Leto LXXV., St. il«8 Poštnina plačana s gotovini. Ljubljana, sobota 21. novembra 1942 XXI UREDN1BTVO LN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOCINUEVA ULICA 6 — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 lB IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase t* Kraljevine Italije in Inozemstva lina Računi prt postno čekovnem zavodu: UNiOVE PUBBLICITA ITAUANA 8. A^, MILANO Ljubljana «tev. 10-351 CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita cfi provenJenza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITAUANA S. A„ MILANO. Napadi bombnikov na afriška pristanišča Na cirenajški fronti uničeni Stalni napadi na Glavni stan italijanskih oboroženih sil j« objavil 20. novembra naslednje 909. vojno poročilo: Na/cireiial5keni bojišču Je bilo v spopn-dih tkvidniSlvih elementov uničenih nekaj sovražnih oklopnih sredstev. Na področju pri Agcdabiji so bile zajete posadke sovražnih letal, ki jih je nase topništvo sestrelilo. Nasl bombniki so v pristaniščih v fian-eosld Severni Afriki večkral zaporedoma napadli angleako-amoriske ladje; nemški lovci *o v 1 t'1:'NI;:.h spopadih sestrelili dve letaB tipa Curtis. Britanska letala so preteklo noč odvrgla nekaj bonih v bližini Catanije; hilo \*- nekaj škode brez človeških žrtev; protiletalsko topništvo j«* zadelo neko letalo tipa \Vc*!iin» ion. u i je strmoglavilo na tla. Na področju pri I.an/.u Torinese je bilo sovražni oklopni avtomobili sovražne kolone zajetih 5 letalcev, med njimi I ofieir, ki so tvorili posadko nekega letala, sestreljenega nid letalskim napadom na Torino v noči na 19. t. ni. Iz nemškega vojnega poročila Vojno poročile Nemškega vrhovm g • poveljstva prav! o operacijah v Sredozemlju in Severni Afriki: Nemške in italijanske čete so uničile v Cinnaiki nekaj sovražnih oklopnih izvidni- škib voz. Nemško letalstvo je stalno napadalo angleške kolone motornih vozil. V al/irsko-tuniškem obmejnem področju so letala za bttnje polete z vidno dobrim učinkrm napadla sovražne prednje oddelke in degoli-stične odrede, Id so skušali ovirati naše napredovanje. Ducejevo priznanje Milici protiletalskega in mornariškega topništva srajce Mihi Milice je odredil, Rim, 20. nov. s. Set glavnega stana Mi-!ee je objavil z datumom IS. novembra liaslednje dnevno povelje: »Oficirji, podoficir ji In Crne lice protiletalskega topništva iaornariškegu topništva! Dnce i;{ m> vam prizna / vsemi učinki značaj i orcev. A i, k: /.<• ::<> mesece/i v imenu svoje a ere * čudovitim zgledom kreposti in privrženosti dolžnosti Inlite marljivi in oboro/iiii med vrstami topov in poslusevalnim omrež-?rni v svrho Kašcite italijanskega naroda pred sovražnim napadom, ste ponosni na vW«»ko čast, ki vam je bila podeljena. Italijanski narod v«', s kakšno izkuše-»estjo in vnemo jaCfte tehnična sredstva, Iri so nam na razpolago. Ve. da tvorijo topovi in srca eno samo orožje. Ve, da jc med njimi na tisoče in Umic" iuož, ki niso podvrženi vojaški (>T»vo/TiosTT7 pobaT»TJenčT^ *z prejšnjih a o jen, družinski očetje v starejših letih) najmlajši, ki se nr morejo na nabor. Narod vam sledi z mofikim zaupanjem. Tovariši! Sovražnik, ki j»" skušal pred 7 leti zadušiti fašistično Italijo, divja danes s srditostjo proti našim hišam, našim cerkvam, našim Šolam in našim bol sieain. Odgovorite mu s pust eteričnim sovraštvom in storite, da bo sveto nebo naše Dnino-vine zanj usodno.« * Princesa Piemontska pri vojnih ranjencih Firence, 20. nov. s. Nj. Vis. Princesa Pi<-montska je med svojim kratkim obiskom v Firencah obiskala bolnico »Vilia Natalia« in bolnice Rdečega križa. Naslovila je svojo telaž.lno in vzpodbudno besedo slavnim vojnim ranjencem, ki so prišli z zadnjim bolniškim vlakom. federacija graditeljev za poškodovana mesta Rim. 20. nov. s. Izražajoč trdno voljo italijanskih graditeljev staviti vse svoje sile - i n ■ s r rdstrrv v- shrebo- naroda v vojni za-dosego zmage, je izvršilna skupščina Fašistične narodne federacije graditeljev spričo ne "lavnega brutalnega bombardiranja italijanskih mest in v zavesti zahtev trenutka sklenila, pripraviti vsa potrebna gradbena sredstva in jih dati na razpolago za poškodovana mest i. Skupščina je v ta namen določila tudi vsoto en milijon lir. Zborovanje se je pričelo in se zaključilo s pozdravom Duceju. Italija in Nemčija sta neločljivi Poleg skupnih moralnih in materialnih interesov ju druži tudi skupni nasprotnik svojih odnosov z Nemčijo in skupnosti e, ki.jo veže z Nemčijo, da ne bi občutila kot zvijačno žalitev kakršenkoli poizkus Anglije. Enaka čustva se gojijo na nemški strani in danes se enako kakor vedno prej vara, kdor misli, da je mogoče loč-ti fašistično Italijo od narodnosociali-stične Nemčije, ki sta neločljivi v skupnem in slavnem vodenju vojne do konca borbe, ki jima jo bila vsiljena. Berlin, 20. nov. s. »Frankfurter Zeitung« piše v nekem svojem članku, da so se sankcije proti Italiji leta 1935. končale ne samo s porazom Anglije, temveč so imele tudi zelo važne politične posledice. One so Italijanom jasno dokazale, da jc Anglija sovia^nik. ki so stalno coperstavlja uresničenju njih upanja in njih življenjskim Interesom, kako: jo Anglija tudi sovraž-nik Nemčijo. Tako .i-1 Italija doumela, da so versajske Efile Bmatrale Italijo in Nemčijo za državi, ki ju Je treba držati v stalnem suženjstvu; S tem sx> bili ustvarjeni psiheleški pogoji za pripravo italijansko- rem^kega zavezništva. Danes so sile Osi I orožjem ter še borijo skupno za svojo I 5dočnos€. Kakor kažejo dogodki v zadnjih s«Khnih letih, je Anglija sama mnogo prispevala, da si je ustvarila nasprotnke. Upravičeno lahko trdimo, piše dopisnik »Hamburger Fremdenblatta«, da se vojna ni pričala v septembru 1939. marveč 18. novembra 1935, ko je Društvo narodov na scuvarje Anglije pripravilo o2 narodov za izvajanje sankcij proti Italiji. Itn lija ni ogrožala niti Anglije, niti drugih evropskih držav, temveč se je nameravala samo osvoboditi angleškega zatiranja in si zagotoviti svoj življenjski prostor. Obletnica sankcij pa nudi priiko za ugotovitev stalnega sovraštva Arglije v škodo Italije in za podčrtanje osvobodilnega značaja svetovne vojne. Prispevek Italije v osvobodilni vojni Evrope izpod angleške hegemonije, je mnogo večji kakor se splošno misli, zatrjuje ^Frankfurter Zeitungc. List spominja, da se je Hitler, porovno poklonil spričo deleža, ki ga Italija oaje k skupnemu boju, In omenja, da čeprav še ni prišel trenutek za, dokončno sodbo o pomoči italijanskega orožja, vendarle lahko že trdi, da je popolnoma ustrezalo upanju, ki so ga v njo imele sile* katere se borijo za novo Evrope, upoštevajoč strateški položaj Italije in vojne ckolščire. Važnost udejstvovanja Italije se je prikazala v polni luči zlasti v trenutku, ko je prišlo do angloameriškega napada na Severno Afriko in do ofenzive proti italijansko-npmškemu ckspedic:js(ke-mu zboru v Libiji. Tako, kakor so se doslej italijanski in nemški kont'rgenti borili drug ob drugem proti boljševiškemu kolosu, v puščavah Egipta in Libje in na obširnem operacijskem področju Atlantika, tako danes udarjajo oddelki letalstva in podmornic obeh držav Osi na letalsko-pcmorske sile Argioamer:čanov ob obali Francoske Severne Afrike. Italija in Nemčija sta zaveznici z enakimi pravicami v okviru Trojnega pakta in nudita zgled razumevanja in skupne akcije. Zaman je Anglija skušala že večkart porušiti Os in Izločiti Italijo z gprožr jami, obljubami in "napadi. Italija se preveč zaveda važnosti Madžarska hvaležnost Duceju Budimpešta. 20. nov. s. Druge obletnica pristopa Madžarske h trojnemu paktu se inja ves madžarski tisk. Pristop Madžarske h trojnemu paktu, podčrtava jo li.^ti. je bila. logična posledica politike, ki jo je Madžarska vedno izvajala do Italije in Nemčije. Smernice zunanje politike vseh vla 1. ki so si v Madžarski sledile, so bile vedno premočrtne in dosledne, V interesu Madžarske je, da tesno sodeluje z Italijo in Nemčijo. Madžarski narod ve, piše .^Pester Llovd-:, da sta samo sili Osi hoteli preporod Madžarske Kar jc Italija storila za osvoboditev dišave iz verig mirovnih pogodi) nesrečne verna jake dobe. ne bodo nikeli pozabili Madžari, ki so brezmejno hvaležni Duceju, šefu fašistične Italije, ki je bil prvi državnik, ki je madžarskemu naredu ponudil roko. Madžarska je ponosna, da je v krogu zavezniških vlad Osi v boibi proti boljševizmu in da izpopolnjuje skupno z njimi vse napere za triumf nove Evrope. Minister dr. Got bel s na Nizozemskem Berlin, 20. nov. s. Kakor poroča DNB je nemški minister dr. Gobbels cbiskal v četrtek nemškega komisarja za Nizozemsko ministra Seyss-Inquai ta. Med potovanjem v Haag je dr. Gobbels položil venec na žaro padlih na pokopališču v Grebbe-bergtt. Po vrsti razgovorov z odličniki stranke in oboroženih sil v Haagu, se je dr. Gobbels snoči skupno z nemškim komisarjem Seyss-Inquartom udelež'1 otvoritve nemškega gledališča na Nizozemskem, Pred valitvami v Turčiji Ankara, 20. nov. s. Javljajo, da so se pričele za poslansko zbornico počitnice, ki bodo trajale do konca januarja 1943.' Prei tem datumom se bo zbornica razpustila in pripravila nove volitve, ker je to leto zadnje njenega zakonitega obstoja. Sovražnik izgubil 23 ladij s 120.000 t. Novi uspehi nemških podmornic na severnem Atlantiku in ob afriški obali — Potopljena sta bila tudi dva rnšilca in ena korveta Iz Hitlerjevega glavnega slana, 20. novembra, s. Vrhovno povelj ništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo1 Nemške podmornice so napadle v severnem Atlantiku neki konvoj in potopile v srditih borbah, ki so trajale več dni, 15 ladij z 78.000 tonami* kakor tudi dva rušilca in eno korveto. Druge ladje so bile poškodovan s torpedi. Nemške podmornice so potopile nred obalo Severne Afrike in Srednje Afrike ter vzhodno od Capetovvna 8 ladij z 42.000 tonami. Neka nadaljnja ladja je bila zadeta s torpedi. Sovražnik je tako izgubi! razen imenovanih zaščitnih pomorskih sil nadpHniih 23 ladij svoiega trgovinskega brodovja s skupno 120.000 tonami. Med borbo proti konvoju se je posebno isfcp''0!:* Dodmornien nod noveli-s*vnm ladijskega poročnika Schnei-deria. Hudo zdechnirait kravoj Berlin, 20. nov. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz vojaških krogov, da so včeraj nemške podmornice dosegle velike uspehe na Atlantiku. Kljub izredno slabemu viememi so podmornice obdržale nadzorstvo v severnem Atlantiku in zadele v zadnj.h 24 urah nič manj kot S transportnih ladij, natovorjenih z vojnimi potrebščinami in živilsko oskrbo. Ladje so pripadale močno zaščitenemu konvoju. Torpedi so zadeli tudi eno petrolejsko ladjo, katero so takoj obdali plameni. Tako je bilo uničenih še 35.000 ton dragocenih potrebščin. Upoštevajoč uspehe v prejšnjih dneh, je bil konvoj, ki je sestoja! iz 25 ladij zmanjšan na 11 edinic. od katerih je bilo vec" tako poškodovanih, da so jih morale spremljevalne ladje prepustiti usodi. Zaradi tega se lahko računa z njih dokončnim uničenjem. Neka torpedovka najmodernejše gralnje je bila potopljena ko je skušala preganjati neko podmornico. Torpedo je domnevno zadel skladišče smodnika. kajti po drugi eksploziji se je ladja razklala in se naglo potopila. Neka podmornica je potopila tudi rušilec. s katerega so metali globinske bombe. V ameriških vodah je neka nemška podmornica potopila en pamik z okrog 5.000 tonami. PoSkodovane ladje se zatekajo v Gibraltar La Linea, 20. nov. s. V zadnjih dneh so izkrcali nad 5.000 mrtvih in ranjenih v Gibraltarju. V Gibraltar je prišlo 50 bojnih ladij in številne prevozne ladje, ki so jih podmoinice Osi in letalstvo hudo poškodovale. Torpedirana ladja z braziljskleni novinarji Buenos A»re*s 20. nov. s. Poročajo, da so se brazilski novinarji, ki so obiskali Anglijo, na čudežen način rešili pred smrtjo med potovanjem na povratku, ko je bila ladja, ki jih je vozila v Ne\v York. torpedirana in hudo poškodovana, vendar se ni potopila. snageviti boji na vzhodnih bojiščih Poskus! sovražnih protinapadov na Kavkazu odbiti — čiščenje v Stalingradu — Boji ob Donu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. nov. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri krajevnih bojnih akcijah v zapadnem Kavkazu so vrgle nemške čete sovražnikove sile v protinapadu, ki so ga podpirali močni oddelki letal za palete na bližnje daljave, na njihove izhodiščne postojanke. Na prostoru okrog: Alagira in vzhodno od Moz-doka so se izjalovili sovražnikovi napadi ob čuječi obrambi naših čet, ki so uničile dve šibkejši borbeni skupini sovražnika. V Stalingradu so lastni napadalni oddelki zavzeli nekaj hišnih blokov. Sovražni- ko\ i proiisunki so sc zrušili. Na fronti ob Donu so rumunske in nemške čete v hudih borbah proti težkim sovražnim napadom oklopnih oddelkov in pehote. Hitri čolni so prodrli v noči na 10. novembra proti angleški obali ter potopili iz močno zavarovanih konvojev 4 trgovske ladje s skupno 9.000 br. reg. tonami. Ob holandsko-norveški obali je izgubilo angleško letalstvo pri \ ojašku brezpomembnih napadih 5 letal, med njimi tri po obstreljevanju protiletalskega topništva z vojne mornarice. Eno lastno letalo se pogreša. Na finskih bojiščih Helsinki, 20. nov. s. V zadnjih 24 urah so bil j na fronti Karelske ožine odbti krajevni napadi majhnih sovjetskih oddelkov. Na fronti Aunusa obojestransko zasledovanje patrulj. Na fronti v Vzhodni Karel:ji je sovjetski oddele^ poizkušal vdret: v južnem odseku v finske prednje postojan-janke, pa je bil odbit. Severno od tod običajno udejstvovanje patrul. Obletnica smrti ustanovitelja falange Spcsuinske svečanosti po vsej i in v Rimu Madrid. 21. nov. s. V samostanu E~co-riala je bila ob navzočnosti Franca, vseh ministrov, diplomatskega zbora, prvakov stranke, najvišjih civilnih, vojaških in verskih zastopnikov oblasti, zastopnikov fa- lange iz vseh krvjev Španije, oddelkov vojske, vseuOilišrnike milico, sindikalnih orgarizacij in mladinskh organizacij ter zastopstva Fašija in narodno socialistične stranke svečana služba božja v spomin na Josea Antonia de Riviero. Pred verskimi obredi sta Franco in tajnik falange polo-ž la venec na grob ustanovitelja falange. Fa latinisti in ljudstvo je po svečanosti priredilo goreče ovacije Francu, čez dan so ministri in prvaki falang-e držali častno stražo ob grobu mučenika. Obletnica žrtvovanja Josea Antonia de Rivere je bila prcslavljera svečano po vsej Španiji. V Barceloni je bila svečana maša ob navzočnosti vseh zastopnikov oblasti v pokrajini in italijanskih ter nemških zastopnikov. Rim. 20. nov. s. V španski narodni cerkvi hv. Marije jc bila davi opravljena svečana žalna m a'a v spomin ustanovitelja EaJ&fufG Josea Antonia Prime dc Rivere, ki je pred še: rimi leti junaško umrl. V cerkvi jc b i pc5>tavl jen a krt ta, pokrita s špansko nanxl-no zas-tavo in s slavnim prap^j«ro-m fni*iign Svečane mase. ki jo je opravi! m< ns. Ribaš so &e udeležili španski poverjenik poete* Groizarde in poverjenik poslov v Vatikanu Teixidor s celotnim osebjem ohch poslaništev, zastopniki italijanskih o-bcro^eivh s'!, ki so s-c borili v Španiji v ochnešUnd vojni, in .-paniki v Rimu bivajoči cdličivki. la^no službo so imeli oddelki falange pod ncvclj-ntštvom tajnika falange v lra!ij: Pascuoia. Po slu/bi božji je mons. Lauruzica bIagosk> vil v spomin na junaka postavljeno krsto-. Špansko-italijansko prijateljstvo Madrid, 19. nov. s. Italijanski Kr. veleposlanik je snoči prired'1 večerjo v čast španskega zunanjega ministra Jordana. Udeležili so se je visoke osebnosti iz španskih političnih krogov. Nasllstva ameriških vojakov v Afriki Proti domačemu prebivalstvu nastopajo z največjo brutalnostjo in s tem sami izzivajo nerede Tanger, 20. nov. s. Zaradi ogorčenosti prebivlastva v Alžiru in Maroku proti naraščajočemu nasilju severnoameriških okupacijskih oblasti, ki so v nekaterih krajih zaplenili vse rezerve živil, so nastali hudi, a upravičeni neredi Krvavi spopadi so bili med prebivalstvom in četami. Mnogo muslimanov je bilo ubitih. Lastniki mnogih trgovin so svoje obrate zaprli in zbežali, ameriški vojaki so jih pa zasledovali. Ameriški vojaki ne spoštujejo sasc'ne lastnine. Kradejo kjerkoli je mogoče kaj ukrasti. Vse to povzroča skoraj povsod spopade. Doznava se, da so bili v mestu Orleansville ustreljeni muslimani, ki so se drznili zoper sta viti rekviziciji živil, in to na ukaz generala Eisenhovvera. Tanger, 20. nov. Muslimanski begunci, ki so prispeli iz Alžira v Tanger, pripove-j d ti j o jo o zatiralnih ukrepih ameriških okupacijskih oblasti proti domačemu prebival- stvu. Američani grozijo s takojšnjo ustre-litvijo ali v manj hudih primerih s koncentracijskim taboriščem vsakomur, ki se najmanj pregreši proti izdanim naredbam. Vichyjska vlada razkriva cinizem in lažnivost Dar lanovi h Vichy, 20. nov. s. Ministrstvo za informacije je v četrtek zvečer sporočilo- »Alžirski radio je pred kratkim objavi novo izjavo admirala Dar lana, v kateri ta zagotavlja, da prevzema odgovornost za francoske interese v Afriki in sporoča navodila, k; jih je sam dal. Darlan je doslovno izjavil: Kot visoki komisar Francije v Afriki in v skladu z odločbami ameriških oblast;, kakor tudi po načel'h, k; jih je maršal določil, ko je lahko še svobodno izražal svoje mistt. prevzemam obrambo eci r>-stva in suverenosti Franeije.- Francosko ministrstvo za informacije izjavlja slede te Darlanove 7iave: Adni -ral Darlan zopet omenja v tej v javi maršala Peta ina V uri, ko ta nr.slavl.ja na Francoze radijsko poslanico, ki sega vsem v srca in s katero je ponovno postavil na sramotni oder izdajstvo mož v Severni At. riki, k: so se izločil; iz narodne skupnosti. Trditvi, kakršno je izrekel Darlan, bo pripisana važnost, kakršna ji gre,* dodaja izjava francoskega obveščevainei;.* ministrstva ter nato nadaljuje- Admiral Darlan zagotavlja, da izvaja načela, ki jih je do. loči maršal, med tem ko se. kakor je izjavil predsednic Rooseveit, izpuščajo iz ječ komunisti v Alžiru in Maroku, ki so b:l| zaprti zaradi teror stičn h dejanj ter se odpravljajo zakoni, ki se tičejo Zidov v Severni Afriki. Tudi to zagotovilo se bo smatralo tako, kaakor zsluž . Čile ne bo prekinil odnosov s Francijo Santiauo. 20. nov. s. C.lski zunanjj mjnl-nister Fernandez je demantiral odločno vesti iz tujih virov o prekinitvi dplomatsk.h odnosov z vlado v Vichvju. Uspeli manevri španskih čet Madrid. 20. nov, s. Uf*xkM agencija poto* Ca, da š4) m: /ak!jučili vojaflka manevri v IMKiročiu Vulencic. ki so tr.ijali več dni. Manevrov, k' s<> imeli namen, preaifcmiri spo>4'bm.»t -pai^kih čet z.i odpor pn>ti poku.ni izkrcanja, ao >e udefcžMc vse vrste orožja. Veliko šrc\i:(> generalov hi oficirjev §tttba se k- udolc/ilo ve/b. l/:a\!i;i O, tla jc bi! uspeh mancvrtA" zelo zud in ptevael svoje povcljntSfc.o inovto. Pri Gibraltarju ponesrečeno angleško letalo Algnpsims, 21. nov. Pri < i ir>i a ltai ju se je ponesi-ečilo angleško lovsko letni o. ki je p.'.dlo na tla in se razbilo. I\v?iuiki ■ posrećilo lešit:. Os nove evropske kulture Monakuvo. 19. nov. s. V IConakOVU j. i.il i otvorjena zimska sezona društva prijateljske Nemške akademije z jrovomm državnega tajnika GuttniMja, ki je oci tal uspehe lanskega leta pri Udejstvovanju v tujini s pomočjo gledališča, kina in propagande. Guttner je nadaljeval: Solelovanje Italije in Nemčije, je in ostane tudi v duhovnem in kulturnom področju os t*- • -viopski* kulture, teko kakor d;inašnja Italija predstavlja visoko tradicijo antične si «• lozeii'.-ske civilizacije, Nemčija pa je prispevek nemškima elementa k evrop.-ki kulturi. Ko bo ta vojna zaključena, bo prišla ura za sodelovanje vseh n <» ov v ropi za ustvarjanje nove kultu:«.-. Italijanske čestitke argentinskemu predsedniku BuetiOs Aires. 20. nov. s. Ob lo.istneni dnevu pre^ndnika argentinske, repobliko Ramonu Castilla. ki izpolnjuje danes 69, leto, je poveijonik poslov Italije Izročil voščila čt*fu prijateljskega naroda. Ob toj priliki posveča italijanski dnevnik v Euenos Airesu j-Matino dltaliai predsedniku Ca* stillu pezdravni in vcščilr.i riarn-k, v katerem tolmači čustva občudovanja 'n pri-snanja dveh milijonov Italijanov, ki {>!.-bivajo v republiki Argentini. Nemiri v Indijk Bur»'^k(jk% _>n. n< \". s. !'<» \c%uh. ki [>nh.t-jajo iz Indije, sv nadaljujejo bolj kn kili i na*»iln< st i an^le-kih i. Mast i pr« -t i Indijcem, ki zahtevajo n.',.;\ -ni.Nt svoje dr/avc. \f Ki^lkuti ie bilo aretiranih o^vem frsvb, ki so razdcljev*ie pr<;tianj»!e>ko pr<.pau.mtl:ie bro'urc. \' pokraj mi Asam jc b:la nam/cna .skupna c'< ha 49aD0p runi j, pet len |ey 1 ekrožju >lauj»hir in v csi e \ih i _ -.i pokrajini B:har pa mora plačat: kolektivno Ojobo 53..^tK> rupi j. V Ahmadabadu jc b ► aretiranih pet ohe;nskih uradniko-v med demonstracijami. Obsojeni so hr'i v^ak na štiri inci/ece ječe. Nered: so s j pTrpctidi v bližini s::dat p 'aC \ 1'c'avaru. Aretiranih je bilo mnoijjo Indijcev. Tolmač dr/a\*nei»a sveta v pokrajini S d Malani je b:l aretiran poil prttvt/o1, da je kr-.il zaktne o narodni obrambi. Japonski uspehi na Kitajskem &anghaj, 21. nov. s. Med zmagovitimi japonskimi operacijami v kotlini Rumene icke se je Japoncem predalo 15.500 čunj-kinških vojakov. V enem mesecu so Japonci ujeli nad 3.000 soviažnikov, 3.418 jih je pa padlo. Vojni plon obsega 2 skln-disči VDJnih potrebščin. Množijo se tudi de-zerterji v vrstah vojakov, ki vodijo gvcriU sok vojno. Več sto oseb sc je pridružilo nankinskim skupinam. Cung-kinžke sile so utrpele znatne izgrube tudi v odseku Vu hana, kjer Japonci nadaljujejo očiš/evnln akcije. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota. 21. novembra 1»42-XXI Stev. 2f)8 Poročilo Eksc. Graziolija komisar^ okrajnih kapitanatov Ta teden je Visoki Komisar poročal Komisarjem okrajnih kapitanatov Ljubljanske pokrajine. V navzočnost] visokih uradnikov Visokega Komisar!jata so Komisarji podrobno in p<*M>hcj poročali o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na politično. gospodarsku, socialno ter upravno življenje odnosnih področij svoje pristojnosti. Zelo podrobno so obravnavali vprašanja, ki se tičejo delovanja javnih slutb, zdravstvenega položaja, javnih del, šolstva, pomoči v splošnem in prehrane v posebnem. Visoki Komisar je dal točna navodila glede nadaljnjega delovanja In je sporočil navodila za podpore potrebnim. Dal je na razpolago okrajnim Komisarjem potrebna denarna sredstva. Visoki komisar na novem sedežu konzulata Nezavisne Driave Hrvatske Predvčerajšnjim je Visoki komisar po-s^til novi sedež konzulata Nezavisne države Hrvatske, kjer sta ga sprejela višji svetnik dr. Ivank' in novi konzul prof. Balj.o. Visoki komisar jima je tako vrnil poset. ki sta ga naplavila pred dnevi v vladni palači, ter se je z njima prisrčno razgovarjal. Nato si je ogledal lepe nove prostore predstavnika prijateljske in zavezniške države. Pri tej priliki se je Eksc. Giazioli zanimal tudi za dogotovitev del na palaCi Bata. V borbi proti komunizmu je z besedo in dejanji naj agilne jša vaška straža v Stični Ljubljana, 21. nonembra. ~y.c vookrat smo ugotovili. d:i sc naše po-<1c>l !>.k<> !iird*~*vo >ivo o-pr:jemlje h«>-rbenc- gd rr< rk' • man-stičnega pokreta, ki gS predstavljajo /!;!•:• vaške straže. Te vaške straže, k: vraC;i"'r v;!Hanom zo-pet mir in popom, se organizirajo po \>vh vaseh ki so se < v bod v tcror»ticTic strahovlade. Sctlaj so v.i-m' stnazc že talon napredovale, da so SCj k:^<- p reja včerajšnji »Slovenski dom**, r itjlc tu.i; pn pa^andnega boja proti komunizmu, ki - ) mu dosiej zadajale udarce Samo na terenu. K": i dgOA nr na komuirvtlčni letak ki obljublja svi [ini zvestim raj na zemlji, so s:i"ki srrj/:ui: vdali oboren lepak, ki predstavi ja pre&ak skozi znr»Jov:no \>ch fcomu-n:*tičnm rcvi-lncii. Lepak zaključuje z našfodniinr besedami: Tudi mi smo za nov socialni red B>rimo> sc za boljšo bcxi<:čnoM našega kmeta, za bo&jša zaslužek našega delavca m madr. ka. za h1;-j - na h družin! \*vi v.a:h najboljših mox. nad poru-^c-TiimJ cerkvami in razbitimi križi — pa od'očno od-klanjamo; Mi se borimo za narod, ne proti njemu. Zato ne sprejemamo v svoje vrste p-opadHh študentov, robija^ev. dclomrzne-žev_ rtvpariev in morilcev, kakor komunistični partizani. Ne pobijamo Svojega na-n/.la. ampuk 2a ščitimo. Preganjamo samo komunistične tolovaje, ki sc skrivajo po gozdovih m zahrbtno morijo nedolžne ljudi. Vsi na de»lo za len^o hcdfvčnost našega ljudstva! Pravica in Bci* sta z nami! Vaška -tra/a. Stiska vaška straža je tudi raz-obe-s-ila na glasni deski sredi Stične celotno zbirko -' i. vseh Žrtev, ki so jih p-oomorili teroristi. Zanimanje za s-like ic bilo med ljudmi splošno. Povsod je bMo slišati wmo zgražan ic. Oh tako prijem!jivih dokazih s<> rmogi začeli razmišljati, kam vodvjo ko*.:: k. 'A A k t t. i v M mi peč roienl in v Ljubljani bivajoč: sam-.-ki delavec Anton Starič. 38 ietn' v Zg. Tuhinju pri Kamniku rojeni oženjeni mestni voznik Valter H.. 34 letni v Ledeč vasi rojeni me-tni voznik Franc B.. 3v letni v Vopo-lju rojeni delavec Franc C. 29 ietn- v občini Šmarje - Sap rojen; mestn: voznik Jože K., 31 letnj v San pietru pri Gorizji: rojeni poročeni šofer Bruno M.. 35 1eini v Radečah pr-* Zidanem mo?*u rojeni samskj delavec Martin Lukež. 39 let-n v Otavniku pri Škocijanu rojeni samski delavec Jakob Porle. 41 letni v Kočevju rojeni oženjen delavec Alojzij Goršc, 45 letni v Ljubljani rojenj poročeni me-sarskj pomočn Andrej V., 34 letni v Za-ločah rojeni samski delavec Franc Gričar. 59 letni v Jagnjci rojeni kovač delavec Ignacij R. n 22 letni v Hrastovem dolu rojeni samskj mesarsk; vajenec Alojzij Z. Vse obtožence do^ži obtožn:ca. da so se združb; za izvrševanje tatvin, pr. čemer so vršil; tatvine iz krajev, k pripadajo javnim napravam in sluzjo javnemu prometu. Ivan Oblak je obtožen, da je v druž bi treh soobtožen.h mestnih voznikov >-i *reh drugih delavcev odvzel upravi državnih železnic na škodo mestne pl narne 2 glavnega tovornega kolodvora v Ljubljani v juniju n juliju iz odprtih vagonov 7 voz ali 21 ton šlezijskega premoga v vrednosti 6300 lir. Ves premcg je prodal raz-nm zasebnikom. Nadalje, da je s tovornega kolodvora v Šiški vzel z odprtega vagona na sinodo Ivana Zimska 5210 kg bukovih drv v vrednosti 1521 32 lire. Pomagal mu je eden izmed soobtožen h. Oblaka dolži obtožnica tudi, da je v aprilu odvzel za=ebnici Roz; Erženovi z kuhinje uro budilko vredno 140 l-r. Končno pa Se da je skupno z enim soobtožencev odvzel stavbeniku Trčku iz odprtega sklad šča 3 vozičke stavbnega lesa in julija na glavnem kolodvoru iz odprtega vagona okoli 30 kg krompirja v vrednosti 50 lir. Anton Starič je obtožen, da je junija vzel na glavnem kolodvoru na škodo Marije Tršanove. trgovke na Kongresnem trgu 2200 kg premoga kosovca v vrodnost: 600 1 r; da je sodeloval z Oblakom pri tatvini premoga na škodo mestne plinarne: da je julija vzel ;z odprtega vagona v družbi je enega storilca 1210 kg bukovih drv vrednosti 600 1 r na škoda Friderika Aleksiindra; da je v družbi s trem. soob-toženci jui;ja vzel na glavnem kolodvoru na škodo mestnega vodovoda 3 do 4.500 kg premoga orehovca neugotovljene vrednosti. Valter H. je obtožen, da je pomagal kot voznik Oblaka, razen tega pa da je skupno z Jak. Porletom vzel na glavnem kolodvoru na škodo mestne pisarne okoli 4 tone šlezijskega premoga v vrednosti 1200 lir. J. Porie je razen sostorilstva pri omenjen: tatvin obtožen tudi. da je vzel iz odprtega vagona 25 kg krompirja v vrednosti 50 lir. Istega dne je vzel krompir Franc Gričar in s cer okoli 70 kg v vrednosti 140 lir. Ostali obtožene,' so obtoženi, da so pomagali v gornj h primer.h ukradeni premog in drva bodisi prevažat al! nakladati. Večina je zagrešila najmanj eno zločinstvo po 316 kz. Obtožene? so večino oćitan h j m kaznivih dejanj priznali že v preiskavi, zlasti Oblak in Starič. Bolj trdovratni so b:ii mestni vozniki. Podobno so se zgovarjaLj tudi na včerajšnji razprav. Najbolj odkritosrčen je bil še Oblak, ki je-priznal svoje grehe :n povedal, koljko so bili soudeleženi tudi drugi, ki so delno tajili. Pr znal je brez ovinkov, da je odvzel 7 voz premoga na škodo mestne pl narne. zanikal je le. da bi bil ukradel toliko drv in stavbnega lasa kot je navajala obtožnica. Starič je v vseli primerih omejeval svojo krivdo, deloma pa tudi zanikal. Od voznikov sta dva delno priznavala, tretji pa je vsako udeležbo tajil. Tudi ostal, obtoženci so večinoma zanikal; krivdo. Ponovno zaslišana Oblak in Starič sta potrdila, da so se zmenili za krajo, kadar bo nanesla priložnost. Od iz-kupčka za prodani premog in drva »o dobili vsj vsak svoj delež. Zasliševanje obtožencev je trajalo do 11.15. Po kratkem odmoru je predsednik začel zasliševati priče. Do prekinitve razprave ob 13. so bil; zaslišani pol. uradnik Ivan Merhar, Ana Podborškova, žel. uradnik Cir 1 Miculnič. Anton Pcdboršek. nadzornik mestne pristave Jakob Ga -Alojzij Mramor, delavec Viktor Koc-janč'č. hišnik Fel;.ks Šibenik, voznik Pavel Turk in Karel Kovač. Več na prič je potrdila razne navedbe obtožnice in obremenjevala obtožence. Popoldne se je razprava nadaljevala ob 16. Zaslišanh je bilo še nekaj prič. mod njimi tud trošarinski preglednik Josip Sever. Nekaj zpovedi je b'ilo pročitanih. Mestna občina je dobila veliko ukradenega premoga vrnjenega. Kazensk: list, beležijo, da so bili že večkrat kaznovani Oblak. Starč. Lukež. Porle. Gorše n Gričar« Vsi ostal še niso b li kaznovani. Okoli 17. ure je bilo dokazno postopa:, ie k učeno. Državni tožlee je v krati govoru vztrajal pr obtožbi v celoti, poudarjajoč, da je preiskava razsvetlila ic del tatvin, nekaj pa jih sploh ni bilo mogoče usotnv ti. Zagovorn ki so vs: pled-rali za čim milejše kazni ozreraa za oprostitve. Ob 18. je bila razprava saklju. čena. Predsednik je razglasi] sklep senatat da bo so položaja.: na trgu. zida le na pesek: najprej je treba zvedeti, kaj je naprodaj na trgu in ali je mogoče že v soboto nakupiti surovine za kuharsko ^produkcijo c v prihodnjih dneh. Zato re ne smemo čuditi, če prihajajo gospodinje cb sobotah skoraj celo uro prej na trg kakor ob drugih dneh. Nekatere celo prebite branjevce, ki so sicer vajeni zgodaj vstajati. Branjevci bi zdaj že potrebovali luč, če bi n?j hodili tako zgedaj na trg, kajti nekatere gospodinje p: iča-kujejo, da bo že ob 7. lepo razstavljeno vse blago na stojnicah stalnih prodajalcev, čeprav branjevci prodajajo v splošnem : enotno blago . to sc piavi. založeni so navadno vsi s tisto..vi sto blaga, ki je največ, in posamezni prodajalci drugih živil splch ne picdajajo. gospodinji vendar kaže. da sc ustavi piri več prodajalcih. Nekateri imajo blago, ki bi ga gospodinja rada kupila, ko M vedela, da je naprodaj. Seveda pa tudi vse gcsA;od:nje ne poznajo nekate: ih eksotičnih pridelkov ter so niti ne pczaniniajo. kako se imenujejo. Tak..» bi bilo treba še vedno opozarjati na topi-nambur. ki ga je letos zraslo mnogo n«i naši zemlji, tako da g<* menda ne bo niti treba uvažati. Manj znane so »batate . ki .lih na ti gu imenujejo kdove zakaj »ameriški krompir-. To so veliki gomolji tropič-ne rastline, ki nima njč skupnega s krompirjem, ne smemo pa ga tudi zamenjavati s stakijem . Baje so zelo sladki in dobi i pečeni brez vsake« zabele. Zato kaže. da se gospodinja pozanima pri branjevcih tudi za blaga, ki ga ne .pozna ter povpraša po kuharskem receptu. Na stojnicah branjevcev je danes še prevladovala cvetača. raren čebule, česna in lepega rdečega kovenja. Dohro so bili branjevci tudi založeni s eitionami. oranžami, suhimi smekvami in precej je naprodaj tu in tam orehov, ki so se malo pocenili. Na zelenjadnem trgu so gospodinje najbolj ustavljale pii prodajalkah lepih zelj-natih glav. Zelja je bilo danes sicer šgli vzimiti. zato dovažajo toliko tega blaga na trg. Kupca zamika tako lepo blago, čeprav ga ni nameraval kupiti. Naprodaj je tak > debel peteršilj kakor karenje ah hren. Vse blago je lepo oprano, kakor da je na razstavi. Prav tako.je bilo naprodaj mnogo lepe zelene. Zdaj bi se naj gespodinje še pozanimale za manj znam- recept;1, kakšne jedi se še dado pripravljati iz peteršilja in zelene. Gespodinje cbž.iluj«\io. da ne bo več dolgo toliko lepe špinače kakor zdaj. ko se gospodinje tudi ne pritožujejo, da bi bila predraga, škoda bi bila, č* bi se je ne privoščili, dokler je še čas. Tudi motovika ne bo vv.J toliko, čim bo zapad< sneg ali ko bo zemlja zajela bolj zmrzo-vati. če hi naši zelen jadar ji zalagali trg cA) vseh tržnih dneh pred zimo tako dobi o kakor so ga danes, bi morali biti zadovoljni z njimi. Zdaj se pa gospodinje ob vsakem tržnem dnevu boje. da je zadnji pred snegom in da prihodnjič trg ne bo mog biti več tako dobro založen. Naši zelenja-darji poskrbe včasih tudi še za kakšen poalastek, ki sicer nima večjega pomena za prehiano. a blago na trgu je bolj pestro. Tako je naprodaj rdeča redkvica kakor spomladi. V splošnem pa na zelenjadnem trgu zdaj še ni nobene bistvene spremembe. Davi je nekaj gospodinj čakalo ob prostoru prodajalcev gob. Zanimanje za gcb<1 je še vedno veliko, toda nabiralcev je vedno manj, zato tudi ne zalagajo več tako trga. Pozneje jc menda bilo naprodaj nekaj gob. Radio LJubljana NEDELJA, 1?. NOVEMBRA 1942-NNI. 8.0t>: Napoved časa . — Poročila v :* ianščini. — 8.15: Koncert organista Amalija Pardinija. 11.00: Prenos pete maše z Bazilike Presv. Oznanenja v FiFrenzi. 12k Razlaga Evangelja v italijanščini (O. G. B. Marino. 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. G. Sekovan č). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13. ?Capoved časa. — Poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20 Igrale pred mikrofonom. 13.40: Godaln; orkesl . ved: dirigent Spaggiari. 14.00: Poročila v i.anšč ni. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec. — Slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Hribar C ta: Izobrazba kmečke gospod i i je — predavanje v slovenščini. 17.35: Pisana glasba. 19.30: Poreč la v slovenščini. 19.45Simfonična glasba. 20.00: Napoved časa. — Poročila v italj janščin:. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. — 20.45-F.lmško glasbo jzvaja orkester pesmi, vodj dirigent Angelini. 21.15: Predavanje v slovenščini. 21.25. Koncert pianista Bojana Adamiča 22.00: Koncert klasične italijanske glasbe. 22.45: Poročila v j tal janščinl. PONEDELJEK. 23. NOVEMBRA 1942 7.30: Lahka gk.sba 8.: Napoved časa — Poročila v italijanščini. 12.20. Plošče. 12.30: PoTcčila v italijanščini. 12.45: Operetna glasba. 13.: Napoved časa — Poročila v italijanšč.ni. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstvi Oborožen h Sil v slovenščini. 13.25: Orkestralna glasba. 14.: Poro-čila v italijanščini. 14 15: Korceit R skecra oi"cestra. vod; dirigent D. M. fiija-nec — Glasba za godalni orkester. 14.45: Operna glasba. 15.: Poročila v slovenščini. 17.: Poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Konceit Kmečkega tria. 17.35: Konceit violinista Enrica Romar ija. 18.: Prenos iz Unionske dvorane v Ljubljani: Simfonični konceit voui di-ligent D. M. šijanec. 19.30: Pcročila v slo. načini. 19.45: Pesmi in napevi. 20 . Na- poved časa — Poročila v Italija*? Sčini. 20.20: Komentar dr.evn.h dogodkov v slovenščini. 20.30: Vv'iiške pesmi. 20.45: Sun-fonično-vekalni koncert vodi dirigent Si-monetto. 21.50: Skupino madrigalistov Citta di Milano ••>.: oo— nt L C ist e-lazzi. 22 10: Predavanje v slov.ti •.. 22 10: Novi orkester vodi dirigent Fr^gna. 22.45: Poročila v 'talijanščini. K O I. K 1> A R DANES: Sobota. 21. novembra: Darovn- nje Device Mariie JUTRI: Nedelja. 22. novembra: Cecilija O A V A š N ? K P K I II K I> I T \ I: KINO MATICA : Dv< KINO SLOGA: Usodni spor KINO UNION; Sanjava i KINO MOSTE: IVnelko in M ■ ' i sanj RAZSTAVA ŠTIRIH MLADIH UMETNIKOV V JAKOPIČEVEM PAVU rONTJ odprta nepretrgoma od 10. do 17. PRIREDITVE V N l\ PEL JO KINEMATOGRAFI NESPREMENJEN«) VODSTVO PO UMETNIŠKI RAZSTAVI četvorice slovenskih likovnih umetnikov ob H. dop. v Jakopičevem paviljonu. Vodi prof. Ivan Vavpotič D K t. \ \\ N F L K K A K V E DANES IN JUTRI: Mi. Sušnik. Marijin tig 5. Di-ii-Kliinjšick Dim, Cesta Arirl** Rea t in Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31 NEDELJSKO DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO bo Opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do S. ure zjutraj n ustni Bdravnlk dr. G\ak> Debelak. Rlei-uvhova cesta 02. Življenjski praznik dr. A. Kuharja Ljubljana. 21. novembra Naš.i Javnost se s toplimi čustvi spominja lepega življenjskega pravnika dr. Andreja Kuharja. 80-letniee moža, ki \\ va splošno spoštovanje kot pravnik In £kV> vek. Zdi se, da ze njegova lepa možata glava izraža plemenitost in značajnost moža. Dr. Andrej Kuhar je eden itebrOV nase najboljše Inteligence in zato se še tem bolj veselimo, da je dočakal tako visoko itS« i ost duševno in telesno še izredno čil. Nemalo je pa€ k temu pripomogla njegova, marljivost, vztrajnost in žilavost. Jubilant se je rodil v Ravnah pri Tuhinju. Izšel je iz kmečkega rodu kakor toliko naših najboljših mož. Ko je končal ljudsko šolo v Kamniku, so Je lel solat v Ljubljano. Izkusil je življenje dijaka, ki je prepuščen v glavnem sam sebi; preživljati k*' je moral z lasti uk<-i jami. Tudi med p:;u -nimi študijami na Dunaju jc bi! instruktor in vzgojitelj. — Službo je nastopil po končanih študijah najprej kot koneipien: v pisarni notarja Plantana v Stični. Služb V je še v drugih krajih, dokler se ni preseUl v Ljubljano. L. 1900 je prevzel notariat v Žužemberku. Kot drbiega notarja so grn čislali tudi v Trebnjem in Litiji. Kakor na deželi, si je dr. Kuhar prid .bil v Ljubljani kmalu velik Ugled, ko M jc preselil sem. Spoštovali so ga vedno njegovi poklicni tovariši ter pravniki. Dolga leta je že predsednik Notarske zbornice. Dr. Kuhar ne pozna počitka tudi Kdaj; še vedno je delaven in gleda vedro v prihodnost. Upamo, da bo ostal še dolgo tako zdrav tet mu želimo, naj bi obhajal še mnogo lepih življenjskih pinznikov. Športni pregled Jutri na Stadionu: Mars—Dcpolavoro tobač. tovarne Kljub nevšečnostim zadnje nedelje se je vodstvo Dopolavot a tobačno tovarne odločilo, da izvede svoj pivi pokalni turni'* do Konca. V nedeljo sta M kvalificirala za tekmo za zmagovalni pokal Mars in Dopo-lavoio tob. tovarna. Mars je prnnagal Zah-jak L>:0. Dopolavoro pa kombinirano onaj-storico Ljubljane in Maisa 2:1. Tako bosta jutri Igrali tekmo za zmago Marsova in Dopolavorova enajstoi lca. med tem ko b*k-me za tolažilni pokal ne bo. Žabjak je namreč izjavil, da se umika, ker čuti premalo moči. Vodstvo Dopolavora tobačne tovarne se je zato odločilo, da prizna ozi-Toma ponudi tolažilni pokal bn z tekme SK Ljubljani. Tekma med Marsom in Dopolavorom tob. tovarne se bo začela ot> 14.30. Sodil jo bo g. Makovec. Mars je sicer favorit, vendar mu bo enajstorica Dopolavora po zadnji tekmi 10008 nudila dovolj odpora, da bo zanimiva. 55 letnica gledališkega požara Spomi.nl na nekdanje stanovsko, kasneje deželna gledališče ob Kongresnem trgu Ko sem dijaček 15 let pritekel \?, Spod. Šiške na Frančiškanski most v Ljubljani — bilo je 18. februarja 18>>7. leta okoli s*8. zjutraj sem prestrašen ohrtal. Tam na -desni strani ob Ljubljanici se je dvigal črn dim v čudnih koran iz gledališča brez strehe: ponoči je bilo gledališče pogorelo. Do Špodnješišenake šole še ni bila dcr;oela vest o nesreči, zato sem strmel na žalostno pogorišče in srce mi je zajela globoka tuga. Skoro bi bil zamudil 8. uro. ko se je na siari gimnaziji na sedanjem Vodnikovem trgu začel pcuk. in vse dopoldne so me metili spomini: saj sem v pogorelem gledališču prvič užival dramatsko umetnost! O ljubi Bog, kolika in kako vztrajna ljubezen se je bila potem vnela v mojem srcu. ljubezen strastna in neomahljiva. z leti naraščajoča in zmerom "~>c!j me osrečujoča, ljubezen, ki me je vsega napolni- "»» K' ml je pi inesla neštevilo srečnih ur. pa tudi toliko žalc-sti, jeze. ponižanja, najhujših bridkosti in tienctk^v globok? ofrnp- 'nesli! Tam, v pogorelem gledališču se je " zame začelo vse tisto krasno in ostudno, vse tisto sladko in grenko, ki me Je usodno spremljalo vse življenje :n me spremlja Se dandanes. . . Ivan Stbovete, železniški strojevodja, že dolga leta blagopokojen inteligenten mož, takrat še mlad. zmerom v/srledno negovan in korektno cblečen. me je pivi zvabi', v gledališče. V Krakovski ulici sem stanoval, dospevši 1. 1SS3 z rojstn;ga Sluđene- | Iu.-. » v 4. osnovni razred na Zoisovem grabr.u. In takoj prvo zimo me jc Sibovec vzel s seboj k Laubejevi tiagediji >Graf 5sscx~. k nemški piedstavi. Saj me je cll cče že na Igu posebej poučeval v nemščini, in spominjam se. da sem znal nc te nemško že gladko čitati in pisaJ. temveč sem vs^k dan z očetom vštric korakal v krogu po sobi in glasno nemški govoril: ponavljal naučeno nemško berilo. Tako sem nemško žaloigro. prvo v življenju, takrat v šibovčevi diužbi morda vsaj napol razumel. Gotovo mi je bila zelo všeč. zakaj še sem šel ž njim k Ticmš'; m predstavam, in neoozabna mi je Straussova opereta, iz katere mi je ostala melodija o grofici Melaniji. ki je s simpatijo sanjarila >nur fiir Natur . . . unter Baumen sussc3 Traumen*. zasidrana v duši tako živo. da jo rad prepevam še dandanes . . . A tudi k slovenskim predstavam me je šibovec zvabil, toda ne vem več. katera igra jc bila prva. ki sem 30 videl in slišal v slovenščini, živo se -spominjam igrokaza s petjem in plesom v štirih dejanjih: Baron Trenk. Spisal hrvatski J. S. Tomić, poslove- nil Josip Gccelj (Kocelj), tedanji glavn: igralec in režiser. Iz vse tc. takrat zame divne drame sem obdržal v spominu le par tienolk.v: pi b:cr z Danilom v naslovni ulagi. ko je B svojim pribočnikom za grajskim zidom jezdaiil na nevidnih konjih. Saj kenj -pl:': nista imela, a sta vendar tako imenitno ceealn, nc dvigala in vrtela, kakor bi .-^s sedeln v sedlih in krotila svoja arabca. Pi adstava pr. je bila 14 aprila 1^84! S tem večer cm moram računati kot :: začetkom vsega nadaljnega svojega gleda- Pškega dcžlvljanja. Nato sem še videl M- Vilharjevo izvirno spevoigro v treh dejanjih. Jarrsko Ivanko s Schanticvo godbo. S. II. MoBentnalovo dramo »Na Osojah ^ in dramo »Stari kor-poral« ter troje burk -Srce je prikrila . »Nemški ne znajo« in »Damoklejsv meč To pa je bilo, ko sem nrvešolec hodil na gimnazije. In kot dijak s°m hodil poslej le Še na dijaško stojišče, s SIbovcem sva šla vrelej na galerijo. Tista galerija je bila izvrstna, saj ie imela obilo amfiteatralno postavljenih klopi, da je gledalec Jahko kjerkoli sedel in prav debro videl na oder. Dijaško stojišče pa je bilo na desni in levi s.rani ob parternih sedežih. Zdi se mi, da je pohajalo tja tudi nedijaško moško občinstvo. Vsekakor mi je bilo dijaško stojišče ljubše, ker sem se lahko kot slok fantič pririnil prav do ograje pred orkestrom ter sem iz največje bližine gledal .gralco, pa opazoval glasbenike z dirigentom. Iz 1. 1886 se spominjam še cloven^ke predstave Lefontove drame »Trnje in lavor . ki je name napravila tako silen vi da sem jo šel pozneje znova gledat z Borštnike.m v glavni ulogi. Nato sem v?del cesk > Tvlcvo dramo v petih dejanjih Požii.;:-č' va hči-, v kateri je debutirala Avgust Gostičeva. kasneie cmožena Danilova, pa Schillerjevo ■ Kovarstvo in ljubeaene. Morda sem videl še druge predstave, 1:1 se jih ne spominjam, a prav dobro pomnim Be slovensko premiero 18. novem01 a 18S6. Mihaela Batuckega veseloigre »Težke ribe . Da je študent Jože Debevcc poslovenil Ao igro iz poljščine, mi je takrat shr*o imponiralo. L. 1887. sem pač gledal še Gogoljev \ \ Revizorja« v Z. Veselovem prevedu tev Sfl ob njem posebno dobro zabaval rr končno poslušal Iv. Zajčevo opereto »Mesočnica« s Fr. Gerblčem ket dirigentom. Niti tri tedne nato je gledališče pogo 1 . in nikoli več nisem bil v njegovi < oka j obširni, čisto prazni, z ničimer Okrašeni, šupi podobni veži. iz katero smo se tolikokrat s komolci in koleni pririnili na dijaško stojišče ali pa s strani ro stopnicaji udobno dirkali na prazno galerijo. Oh, lepo in ogromno se mi je zdelo to gledališče! Pri vsaki slovenski preistavi je bilo nabito polno veselega in navdušenega občinstva po pritličnih sedežih, po balkonih in razsežnih galerijah z udobnimi klopmi, zlasti pa hrupno zadovoljnega in vztrajno plcskajočega dijaštva vajenštva dOCaJ I napolnjeno, po balkonih se je pojavil« 1? redka peščica gledalcev, še manjš 1 na «3.-jaških stojiščih, po galerijah pa je zevala navadne - zlasti če niso pS. Falchi r. Orkester sestavlja okoli 60 izvrstnih godbenikov, ki jih vodi maestro Graci-jan Muzzi. Zagotovljeno je sodelovanje slo-večih maestrov in solistov. — Nagrada 20.000 lir ca najboljši oltarni načrt Italijanska Kr. akademije Objavila razglas nagradnega natečaja 20 tisoč lir. Nagrada je namenjena tvorcu najboljšega arhitektonskega načrta za oltar sv. Katarine S enske. ki je skup"o S sv. Frančiškom varuhinja Italije. Oltar pride na desno stran velike dvorane Angelske Marije v Rimu. Nagrada bo izročena dne 21. aprila 1943. — Seznam izvoznikov povrtninc in sadja. Nacionalni fašistični zavod za zunanjo trgovino v Rimu opozarja izvoznik*:' povrtninc in sadja, da je treba predložit: prošnje glede še radaljnjega vpisa v seznam izvoznikov do 31. decembra. Ta rok ne bo več podaljšan. Prošnje, ki bodo prispele po tem roku. se bodo smatrale, ko da niso bile predložene. — Obvezna delovna služba madžarskih ž;dov V zadnji seji madžarskega mimstr-skega sveta je bil na predlog obrambnega ministra sprejet sklep, ki se na-aša na obvezno delo madžarskih 2idov. Po tem sklepu morajo opravljati obvezno delovno službo vsi židje od 18. do 48. leta. ki se morejo javiti pri pristojnih uradih svojega okraja. — Italijinski umetnici na Finskem V Turku se je zaključila turneja italijanskih umetnic sopranstke Jolande Di Patria in pianistke Marte De Concilis. ki sta priredili pod pokroviteljstvom Italijanskega kulturnega zavoda in društva »Dante Alighieri^ sedem ko~certov. Finsko kulturno občinstvo je sprejelo obe odlični umetnici, ki sta izvajr.ll predvsem italijanske ter finske LlUBLDANSKi KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih v kinu Matici in Unionu: ob '.»16. in ';18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh kinematografih: oh 10., "'jM., in »*18. uril hI.NO MATICA TKI-F.F. »2-41 Delo najvišje kvalitete! Dve siroti Fariško podzemlje 18. stoletja! Alida Vatli, Maria Denis, Robert o Villa KINO 1MON TEL K F. 22-21 Uresničil se je sen mlade najdenke Elizabete . .. Sanjava princesa Antonio Centa, Irasclla Dillian aJLNO SLOliA TFLFf*. 27-30 Film dramatičnih motivov je Pot vrnitve v glavni vlogi zopet (ivula Csortos. poznan iz filma »etmea«, Klari folna\ in Maria Mr/t-v I skladbe, z velikim navdušenjem. Kritiki prestolniOnih ter pokrajinskih dnevn kc-v so zelo pohvalno in toplo ocen.li njuno imictnost. — Sneg v pokrajini Art-zzo. Iz Arezza poročajo: Po lepem sončnem dnevu jc po številnih naselbinah pokrajire Arezzo zapadel sneg. Gorski predeli so vsi pobeljeni s snegom. Zaradi mrzlega vetra je zavladala v omenjeni rokrajini že precej huda zima. — Lepa ge-sta italijanskega dnevnika. Iz Barija poročajo: Ob 20Ietn!ci Pohoda na R ni je napravila uprava dnevnika *La Gazzetta de! Me*;zogiorno« lepo gesto s tem, da je izplačala vsakemu uredniku ter vsakomur od ostalega osebja posebno nagrado v znesku ene mesečne plače Tudi tiskalniško delavstvo je bilo deležno nagrade v iznosu ene mesečne plače. Razen tega so prejeli uredniki ter ostali usluž-benc- še po 100 lit nagrade za vsakega otroka. — Smrt 971etn;*ga garibaldinca \ M - la-u je umri garibaiuinee Franc Nieiv. Kot 16-Ieten mladenič je pobegnil z avstrijskega področja, di se priključi Garibald . je vi osvobodilni vojski. Niero je bil do zadnjega čil in čvrst. Prav rad je pripovedoval o zan mivih doživljajih iz Garibaldi-jevih časov :n hoje v — Razstava vojnega slikarstva V uv;>-ranah nemške nacionalne ga'erije v Berlinu v slavrem Lustgartnu je razmeščenih okoli 590 umetnin mladih in najmlajših italijanskih likovnih umetn?kov-bojev-nikov. lanjencev in vomih pahabl encev. Umetrine prikazu ejo sA ko vi te vtiake o vojnih doživljaj h na rajraz! čnejših bojiščih od obširnih ruskih poljan da nepregledni afriških puščav, od valujočega Sredozemskega morj3 do nemirnih oceanov. Razstavo označujejo kot »razstavo s voze-len h . Razstava bo prenesena tudi na Du-raj ter Monakovo. Razstavljena deki navdaja duh epike, ki se odraža v k»epko podanih vojnih prizorih na kopnem, na morju in v zraku. KINO MOSTE Zadnja prilika se vam nudi za ogled velikega dela Pepefka GiggH, Roaano Brazzi v filmu nepozabnih melodij Melodije iz sanj Predprodaja v nedeljo od 10.o0 dalje Delavnik 16.30. nedelja 13.S0, 1S.30 — .Tanko Kač. znan; avtor romanov "Grunt in »Moloh« ter črtic -n satir »Pisane zgodbe-. Mod padarji in zdravniki« 'td. je nap:sa] novo izredno lepo in globoko zajeto pripovedno delo. povest »Na no-vjnah«. k (zide med letšnjinv knjigami Vodnikove drožbe. \Ta to pomembno novost v slovenski izvirni leposlovni tvorb-opozarjamo vse ljubitelje naše literature in prijatelje krepkega, zrazftega peresa, priljubljenega pisatelja Janka Kača' Naroči e se nemudoma na knjižni dar Vodnikove družbe! — Diplomiral] so na pravni fakulteti ljubljanske univerze gdč Jelenič Dušana iz Top'.ič'c ter gg Šimenc Tone iz Zg. Brnika in Barovič Rudolf iz Sevn ce. Čestitamo. GLEDALIŠČE DKVMA Sobota. 21. novembia: ob 16.: Oče na^š. izven Nedelja. 22. novembra: ob 10.30 SneguljcVi. Mladinska predstava Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 35. Deseti brat. Izven. Ponedeljek. 23. novembra: Zaprto. OPEKA Sobota. 21. novembra: ob 16.: Slepa mis Krstna predstava. Red Fremierski. Medelja. 22. novembra: ob 15.: .Slepa mi*. Opereta. Izven. Cene od 24 hr navzdoi Ponedeljek. 23. novembra: Zaprto. IZ LJUBLJANE —Ij Malo topleje. Včeraj je bilo skoro ves dan pretežno oblačno, prot: večeru sc se pa oblaki malo razredčili n zdelo se je, da se bo zopet zjasmo. Vendar je bio oblačno tudi ponoči, zato se n posebno ohladilo, tako da je znašala današnja m -nimalna temperatura 2.4U. Včeraj je znašala maksianalna temperatura 5.2°. Se vedno je nezanesljivo, kakšno vreme se nam obeta. Nekateri zopet napovedujejo sneg. Verjetno je tudi. da bo kmalu začelo snežiti, vendar so to le domneve Prav tako bi smeli domnevati, da bo j utr; lepo vreme aLi da bo prevladoval jug. —lj Pomemben dorodek v koncertnem življenju Ljubljane. V ponedeljek 23. t. m. bo zopet pomemben dogodek v koncertnem življenju našega mesta. Sinfonični orkester, ki ga sestavljajo člani ljubljanskega radijskega in opernega orkestra, bo izvajal pod vodstvom dirigenta D. M. sijanca svoj drugi letošnji sinfonični kocert z izredno pomembnim sporedom, ki obsega Beethovnovo Tretjo einfonijo, Cherubinije-vo uverturo Anakreon in Smetanovo pesnitev Iz češkin logov in gajev. Po zaslugi naših požrtvovalnih in za plemenito nalogo vnetih orkestrskih članov bomo imeli letos izredno bogato sinfonično koncertno sezono, ki nam bo dala vpogled v sinfo-nična čela raznih literatur, s posobn.ni poudarkom tudi na domača dela. Občinstvo prosimo, da zasede par minut pred 18. ura koncertno dvorano, da bo tako mogoč toč en začetek ob 18. uri in tudi pravočasen konec ob 19.15. Koncert se bo vriii v veliki unionski dvorani in so vstopnic" za njega v predpiodaji v Knjigarni Glasbene Matice. — lj Vodstvo po umetnoMn: razstav*. SI kar g. Ivan Vavpotič bo imel v nedehe ob 11. ur; vodstvo po razstavi četvorice umetnikov^ Zdenka Kahna. Kregar.ia Omcrse :n Putriha v Jakopčevem paviljonu. Razstava je v našem kulturnem življenju vzbudila mnogo pozornosti. Opozarjamo cenjeno občinstvo nri kupuje in naroča umetnine nai.h umetn kov direktno od umetnikov sc.mh na raz lavi ne pa pri razlita h prekupčevalcih. Izvajanja g profesorja Vavpotiča bedo privabila gotovo mnogo občinstva, tud; ongfa. ki si jo razstavo že ogledalo. —Ij Krmilno pes>, rumeno korenje ;n repo za ribanje prodajb Gospodarska zve-za V svojem sklad ;č V Mastrovi ule IL 10 in na me?ar-kih stojnicah na Por carjevem trgu pij Ocvrku, —Jj Premjrmi kinematograf Matica. l"ni"n in Slo»a opozarjajo cbčn^tvo. da bodo od nedeije dne 2?. t. m. dalje ami - neje ob 10.30 uri dopoldne namesto ob io. ur: ostale predstave ostanejo nespieme- njeno ob 13.90, 15.30 in 17.30 uri —lj Čevljarske mojstre \r Ljubljane 'n hl/nje okolifc obveSčamo. dn morajo dob,-ti na obrtniške bone še nadaljnjo enako kol člno sukanca, gcakof >x> }o prejeli nakazano ob prv; razdelitvi. Križanka Besede pomenijo Yodor:i\m>: l enoženstven. 9. naglas. 16. pokrajina v Piednji Aziji 17. upanje, žensko ime, 18. kovbojska vi v. 19. oče. 20. rase na glavi. 21, domače živali. 22. osnova oporišče, 23. svetopisemska oseoa. 21, veznik. 25. snažilno sredstvo, 26. časovne enote, 27. <'el pohištva, 28. eviopska teka. 29. parno. -^0. utežna enota 31. glasbeno delo. 33. zemljepisni pojem 31. lahko Izhlape-vajoča snov. 35. kratica za kraljevi. 36. glasbeno znamenje. 37. proizvod vrenja, razburkanosti, miljenja. 38. riba. 39 število. tO. mesto ob Adiži. 41. slovenska reka, 42 nebesno telo tmnož.i. 43 lunina faza. U proučevale! romanske kulture in jezikov, io. tropska bolezen. Navpično: 1. bogataš. 2. pristanišče v Afiiki. 3. oblika osebnega zaimka, 4. oseo-ni zaimek, 5. elektroda. 6. množica, velika količina. 7. okrajšano moško ime. 8. predlog, 9. planota, ravnina v visokih gorah. 10. rodovitni otok v puščavi. 11. krati' a za ameriško državo. 12. predlog, 13. popust, 14. glej 34. vodoravno. 15. pokra- jina v Italiji. 21. gozuni plod, ki rase pO dežju. 22. pomanjkanje 23 bog ljubezni. 25. iklovsko žensko ime. 26 tinta, tičtv-nik. 27. šop slame, trave 28 frčim, plavam po zraku, 29. zbor starejših mož. 30. francoska pisateljica. 32. igra z žogo, .sport. 33. kralj n lat.>. 34 okrajšano tuje žensko me. 35. konec, naselbina. 37. predlog. 3S. gora v Posavju. 39. gori U sredi okna. 43. tuja kratica v naslovih za gospod. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: i. paralelogram, 11. spona, 16. abonent. 17 -u-akoper. 19 retina, 20. tlakovati. 22 asa. 23 črič k. 2"» teleti, 27. bicikel. 28 Rus. 29 noz. 30 n 32 oni 33. očit. 35 stvar, 37. len 31» okajen, 40 ij. 41 Eva. 43. acacia 14 s:v. io Snežnik. Navpično,- i. parabola, 2 Abeslnec, 3. rotacija. 4. Ani. 5 LenČka, 6 Enare, 7 lt, 8 galerija. 8 AS K. 10 mrož, 11 skalovje, 12 poteza. 13 opit. 14 ne. 15. ara. 18. Aven. tin. 20 tč. 21 akuten. 24. Ilok. 26. in. 31. Izak. 34. čas, 36 Ren. 38. ic, 39. oa. 42 vi. Iz o^raiine Trieste — Zvezni tajn«k G Spangaro si je ogledal v spremstvu predsednika glavnih skladišč triestirske pnstuni^ke naprave Zvezm ta.n k si je ob tem obisku razgovarjal s piistaniškimi delavci Ob zaključku obiska mu je izročil nec. svetnik Perusino znesek 5000 lir. ki jih je zbralo pristaniško uredništvo ter delavstvo v zahvalo za nedavne koiistne ukiepe v korist vsem pristanišK m uslužbencem. Znesek 5000 tir bo razdelil Zvezni tajrik po želj' pristaniškega usluž-benstva v prid družinam, katerih očetje so pod orožjem. — '/»ato por<>ko sta praznovala v Trteetu zakonca Adolf Osbat in njegova žena Jo-sipina Spominska maša je bila v cerkvi sv. Antona novega. — Doprsni kip v spomin kapitana A. ZanoHe. tfa obletnico junaške smrti kapitana Arturja Zanolle je bil odkrit v preddvor;^! frfističnega doma pristaniškega delavca doprsni kip vrlega junaka. Prisrčnemu slavju so pr sostvovali polee svojcev padlesra kaptona Zvezni tajnik, obči -*ski prefektovni komisar ter pristaniški povel nik. Doprsni kip je umetn ško delo triesUnskega kiparja Adara Plismerja, — Izbrane cerkvene skladbe v roianski cerkvi v nedeljo 22. t. m. na god. sv Cecilije bodo izvajali v roianski župni cerkvi v Trteatu izbrane cerkvene skladbe solisti . P5x Romanam: Sopra'istka Pina Bergot In baritoniat G Capuzzt bosta odpela izbrane skladbe Verdija dni so umrli v Triestu 77-Ietna Marija Zadnik. 69 letri Miklavž Ravosi. 681etna Uršula Tav-eer-Vatovec. 811etni Ivan Zivic. 64-letn: Franc Bo*"ifae:c. 71 letni Jakob Kovac'c in CGlc-tni Jakob Pojani. — poročili so »c v Triestu pek Lino Ca-pelan in trgovska nameščenka Silvana Fonda, zasebnik Leopold Buda in kartoteh-n čarka Ines Trevisan. delavec Herrik Požar ir, jrospodinja Roza Aric. — slikar**«** razstava v dvorani Jerco. Triestinsko likovno umetnost ljub občinstvo si z živim zan man iem ogleduje umetnine, ki jih je raz5»tavil v dvorani Jerco z.-ani triestinski slikar Seuppa Prevladujejo pokrajinski motivi in tihožitja. DOBER ODGOVOR _~~ Dva capina giesta mimo njive, kjer Kmet pridno *»cje. EJen se zareži kmetu v obraz in pravi: —Hej očka. kar sejte. midva bova pa uživala sadove vašega tlela. — To ne bo izključeno. — odgovori kmet. — Sejem namreč konopljo, iz katere j Nf izdelujejo vrvi. K L O B U C A R N A »P A J K«- *am «truk«>vnjasko <>\ i»" preublikuj« tn prebarva klobuke v>rh »Tit po ni7kih renuh Lastna delavnica — S* priporoma RIDOLF PAJK Sv Petra c. SS Za smeh A VTOG R A M 1 — Ti ne veš. kako težko je dobi*i avto-gram, — pravi zbiralec svojemu prijateljt:. — Kako bi ne vedel, saj sem ie VČeraj iskal po /aposovaic ne&aj uradnikom Vrbovec prr vedujc na podlagi sAojdi proučevanj mestnih arhivom da ie mesto tedaj imelo nasiednie uniđe: računskega, sodniškega, pupflarno - depozitnega, pupilarncja računskega, mestno r>;mo in urad zemljiške kn^ce. V računskem urad i so bili zapr/sleiv Ic rri?e uradniki. Urad ie imei še slu^o. To ie bilo vse i>sebje. Predstojnik sodni;kc^a urada ie h:l mestni sodnik. \' pupifeurno-depo^itoenri uradu je ura-^j»v'il župan, ki ic shranjevai pupflanu blagajno. Toda le shranjeva*. medtem ko jo jc mestni sodnik oskrbi/va! Pisarniška dela v tem uradu je opnavija-1 aktujr Drugih uradnikov v tem uradu ni bilo treba. Eden najp'rmembnci> h mestnih uradov ie b:! pupilarni računski urad. ki je opravljaj podobne naloge kakor dandanes mestno knjigovodstvo. V tem uradu so delali Trie* svetovalci notranjega mestnega tu en svetovalce zunanjega sveta Sodelovat! ie tudi snudik (zapisnikar) sicer sta na glavno delo opravljala aktuar in računski uradnik. V mestni pisarni ic bi' zaposlen sindik. a razen njega >e mestni registrator, aktuar. ekspeditoc. »taksatpr« in dva kaneksta V uradu zemljake knjige je bi! zap sHen le knjigovodja z aktuar jem. Področje magistrata Kako dalce je segala oblast magistrata in kakšne naloge je prevzemal, sprevklimo najbolje iz poročila, ki so posiali z magistrata nadrejeni oblasti leta 1784. „Magistrat k prva instanca v političnih in s ..lih zadevah za vse meščane, zadruge (»cehe«) in v mestnem poaVočju živeče prebivalce neple-iniŠkega rodu V njegov delokrog spada krvava sodba. Oskrbuje vsa mestna posestva ter upravlja mesto Sodbe i/rekamo vsem pod magistrat (mesto) spadajoSim prebivalcem vselej v zboru (Mestni svet.) Poročevalec ie sindik, ki mora biti vešč prava m ki je bi! že odvetnik.41 — Drugi čSfni mestnega zbora seveda niso bili pravno šolani, saj so bili med njim trgovci in cnrtniki. Baje so si pa vsi pridebMi potrt bn i znanje« Oskrbnik mestnih posestev *>e je posebej izvešbal za svoje p»>sie*. Preustrojeni magistrat Preustrojeni magistrat ie začel potovati »\ >cp:cmbra I?85. Tedaj sta bda odprav-ijena notranji in zunanji svet- Mestno Osebje jc bilo precej zmanjšano. Tudi plače so h:ie spremenjene. Župan je pi *• de j prejema1 po oOU gld. na leto. Poslej so postovSIi le se r tir j c svetovalci, ki se niso smeh več imenovati »Kathhcrren«, temveč le »Magi-stratsrarhe« T; svetovalci so bili doktorji prava. Višje oblasti so tedaj res teme1 j te preustrojile magistrat v stremljenju da bi bilo mestno gCfepodarstvo popolnejše kakor prejšnje čase. Z mestnim gospodarstvom pred temi velik mi "»premen.Ha mi niso b i: radovoljni. Izdntke šg skušali čimbolj znižati. Zato so tudi vse place mestnih uslužbencev s hlape- \red ieta 1786 znašale Ic to!8 gld. Cc/ sto let so b;k plače štirikrat >ečje. Ljtib!jansko sodišče Magistrat jc bi! gospodar nad življenjem in ^mrtjo meščanov in drugih mestnih prebivalcev razen plemstva m duhovščina. Ljubljana je imela sodne pravice, kakor splošno domnevajo, odkar ic uživala m^o nc pravice. Sodišče je imela že v-ai 1269. Teeiaj je mestni sodnik nredsedovai mestnemu svetu. Ni pa bilo ugotovljeno, ali je mesto imelo sodno oblast ?.e zdavnaj prej. Mesto je b;lo res samostojno, saj so dež' I-ni knezi prepuščali samim meščanom izvolitev mestnega sodnika Vendar je izvolitev moral potrditi vicedom. namestn;k dežel ticga kneza. Sodnik je moral ob potrditvi ;zvohtvc priseči vicedomu da nc bo zlorabljal svoje oblasti ter eia ne bo dela« razlike med bogatimi m revnimi, med prepro- stimi prebivalci n veljaki. Sodniška oblast je bila razdeljena na civilno in kriminalno področje. Področje civilnega sodstva Poj civilno sodstvo so spadali vsi spori gmotnega značaja, m s*cer nc le me-čanov. temveč tud: vseh v ljubljanskem sovinem področju živtčih. mestu podložn-h nrebi-vaicev. PreU mestnega sodnika s^ morali tud. plemiči, če so v */'■[: mehčane zaradi dolgov ah nazžaljenja. Meje sodne oblasti je določi] !eta 155S cesar l'crdmand I. Vendar starcj;i zgodovinar i' &e opsujejo dovolj natančno mej mestnega pomirja, podrt čia me.-tnt gosposke Vrhovne govori o tej mej . Začela se je pr, potoku, ki ie tekel pod rak« vn:.-kim gradom čez Dolenjsko e«->t( proti Ljubljanici. Onstran Ljubljanice je nn:j segala na Vič do pofeokau k; je pn-tekal izpod Kožmka (Gumca**) Od VTča je meja držala ob'tem nc-Tc-ku c!n Aptaltrerno-vega 'jradu po vrhu tivolskega hr ha do >i-Šeoske cerkven Od tam it meja potekala proti Posavju k lesenemu kr'žu pri sv. Krištofu (jb začetku Vodovodne ceste, dalje pa proti B'atni vasi in k šentpetisk' cerkvi, proti Vodmatu. cea Ljubljanico v Sotesko in kemčno čez Golovec pn : Rakovniku. V teh mejah je smel sc-d-ti rne*tci Mxmik pre-b \ ah:vo in ;c lučaj dalje čez mejo. Mestna sodna oblast pa m sega'a r.a posestva đulu \ ^'ine in plemstva. Prepiri zaradi pristo noti mestne sodne oblasti so bili pogc.-: in o njih je moral odločati od časa do časa tudi sam dvor. Najboij pogosti so bili spori med mest *m ui nemško komeodo precej velikim posestvom - stevštnkm ptebivajci (Krekovo). Pravico soei:t; »koniendske« prebivalce je imc-l komcndatOT križecnikov. To pravico _mu jc podela vojvoda Ulr;k 111. leta 1247. Pozneje je to pravico peti o -tudi Friderik. Toda mestni sodn:k ie sme! soditi komendske ljudi, če so se pregrešili na mestnih tleh. O sporih, ki so nastajaii med mestom m plemstvom. ;e baje razsoja-La posebna instanca ko s«y motali proučevati stare cesarske patente To sodišče so sestavljali: zastopnik plemstva, vicedom kot zašcšrnik meščanskih pravic in deželni ga var kot predsednik Tud'* duhovščina ic imela svoje sodišče. Njen sodmk o-dno*m<> predsednik ie bil gcncalni vikar. Kazenska sodna oblast Področje te < b ašt' ki slf ;o imenoval: tudi »krvavo sodno oblast« ie bilo istovet no s področjem poznejšega ljubljanskega delegiranega sodišča Tudi zaradi pristojnosti tega sodstva sc:- nastajali pogo-sto spori. Magistrat je dokazoval, da SO motne pravice starodavne ;n p*\':tnc ter da imajo l/ 5peclce, ki so se razvile ;;v,e pomeje. torej nriajše >n manjše, prav za prav le pra-n roo do ci\ i'ncaa soosr\a. ne pa tudi ri pri D;v i jami. od t<'J ob gori do debelega hrasta »ZahoaV« itd. Iz te^a opisa meje ie dandanes pač zevIo težko razbrati, kje je prav za prav potekala meja. Vsekakor pa so bile po trditvi Vrhovca meje ljubljanskega sodišča vsaj do leta 1726 točno določeno. N i področju drug:h gesposk v okviru teh mej mesto ni :melo nobene oblasti v civilnih zadevah, imelo jc pa pravico »krvave s be«. Torla za to pravico se jc moral magistrat cilit čno- potegovati v spor iti s komen-čanja lepljive tekočine iz njihovih repov. ČAROVNIK IN NJEGOV SINKO Čarovnik se obrne k občinstvu in pravi: — Tako, zdaj pa prosim cenjeno občinstvo, naj pride kdo k meni na oder. da se prepriča, da tu ne gre za sleparijo. No. ti mali, pridi ti. Saj me risi še nikoli videl, jeli? — Ne, očka. še nikoli, — odgovori deček. It ilijansk.i vojska v Knsiji: general Mease pripenja mllikovanj:i /a vejaško hrabrost vojakom, ki so sc odlikovali v nedavnih bojfli Tepla cbleka važnejša od kurfave Letos je nam mraz dolgfo prizanašal, šele zalnje dni smo ga nekciiko začutili. Zanihala je burja in čeprav se giblje temperatura okrog ničle, je nas začelo zebsti. Toplo jesensko solnce je nas letos razvadilo, da smo mraz tembolj začutili, čeprav ga v resnici še ni. Jesenski prehodni tedni med poletjem in zimo so za prehlad najnevarnejši. Nevarnost, da se človek prehladi, pa ni tako velika zunaj kakor v stanovanju, če se hočemo tej nevarnosti izogniti moramo po'agati vso važnost na obleko. Treba se je prehodnemu času pirlagoditi in temu primemo oblačiti. Najnevarnejši je namreč čes. ko začnemo doma kuriti, in ko sobe še niso pregrete. Narava sama je nam letos pr pomogla, da smo lahko znatno odgoiili začetek kurjenja peči. S tem smo si prihranili precej kurjave, ki nam bo prišla prav pozneje, ko pritisne mraz. Zdaj je čas, ko je treba posebno paziti na to, di se prav oblačimo. Vrem ljudem sicer ni treba nosUi top'ejsih cblek. ker niso vsi enako podvrženi prehladu. Kdor se mnogo giblje na prostem, ne rabi toplega perila in obleke. Gospodinje, ki so navadno od jutra do večera na negah, postopne ohladitve sob skoraj sploh ne čutijo. Vse drugače je pa pri tistih, ki prese-de po cele ure za pisalnimi mizami. Te začne jeseni zabsli, če niso primerno oblečeni. Topla obleka je jeseni važnejša cd kurjave ker nas obvaruje prehlada. SIcvažka pospešuje građfceno dsL&vnust Predpisi o pospeševanju gradbene delavnosti na Slovaškem se bodo zdaj izpolnjevali. Parlamentu je bil predložen zakon o pospeševanju gradbene delavnosti. Državna garancijska posojila v bodoče ne bodo smela presegati 70% gradbenih stroškov. To ba veljalo tudi za gradbene kredite. Pač bo pa država zvišala za pospeševanje gradbene delavnosti namenjena denarna sredstva od 100 na 200 milijonov kron. Nova bd>Ssar$kž>-ti3rška g2S£&cr2a?ska psgzrl&a Na temelju nove bolgarsko-turške pogodbe bo izvozila Turčija v Bolgarijo za L'0o milijonov levov bloga. bolgarske predilnice bodo pa predelovale turški bombaž. Bolgarska gospodarska delegacija, ki so j«' nedavno vrnila iz Turčije, odpotuje čez nekaj tednov nazaj, da podpiše pogodbo. Pi va pošiljka tu škega bombaža je že prispela v Bol gro i i o. t. m. bo vprizorjena v Budimpešti komedija : Kovač VVirland.. s Heauichom GOOP" gom in Wernerjem ffraiiirmi Teden Qer-harta Haujumanna prirede budlmpešt mak • gledališča -'•'>. m 21. novembra. Ce bo dopuščalo pesniku zdravstveno stan.i<' piisp' v Budimpešto, ela se osebno udeleži raznih kulturnih p-ireiitev v okvnu te.ina. p; -močenega njemu. B3lgars!ii promet po Donava Bolgarski promet po Donavi se jc 1< toa zelo ugodno razvija!. Bil jr gnatno v. od lanskega. Potnike so p:. vazali po LK>-oavi trije modem; par ..ki. Ker razpoložljivi tovorni parriki niso zadostovali, je bolgarska družba za rečno plovbo Sklenil i naročiti odnosno zgradti več novih pomikov. V ta namen se bo porabilo nad 6"^') milijonov levov. Načrt določa gradnjo » "• ga potniškega parmka, 8 motornih la a t ? tovorni promet, 30 do 40 tovornih vlačilcev, 5 do 6 petrolejskih ladij in 3 vlačilce na parni pegon. ra StovaSkcn Osrednja zveza hrvatskih Iniustrijcev je ■poročila glavnemo preakrhavalnernu uradu, da bodo organizirane v v^ti Industrij-skih podjetjih delavske kuhinje. GL.vtI preskrbovalni urad je skler.il dodelttl vaetl industrijskim podjetjem, ki zaposlujejo nad 50 delavcev posebne obroke moke, krul.a, stročnic umetnih maščob :n mesa. Setev czimfrte ita Slav&Zteem V okvim raznih pospeševalnih ukrepov z t povzdigo kmetijske proiz\o iiij<- na Hrva', skem je bila pokrenjena tudi akcija sa Q večje jesenske pooevke. Izmenjan h je bi) i 20.000 ton dobre seroenai ; šenice in rži. ki so jo zamenjali za manjvredno >. Tak . so dobili kmetje dobro semensko žito. 2.00'» ton dobre semenske rži je uvozila Hrvatsk i iz NemČrje. Domače semensko Žito je bi] » pa skrbno očiščeno in pripravljeno na m te v. Teden €r€rf?a?ta Hauptnian^a Ravnateljstvo madžarskega Narodnega gledališča v Budimpešti je priredilo novinarski večer, na katerem je predaval intendant frankfurtskoga državnega gledališča Hans Meiszner o konstrukciji, Obliki in vsebini Schillerjeve drame *Don Carlos:. Zbranim madžarskim kritikom in novin :r-jem je pojasnil svoj način vprizoritve tega glelališkega komada. V Budimpešti bo prirejen teden Gerharta Hauptmanna. 23. četrta nln " ica z+it'il Keiaal paše Ob četrti obletnici smrti Kemala At -tiiilca je položil nemški poslanik von Pap< | na njegov nagrobni spomenik v Etnografskem muzeju v Anki: i venec s 1>a' i -državnih barvah vseh z ornimi državami, v skupni borbi povezanih držav. Nemški poslanec je dejal: V imenu ' ^nih držav In nj;hcvih prijaatljev mi je čast polotiti ti. venec v znak večnega spomina na velikega državnika Atatiu I:a. NE TAT. TEMVEČ ČAROVNIK Učitelj je napisal na tablo besedo "Tt.i in Hotel je. da M mu Mlhee i pia ii ni m pomen. Toda Mihec molči na njegovo vpi.«-aanje. — l*o, Mihec, kaj pomeni ta beseda '.' Ali res r.e v I'.' — X«'. — Glej. če bi segel jaz v tvoj žep m vzel iz njega liro. kaj bi bil v tem primeru?« -- mu skuša jčitelj pomagati. — čaiovr.'k, gospod učitelj, kajti v že* pu nimam niti pare, — odgovori Mihec. flB J. O CURVVOOD: Abrahamova ROMAN polja Zato ie hodil Kolobocij zmerom korak ali dva pred ostalimi, pa naj je solnce še tako svetlo sijalo In naj je zbujalo žvrgolenje ptic še tak prepričevalen občutek miru in pokoja. Tako je bilo tudi tisto popoldne videti, kakor bi on edini iz vse četvorice budno vohljal za nevarnostjo, ki je utegnila vsak trenutek planiti iz miru in lepote na okrog. Zdaj pa zdaj se je ozrl po mladem gospodarju; in ko je nazadnje opazil, da se je temu stemnil obraz, se mu je približal in zacvilil, kakor bi ga hotel vprašati, kaj mu je. Dečku je bilo ime Danijel James Bulain; toda že ko ga je dojenčka nosila v naročju, ga je mati klicala Jeemsa. Dvanajst let mu je bilo in tehtal je dvajset funtov več od svojega psa, kajti Kolobocij, ki so jo zaradi kratkoće navadno klicali ?>KoIo«, jih je imel baš šestdeset, če je bila tehtnica v Ton-teurjevem mlinu zanesljiva. Tudi ko bi se bila deček in pes znašla sredi množice, bi bil moral vsak uganiti, da spadata drug k drugemu, zakaj, kakor je Kolo star in z ranami pokrit vojni pohabljenec, tako je tudi deček po svoji strani očitno kazal, da hrepeni po isti junaški slavi. »Glejte si ga, glejte kako je napravljen!« je bil tisto jutro spodaj v dolini vzkliknil baron, -človek bi ga imel za divjega morskega razbojnika ki je prišel po mojo deklico, da jo ugrabi in zadrži, dokler ne plačam odkupnine!*: Tem besedam sta se oba iz srca zasmejala. Jeemsov oče in baron z leseno nogo. In da bi bila mera polna, je jel potem Ton-teur hoditi okrog njega ter ogledovati z vseh strani, z njim vred pa ljubka mala Marija Antonijeta, ki je v aristokratskem zaničevanju vihala tanki nosek, in Pavel Tache, njen zoprni bratranec iz velikega mesta Ouebaca, ki se je Jeemsu izza dekličinega hrbta očitno smejal in zmrdoval. In to se je zgodilo potem, ko se je bil s tolikim trudom napravil in nališpal za slučaj. Če bi Marija Antonijeta ustavila oči na njem! Stvar je bila pač res žalostna. Ko se je tisto jutro odpravljal z očetom in materjo v Touteurjev mlin po vrečo moke. je bil oblekel svojo obleko iz jelenje kože, vzel v roko puško, ki je bila daljša od njega, si obesil na prsi poln rog smodnika, za pas lovski nož, čez ramo pa svoj najdražji zaklad, majhen lok s polnim tulom puščic. Ne glede na to, da je bil topel dan. se je bil pokril s krzneno čepico, ki se mu je zdela lepša od lahke, ter si pripel nanj dolgo puranje pero. Kolo je bil videti ves ponosen na junaško vnanjost mladega gospodarja, in prav zato mu je šla mrka izprememba njegovega obraza tem manj v kosmato glavo. Ko se je Jeems toliko oddaljil, da ga ni mogel več slišati, je Henri Bulain opisal ženi prizorček, čigar priča je bil: toda on je imel navado, da je gledal na vsako reč s smešne in vesele strani. Baš to je bilo mimo drugega vzrok, da ga je bila Katarina vzela za moža in ga je ljubila dane#bolj kakor pred petnajstimi leti, ko Jeemsa Še ni bilo na svetu. Bilo je tudi vzrok, da je gozd s svojimi drevesi, cvetlicami in nevarnostmi takisto ljubil Hen-rija Bulaina. Katarinin mož je ljubil življenje s tako neskončno in skrivnostno zaupljivo ljubeznijo, da ga je Louis Edmond Tonteur, vlastelin z levjim srcem, imel za prostodušnega bedaka in prerokoval, da pride kmalu dan, ko bo njegov skalp z ženinim in sinkovim vred krasil kak divjaški šotor. S svojega mesta za psom, dečkom in možem je Katarina Bnlain z veselim, neustrašnim ponosom zrla na svoj mali svet. Po njenih mislih se ni mogel noben deček primerj'ati z njenim sinkom in noben moški z njenim možem. To zaupanje se ji je zmerom bleščalo v črnih očeh, polnih skritega ognja, ki ga je prižigala ljubezen. Nehote si moral čutiti, da je srečna; in kakor se je Tonteur, kadar je bil sam, predajal mukam koprnenja, tako je bila ona polna radosti, ko sta njena drasra korakala * pred njo in je nista mogla videti v obraz. Ta želja, da bi ohranila majhen, posvečen delec svoje sreče zase, je utegnila izvirati odtod, da ni bila Francozinja, ampak Angležinja. Dečkovo ime, Daniel James, je bilo angleško, prevzeto po Katarininem očetu, ki je bil najprej učitelj, potem pa opravnik bratov Pennov. Na meji Pensilvanije jo je bil Henri tudi spoznal in vzel za ženo, dve leti preden so ji v nekem spopadu ubili očeta. »In vseh teh petnajst let si nenehoma rasla v lepoti in se mladila od dne do dne. * ji je Mnogokrat ponavljal. : Kako žalostno bo, kadar bom jaz žej star, ti pa še zmerom mlado dekle!« In res Katarini ni bilo poznati njenih petintri-desetih let. Obraz in oči so bile še vedno sveže ir. mladostno milo, posebno danes popoldne. Pot na Tonteurjev grič ji je bila pordečila lica; s soln'ui-mi odsevi v svetlih laseh je bila tako krasna in. pogled, da se je mož soet in spet oziral po nji, ko je prekladal težko mlinsko vrečo z rame na ramo. Tonteur je vedel, nemara še bolje od Henri j i Bulaina, da izvira Katarinino oboževanje do njenih dragih in do vsega, kar je z njima v zvezi, vštr nadloge tega preprostega življenja na samoti, iz globljega vzroka, nego je ta, da jima je žena in mati. Omika, znanje, širokost ini-li in pogledov, kar vse ji je bila vrla mati že otroku vcepila i»i kar vse je bil oče, bivši učitelj, ie poglobil in i vil — vse to ji je dejalo neko posebno, dragocen > zmožnost, čislati srečo. Kdaj pa kdaj je res da trenutno zahrepenela po drugih rečedi. ki jih v tej sreči ni bilo. ter sanjala o zlatih brokatnih tkaninah, svilah in atlasih, moireiih in nežnih valen-ciennskih čipkah; zato si v Henrijevi koči opažal plašče z nageljni in sivkovimi cveti na trakovih čipke za na lase in še marsikako preprosto, a ljubko stvarco, ki je bila delo njenih pridnih rok. Znala je vezti ovratne rute in fichuje, tako fine, da ni gospa Tonteurjeva nikoli nosila lepših, čeprav je plačevala zanje drage denarje. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za inseratni del lista: Ljubomir Volčič — Vsi v Ljubljani