga. Zdr. države je postavil še bolj v o-s pred je, kot pa stoji Liga narodov. Sel je preko oblasti, ki mu jo daje nevtralna postavaj ker skuša prepovedati izvoz blaga, ki ga ni mogoče sma-! traiti za vojni materjal in ker zahteva, da je prepovedan tudi izvoz petroleja. To ni nevtralnost." Tinkham pravi, da je Roose velt prejel nalog, da obvaruje ameriški narod z nevtralnostjo vojne, toda ni prejel naročila, da prepreči svetovno vojno, da varuje angleški imperija lizem, meje Francije, neodvisnost Kitajske. Njegova najvišja naloga je varovati mir ameriškega naroda. PREDSEDNIKOVO BOŽIČNO DREVO CHERRY PLAIN, N. Y., 15. dec. — Božično drevo predsednika Roosevelta bo visoko 25 čevljev, drevo governerja Leh-rnana pa 16 čevljev. Drevesi sta bili posekani v državnih gozdih. Sedem točk njenega programa je: 1. Stabilizacija industri j e, da je zagotovljena stalna za-poselnost in odpravljena brez-delnost. '2. Določitev najvišjih delav. škili plač, ki so v soglasju s finančno stabilnostjo industrije in z razmerami plač. 44Cim večji dohodki prebivalstva, tem večji domači trg za industrijske izdelke," pravi Miss Perkins. 3. Določitev kar najkrajših delovnih dni. Tudi vrednost življenja delavca je treba vpo-števati in mu dati čas, da more kupiti tovarniške izdelke in poljske pridelke, da more obiskovati zabavišča itd., ako nočemo, da bodo vse te veje našega gospodarskega življenja trpele škodo. 4. I'prava podjetij mora biti prežeta družabnega duha, vpoštevati mora medsebojno odvisnost med delom in kapitalom; vladati mora sorazmerje med plačami in dobičkom. ~k Razmah gosj>odarstva v smeri človeških potreb, tako da je mogoče pričakovati stalne dohodke podjetja, ne pa slučajnih velikih dobičkov. 6. Civilizirani odnosa j i med delodajalci in delavci in priznanje pravice delavca za določevanje delavskih pogojev. 7. Sistematična metod«, da je delavcu delo zagotovljeno in da je zavarovan proti onemoglosti, starosti in brezposelnosti. Tu pride v pošte v postava o socijalnem zavarovanju. M0NG0LCI PROSIJO RUSE ZA ZAŠČITO Mongolski min. predsednik in vojni minister v Moskvi. — Japonci o-grožaijo sibirsko železnico. JAPONCI ZASEDLI PRISTANIŠČE PEIPINGA TANGKU, Kitajska, IG. dec. — Japoncem, naklonjena armada generala Jin Ju-kjenega ima v svoji oblasti Tangtu, "edino pristanišče za mesti Pei. ping in Tientsin. Za posest mesta, katero so branile kitajske čete, so se ves dan bili vroči boji. Slednjič so se Kitajci morali umakniti v Koku. Z zavzetjem Tangtu obvladajo Japonci ves pomorski promet s Peipingom in L BeneCIi, Treat. tka eorpormtlon ud mt N. of ibon offlcen: New Yffc <3ty. N. ¥. SLAB NARODA" «1 MM PM»IC) ^ celo teto v** ae I—tUmi te ^Kanado — 9800 * .................... $8.00 •» četrt Ma ... ,TW? Pay Biwpt Snadayw tad Holiday Sa New York u eelo leto-----97.00 Ze pol leta 98.60 Ze inoeeautro aa celo lato 97.OO Za pol let*................... I8JQ Subscription Yearly 90.00 Adv< _"Q*— Naroda" lateala t—Id dan laraem« iwdelj In pramlkoy. L-iSfL**" ^P1* ,n ooebno*tl ne prlobčojejo. Denar naj «e blagoroU j-*"™1 Order. Pri epremembl kraja naroCnikor. proalmo, da at tTldl preJfalc MrallMe naiani. da hitreje najdemo naslovnika. pn" ______________ v t NAHODA**, 91S W. 18th Street, New Yeek. N. 1. *J"t—>: CHeUea 8—891« PRIHODNJI KONGRES m ^ Nedavno je izjavil predsednik Roosevelt v War_ kprkiffs, /ia se bo kongres, ki se sestane v začetku januarja, lahko že v aprilu podal na počitnice. To se pa najbrž ne bo zgodilo. Kongresni voditelji so namreč mnenja, da bo program zelo obširen iu da delo ne bo šlo prav naglo izpod rok. Prihodnje leto bodo namreč predsedniške volitve, prihodnjo leto bo pa tudi preizkušen predsedn i kov "New Dear*. Republikanci, pa tudi nekateri demokrati, bodo z vso ostrostjo napadali Rooseveltovo politiko in ustanove, ki o prestala težko preizkušnjo ali ne. Najvišje sodišče je že letos proglasilo N H A za protiustavno napravo, druge predsednikove odredbe bodo prišle pa prihodnje leto na vrsto. Le malo upanja je, da bi bilo prihodnje kongresno zasedanje pred meseeem junijem končano. Glavni boj se bo vršil zaradi AAA in zaradi kontrole nad pridelovanjem bombaža. Ako bo predelovalni davek proglašen za protiustavno odredbo, bo morala vlada poiskati nove davčne vire. Predsednik je sicer ponovno zatrdil, da davki ne bodo povišani, toda če mu bo najvišje sodišče prekrižalo račune, bo-a ^kovi davki neizogibni. Borba za izplačanje vojaškega bonusa, se bo pričela že 13. januarja. Zagovorniki bonusa so silno vztrajni. Že vm predsednikov je vetiralo njihovo predlogo, ki sta jo poslanska zbomiea in senat odobrila, toda to jih ni oplašilo. Vztrajali bo do do končue zmage. Postava glede nevtralnosti izgubi dne 29. februarja svojo veljavo. Treba bo sprejeti drugo v slični ali poostreni obliki. Hude debate se bodo vršile o Frazil'rje v i inflacijski predlogi, ki predvideva tritisoč milijonov dolarjev za pomoč far-merjem. Pri zastopnikih kapitalizma bo zadela na hud odpor predloga za trideset urni delovnik v vseli ameriških industrijah. Predlogo z vso vnemo podpira Ameriška Delavska Federacija. Iz tega je razvidno, da bo program, s katerim se bo bavil prihodnji kongres precej pefcser in obširen, vsled česar je ■zelo dvomljivo, da bi ga mogel že do meseca aprila završilL DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. JT JUGOSLAVIJO Za 9 2.75....................Din. 100 9 5.15 ..................Din. 200 9 7.25 ....................Din. 300 911*75 _____________ Din. 600 928.5« _________________ Din. 100« 947.00 __________Din. 2000 ▼ ITALIJO Za $ 9.25.................. Ur 100 9 18.20 .................... Lir 200 9 44.00 .................. Lir 500 • 9 87.50 ------------------- Ur 1000 $174.00 .................. Ur 2000 9260.00.................... Lir 3000 KMB SE CENE SEVAJ BITKO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GOBI ALI DOLI f« ^piifflo red JUH aneekor kot agora] navedemo, bodi* ▼ dtnarjin ali Urah dovoljujemo Aa bolje pogoje. ČILA V AMBRIfiKlB DOLAKJUi 9 I— Morate pealati..........9 5.71 lli^ - ** ..........910.88 II«-— w N ..........91C— .....* t*«. 92L— M 94L86 m Mlfe| Prejemnik dobi t starem kraja Izplačilo ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $U ♦40— 5LQVENIC PUBLISHING COMPSNY 'OlJii NEW j ZAGONETNI P02l-GALCI PTUJ, 5. dee. — V nedeljo 1. t. m. okrog četrt na štiri ponoči je začelo goreti gospodarske poslopje Napast Marije, po-sestnice iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju. Poslopje je do tal pogorele. Ogenj je uničil tudi vse pridelke in krmo, s težavo so^ rešili samo živino iz hleva. Škoda znaša okoli 50 tisoč dinarjev, ki je deloma krita z zavarovalnino. Domačim gasilcem so je posrečilo požar o-nejiti, da se ni razširil na stanovanjsko hišo. 2(>. preteklega meseca pa je okrog začela goreti viniča-;i.ja Pukšiča Franca v Ločkem vrhu, v kateri ni bilo stanovalcev Pogorela je do tal. Gasili so gasilci iz Biša in Desiiicev. Njih požrtvovalno delo pa je bilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno. Oškodovanec trpi okroir 10,000 Din škode, ki je le malenkostno krita z zavarovalnino. OČE IN HČI ZVERIN-SKO UMORJENA NOVO MESTO, 2. dec. — V noči od nedelje na ponedeljek •da bila v svoji hišici v Sv. Ro-kn ne daleč od mesta umorjena 78-letni Rapovž Ignac in njegov:. 40-letna hči Marija. Sosedje, ki so danes zjutraj prišli k Rajiovževim, so skozi okn-» zagledali starega Rajx>vža :ia tleh v krvi. Takoj so obvestili žandarnierijo, ki ji* odšla na kraj zločina in ugotovila, da more k nakupu domačih vin ni-hče silni, pribiti pa je pri tej p'-iliki tako nakupovanje drugod, da bi št* kdo ne mislil, ka-1 ko roko ob roki živita dolenjski irostilničar in dolenjski vinogradnik. Trenutno ne kaže nie. da bi se položaj vinogradnikov ko; izboljšal — oh polnih posodah najboljše kapljice, ki ,;e brez cene, obupujejo in čakajo. Ako pristavimo Še, da so znani primeri, ko dobe vinogradnikov*! otroci, predno grelo v uitra j v šolo, mesto zajtrka koznrec vina. je slika te bede popolna. OBSOJENO MAZA-ŠTVO I JUBOANA, 4. dec. — V -anntni Orlovski ulici je ustanovil »miški bolničar, 31-letni Ivan Jurjavčič iz Hotederece atelje za zdravljenje raznih bohzni in odpravo telesnega plodu. Skromen kakor lokal je ■ »iI tudi njegov medicinski in kirunrič»i instrumentarij. V sobi je bila samo zofa, nekaj zdrrvil in igla. Razpredel je obširno prakso. Zdravil je ljudem najrazličnejše bolezni, tako revmatizem, pljučnico, trganje po ušesih in glavi, ohromelost nog, vnetje črevesne mrene, ».tekle noge. zapiranje ^ode, vodenico, želodčne bolezni in druge bolezenske nadfnge. Od pacientov je tu in tam prelomni skromne nagrade. Zaslovel je zlasti kot specialist za odpravljanje. Nagrada je biki o:I 300 Din naprej. Pravijo »n to navaja tudi obtožnica, da je od lani do letošnje jeseni za-služ-l lipe tisočake. Včeraj je prišel Ivan Jurjavčič pred mali senat. Ž njim je bilo obtožnih še G drugih oseb. Razpravo je vodil s.o.s.g. Franc Ooročan. Iz ozirov na javno moralo je bila javnost izključena. Sest ur je trajalo reše-tnnj.\ naposled je bil Ivan Jur-;a\vič obsojen 11a I leto strogega zapora, dve ženski pa na 2 mesece zapora pogojno na 2 leti, ker sta si dali odpraviti plod. Brooklyn, N. 1'. Tem potom prav vljudno naznanjam vsem rojakom in rojakinjam v Greater New Yor-ku in okolici, tla priredi Slovenski Narodni Dom v Brook-lvnu s sodelovanjem pevskih društev 44 Domovi na" in "Slovan" veliko veselico, dne 31. decembra 11)35, na "Silvestrov večer". Na programu bo več različnih točk, s krasnim polnočnim prizorom. Dvorana bo za to prireditev posebno okrašena. Svirala bo izvrstna godba naše domače, in da bo vsem 11->troženo tudi ameriške komade. Pevski društvi "Domovina" in **Slovan" bosta na«sto pili s par pevskimi točkami pripravljenimi nalašč za ta večer. Vsestranske zabave bo do-vo'j za staree in mlade. Več o t' in bo objavljeno v prihodnjem dopisu in oglasu. Torej ne pozabite priti vsi v Slovenski Narodni Dom, 2.">3 Irving Avenue, Brooklyn, dne 31. t. 111. ob H uri zvečer. Vstopnina 41) centov za osebo. Upam, da to ni nič pretirano za tak večer, tako obziren program ter lepo zabavo. Ne smem pozabiti, da se odbor Slovenskega Narodnega Doma zelo trudi, da bo vsem gostom ustregel z okusnim prigrizkom kot napriiner: — pristno domačimi krvavicami /. kisi jim zeljem, itd. ter najboljšo pijačo. Ker mi je znano, da je Peter Zgaga velik prijatelj takih dobrot kot so prave domače krvavice, bi 11111 na vsak način zolo priporočal, da se pride osebno prepričat. Mr. Rupnik v SXL), ki je pravi mojster v pripravljanju takih dobrot, 11111 bo prav gotovo rad postregel kar najbolj mogoče. Mr. Strnad >e bo kot predsednik gospodarskega odseka tudi potrudil ter imel na razpolago veliko zalogo najboljše pijače, ki si jo naše slovensko -srce poželi. To 11111 rad verjamem, ker vem, da je mož beseda v takih stvareh. Kličem Vam vsem skupaj, nasvidenje, tla se bomo prav pošteno podpmačc pozabavali, in kar je velikega pomena za vse, v svojem Slovenskem Narodnem Domu. Zdravo! Anthonv Svet. Važno za potovanje. Kdor $• namenjen potovati v • tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v v$ek »tvarek. Ve led naie dolgoletne »kuinje Vam namoremo dati najboljša pojasnila in tudi vs« potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno •* hitro. Zato »e zaupno obrnite na nas §a vea pojatnu*. Mi preskrbimo vse, bodiii proinje ea povratna dfivalje-nja, potne liste, vieeje in splok vse, kar je aa potovanje potrebno v najhitrejšem lasu, in kar je glavno, ta najmanjše strdke. Nedriavljani naj ne odlašajo do eadnjega trenutkat iit prodno se dobi is Washingtona povratno dovoljenje, BE*EN-TRT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite - torej takoj ea breeptaina navodilo in refpptavljamo Vam, /Jo boste poceni «> udobno potoval. SLOVENK PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 W<*t 18th Street New York, N. Y. >OZOR ROJAKI! Pro-im cenjene rojake in rojakinje v Cauadi in Združenih državah, če bi kdo vede!, kje se nahaja rojak Joe Rus, naj mi sporoči. Ce pa sam to čita, naj mi se javi na naslov: FRANK GRGAVlO, Box 450, Kopuskosing, Ont, Canada. (2x) ŽENSKA PIONIRKA V ČRNI AFRIKI V Rodv-zi ji je pred nekaj dnevi umrla Elizal^etha Hepburn, ki je zgradila prvo brzojavno zvezo skozi osrednjo Afriko in s tem ».-ostala velik pijonir v črn: Afriki. Ga. Hepburn je bila poročena z anglikanskim pastorjem, ki so ga 1. 1870 poslali misijonarit za anglikansko cerkev v Afriko. Zena je šla z njim. Oba zakonca sta se naselila v deželi Bečnana ter tu začela svoje nevarno in trudapolno delo. Sko-ro 20 let je žena vztrajala ob «4rani svojega moža, s katerim je skupaj neutrudno delala. Ne-ke«y. »lre pa ji je mož nenadno umrl. Poamir.na ženska je ostala sama. Hotela se je vrniti v do-r.iovmo .k«*r s<* 11*1 čutila več dovolj ročno, tla bi mogla vztra-.iati v tel. nevarnih razmerah. Sporočila je svojo namero an-glikj;nski misijonski družbi, katera pa ji je sporočila svojo želje, naj še ostane v Afriki. Tako j*- minilo več let, dokler ai ;,ru. Pepburn nekejja dne dobila naročila od vladne strani, naj soelje v centralni Afriki brzojavno pro«*o. Ta stvar pa ni bila enostavna, ker je ženska morala prej dobiti za to dovoljen jr tamoŠnjega zamorskega kralja. V tistih časih je vladal tamkaj sloveči afriški zamorski kralj Kama. Po dol-1:0 trajnih podajanjih se je ira. ^Tepburn končno h4 posrečilo, da "e dobila dovoljenje, :■()<-■ a i\ia veliko vlogo v trgovini in vsem življenju črne Afrika. Peter Zgaga SLOVENSKI RADIO PROGRAM Na božični dan, 23. decembra bo v Clevelandu oddajan na WJAY radio postaji izredno lep in bogat božični program. Za ves program, ki bo brez vsakega oglaševanja, plača "Ameriška Domovina". Glasbeni vodja programa bo dobro znani dr. William J. Laiische s svojim unijskiiu orkestrom osmih mož. Kot pevki nastopita Miss Mary Udovich in Josephine La use he, ki sta znani ti>očim po svojih pesmicah na g r a 111 of ons k i h plošča h. Ljubljanski vladika dr. Gre. gorij Rozman bo nastopil kot edini govornik tekom programa in bo to njegov poslovilni govor od ameriških Slovencev, ker se po božiču zopet vrne \ domovino. Kdor anif riških Slovencev še 111 slišal govoriti ljubljanskega nadškofa, bo i-mel to priliko na božični dan, v sredo, 25. decembra, na WJAY radio postajo, Cleveland, od 3.00 do 3.30 popoldne. NE MORETE BOLJ RAZVE-SEL1T1 SVOJIH SORODNl-KOV IN PRIJATELJEV V DOMOVINI KOT ČE JIM POŠLJETE DAR V OBLIKI DENAR NTENAKAZNICF. SL0VENIC PUBLISHING Company (Travel Bureau) 216 WEST 18th STREET : : NEW YORK Božični prazniki se bližajo. Ljudje kupujejo darove svojim dragim. Žena bo kupila možu ovratnico, ki bo take barve, da ji bo ljubeznjivo rekel: — Presrčna hvala, draga moja. Ne veš, kako si mi ustregla. Pa ne smeš zameriti, če je ne bom nosil na božični dan. Je res prelepa za mrzlo vreme. Se bom raje spomladi 11a pikniku postavil ž njo. Tako ji bo rekel, ker ne bo hotel kaliti božičnega veselja. Pri prvi'priliki, ko ga nihče ne bo videl, bo pa segel v o-maro, izmaknil ovratnico, jo vrgel v garbič, češ, saj se bi mi osli smejali, če bi stopil na cesto s takim-Ie hudičem o-krog vratu. Ženske imajo par svoj okus L«' poglejte, kako so oblečene. -k Ženski je 'težko kaj kupiti. Posebno s tako žensko je teža v a, ki ima vsega dovolj. Taki ne moreš ustreči. »Se težje je pa ustreči tisti, ki nima ničesar, pa bi rada vse. ★ Včeraj sem si ogledal moderno tovarno rojaka Calija Lacijana (29 \V. 4th Street) v New Yorku. Dasi smo sredi zime, vlada pri njem poletno razpoloženje. Kamorkoli se ozres, je slamnik pri slamniku, najrazličnejših barv, velikosti in form. Za zimo 111*1 je dal ('ali pokrivalo iz klobučevine, ki so ga >ošili spretni prsti gospe Ane, ki je oil leta do leta mlajša in bolj interesantna. Mrs. Nakrst me je že prej telefonično obvestila, da bom videl, če pridem, dva moja dobra prijatelja: rojaka Trevna in Žgavea, s katerima sem letošnjo jesen preživel v Forest City par nepozabnih ur. V New York sta pripeljala štiristo funtov težkega prašiču. Žal mi je, da mi ni bila sreča mila, da bi se natančneje seznanil s tako krasno /.iTaljo. ★ Avstrijski Nemci rajajo veselja, ker je odstopil Masarvk, predsednik čehoslovaš^o republike. Njihovo veselje je prezgodnje. Učenci, ki jih je pustil Masarvk za seboj, bodo sčasoma enakovreni svojemu moj-stru. Cehom veljajo besede, ki jih je srbski narodni pevec, primerjajoč padle borce z žerjavi, zapel v vzpodbudo srbskemu uarodn: — Ak i jesu odletijeli ždrali, ostali su ptici - ždraloviči: naše pleme poginuti neče, naši dvori ostat pusti nece. * Mussolini prav dobro ve, da ultimat Lige narodov še zdavnaj ne pomeni zadnje besede. ★ V velikem času živimo. Toda za ta veliki čas smo današnji ljudje dosti premajhni. ★ Italijanski škofje odobravajo Mussolinijevo politiko v Abesiniji. To se nekam čudno sliši, kaj ne. Tudi v tem slučaju je resničen pregovor, da vrana ne bo nikdar vrani izkljuvala oči. ★ Iz Brooklvna mi še niso sporočili, kam so se preselili naziji, če so se sploh preselili. Takih ugodnosti ne bodo imeli ntfger drugje kot so jih bili deležni v svojem sedanjem zbirališču. Slovenska društva morajo plačati rent za seje, zborovanja in prireditve, dočim nazi-jem baje tega ni treba. O, slovenska velikodušnost, silna, brezmejna si... OL A S NARODA" New York, Tuesday, December 17, 1935 ! j ^ THE LARGEST SLVVENE DAILY IN U. 8.3. N. I ESKOV: Govorili sme pri cajiy mizi, i«a kaže književnost vedno niaii] domišljije in zanimivosti. Neki prijatelj je trdil, tla so tega krivo železnice. Potujemo zdaj nanree prenaglo in brez globok i ii vtisov. Poprej, ko s:no se počasi vozili s poštno vpr.^o, =mo se jezili na poštarje, sopotnike in prenočišča^ Dolua vožnja jo vedno pomeni-J la dogodek, in tudi leposlovju so prav prihajali ti doživljaji. Drugi prijatelj je ugovarjal, da slično, vsekakor zanimivo stališče nikakor ne drži. Skliceval se je na Dickensa, ki j»-dosti vide! in opazoval, dasi je pisal v deželi s posebno naglim prometom. Njegove povesti ni-, kakor niso puste in dolgočasno. I la>" odgovorila žena. " Rok njegove sicer lepe, a vendar ,a mi ']0 sa™0' t,a S(* «l°hro ra enolične božične povesti. A to ni avtorjeva krivda, kajti je vezan na pretesno obliko. Bo-Včična povest je vedno neraz-družljiva s Svetini večerom, mora biti fantastična, vsebova- BISERNA OGRLICA skov in čenč ter hrepeni po lastnem domu. "Veš kaj?" jc sklenila, "obiskala me je danes Maša. Tvoj brat jo je sreča! pri čajni mizi. Ko je odšla, mi je takoj dejal: "Ta tvoja prijateljica je jako ljubko dekle. Kaj bi zbiral — oženite me z njo!** Odgovoril sem ženi, da je brat menda iz uma. "Zakaj pa?" se je ogorčila. '"Mar ni Mašenjka pametno, plemenito dekle in zvesto srce? Prepričana sem, tla bosta srečna in zvesta dani besedi." "Kaj?" sem zarjovel. "Tako daleč je že prišlo? Kaj ti jo danes. Ali si pomislila na po-sledicc tvoje lahkomiselnosti ?" "Ko, saj se še nista zaroči- zume s tvojim bratom. I)revi ga bom peljala k njenim staršem. Najbrž jim bo ugajal, im in potem >ta lahko srečna." "Vnaprej izjavljam," s«*tn rekel, "tla odklanjam vsako od- ti mora koristen nauk ter ime-|govoniost za to prismojeno po-ti srečen zaključek. Kako nejčetje. Mar ne veš, da je Ma.Mii bi postal pisatelj v tem primeru oče povsod znan kot bogat sko-prisiljen in enoličen. puli." '"No, tudi vaše stališče noj "Kaj zato? Maša je vendar drži," je priponmil tretji pisa-; sijajno ilekl«*. in otroci ni>o ml-telj. ."Mislim, tla lahko ostane j govorni za starše." tudi božična povest izvirna in, "Že res, a saj veš, da je nsle-zanimiva. Saj je lahko sodob-, paril Mašin oče že dva zeta. na, čeprav je vezana na dolo-j Tudi Mašo bo pustil Inez dote. Čene oblike." Saj poznam mojega brata: ni- Navzoči so podvomili, da bi koli ne ho mogel zahtevati dobilo mogoče srečati v sodobnem ' na rja in njegov bodoči gospod življenju za božično povest pri-jln>t je samo upokojen oderuh, memo snov z nekoliko pravljič-! Pustil l>o na cedilu še tretjega no vsebino, moralo in srečnim!zeta." koncem. "(V želite, vam bom lahko postregel s sličnim dogodkom." "Prosimo, prosimo! A ne pozabite, da mora to biti samo resničen dogodek!" "Le bodite brez skrbi. Vso kar vam bom povedal, so jo zgodilo z mojim lastnim bratom, ki ga najbrž poznate." Navzoči so pritrdili, in nekateri so dodali, tla je ta brat res dober in ugleden mož. "Torej poslušajte, kaj je doživel ta dober mož, kakor ga imenujete," je sklenil pripovedovalec. Postali smo pozorni, ker smo vedeli, da dobro opazuje in pripoveduje. TI. "Pred petimi leti je prišel k meni brat za božično počitnice z dežel'*, kjer je takrat služil in takoj rekel, tla je trdno sklenil, dn se oženi. Od kraja sem mislil, da zbija šale. A nekoč sem prišel popoldne iz urada domov in so prepričal, da je stvar drugačna. Žena mi je ra-zodela, da se je res naveličal (brat samskega življenja, obi- "Ah tako! Torej Se tako pridna žena ni brez dote nič vredna. Tudi jaz nisem bila nobeno bogate doto. Torej po tvojem si tudi ti ostal na cedilu?" O, ta ženska logika! Postal sem razžaljen in zaklical: "To je potilo!" ter jezno zaloputnil vrata. Žena mi je odgovorila: "Hvala lepa, dragi gospod soprog!" ni. Ta prvi prepir po štirih letih brezoblačnega zakona me je hudo potrl. Vsega je bila kriva bratova čudna trma ... Prav žalostno sem zadremal na diva-nu. Zbudil sem se ob somraku s trdnim sklopom, da boni ženo prosil, naj mi odpusti. A vso je bilo tiho in temno. Šele kuharica mi .je povedala, tla je odšla žena z bratom k Maši na obisk. Moral sem sam piti čaj in se zatopil v zapleteno obravnavo, ki me je čakala na sodišču. /ena se je vrnila šele |»o polnoči, veselo me jo vprašala, ali bom jedel mrzle zrezke in spil |K>žirek vina ter pripomni- la, da sta dobila pri Maši krasno večerjo s šampanjcem. Ledeno sem se zahvalil. Takoj sem uvidel, da hoče bodoči gospod tast ujeti na limanicc mojega neumnega brata. Nisem se oprostil pred ženo in som sploh skoro pozabil na vso zadevo. Poprej omenjena prav-tla je dala nam, sodnikom, veliko posla. Sole na Sveti večer sem se otresel jarma in doma zagledal košaro z dragimi darili. Ženin jo je poklanjal nevesti. "Brat bo s teboj govoril," me jo opozorila žena, "a zaroka je že odločena stvar. Poprej te ni mogel dohiti, ker si vedno ždel v tvojem nesrečnem sodišču. Sicer bosta itak srečna!" "No, dobro," sem rekel, "da bi le bila. A naglica 111 prida. Boljšo je zbirati." "A. kaj," se jo zasnifjala žena in za p t"1 a košaro z darili. "Vam -e samo zdi, da vi zbirate nevesto, a to jo samo domišljija." "Kako p;«?" sem se razvnel, "mar nisem jaz tebe v Ural, ker sem spoznal tvoj značaj in srce!" "Kaj Še," ji* nasmehnila, "če hi imela jaz tudi najboljši značaj, me ne bi ti vzel. Zaljubljen si bil. Zdelo >e ti je, tla študiraš moj značaj, a v resnici "^i samo pasel lastno domišlji- jo," "To je nemara res," s«»m pomislil. "a vendar . . ." Toda žena me ni pustila ugibati: "Nikar no bodi zamišljen, saj se nisi skesal, tla si me vzel. O reva k Mašonjki. Povabljena sva na 1 ožičnieo in bos čestital." IV. Božičnic i je bila prav vesela. Prepričal sem so, da je že prepozno za pomisleke in ugovore. Drevi so hiteli, in novo leto smo zopet srečali pri Mašonjki. Njen oče ni ničesar govoril o doti. Zato je hčerki pri večerji nepričakovano poklonil dragoceno biserno ogrlico in pripomnil:: "To je neminljiv spomin, draga hči. Nikoli se ne bo pokvaril. Noben tat je ne bo u-kratlel, in če bi jo tudi ukradel, ne bo jo vesel." Biseri so bili starinski in izredno lepi. Niz se je pričel z drobnimi mlečnobelimi zrni, postajal veti no debelejši in se zaključil s tremi velikanskimi črnimi biseri. Mi moški smo bili zadovoljni z dragim darilom in na tihem ugibali, da najbrž izvira iz starih časov, ko ugledno družine niso marale zastav- (Nadaljevanje na 4. strani.) STRAH ZA ZLATO Nezdrave svetovne gospodar ske razmere so nakopičile v zadnjih mesecih v Ameriki velikanske množine zlata, ki ne more in noče nikamor. Kakšne usodne posledice utegne imeti to nekega dne za ameriško valuto in sj lošno gospodarstvo, ne moremo prerokovati. A tu nas zanima tem bolj vprašanje, kako skušajo Američani to zlato varr.o s. raviti. da mu ne bi mogli do ž'vega tatovi, ogenj, potrosi. Strokovnjaki, ki jim je pove-i'en;t ta naloga, imajo v zadnjih časih kaj težko skrbi, kajti vse zakladnice Zvezne rezervne banke so prenapolnjene, večili množin zlata pa brez nevarnosti ne morejo nalagati v podružnicah te banke. Končno imajo pri tej stvari svojo besedo tudi zavarovalne družbo, ki sprejemajo zavarovanje državne zlate zaloge le pod nekimi določenimi pogoji, da je varno shranjena. A' Ze !injenih državah imajo Ive veliki zakladnici, ki prihajata v prvi vrsti v poštev. Prva je zakladnica v Washing-tonu. Dogradili so jo pred dvema letoma in hrani približno tretjino preogronmega zlatega zaklada, ki ga strokovnjaki cenijo ta čas na kakšnih 10 milijard dolarjev. Gradnja teh podzemeljskih prostorov je veljala GOO.OOO dolarjev. 6-mislili ?o si zidove iz čistega grirrita.ki so 1.20 m debeli, vrhu tega pa Še stene iz jekla. H t "h ta jo skupaj 20.000 ton. V zidove so ngradili naprave s strupenimi plini, stene in liotl-• ik" pa -o >e posebej zavarovali tako. da jim no more 110-I en rnš:!ni poskus do živega. A še varnejša «><1 te zakladnice je shramba zlata v Fortu Knox. Fort Knox loži v skalnem ozemlju tako daleč od vseh obal. d i? ne pride nobeno letalo lo !ijcg->. no da bi se moralo na poti ustaviti in obnoviti zalogo kuriva Zavarovali so ga z jeklom in vsemi trdnjavski-mi uiiietnijami. Fotoelektrič-ne stauiee. naprave s strupenimi »lini, jeklo, topovi in čete varujejo torej dve tretjini a-meriške državne zaloge zlata. Vse tehnične možnosti so na ta način uporabili, da bi dragoceno kovino, ki je na svetu povzročila že toliko gorja, zaščitili pred vsemi nevarnostmi. Za-aimivo pa je pri tem, tla vsa množina zlatih zalog, ki so ta Čas na zemlji na razpolago, niti ni tako velika. (V bi ga vsega pretopili, bi dobili iz njega kocko, ki bi merila komaj 10 m. To bi bila srednje velika liisa. X". za to stvar mora v A-merlki in drugod na tisoče ljudi sedeti podnevi in ponoči v lomnih ali razsvetljenih hodnikih ter paziti, da se noben nepoklicani ne dotakne milijard, ki so baje kri sveta in njegovega gospodarstva. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovja. BOSTONSKI DELAVCI PROTI MUSSOLINIJU Ko je v bostonsko pristanišče dospelo nekaj tovornih vagonov, naloženih s starim železjem. namenjenim v Italijo, niso hoteli delavc i razložiti tovora. Z belo barvo so napisali na vagone "Murder C^rgog", kar mači, aa je pošilja te v namenjena v morilne svrlie. J) KNJIGARNA GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. Y. in Po u eni si ii AHN'S NEW AMERICAN INTERPRETER. — Trda vez. 279 strani. Cena ..............1.4® Učna knjiga za Nemce in za one. ki so nemščine zmožni. AMERIKA IN AMERIKANCI- Spisal Rev. J. M. Trunk. 608 strani. Trda vez. Cena......5.— Opis posameznih držav; j»riseljevanje Slovencev ; njihova društva in tiru-«- narodne ustanove. Bogato ilustrirano. ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezano. Cena ................2.— BURSKA VOJSKA. »5 strani. Cena...........40 NAJVEČJI SPISOVNIK. 150 strani. Cena...'. Knjiga vsebuje veliko zbirko ljuhavnih in ženi t n ili pisem. NOVA VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA strani. Cena ......................... To je najpopolnejša sanjska knjiga, sestavljena im, najboljših arabskih in o^iptovskih virih. S slikami. VELIKA SANJSKA KNJIGA. S slikami. 236. str:ini. Cena ............................ SANJSKA KNJIGA. S slikami. 100 strani. Cena .60 OJAČEN BETON. VZ\ strani. Vezano. Cena.. .50 Učna knjiga s slikami za stavbne obrtnike. BALKANSKO TURŠKA VOJNA. 1S1 str. Cena .80 „„ RONTON. 280 strani. Cena ....................liO »» 50-LETN1CI DR. JANEZA EV. KR&.KA - Knjiga o le|>em vedenju, govorjenju in obla- J55 čenju v zasebnem življenju. BODOČI DRŽAVLJANI naj narote knjižico — "How to become s citizen of the United States**. STATES. V tej knjigi so vsa pojasnita in zakoni za naseljence. Cena .................. MALA KNJIŽICA Z VPRAŠANJI. Cena .35 BREZPOSELNOSTI IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 strani. Cena ____ BOJ NALEZLJIVIM BOLEZNIM. Spisal dr. Jos. Tičar. 155 strani. Cena ...................75 Opisi važnih kužnih Itolezni z navodili za nego bolnikov. S .slikami. CERKNIŠKO JEZERO IN OKOLICA. Spisal M. Kaliaj. Tnla vez. 75 strani. Cena ......1.20 V knjigi je 21 slik in en zemljevid. Zgodovina in pripovedke o naravnem čudu. kakršnih je le malo na svetu. DENAR. Spisal dr. Kari Engliš. 2:!« strani. Cena ................... Denarni problem je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storiti vsakomur jasnega. Pisatelj, ki je znan češki narodnogospodarski strokovnjak, je razširil svoje t'.elo tako. da bo služilo slehernemu kot orientačni spis o denarju. DOMAČI VRT. Spisal M. Humek. 234 str. Cena 1.20 Splošno vrtnarstvo: posebno vrtnarstvo: sadno drevje: kako vrt krasimo: navodila za sobne rastliue. 102 sliki. DOMAČI ZDRAVNIK. Spisal S. Kneipp. 240 str. Trtla vez. Cena ......1.50 Bros. eena 1.35 Navodila slovitega župnika, ki je zdravil najrazličnejše bolezni z navadnimi pripomočki. Opis bolezni. Slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 166 strani. Cena Zanimiv potopis s slikami tistih krajev naše stare domovine, ki so Slovencem le malo znani. GOVEDOREJA. Spisal It. Legvart. 143 strani. S slikami. Cena .......................... GOSPODINJSTVO. Spisala S. M. Purgaj. S slikami. 21HI strani. Cena ............... Knjiga se odlikuje po svoji izbrani vsebini in veliki koristi, ki jo nudi ženam in dekletom v vseh vprašanjih gns|w>diiijstva. GOSTILNE V STARI LJUBLJANI 51 strani. Cena .......................... Podroben opis starih ljubljanskih gostiln, s katerimi je v gotovi meri zvezana zgodovina slovenske prestolice. GRŠKA MITOLOGIJA. 311 strani. Cena ...... Opis božanstev, v katera so verovali stari Grki. IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 strani. Cena ---- Poljudni spisi o naravoslovju in zvezdoznan-stvu. IZBRANI SPISI ZA MLADINO. Spisal Franc 04 strani. Cena ................ Napisano v spomin možu. ki je prvi meti nami usjicšno propagiral veliko idejo jugo-slovanstva. OBRTNO KNJIGOVODSTVO. 258 strani. Vez... 230 Knjiga je namenjena v prvi vrsti ?a siavbno, .50 umetno in strojno ključavničarstvo t« r žele- . .15 zolivarstvo. 1 ODKRITJE AMERIKE, spisal II. MAJAR. Trije deli: 1C2, 141. 133 strani. Cena meliso vez. .50 Cena vezane .60 Poljuden in natančen opis odkritja novega sveta. Spis se čita kakor zanimiva poT^st ter je sestavljen ih> najboljših virih. PO GORAH IN DOLINAH. Spisal Pavel Kunaver 1!»7 strani. Cena .........................80 V knjigi so opisane lepote naše slovenske domovine. Krasc jo krasne slike na.^n naj-lepših krajev. PRAKTIČNI RAČINAR. Trtla vez. 251 str... .75 Priročna knjižii-a. ki vsebuje vse. kar je pri -80 nakupu iti pmdaji notrebno. PRAVILA ZA OLIKO. 142 strani. Cena ...... .65 Nasveti in navodila, kako se je treba obnašati v d rtižbi. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal ilr. F. Veber. 341 strani. Cena.....70 Knjigo toplo priftoročamo vsakomur, ki se hoče seznaniti z glavnimi črtami sodobne filozofije. PSIHIČNE MOTNJE NA ALKOHOLSKI PODLAGI. Spisal Ivan Robida. 183 strani. Cena .75 Strokovnjaška razprava o |>osledi^ah preobi-lega za uživanja alkohola. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 413 strani. Cena .......................... V knjiiri so opisani predhtxlniki in idejni utemeljitelji te svojevrstne ruske struje. RADIO. 244 strani. Cena ....................1.75 Kdor se zanima za radio aparate, ne more te knjitre in.-re^iti. Spisal jo je strokovnjak, profesor Andree. S slikami. RAČUN AR. 2fi« strani. Vezano. Cena .........75 5 pomočjo te knjiire vam je mogoče naglo izračunali obresti <«l jh»1 odstotka do dvanajstih odstotkov. Vsebuje tudi dodatek o meri in teži. STANLEY V AFRIKI. 122 strani. Cena ...... JS% Doživljaji slavnega raziskovalca, ki je prvi raziskal "Črni kontinent". SPOMINI. (Spisal Jože I-avtižar.) 243 strani. Cena......1.5® V tej kiijzi obuja naš znani potopisee župnik Lavtižar sjiomine na svoja brezštevilna potovanja. .50 SVETO PISMO STAREGA IN NOVEGA ZAKONA. 700 in 233 strani. Tnla vez. Cena 3.— SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEŠKO-SLOVKN-SLOVAR. 148 strani. Cena 70 1.50 . 1.20 .60 L— .80 Levstik. 220 strani. Cena .............. Levstik. 220 strani. Cena broš. ...90 ve«. L10 JUGOSLAVIJA. Spisal Anton Melik. Prvi in drugi del obsegata 321 strani. Cena: I. Del.....80....IL Del Zemljepisni pregled; natančni podatki o prebivalstvu, gorah, rekah, pol jedel stvn. KRATKA SRBSKA GRAMATIKA. 68 strani... KRATKA ZGODOVINA SLOVENCEV. HRVATOV IN SRBOV. 05 strani. Cena ........ LEPEM VEDENJU. (Urbani.) Vez. 1-25 SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Cena Druga polovica knjige vsebuje nemško-slo-venski slovar in kratko slovnico slovenskega in ucaiškega jezika. JO .40 .30 .30 KNJIGA O KNJIGA O DOSTOJNEM VEDENJU. 111 str. KUBIČNA RAČUN1CA. Trd* vez. 144 str. Cena Navodila za izračunanje okroglega, rezanega in tesanega lesa. LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI, poezije. :»6 str. Cena...... SLOVENSKI KUHARICA. S. M. T. Kalinšek. OSMA POMNOŽENA IZDAJA. 72S strani, lepo tnlo vezana. Cena ..................6.— SPRETNA KUHARICA. 248 strani. Vezana. Cena L45 V knjigi je nad šeststo najvažnejših kuharskih navodil. SPOL, LJUBEZEN. MATERINSTVO. Cena ... .50 Knjižico je spisal prof. dr. Zalior ter je namenjena deklicam v starosti Štirinajstih let. SPOLNA NEVARNOST. Cena ................ « Na šestnajstih straneh je dr. Fraac Derganc nakratko pojasnil nalezljive spolne bolezni. 70 UČNA KNJIGA LAŠKEGA JEZIKA. 147 str. Cena .60 .50 .75 .70 LEVSTIKOVI IZBRANI SPISI. 332 strani. Cena V teh treh knjigah je zbrano vse književno delo našega velikega kritika, pesnika, pisatelja in jezikoslo\ ca. LIBERALIZEM. Spisal V. Hobhouse. 126 str. .50 Politična Študija, ki nazorno prikazuje smernice nekoč tak* važne angleške politične stranke. MISTERIJ DUŠE. Spisal dr. Franc Goestl. — 275 strani. Cena ........................L— Razprava o blaznesti in posledicah pijančevanja. MATERIJA In ENERGIJA. Spisal dr. Lavo Čer- melj. S slikami. 190 strani. Cena..........1.25 Nauk o atomih, molekulih in elektronih. Poljudno pisana razprava o izsledkih moderne znanosti. MLEKARSTVO. Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. Cena ........................L— Knjiga za mlekarje in ljubitelje mlekarstva sploh. NASVETI ZA HIŠO IN DOM. 410 strani. Cena 1.— Ta knjiga nudi nasvete, kako ravnati ▼ raznih vpraSanjih in neprllilcah, ki se dnevno pojavljajo v delokrogu gospodarja In gospodinje in je torej vest svetovalec v vsakem ' doma. NAROD, KI IZUMIRA. 101 strani. Cena ____ .40 Poljuden opis najsevernejšega naroda na svetu, niegove šege in navade. NAŠA PRVA KNJIGA. Spisal Pavel nere. 60 strani. Trda vez. Cena .................. .75 To je nekak slovenski abecednik, sestavljen po uzorcu ameriških učnih knjig. S slikami. Primerno za otroke, katere hočete naučiti slovenskega pravopisa. Knjiga vsebuje tudi slovnico in kratek slovar. UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA. — Slovni- nica in slovar. 205 strani. Cena broš.......1.25 Vezano......1.50 UVOD V FILOZOFIJO. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena ........................L50 VELIKI SLOVENSKI SPISOVNIK. 437 strani. Vezano. Cena ..........................1.25 Zbirka pisem, listin in vlog za zasebnike, trgovce in obrtnike. VOŠČILNA KNJIŽICA. 93 strani. Cena ...... Zbirka voščilnih listov in pesmic k eodovom, novemu letu in drugim priUkam. VOJNA Z JUGUROTO. 123 strani. Cena...i.. VALENTINA VODNIKA IZBRANI SPISL — 100 strani. Cena ........................ VALENTIN VODNIK SVOJEMU NARODU. — 48 strani. Cena .......................... V prvi knjigi so poeml in basni, dočim ga nam je v drugi knjigi predstavil Vodnika dr. Ivan Pregelj kot pesnika, zgodovinarja, govemika, glasbenika in časnikarja. VODNIKOVA PRATIKA za leto 1927. 128 str. Cena....... Zbirka zanimivih spisov, ki so trajnega pomena. VODNIKI IN PREROKL 128 strani. Cena .... Knjiga je izšla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki so s svojim delom privedli slovenski narod is suženjstva v svobodo. ZNANSTVENA KNJIŽNICA, 78 strani. Cena.. Zanimivosti is ruske zgodovine in natančen opis vojafike republike zaporo&kih koaakov. ■■■■■■■■■■■■MMikiiiHi^aMm .50 .50 JI ..50 C1 I f New York, Tuesday, December 17t 1935 THE LARGEST 8I0VENE /FA1LT IN U. W. 2. GREHI OČETOV Roman v dveh zvezkih- \ Za Glas Naroda priredil I. H. 110 Čutila sem. Tega mi ni moglo odvrniti niti priznanje. In mod polo vi ear ji ne maram biti. Nad svojo umetnostjo sem ^pbila veselje in do nje nimam več nobene ljubezni. In pogled, s katerim se je obrnila na me, je bil še mnogo VJ brezupen, kot pa, kar mi je rekla. m Nepopisno presenečenje se je oklenilo mojega srca. H — Marta! — Pritnem njene roke in jo tresem, kot bi mo--^ral mrtvo zbuditi iz mrzlega spanja. Govorim ji o njenem ^ imenu, o njeni vrednosti, o njeni mladosti in lepoti, o vsej ■ljubezni in spoštovanju, ki ga ji tisočeri polagajo pred noge. j Nisem več vedel, kaj sem govoril. V glavi in srcu mi šumi. i In naenkrat umolknem, ko vidi mnjen prestrašeni pogled. Iz mojih besed je slišala več, kot pa sem ji hotel povedati. Ko stojim pred njo, ne vedoč, kaj bi napravil, mi s svojo hladno roko potisne lase s čela, rekoč: — Kako sem te morala užaliti! Vrata sa odpro in stara služkinja vstopi. — Prosim, milostljiva gospica, zdravnik je pri gospej materi. * — — Marta me pogleda s trudnim nasmehom. Klitpjo me. In sedaj ti povem še nekaj. Misliti ne morem več. Življenje? Umetnost? Volja? Hrepenenje? Ljubezen? Kri? Kaj je to? In ki j mi bo vse to? Morava se ločiti! — Ne, Marta, he morem iti! — zaječim. — Naj počakam! Ali pa mi dovoli^da vaju spremim na postajo. — Nikar! Se težje bi odpotovala. Na postajo naj pridejo drugi, norci, opice, lovci avtografov! Pozdravljen! To je najboljša beseda za oba. Hočem govoriti, hočem ji poljubiti roke. Tedaj pa ovije okoli mojega vratu svoje roke in me poljubi. '—Ti in jaz sva dobra tovariša! Kaj ne? In gre iz sobe. Dolgo časa stojim kot omamljen, nato pa grem kot pijan iz hiše. V meni se je pojavil občutek, ki me je mučil, ki sem ga imenoval krivičnega, ki ga pa nisem mogel pregnati: občutek jeze na Riharda. Ali pa je bila samo zavist obubožanega proti obogatelemu? Občutek jeze nad življenjem? Ne! Življenje sem imel vedno rati. In človek ne sme sovražiti življenja, kot visoki državni uradniki, ako vsako tretje leto ne dobe novega odlikovanja. Ko pridem v svojo tiho sobo, sedem k odprtemu oknu. V mračnem svitu lepega večera, visoko nad strehami, vidim letati brez števila ptic. Bile so lastavice, ki so se zbirale na pot. 17. Nekaj dni nato odpotujem iz Monakovega. Mir svojega srca sem hotel poiskati v neumornem delu in sem se zopet lotil dela, ki je počivalo že več mesecev :n zanj moral najti vir v arhivih v Strassburgu in Bazelu. V Strassburgu sem bil že štiri tedne, ko prejmem od Riharda pismo, ki me je iskalo že v Monakovem, in je tudi v Strassburgu en teden počivalo, ker sem v zadnjih lenih jesenskih dneh napravil izlet v Vogeze. Rihard mi je sporočil, da je ozdravel in mi naznanil dan svoje poroke. — Ne boš se čudil, — mi je pisal, — ako najino srečo nestrpno čakava. Da ixipolnoma okrevam, moram iti čez zimo na jug. In z menoj bo šla Luiza. Kot moja žena. V uri, ki naju bo zvezala za življenje, bova odpotovala. Sreči, modremu nebu nasproti. Da Te oba ta dan pričakujeva, Ti ni trreba povedati. Tega'dneva si ne bi mogel misliti brez navzočnosti svojega prijatelja, kateremu moram biti za toliko stvari hvaležen in brez katerega mogoče tega dneva ne bi nikdar doživel. Ta beseda me je razveselila. In vendar je name zastonj čakal. Dan, ko je prišlo izgubljeno pismo v moje roke, je bil dan njegove poroke. Zadovoljiti sem se mord s tem, da sem Rihardu brzojavno poslal čestitke. Dva tedna pozneje, ko sem bil že v Bazelu, mi je Rihard pisal iz Benetk. To pismo je bilo kot knjiga. Iz sto in sto vrst, ki so bile prepojene s srečo in veseljem, je vel svež, zdrav dih. Vendar pa se mi je zdelo, da sem v marsikateri besedi opazil, da notranje še ni ozdravel. Vedno je svoje misli iz blažene sedanjosti, zavlekel v temno preteklost, kakor s«* umakne popotnik iz svetlega soluca, ki mu je že predolgo pripekalo na glavo, v senco, četudi mu preti nevarnost kakega prehlada. Pogosto sem se moral smejati in sem med majanjem z glavo rekel "nepoboljšljiv." Popolnoma pa je bil drugačen, ko mi je popisoval, kaj je na potovanju vse videl. V luči in čaru v njegovih vrstah je nastalo pred mojimi očmi lagunske mesto in njegovo prebivalstvo. Čuditi sem se moral njegovi spretnosti, kako živo je znal popisovati. To pismo mi je prineslo tudi poročilo, ki sem ga prej ali slej pričakoval, ki jki me je vendar-le neprijetno zadelo: ]>oro-eilo o Egonovi zaroki z Nesti. "Egon je bil v svojem veselju kot brez uma, ko je na dan moje poroke dobil od Nesti "da." Vedel je, da ji ta "da" ni bil lahek. Mislim celo, da je privoljenje v to zvezo dala samo iz hvaležnosti do ljubezni, ki jo je našla v vili Lovčev mir. Mogoče pa tudi iz usmiljenja do zaljubljenega mladeniča. Egon je čudne narave. Njegova preteklost je zanj pozabljena. Živi samo v bodočnosti in tedaj misli o Nesti: danes mi je dobra, čez eno leto me bo ljubila. V tem rožnatem, malo dimnem upanju je srečen. Seveda skromna sreča, toda je ž njo zadovoljen. Zato obema želim vse najboljše. Nesti bo imela brezskrbno življenje, kajti oče je za Egona dobro preskrbel in tudi stric Lanzkv, ki je v Nesti še bolj zaljubiljen kot Egon, je njima pri zaroki podaril Lovčev mir z vsemi pritikliuamj. Kolikor poznam Nesti, se ji bo s svojim resnim, obvladanini značajem in s svojo nežno vstrajnostjo posrečilo napraviti iz Egona dobrega in delavnega moža. Sedaj je že en teden v Parizu, da se bo čez zimo učiL Spomladi se bo vrnil ter si bo poiskal kako službo. To mu bo pa lahko, ker je nadarjen in zelo zmožen, ki more "mnogo narediti, samo če hoče — drugače ne bi mogel biti Luizin brat." In kakor je bilo pismo obsežno, nekaj sem pogrešil: Rihard ni niti z besedo omeni) nsode svojega otroka. (Dalje prihodnjič.} DVE LEVINJI NA ULICI Kakor vsako leto so tudi letev priredili v južnofrancoskem mestecu Bagnollesu-surCeze sejem, ki se ga udeležil tudi neki Brunet s svojo nienažerijo. Ponos te menažerije sta bila dva leva in dve levili ji. Na doslej aepojasnen način sta obe levi-nji ponoči ušli iz kletke in napravili pohod po bagnolleskih ulicah. Eden med prvimi, ki jo postal po glasnih krikih na pomoč pozoren na obe zverini, je Id klavec Picliot. Ta mož pripoveduje zelo nazorno, kaj je videl z lastnimi očmi: Bilo je približno ob 4. in pol zjutraj — opisuje svoj doživljal — ko so me strašni kriki na pomoč s cestc zbudili iz sanj. Stekel sem k oknu in zagledal v somraku moža, ki se je obup-i«o boril z levom. Sprva nisem hote1 verjeti svojim očem, zdelo s« mi je. da še sanjam, toda kriki so me osvestili jiopolno-:iia — t »i a v gotovo je bila resnica,, da se na hodišču pod mo-,i;m okrom odigrava divja borba na življenje in smrt med človekom in zverino. Kakor hitro sem mogel, sem pohitel v sosedno sobo, pograbil puško na steni, jo nabil in se vrnil k oknu, ki sem ga na Široko odprl. A s prva nisem mogel strel jati, kajti človek in žival sta se bila med tem spopadla iz bližine in sta se valjala po tleh. Nesrečnež se je trudil bolj in bolj. da bi se rešil iz smrtnega objema. Končno mn je uspelo in bil je toliko priseben, c!a je bliskovito izvlekel svojo žepno svetilko. Luč jc zverino oslepila, da je z? trenutek izpustila svojo žrtev Počil je prvi strel. Toda živr.l sem očitno le slabo zadel, kaj*i se In j se je obrnila proti meni. Pripravila se je za skok. Ker stanujem v pritličju, je postala stvar zame skrajno nevarna. Ustreiil sem drugič. A spet sem imel po vsem videzu sni o I o. Meriti v tej temi je bilo tudi skoraj nekaj nemogočega. Živsl je stopala bližje in bližje. Ves razburjen sem prislonil puš ko v tretjič k licu in pritisnil. Bes'.o ivnčanje mi je dokazalo, . januarja : lie de France v Ilavre 31. januarja : 2. februarja: Con te «li Savuia v Genoa 5. februarja : Majestic v Cherbourg S. februarja: Hex v Cenoa 12. februarja: Washington v Ilavre Bremen v Bremen 14. februarja: Berengaria v Cherbourg 15. februarja : Cliaiuplain v Ilavre 10. februarja: Kuro]m v Bremen lt». februarja: En ropa v Bremen 2(1. februarja: Majestic v Cherl*>urg 21. februarja: I le de France v Ilavre 2. februarja : Coiite
  • šik rojakov naseljenih. MINNESOTA: Chisbolm, Frank Goals Ely. Jos. J. Peshel Ereletb. Loula Goals Gilbert. Loula Vessel Hlbblng. John Povte Virginia. Frank Hrratlcb Montana: Roundup. M. M. Paatu Washoe, L. Champa NEBRASKA: Omaha. P. Broderlck NEW YORK: Gowanda. Earl Stralstm Little Falls, CALIFORNIA: Baa Francisco. COLORADO: Pueblo. Peter Gallg. Walsenburg. M. JL INDIANA: A. Sett* Indianapolis, Fr. Zupančič I ILLINOIS: Chicago, J. Reva«, J. Lnkaak* Cicero, J. FaMan (Chicago. Otcer* la IlUnola > JoUet, Mary Bamblch, Joseph fn vat U Salle. J. Spellch Msscoutah, Frank Ancaatta North Chicago, KANSAS: Qlrnrd, Agaei Kansas City. MARYLAND: KltzmUler. Fr. Vodopivcc 8teyer. J. Cene (aa W. Va. tn Md.) MICHIGAN: Jtatrott, OHIO: Barber ton. Frank Trabr Cleveland. Anton Bobek, Chaa. linger. Jacob Resnlk. John Slsps'A Girard. Anton Nagode Lorain, Louis Bal ant, John Tw te Warren, Mrs. 1 Rachai Youngstown. Anton Klkeu OREGON: Oregon City, Ore- J. PENNSYLVANIA: Brought on. Anton Ipavee CI a ridge. Anton Jerina Conemaugh. J. EzDort. Loo Is I Farrei. Jerry Okora Forest City, Greensburg, Frank Novak Jshnstown, John Polants Krayn, Ant TaaSelj % Luzerne, Frank BaUocb Manor. Frank Demahar Midway. John £ust Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demahar Steelton. A. Hren Turtle Creek, Fr. Schftfrer West Newton, Jossoh Jovaa WISCONSIN: Milwaukee, West Allls. Frank ftksk Sheboygan, WYOMING: Rock 8prlnga. Diamond villa, Jo* Rottck UPRAVA "GLAB WAMOQA"