138 Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah. Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah. Andraž Jeglič, višji državni pravdnik. Izvršitev kazni v naši državi ni enotna; enotnost dosežemo šele z enotno vrsto kazni in z izenačenjem ustroja zaporov. Namen tega jpisa ni, baviti sc z vprašanjem, katero vrsto ka/ni, kateri kazenski sistem bi morati uveljavljati \ naši državi. Bodemoli obsojali na težko ječo, ječo, na robijo, na strogi zapor, na zapor ali na zatvor, brezdvomno bodo kazni morale biti take, da jih bomo mogli izvrševati v zaporih, ki so nam Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah. 139 Že sedaj na razpolago. Večinoma imamo za milejše kazni zapore na okrajnih sodiščih, za kazni ječe do enega leta jetniš-nice, za daljše kazni pa kaznilnice. Te tri vrste zaporov moramo obdržati tudi v bodoče, vprašanje je le, kakšno bodi radzorstvo, ustroj in organizacija teh zavodov. Na okrajnih sodiščih naj zapori ostanejo še nadalje pod »vodstvom predstojnika okrajnega sodišča, nadzorstvo, vodstvo in upravo jet-nišnice bi pa morali poveriti istim činiteljem, ki so jim podrejene kaznilnice. V Sloveniji nadzorujejo kaznilnice: hišni komisar, višji državni pravdnik, poverjeništvo za pravosodje in ministrstvo pravde, v Hrvatski in Bosni pa neposredno deželna vlada, jet-nišnice pri nas, v Hrvatski in v Bosni so podrejene predsednikom zbornih sodišč. Vsekakor pa imamo v Sloveniji preveč kaznilničn'h nadzorstvenih instanc. Zategadelj moramo izločiti iz vrste nadzornikov hišnega komisarja ter višjega državnega pravdnika ali poverjeništvo za pravosodje. Rešitev tega vprašanja pa moramo odložiti do časa, ko bo odločena usoda poverjeništva za pravosodje. Za danes razmotrivam zgol stališče, da naj predsedniki zbornih sodišč prepuste nadzorstvo jetnišnic višjemu državnemu pravdniku ali poverjeništvu za pravosodje. Nadzorstvo kaznilnic je zelo važen in obširen delokrog višjega državnega pravdnika, kajti kaznilniška uprava, skrb za uradniško in pazniško osobje in za vsakega posameznega kaznjenca je mnogovrstnejša in povzroča mnogo več dela nego nadzorstvo,, ki ga izvršuje v jetnišnici sodni predsednik. Vsikdar ima prvi več prilike baviti se z vedo o izvršitvi kazni nego drugi, Celo tudi poslovanje v posameznih jetnišnicah nI vedno enakomerno, kajti večkrat opažamo, da predsedniki ne soglašajo v vseh upravnih vprašanjih in v disciplinarnem postopanju zoper paznike in kaznjence. Ce že poverimo višjemu državnemu pravniku nadzorstvo izvršitve več nego enoletne kazni, da celo če se čestokrat nastani kaznjence kljub kazni pod enim letom vsled preobloženja jetnišnic ali katerokoli drugega razloga v kaznilnicah, ne more biti nikakega pomisleka, da prepustimo višjemu državnemu pravdniku izvršitev kazni tudi v jetnišnicah. 140 Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in Jetnišnicah. To bo le v korist pravosodni upravi, ker bo delo pred-sedništvom sodnih dvorov prve in druge stopinje mnogo več olajšano, nego bo obremenjeno višje državno pra^dništvo. Kdor ima pogled v delokrog predsedništev, more uvideti, koliko registrov, računov, poročil zahteva uprava jetnišnic zlasti, kjer nimajo upravnih uradnikov. Za primer navajam, da je nedavno nek sodni predsednik imel mnogo nepo-trebne pisarije in poročanja le za popravo ključavnic pri celicah in za nabavo pljuvalnikov. Sicer pa uprava jetnišnic ni nikakor primerna poklicu predsednika in vseh onih mlajših sodnikov, ki so radi jetnišniške uprave zaposleni v predsedništvu. Gotovo ic 'zt-nišniica sodišču tudi v korist, zlasti ker kaznjenci opravljajo hišna dela. Toda po mojem mnenju kaznjenci sploh ne tičejo za čiščenje v uradne prostore sodišča, sicer pa bi kaznjenci istotako smeli opravljati ostala hišna dela, dasi ne stoje več pod nadzorstvom predsednika. Drugače je z osebami v preiskovalnem zaporu. Te morajo ostati pod nadzorstvom sodnika. F^redlagani preustroj tega nikakor ne bo oviral, nego bo celo pospešil strogo ločitev kaznjencev in preiskovancev, ki je neobhodno potrebna, ki se je pa sedaj redno ne uveljavlja. Gotovo bo krajevna ločitev celic preiskovancev in kaznjencev v vsaki jetnišnici izvršljiva. Tudi ne bo nobene zapreke, da preiskovanci sami zahajajo na izprehajališče, cerkev, itd. V skupne delavnice pa preiskovanci i lak ne spadajo, ker jih ni moči siliti k delu. Kolikor preiskovanci ne skrbe sami zase, bi prevzela njih preskrbo uprava jetnišnice. Disciplinarna oblast nad njimi bi ostala predsedniku sodnega dvora, preiskovalnemu sodniku pa pravice, ki jih določa zakon. Tako bi bile zagotovljene preiskovancem vse njih pravice, dasi bi jetnišnico nadzoroval višji državni pravdnik. Predlagani preustroj bo dalje tudi v prid upravnemu osobju, uradnikom in paznikom. Skupen status kaznilničnega m jetnišničnega osobja bo temu le v korist, kajti čimvečje število, tem ugodnejše je to za gmotno stanje osobja in za upravo, ki rr-ore izbirati in nameščati vsakega tja. kjer uspešneje deluje. Službovanje kaznilničnega in jetnišničnega osobja med štirimi zidovi, v vednem stiku zgol s kaznjenci je neprijetno. Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah. 141 nevarno in naporno. Skrb naša mora biti, da si oliranimo sedanje dobro osobje in da si izgojimo vzgleden naraščaj, kajti v njihovih rokah leži uspeh izvršitve kazni. Delo kaznilničnega uradnika ni zgol uprava, ki že sama zase zahteva mnogovrstnih izkušenj, nego poverjena mu je tudi vzgoja in zboljšanje kaznjenca. Določiti primerno delo vsakemu kaznjencu, ga razumeti, nadzorovati, kaznovati, zboljšavati. vzdržati disciplino more le oni uradnik, ki spozna individualnost vsakega posameznega kaznjenca in ki jo zna upoštevati, Tekom svojega delovanja v kaznilnicah sem se prepričal, da kaznjenci prav dobro vedo, da smejo prositi in se pritožiti. Te pravice se radi poslužujejo, čestokrat jo izkoriščajo, zlorabljajo in zato kujejo v skupnem zaporu med seboj najrazličnejše naklepe. Zelo zgrešeno bi bilo, da bi jim odrekli pravico prošnje ali pritožbe neposredno do predstojnika, onega, zoper katerega gre pritožba. Le kdor pozna individualnost kaznjenca, ki prosi in se pritožuje, ga more razumeti. Kolikokrat je stal pred menoj kaznjenec, ki so ga sodniki morali obsoditi in označiti za zločinca, pa sem ga v svoji notranjosti pomiloval, da je prišel med hudodelce! Mnogo je bilo gorenjskih fantov, ki so prišli v kaznilnico v Gradiški zgolj radi tega, ker so v prirojeni nagnjenosti do pretepa, več ali manj opiti, zavihteli prosti svojemu nasprotniku britev tako nesrečno, da sj mu prerezali žilo odvodnico. Ako ne bi iga zadel na tako mesto, bi prišlo le do male poškodbe. Le nesrečno naključje je spravilo tega sicer povsem poštenega mladeniča med hudodelce v kaznilnico. Ko sem takemu zrl v oko, moral sem vse drugače umeti in oceniti njegove besede, nego ob prošnji ali pritožbi krvoločnega pretepača ali ne^cl •'Mšliivc^a rr,?.i; ¦ ; tatu ali goljufa. Dokler ne poznaš notranjosti kaznjenca, ni ti mogoče prav presojati, koliko je upravičena njegova prošnja ali pritožba. Nemogoče-je izreči tako sodbo, da na eni strani ne trpi ugled paznika, zoper katerega se je pritožil, kar bi kršilo disciplino, in da na drugi strani kazn.ienec, ki najmanjšo krivico bolj občuti kakor prost človek, vendar spozna, da je bila njegova prošnja upoštevana. Sicer zgubi zaupanje v predstojnike, kar ga more privesti do samopomoči. Mnogokrat, zlasti začetkom bivanja v kaznilnici prihajajo kaznjenci s prošnjo 142 Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah. za obnovitev kazenskega postopanja. Mnogovrstne in zato za pravno rešitev težavne so njih prošnje za svet v zasebnih stvareh. In kako je treba spoznati individualnost kaznjenca, ko gre za vprašanje, je-li vreden pomiloščenja in ko borno morali odrediti prestop kaznjenca iz samotnega v skupni in pozneje v posrednji zapor, ko uveljavimo progresivni način izvršitve kazni? Že ta izvajanja nas morejo privesti do sklepa, da izvršitev kazni doseže svoj namen le tedaj,, ako za to poklicani činitelji presodijo in znajo upoštevati kaznjencev značaj, njegovo življenje, vzgojo, vzroke in način dejanja, radi katerega je v kazni, ter njegovo vedenje v kaznilnici, z eno besedo, ako spoznajo kaznjenca do dna njegove duše. Zato pride izvršitev kazni le tedaj do viška svoje popolnosti, kadar bosta voditelj kaznilnice in jetnišnice in njegov namestnik kriminalista - psihologa, ki sta izvršila pravoslovne študije, delovala kakor preiskovalna in kazenska sodnika in se izvežbala v kaznilničnih upravnih poslih. V zadnjih petintridesetih letih izbirali so v bivši Avstriji upravne uradnike kaznilnic in pozneje jetnišnic običajno iz vrst aktivnih častnikov in te uradnike prevzeli smo po prevratu tudi v Sloveniji. Priznati treba, da so ti činitelji večinoma iz-1'orno izvrševali svojo nalogo, kolikor se je tikalo discipline in uprave v kaznilnicah. Razpravljalo se je večkrat o njihovi želji, naj bo v kaznilnicah odstranjena kontrola hišnega komisarja in višjega državnega pravdnika in da naj bo kaznilnično osobje neposredno podrejeno ministrstvu. Tej želji pa se ni ugodilo prav radi tega ne, ker se je z nadzorstvom in sodelovanjem višjega državnega pravdnika hotelo napram uplivu, izvirajočem iz strogega vojaškega naziranja. postaviti in vzdržati protiutež kriminalista, izkušenega v poslovanju na kazenskem sodišču. V Hrvatski in Bosni so zasedli kaznilniška mesta že juristi. EnO'tno nadzorstvo bo dalje tudi v prid kaznjencem. V bivši Avstriji so skoro vedno delili kaznjence po njih narodnosti v različne kaznilnice; to sedaj odpade. Za jetnišnice pa obstaja le določba, da mora vsak prestati kazen v jetnišnici onega sodnega dvora, ki ga je obsodil. Treba je utemeljene prošnje, če hoče prestati kazen v drugi jetnišnici, a to zavla- Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah. 143 čuje nastop kazni in provzroča delo na prvi in drugi stopinji. Temu je vzrok Ic, ker vsaka jetnišnica deluje san.ostcjno in nima nikakega stika z drugo. Ob skupni upravi jetnišnic pa ne "^cde. zlasti glede na ugodne prometne razmere v naših krajih, posebnih težav, zjediniti vsaj nekaj kaznjencev, v prvi vrsti one, ki imajo daljšo kazen, po njihovem poklicu. Ako bodo obrani v jetnišnicah krojači in čevljarji, ključavničarji, mizarji, imljedelci in ako bodo za inteligentnejše kaznjence oddelek za strojepisje, knjigoveznice itd., bo ta način delitve kaznjencev po jetnišnicah le v prid vzgojevalnemu smotru izvršitve kazni in v gmotno korist države, ki bo dobivala poceni mnogo potrebščin za svoje institucije. S tem pridobimo v paznikih strokovno bolj izvežbane poslovodje. Skupna uprava boi nadalje omogočila zjedinjenje vseh .iiiadostnih kaznjencev v eni ali dveh jetnišnicah. Sedaj v teorijv ni kaj ugovarjati obstoječim, večinoma jako umestnim nared-Dam bivšega justičnega ministrstva o izvršitvi kazm nad mladostnimi. V praksi se pa vseh teh naredb ne upošteva in tudi ne more uveljavljati, bodisi ker je v posameznih jetnišnicah število kaznjencev prepičlo, bodisi ker ni vedno na razpolago za njih Vzgojo zadostno vnetega paznika ali uradnika. Pri zjedinjenju mladostnih v večje skupine pa odpadejo vsi taki nedostatki. Skupna uprava bo dalekosežne koristi za tuberkulozne kaznjence. Ti nesrečneži čepijo sedaj v jetnišnicah brez dela in okužujejO' zapore. Ce bodo združeni v posebnem oddelku, jih. bomo nastanili v kraju z najboljšim obnebjem, določili jim bomo lažje skupno primerno delo in vsa oprava, orodje,'knjižnica bo zgol njim v uporabo. Ob enotni upravi bo nadalje mogoče, izvesti tudi v jetnišnicah enakomerno perijodično pomiloščenje, ali pa pogojni odpust kazni. Vpliv teh ustanov je očitno ugoden, ker pospešuje vdržanje discipline in vzpodbuja kaznjenca do dela in po-boljšanja. Koliko težav provzročuje dalje prehrana in dobava obleke za paznike in kaznjence v jetnišnicah! Ako bo^ zato skrbelo le eno oblastvo, bo gotovo boljše in cenejše, prihranjenega bo mnogo dela in tudi finančni proračun bo skupen in enoten in zato krajši in preglednejši. 144 Enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah. Omenim naj še liaznjence poljedelce, ki so ogromna večina prebivalstva naših jetnišnic. To vrsto kaznjeiicev vgajamo najbolje, ako jih zaposUmo s poljedeljstvom. Za primer navajam Koprsko kaznilnico. Tamošnja uprava je vzela v zakup slabše obdelano zemljišče v bližini kaznilnice. V kratkem času je to ])odjetje pokazalo prav povoljen uspeh; zemljišče je postalo rodovitno, kaznilnica je imela ceno. zdravo, in obilno prehrano in kaznjenci so se izvežba li v kni-tijsivj. V oporo svojega mnenja podajam tudi sledeče statistične podatke: Leta 1913. je bilo med kaznjenci v jetnišnici v Celju Ljubljani Mariboru Novem mestu skupaj mizarjev krojačev črevljarjev ključavničarjev mehanikov poljedelcev D 7 15 3 1 m 15 6 27 6 6 248 4 4 8 5 262 3 3 4 2 155 27 20 54 16 7 879 Slični podatki iz zadnjih let niso merodajni; ne nudijo prave slike, ker je vsled vojne bila omejena izvršitev kazni in je bilo sploh manj kaznjencev. 2e statistika 1. 1913. kaže, koliko bolje bi bilo zjediniti kaznjence kolikor mogoče istega poklica, nego jih puščati raztresene po vseh jetnišnicah. Vsi dosedaj navedeni razlogi po mojem mnenju zadostno utemeljujejo stališče, da je enotno nadzorstveno oblastvo v kaznilnicah in jetnišnicah le v prid smotru izvršitve kazni, kaznjencev, uradnikov, pazniškega osobja, pravosodne uprave in države sploh. Kakor že začetkom omenjeno izvršimo lahko to združenje že sedaj, kajti tudi bodoči, za vso državo veljaven kazenski zakon ne bo predrugačil v bistvu ne obstoječih kazni, ne jetnišnic ali kaznilnic.