List izhaja vsak petek
in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan : za celo leto 5J gobi., za pol leta 1 gol d. 50 sold., za četrt, leta 80 sold.— Za ude nar. - polit, društva „G0R1CA“ je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po <5 sold. v tiskarni.
Naročnina in dopisi
naj se blagovoljno pošiljajo opravili št m v nunskih ulicah v tiskarno Karol Mai-ling-ovo. Vse pošiljatve naj se franknjejo. Rokopisi se ne vračajo. Oznanila sc sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, « e se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 sold., če triki«!, 15 soldov.
„Slovenci in drž. zbor.“
Tako je ime knjizuri, ktero je izdal dr. Vošnjak, da osvetluje svoje in svojih drugov delovanje in besedovanje v drž. zboru. „Novice44 imenujejo knjižuro ,,po-greto rili to44. Karkoli je dobrega zrna v navedenih govorili dr. Vošnjaka, dr. Razlaga, Pfeifferja in Nabergoja, bere se v govorili, koje so nekdaj imeli dr. Costa, Toman itd. — Kar je plitvega, smetljivega in porabljenih fraz v knjižuri, pripada u-motvorstvu dr. Vošnjaka et comp. Kakšen namen ima dr. Vošnjak s knjižuro? Malo pobobnati, da Slovenci ne pozabijo, da dr. V. še vedno ,,amtira“ na rušenji slovenske edinosti. Kakšno je delovanje dr. Vošnjaka et comp., sploh vseh Mladoslovencev, pove naj v vsakem oziru izvrstna, nepristranska Dunajska „Reform,144 ki piše o tem tako :
Mladoslovenci in mladočebi so pokazali manifestacije, ktere mora državopravna opozicija zelo obžalovati, ki pa tudi — in to je znamenito — ustavovercev niso zelo ogrele. Mladoslovenci dajo v nekem spisu, ki se ima med ljudstvo razširjati, račun o svojem delovanji v drž. zboru in se razglašajo popolnoma ustavoverne. Postavijo se na tla ustave, na kterih edino bi se dalo po njihovem mnenju za blagor naroda slovenskega delovati. Ti mladoslovenci menda mislijo, da imamo le dvoje na zbir: zdanjo ustavo ali pa absolutizem. Toda zdanja ustava je s pomislikom po posebni
LISTEK
Iz Kanala do Kala.
(Potopisna črtica.)
(Dalje, glej list. 26. 27.)
Vprašal me bodeš: Če je ta cerkev res tako lepa, čemu pa samuje v tem odljudnem kraji? Prijatelj, prašaj onih, ki so se že postarali, jaz sem za tak odgovor še premlad. Toda, če boš ljudi vprašal, vem da ne prideš stvari do dna. Ljudje ne govore vselej resnice, soseb-110 takrat ne, kedar so sami krivi, da kaj narobe gré. Popraševal sem in izvedel sem naslednje. Tam doli v Avčah so bili „gospodjeu, ki so se pritoževali, da ne morejo vsemu delu v okom. Rekli so: dajte nam pomočnika ali pa razdelite avško duhovni j o tako, da bosta dva delala pa tildi kruh med seboj delila. Ta njih pritožba je bila popolnoma opravičena. Dokler je človek mlad, gré delo že še od rok, ali kedar pride v leta, ne ljubi se mu več iz grape v grapo hoditi, posebno takrat ne, kedar burja brije ali pa hudourniki gospodarijo. Pritožili so se pri tistih, ki zamorejo pomagati,, Stvar je
politični aritmetiki tako ustvarjena, da vladajoči centralistični in neinčurski stranki zagotovlja večino. Če bodo li šSlovenci za mladimi vodji po tleh te ustave, je ponemčenje naroda slovenskega le še vprašanje časa. (Čujte, Slovenci !) — Za mladočehe je Grcgr razglasil programen spis, v kte-rem pa le popolno spreobrnjenje k ustavi še ni izrečeno. Mladočebi hočejo zdanjo ustavo pripoznati le toliko, kar se dotika deželnega zbora, hočejo vstopiti v ta zbor, da bi se pridružili v njem liberalni stranki in za narod češki priborili dobrote zdanjega liberalizma.
Glede državopravnega vprašanja pa se hočejo s staročehi vred stanovitno držati deklaracije. To je sicer nasprotje, kajti po deklaraciji je tudi deželni zbor zoper-postaven ; toda če se ne gleda na to, se tudi lahko pritrdi, da zamorejo mladočebi v deželnem zboru marsikaj koristnega doseči ; vendar pa bodo le stranko podpirali, ki o češkem državnem pravu noče nič vedeti, ki se zgodovinski samostalnosti kraljevine češke le posmehuje. V Gr egre vem spisu se nahaja skoro brezštevilnokrat izraz ,,svobodomiselna stranka.44 To ravno je glavna stvar: mladočebi hočejo pokazati, da so tudi oni svobodomiselni. Toda saj gre tu najprvo za samostalnost kraljevine češke, zato bi morala svobodomiselnost vsa-cega zvestega sina domovine češke najprvo obstati v tem, da bi se postavili za svobodo češkega kraljestva kot takega. V sa-mostalneni kraljestvu bodo po tem, kakor
prišla pa tudi ljudem na uho. Svet je pa že tak, da hoče vsak vse vedeti in znati, čeravno mnogi še žlice prav ne zna držati, kedar se v-sede za mizo. Slo je za to, naj se sezida Nad-Avčem nov. farovž za dva gospoda. Enim je bilo to po volji, drugim pa ne. Mi imamo doma farovž in cerkev, rekli so eni; mi ga pa lahko sezidamo in še lepšega kot je vaš, odgovorili so jim drugi. Beseda dà besedo. Pridelka so imeli tačas ljudje dovolje, v strahu niso hoteli biti nobenemu, zvlasti premožniši ne. Usedli so se za mizo.
Napisali se dolgo in široko pismo tega za-popapka, da naj bosta dva farovža in dva gospoda. Poslali so ga tj e, kamor je šlo. Višemu glavarju to ni šlo v glavo. Poprašal je onih, od kterih je vedel, da kaj vedo pa tudi ukažejo. Odgovorili so mu: Potrdimo to, kar so „možjeu sklenili. Rečeno, spečeno. V kratkem naredijo iz avške prestare duhovnije dve: eno v Avčah, drugo pri sv. Stefanu v Levpi. — To je nekte-rim dobro delo, češ: kdo smo mi! Vprašam pa
z Enejem v Metastasio-vi Didoni:
Quanto costa però questa vittoria !
Od tega časa sameva ta krasna cerkev med sto in sto let starimi lipami ter memogredočim
v vsaki drugi deželi, se ve da, različne politične, cerkvene, socijalne stranke nastopile. Naj se mladočehi imenujejo svobodomiselno stranko „par excellence vendar pa bi morali spoznati, da svobodomiselna stranka ne more priboriti samostalnosti kraljevine češke, niti je braniti. Tu naj bi jim bil izgled Ogrov dober nauk.
Dokler je bila samostalnost kraljevine Štefanove tlačena, je bila na Ogrskem le ena stranka, ki se najprvo ni potezala za ničesar druzega, ko za to, da bi priborila si samostalnost domovine. Zdaj se v sa-mostalnem kraljestvu razvijajo naravno narodne, politične, cerkvene, socijalne stranke.
Popolnoma istih misli so mladoslovenci in mladočebi o tem, da se odpovedo klerikalcem in pridsužijo boju zoper ultramonta-nizem. No, to se razume samo po sebi, to je zdaj vladajoča šega; toda slovenski in češki mladiči bi morali vendar premisliti, da se po necerkveni politiki bolj in bolj ločijo od večine naroda svojega44.
I>opisi.
Iz Rihenberga, 23. jul.* *) — Dopisnika
iz Rihenberga v „Soči44 št. 29. uprašam, kdo da je kriv, da je Rihenberška čitalnica zaspala, ali sedauji predsednik in župan ali kdo drugi? — Odgovori naj, da ^čitalnica
v
*) Pričujoči in naslednji dopis iz spod Skr. nismo mislili priobčiti, ker dobro znani zakotui pisač s K. ni vreden, da se mu odgovarja ; pa ker le ne miruje, ju priobčimo.	URED.
pravi: Postojte in poslušajte! Če ste pastirji, ne dajte palice iz rok. — Dan danes je ljudem žal, da so tako delali, pa po toči, pravijo, ne pomaga zvoniti. Na mesti, da bi bila Nad-Av-čem lepa in imenitna faina cerkev, imajo ljudje, ki so brez glave delali, dve majhni zapuščeni cerkvi.
Od zvunaj sva cerkev nekoliko že ogledala; stopiva še va-njo, saj ima dvojne diu*i. Pni pogled nama kaže, da je le poddružnica, kajti nima niti krstnega kamena, niti obhajilnika. Njega dni so pa samo tukaj krstili. Ko so 1. 1570 dovolili, da smejo donni krstiti, postavili so kr-tilnik v to cerkev ne v avško. To povem zato, da bo sedanji rod vedel, da so bili njegovi predniki pri Materi božji krščeni. Kedaj so začeli v Avčah krstiti, ne vem. Sploh mi je] zgodovina teli cerkvi precej nejasna. Zdi se, da so cerkveno premoženje večkrat prekladali. Danes ga ima sv. Martin, jutre Mati božja. Dandanes ima sv. Martin ravno toliko premoženja, da izhaja. Mater božjo oblačijo pa z milodari, ki se stekajo od vseli strani kanalske dekanije. Lastnega premoženja nima.
(Dalje prih.)
je prav za prav že pred 5 leti zaspala in sicer pod prejšnjim njenim predsednikom ; ozroki so daleč znani, ki so : dober kup drenava pol , vino kakšenkrat da Bog pomagaj, itd., potem je resnico govoril.
Nek te ri udjjp čitalnice.
Iz spod Škratljevca, dne 24. julija. — Neki dopisnik v „Sočia št. 29. se repenči čez Komenski cestni odbor, zakaj da se ni vladnega posojila udeležil, misleč, da bi ne bilo treba nikoli ga vrniti. Se ve, da on bi ga bil tudi s 50% obresti sprejel; dalej se vtika v sklepe Rihenberskega starešinstva, od kterih sklepov razumeva toliko, kot zaje na boben. Jaz vem, kaj ga grize. Pri drsanju šolskih stolov je o-četu čelo „medeno godbeno kačq“ pojedel, kterd ga v želodecu vedno peče ; pa naj gre k tovaršu rogoviležu, ga bode uže s kupico Ausbruch—br. bržo potolažil. Za sedaj naj mu bode to dovolj, ker drugega odgovora ni vreden.
»
Iz Ranč, 12. avg. — (Občiiiske zadeve.) — Ker je moj zadnji dopis še precej v živo dregnil posebno glede kaplanovega stanovanja, omenim še, da se kaplanu tudi pri dohodkih krivica godi. Renška grajščina (gr. Str.), ki je dajala pred skorej polovico duhovske plače, ne daje že 7 let nobenemu kaplanu nič več. Grajščina t. j. sedanji grof je brž pri nastopu svojega gospodarstva ustavil ono plačo in ustanovo ali za-dušbino, ktero je po vesti plačevati dolžen, ker le v ta namen je gr. Kunburg, da se toliko sv. maš vsako leto za pokoj njegove duše odsluži, dotično zemljišče Renški graj-ščipi volil. Pa kaj, akoravno se je v občinski seji 17. okt. 1869 sklenilo izročiti obravnavo Kiinburžke zadušbine odvetniku in sta bila v ta namen izvoljena kot o-pravnika dva odbornika J. P. (sedanji župan in A. L. (sedanji denarničar), je do-tični sklep le mrtva črka v sejnem zapisniku ostal, kar ne znači ravno veliko marljivost onih mož za pravice g. kaplana.
Menim, da bo prihodnji novi obč. za-stop, ki se ima kmali obnoviti, — kajti 3 leta njegovega postavnega obstanka so že davno preč, — bo vzel med drugimi to zadevo v svoje roke, dokler je še čas in ne nastane pravica predav-njenja, to je, da stvar zapade. Vigilantibus jura ; le čuječim gre pravica !
Zatorej brihtni Renčanje, zidarji in kmetovalci, volite si ob novi volitvi obč. zastopa, za vašo čast in blagor vnete občinske glavarje, kajti, akoravno je sedanji zastop marsikaj napravil, vender je le vse premalo, kot sem že v zadnjem dopisu o-menil. Volite si v prihodnjič poštene može, le izmed od vsih odvisnih krčmarjev ne, in sploh ne takih, od kterih gre ljudska govorica, da županujejo eno leto za občino, ostali dve pa — za se ! Drugi pot o raz-deljenju obč. pašnikov kaj, ako bode „G1.“ s tim ustreženo ! (Boste prav ustregli. Ur.)
Od gorenje Soče. (Dalje). Kadar hodim ob Soči, vselej mi oči zastajajo po golih vrhovih i peščenih pustotah ob strugi, ki mi vzbujajo le neprijetne občutke. Koliko prostorov je praznih i pustih, kjer bi mogli biti lepi gozdi, deloma tudi polje !
Predniki so grešili nad nami, ker so nepremišljeno sekali gozde, pa nič skrbeli za narast, ampak so z breznierno kozorejo večidel še to končali, kar je samo poganjalo. Pa tudi sedanji rod greši nad seboj i nad svojimi otroci se svojo grozno nemarnostjo. Zato človeku v resnici dobro dò vedeti, da se je vsaj vlada jela nekaj gibati.
Scharnaggl pravi v svojem poročilu, da je tukaj gozdoreji prav ugodno podnebje i zemlja, ter, da bi soško gorovje moralo biti drvarnica vsej deželi, pa, da bi umno gospodarstvo z gozdi moglo prebivalcem zagotoviti bogate dohodke. To spričuje državni trnovski gozd, ki meri 16.854 oralov, i je dal samo 1871 leta 57.034 gold. čistega dohodka, vrh tega pa še za napravo cesti druge stroške 101.270 gold. Tako bi tudi naše gorovje moglo dajati prav lepe dohodke občinam. Pa v resnici je vse nasprotno. Nektere občine imajo prav veliko gozdov, pa lesa ne pridelajo še za domačo potrebo ne. Na pr. Bovec ima 10 tisuč oralov gozda i vendar mu lesa ne zrase dosti za svojih 550 družin. Žalostno je pa posebno to, da ne gremo še na bolje, ampak se nam obeta le še veče pomanjkanje; kajti po računu Seli. se na leto pol več lesa poseka, nego ga zrase. Ravno ta veča poraba lesa od prirastka nam pač kaže skrajni čas i nujno potrebo, da se kaj zdatnega stori v izboljšanje i varstvo gozdov pa v pogozdovanje pustin. Pa kje iskati pomoči ? Kmet sam še preveč živi v zastaranem mnenji, da v gozdu nima druzega dela, nego trebiti, to je sekati i domu spravljati ; zato potrebuje poduka i pomoči. Tedaj gledamo na kmetijsko družbo i vlado. — Kmetijska družba bi tukaj pač našla hvaležnega dela ; pa kdo ve, če ona v svojej večini ni tistega mnenja, ko oni inženir, ki je bil lani od vlade gori poslan, da bi Sočo ogledal i nasvetoval, kar je potrebno v varstvo njenega obrežja. Ko mu zatrdujem nujno potrebo reguliranje gorenje Soče, mi res veljaven (!) pomiselk navede, da bi pa po tem Soča pesek, ki ga zdaj tukaj popušča, nanašala doli pod Gorico, ter zasipala polje. Ker nisem ,,tehnike** študiral, kakor oni gospod, sem moral seveda obmolkniti. Pa, da pridem zopet k prejšnej besedi, jaz mislim, da kmetijska družba bi nam s podukom i posredovanjem pri vladi mogla veliko koristiti. Le škoda, da njena pod-družnica v Bovcu preveč dremlje, še bolj žalostno pa je, da so umni kmetovalci v zadnjej seji kmetijskega društva sklenili, da se v Kobaridu ne sme ustanoviti pod-družnica, ki bi gotovo tudi bila v prid revnemu gozdnarstvu.
Vlada do sedaj tudi ni še veliko zdatnega storila, pa vendar uže nekaj. Prepovedala je koze, prepovedala kopanje korenin, sekati sočni les ; toda v lastno škodo nektere občine premalo porajtajo na te c. k. namestnijske določbe, ki so gotovo tako pametne ko potrebne. Upati je, da pri teh negativnih neredbali ne bo ostala, ampak tudi storila kaj positivnega. Ne samo skrb za gorenjsko stran, tudi skrb za rodovitno ravnino pod Gorico mora vlado siliti, da še kaj več stori za pogozdovanje, posebno
obrežja Soče, kajti dež i hudourniki po nc-obraščenem obrežji meljejo grušč v Sočo, ki ga vali seboj doli v ravnino, kjer napravlja znatno škodo. Zato večkrat omenjeno poročilo prav pravi, da pogozdovanje soške doline pomeni obrambo dolenje ravnine.
Iz Komna, 8. avg.— (Samomor.) Danes ravno ob 9. uri slišal se je strel v vojašnici. Koj potem priteče v bližnjo gostilnico kuharica žandarjev jokaje rekoč: Hitite ! liitete ! In za njo smo dirjali po stopnicah naravnost v izbo tukajšnega voditelja žendarmerije. Bil je na postelji, puška je po dolgem na njem ležala i vse skupaj bilo je zagrnjeno. Nabito puško je z nogo sprožil, položil je namreč puško po dolgem po sebi, tako da konec cevi je prišel ravno pod brado. Krogla je šla tedej od brade skoz usta pod levim očesom in mu je kost (Stirnbein) nad levim očesom 3 palce na dolgo popolnoma razkrojila in zdrobila. Krogla je dalje šla v zid in je Si-gnal-Pfeife nekoliko poškodovala. V izbi se jc kadilo in smrdelo po smodniku in kri je iz čela strašansko tekla. Prišel je tukaj sni zdravnik ; ko ga jc opral, si obstreljeni še ni dal miru, hotel je imeti strupa, da bi pred končal in toliko ne trpel. Ker je imel veliko brado, se še vedelo ni, da je krogla šla pod brado naprej, ampak mislili so, da gaje le v čelo zadelo in razkrojilo, ali proti večeru, ko je komisija iz Trsta in Sežane prišla, so vidili, kako da je.
Pri vseli teh hudih bolečinah je še popoludne čisto i dobro govoril. Zvečer so ga v Trst v bolnišnico peljali. Tudi spovedal se je, in djali so ga v sv. olje, obhajan pa ni bil, ker ni mogel požirati. Ali je že umrl, ne ve se.
Zakaj se je ustrelil, ni nič gotovega. Tukajšni sodnik ga je vprašal, kaj je vzrok, rekel je, da nobeden ; popoludne pa je rekel, da slabi jeziki in hudi obrekovalci. Dan pred samomorom ni niti jedel niti pil, ampak klaverno gor in dol po Komnu zamišljen hodil.	r
Iz Trsta, 9. avgusta.—(M ladoslovenci, strela, povodenj, letina.) Naši mladoslovenci so izvrstni v razdiranji in zaslužijo zato prav ime ,,razdiravskih mojstrovi Razdor in razpor je njihovo geslo, njih program, njih edino delo. Razdor in razpor pa sejejo na vse strani. V narodnem obziru so razdvojili prej zložni m edini narod v dve stranki, razdrli edinost v načelih, v postopanji, ustavili književno napredovanje, ter skušajo odpraviti najbolj koristne narodne naprave in ob veljavo pripraviti najbolj zaslužne slov. može, da bi le oni gospodovali in se šopirili, — V političnem obziru so se njihovi poslanci ločili od državopravne opposicije, postali divjaki, ponižni pomagači nemških ustavovercev, dokler jih ti ne blagovolijo sprejeti v svoje kolo. — V nravnem obziru pa skrbé že njihovi umazani časopisi za to, da se ljudstvo okuži in, žalibog, se nekteri, posebno manj omikani dajo vjeti. Tako poznamo človeka v tukajšnji okolici, kterega je branje ,,81. Naroda** popolnoma popačilo in raz-uzdalo. Drug zvest čitatelj „Naroda‘* pa je po tem listu neki toliko modrost dose-

gel, da je trdil, da je naša družba sv. Mollerà pohujšljiva ! Ni čudo ; čuk ne more dneva hvaliti. Pa to je le začetek, gotovo pride če hujše, če pojde tako naprej.
Tudi v materijah)ih in občinskih zadevah znajo mladoslovenci le podirati. K temu naj služi le en izgled iz nase domače zgodovine. Ivan Nabergoj, dasi neizobražen, in kakor zdaj vidimo, tudi brezznača-jen kmet, je okoličane se svojimi obljubami premotil, da so ga volili v državni in po tem tudi v mestno-deželni zbor. Na mesto, da hi bil, kakor je bilo pričakovati po njegovi obljubi, pristopil h klubu državnopravne opposicije, glasoval je kot divjak z Voš-njakom, tedaj tudi za nove verske postave, tako da se je se celo tukajšnji lahonski list ,,Cittadino“ krohotal duhovščini, ki je zanj agitovala in glasovala, češ, zdaj ga imate, še jud Morpurgo ne bi nam bil tako dobro služil, ako bi bil zmagal, kakor ta vaš Nabergoj. Kaj hočemo ; prevarjeni so bili okoličani od njega, kakor nekdaj Kranjci od Kluna. Ali ne [samo v dunajski lesenjači je pomagal naš junak podirati, ampak podira krepko tudi tu v domačem zboru. To ni več nek'1 mji Nabergoj, ki se je potegoval za pravice in koristi slov. okolice, to je kukavica, ki okoličanom* še toliko ne privošči, kakor njegovi lahefnski kolegi. Nedavno namreč je nasvetoval nek odsek v mestnem zboru lep znesek za koristno napravo v okolici, ali kukavica Nabergoj, ki je uže večkrat za veliko veče zneske za mestne potrebe in olepšave molče glasoval, ni hotel toliko dovoliti, češ, da je preveč. Po pravici tedaj je moral reči magistraten uradnik prosilcem : ,,Kako hočete, da vam pomagamo, če vasi lastni zastopniki zoper vas govore ?u Za to so mu pa dotični o-količani, ki so ga tudi v drž. zbor volili, poslali, sicer po domače pisano, pa dobro osoljeno pismo, v kterem se mu lepo zahvaljujejo za ta njegov junaški * čin. Ta je tedaj prva nezaupnica Nabergoju — privoščimo mu jih še več. Tedaj le podirajte in razdirajte, pa s tem tudi sami sebe podirate, ker gotovi smo, da kakor reči zdaj stoje, gotovo ne bi bil več Nabergoj voljen za drž. poslanca, ako bi prišlo denes ali jutri do volitve.
Velika ploha 12. t. m. je naredila mnogo škode na polji ; isti dan pa so se zgodile tudi nekterc nesreče. Treskalo je, da je bilo strah in strela je ubila v okolici dve osebi, eno ženo in eno dekle, drugo pa je opalila, tako da so jo nesli v bolnišnico. V Žavljah pa je vzela voda voz s celo družbo, le eden se je rešil. Sicer pa letošnja letina precej dobro kaže, če tudi je bila tu pa tam burja veliko o-čmodila in toča potolkla.
Ogled.
Avstrija. Nj. Velič. svetli cesar gre tedaj 7. sept. v Prago in bo bival naHrad-činti v kraljevem poslopji. Naši prusaki zaràd tega zlo nemirni tolažijo se s tem, da bo med spremstvom tudi gen. Koller, vojni minister in nekdanji c. k. namestnik na Pemskem. Oplašilo jih je pa novejše sporočilo, da pride tje tudi grof Àndrassy minister vnanjih zadev, ki je Nj. Velič,
spremil v Petrograd in tam pomagal, tako se sam hvali po svojih listih, Avstrijo z Rusijo zediniti. Iz Prage se poda Nj. Vel. k velikim vojaškim vajam v Brandiž, kamor je dovoljeno priti tudi visim častnikom vnanjih držav. Govori se, da pride tje tudi Mac-Mahon, preds. franc, republike. To pa ne, mislijo si naši pruski listi, to bi Neinčijo vznemirjalo.
Moravsko. Egbert B e 1 c r e d i, brat nekdanjega ministra je propal pri volitvi v Bern’skih kmečkih občinah. Izvoljen je v ožji volitvi z ustavovernim kandidatom — dr. Kusy, federalec sicer; pa one stranke, ki hoče na vsako vižo v dež. zbor ter se je s tem ločila od velike passivne feder. stranke. To je velik udarec, pravi ,,Vat.u, za passivilo oppozicijo.
Ogrsko. Novoizvoljeni srbski patriarh Ivačkovič (ne Kengyelac) je že neki potrjen G. t. m. Ivačkovič je neki sicer rojen Srb, pa se je potem poromunil. — Sedaj se snidejo srbski škofi v poseben zbor (svnoda).
Hrvaški zbor se je odprl 5. t. m. Do sedaj so se stavljale z gol j interpellacije glede vladnik predlogov. — Hrvatje se dobro poslužujejo svoje avtonomije po zadnjem pomiri j eji z Ogri ter skušajo adminLtrativne zadeve, po Ogrili hvdo zamešane, zboljšati, kar jim pojde, kakor vse kaže, dobro spod rok.
Vnanje države. — Nemčija. Bismarck bi se rad vmešal v spanjske zadeve in se potegnil se silo za republiko, pa druge države, posebno Angležka, so ga dobro po nosu krenile. — Zdaj vabi evropejske države, naj pripoznajo španjsko republiko. Tako je sporočil franc, predsedniku po svojem poslancu knezu Hohenlohe. Pa tudi v tem, nadejamo sc, se je preveč zaletel, da bo moral se umakniti se svojim predlogom. Sploh je Bismarckov blišč precej otemnil. Zdi se, da mu je ruski car o svojem potovanji na Angležko meseca junija par resnih povedal.
Francosko. Mac - Malionov septennat je tedaj nedotakljiv in s tem imajo Francozi začasno republiko, kar jej bo v sedanjem notranjem položaji morda nar bolj ugodno. Mac-Mahon ima oblast v rokah ter jo hoče porabiti, da se uboga Francija ojači. Njegovo možko postopanje je ukrotilo vse stranke. Zdaj ko je nar. skupščina na počitnicah je poštavljeua posebna komisija, da opazuje Mac-Malionovo delovanje.
Obsojeni in na otoku St, Marguerite zaprti vojskovodja Bazaine je pobegnil.
Španjsko. Karlisti napredujejo, republikanci pa, posebno Serrano, predsednik republike, maščujejo se nad privrženci Kar-listov. Tako so zaprli v Madridu ženo in 2 hčeri Karlistinega gen. Dorregaraya med tatove iz razbojnike. Njihove surovosti se dan na dan dokazujejo, da tudi prijatelji njihovi jih več tajiti ne zamorejo.
Italijansko. — Vikt. Emanuelu se ziblje pod nogami prestol. Čuda, da še stoji. Te dni so zasačili skrivno zaroto v Rimini in Bologni, ki je nameravala republiko razglasiti. Zarota sega čez vso Italijo. Zedinili so se v to republikanci, internacijonalci in socijalci. Vlada je še za časa zvedela ter veliko jih zaprla ; pa to bo le malo pomagalo, Krivica donaša svoj sad,
Domače stvari.
(Baron Bino, e. k. namestnik n Trstu) je prišel pret. sredo v Gorico. Na kolodvoru so ga slovesno sprejeli bar. Rechbach, Coronini, mestni župan in viši uradniki. Zvečer mu je napravilo mesto serenado. Včeraj so se mu poklanjali uradniki vseh vrst. Danas odide. — Mi ga pozdravljamo ter se nadejamo, da bo v vsakem oziru Primorcem pravičnejši kot njegovi predniki, razun bar. C esc hi-a, ki je bil častna izjema, kolikor mu je bilo mogoče pod sedanjo vlado.
— (Razpisane učiteljske službe). — Za št. Lorenško faro pri Nebli je ustanovljena in razpisana služba učitelja z letno plačo itd. občin III. vrste s pogojeni, da bode učitelj podučeval iz-menivno v Št. Lorencu in v Nebli (kraja sta l/2 ure na razen). Tudi je razpisana učiteljska služba v Medani s plačo občin IV. vrste. Za te dve mesti, ki spadati pod okrajno šol. svetoval-stvo Gradišče, je vložiti prošnje do 14. septembra pri krajnema šol. svetoma, za prvo v Biljani, za dingo v Medani.
Razne vesti.
— Na Srpenici so morali šolo zapreti za-rad kužljivega imetja v grlu, na katerem večina otrok boleha; pa tudi okoli Kobarida je ta bolezen veliko otrok pograbila.
— Nov Časopis. V Oseku začel je po dvakrat na teden izhajati nov časopis pod imenom „Narodnostu pisan s latinico in cirilico. Velja za celo leto po pošti 9 gl. 60 sl. Urednik mu je Vaso Gjurgjevič.
— V Pruski Slezi ji se je prikazala kolera.
Na nov način pečejo kruh, pripoveduje „Nasa Sl.«, takole: Mesto sladke vode in soli uzame se morske vode in kruh je neki prav dober posebno zarad tega, ker izločuje želodčine kisline. Priporoča se zdravim in bolnim.
Vpokojen je profesor na ljubljanski realki g. Miha Peternel. „S1.“ pravi, da je to vpokojenje delo gosp. Vrečko-ta, ker je g. Peternel — duhoven.
— Gospod dekan Grabrijan, mnogozaslu-žen duhoven in obče čislan narodnjak, se je poslanstvu odpovedal. Krajnski dež. zbor zgubi zopet en steber.
Strela je 5. avg. za Kojco (cerkljanski okraj) ubila 3 ljudi. Bilo jih je 7 mož pri koš-nji ; huda ploha jih zapodi pod eno drevo, svoje kose pa obesijo na drevo, kar na enkrat trešči med nje iu jih vse pomeče na tla Trije so koj bili mrtvi ; ostali 4 se nekoliko pohabljeni zopet vzdignejo.
— Primerna ovacija staro-katoliškemu škofu Rcmkens-u. — Nekteri časopisi poročajo : Študenti na vseučilišči v Bonn-u so pred stanovanje imenovanega škofa R. v ugodni noči nakopičili precej gnoja. V to kopico so vsadili zastavo sè sledečim napisom : To je s k a 1 a, in na t o skalo boš zidal svojo cerkev.
— Koliko je slepih? Iz sporočila, kterega je na Dunaji shod v prid slepcev sestavil in ga ministerstvo raznim namestništvom poslalo, razvidi se, da v avstrijskih deželah je 29.605 slepcev, zmed njih pa jih samo 300 v zavodih na Dunaji, v Dobliugu, v Brnu, v Pragi, v Linču, v Pestu itd. dobiva poduk, da si zamo-
rejo potem kruh služiti. MUH se, da bodo na Dnoaji zavod slepih povečali. Na vsi zemlji štejejo en milijon slepcev.
Poslano.
gosp. dopisniku „Sofcu iz Tornimi.
Iz T o ni i n a, dne 8. avgusta. — Dopisnik iz Toniina (?) ine je dne 1. avgusta 1.1. v Širca-Bunc-evo „Sočou vrgel mene, da bólli v njenih kalnih valovih utonil. Podtika mi krivdo, da je zavolj moje nemarnosti čitalnica tukajšna zaspala, ker pevce več ne podučujem in zraven tega v oblake kuje pokojnega gosp. Furlauia, mojega prednika. Da bi me pa popolnoma očrniti mogel, potrudil se je dopisnik tudi neko nedeljo med sv. maso ob 10 uri tjé nekam v senco ,.pod grad*1, (v cerkev stopiti bilo ga je menda strah) ; tam si je smoclko prižgal, ter pu-haje dim k višku poslušal moje grbavo ( ?) petje in čuden glas orgelj. kterili ni pred uže davno slišal. Dovolj! dobljeno bilo je gradivo — kar napisal je ..Soči** dopis in na ta način jej pridobil učiteljsko trojico, ktere dejanja in nehanja ona tako radovoljno opisuje.
Jaz bi dopisniku ne odgovarjal, ter bi raje možko, po zgledu napadanih sobratov ta napad prezrl, ako bi bil omenjeni dopisnik pisal fakta. Vprašam Vas dopisnik: Kdo je podučeval pevce skozi 7 let, kdo jih je naučil veliko težkih pevskih zborov, ki so se v pohvalo poslnšajoče-ga občinstva pri čitalničnih veselicah popevali, kdo je več sto ^napevov vsakovrstnih skladateljev prepisal, ki so postali lastnina tukajšnega pevskega zbora, kdo se je ukvarjal v korist petja se sestavljanjem partitur mnogokrat pozno v noč ? — Da, z dobro vestjo smem reči, da v tej zadevi nisem manj storil, kakor moj prednik, če-gar zasluge za petje v resnici niso bile majhne. Kako jaz v cerkvi pojem, to ne gre soditi Vam, ki nimate niti najmanjšega pojma o cerkveni muziki, ampak strokovnjakom, ki moje vednosti o muziki sploh drugače sodijo, kakor je Vam z Vašimi kosmatimi ušesi soditi mogoče. Povem Vam dopisnik odkritosrčno, da bom posihmal delal edino le to, kar mi postava veleva in k čemur me veže moja dolžnost. Opravil, ki ne spadajo v moj delokrog, mi ne boste nalagali, ako šte poštenjak, tem-manj, ker ste se poslu-žili tacih sredstev, da mi mesto zahvale za moj dosedanji trud povračate s tem, da me pred
ir
svetom grdite. Želim še, da bi se na to mojo poslanico Vam dobro „ščihalou, to Vam utegne koristiti.
Daniel Fajgelj l. r.
list ‘2 krat 2 fr. prejel in da tirjam dvojno plačilo za šolo, eno od kmetov, drugo od šolskega zaloga. G. A. Kocjančič! to očitanje je moj ,,po-nos**, kajti očitno je, da druzega mi ne morete očitati. Sicer je, kar se tiče prvega grda laž. Povejte od koga in kedaj? — Kar se tiče druzega — saj ste ud c. kr. okrajnega svétstva — kako dopuščate tako nerodnost!?
Vi navajate piavo kri — jaz kmetsko; to je okus. — Ta okus je menda tudi kriv najine navskrižnosti! Vi navajate posamezne ljudi — jaz tri občine. Kar je ljudstvo govorilo — ste slišali: kako ostentativno je zapustilo šolsko izbo — ste videli!
Konečno me opozorujete na dostojno se obnašajoče moje tovarše. To ne umejem, ker jih ni bilo zraven dan volitve. Da bi Vam hotel povedati,, kaj jih je odvrnilo od volitve, bi ne bilo kaj prijetno vašim ušešom. Sicer pa vem, da bi bilo prav prijetno „paševa-ti*\ ako bi ne bilo koga, ki bi včasih krenil po prstih. To je poslednja beseda v tej zadevi. Ako hočete najemati še dalje piscev — prosta Vam pot!
V Št. Mavru dne 5. avg. IS74.
i. Mašera
vikar.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Odgovor Soči: Vi usilujete Vaš list dijakom direktno ali indirektno je vse eno. Se ne spominjate več onega dijaka, ki je lani od šole do šole hodil in naročnike lovil ? — Vi nas poživljate, naj Vam dokažemo, da ste le en krajcar potegnili iz vladnega „dispositions-fonda“: — Dasiravno se taka stvar dokazati ne da se številkami da bi bilo tako jasno, kakor 2 krat dva je štiri, in se skrivnimi akti, ker nobenemu v roke ne pridejo in ker osebe, ki o tem nekaj znajo, javno govoriti ne smejo, mi še manj jib imenovati,— Vam vender take navedemo, da bo skoraj tako jasno, kakor 2 krat 2 je štiri, tudi nepremišljeno izjavo moža Vaše moke. Za danas uprašamo pred m i Vas : S kakim vzrokom ste V4i in Vaša stranka pred 2 letoma nas t. j. „Glas“ obrekovaii, javno in privatno, da smo vladni in od vlade podkupljeni ? Odgovorite, kar hočete, ne pridemo v zadrego, tudi Vas tako hitro v tej zadevi iz rok ne pustimo. — Potem tirjamo, da odločno odgovorite, kdo so tisti „nekateri gospodje^, „ki so javno privilegirali, da še celo zapovedali nemoralno vohunstvo, gospodje, ki se menda celo policijskih aktov ne sramujejo" — potem povejte ravno tako odločno, v kateri zvezi so z „G1.“
Za drugo Vaše „fakinsko" zaletanje in razsajanje se ne zmenimo. Nam je to le dokaz, da smo V a s v živo zadeli. Sicer priznamo, da ste v prvič dali manj osebni odgovor. V prvo pa, ko boste se dotaknili osebe pravega ali nepravega urednika posvetimo Vam in Vašim „učenjakom“, da boste imeli dovolj. — Pero pa le položite za časa, da se Vam ne bo godilo kakor se ima neki goditi uredniku „Slov. Nar.“
G. A. F. iz Št. M‘: Prihodnjič ; g. R. v V.: Reč je že prestara, potem tudi uzrok ne kaj Vam ugoden; gg. St. v K. in St. v P. Potrpita; g. H. v V.: Prih.
Št. 102
Oznanilo.
učitelj-organist.
Odprto pismo g. A. Kocjančiču Loskrbniku v Podgori.
Resnica je le edna — to najdete v poslanici „Glas“ štev. 30, katero po vsem trdim. — K Vam v „kloakou ne grem, ker se mi ne zdi častno. Želite polemikovati — navadite se prej uljudnosti, kar sem od Vas že 2. p. m. po predsedniku v šolski izbi zahteval. Sicer pišem poštenim, kateri Vas še čislajo, in to k Vaši časti, da navedena poslanica v ..S.“ ni vaša roba. ampak delo patentirane fabrike, katera ima nalogo, da svoje izdelke razpošilja po deželi.
Po ponudjenem ali plačanem ..piscu11 mi spodtikate: češ! jaz bi bil za eden in isti krstni
Vodstvo goriške zastavljanice, ustanovljene po grofu Jožefu Thurn-u, naznanja, da se bodo prodajale na javni družbi dne 10 septembra 1874 in po tem iste še ne rešene zastave, ki so II.o četrt leta 1873 (to je: mesca aprila, maja in junija 1873 zastavljene.
a prodaj je mnogo botilij prav
Izvrstnega ber/amina
po 70 kr. botiljo. Kdor želi kupiti naj se oglasi pri opravili štvu ,,Gla-sa“ — v Mailing-ovi tiskarni. —
Razpis učiteljskih služeb.
V sežanskem šolskem okraju razpisujejo se s tem:
a.	učiteljske službe v šolskih občinah III. vrste v Površju, Rodiku in Štijaku.
b.	učiteljske službe v šolskih občinah IV. vrste v Kobiljiglavi, Vatovljah, Velikem-dolu, Vojščici.
c.	podučiteljski službi v Sežani in v Komnu šols. občin H. vrste.
Dohodki tih služeb so določeni v §§. 22, 30, 33 in 36 deželne šolske postave 10. marcija 1870.
Ppdučitelj v Sežani dobival bode še fl. 100 doklade, a v Komnu vžival prosto stanovanje obstoječe iz ene sobe.
Prosilci naj vložijo svoje prošnje pre-videno z dokazom učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja, naj dalje do 10. 1 septembra t. 1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. Prosilci, ki ne služijo v tem šolskim okraju, naj vložijo prošnje po njim predpostavljenih šolskih oblastih.
C, KR. OKRAJNI ŠOLSKI SVET __________v Sežani 7. avg. 1874.
Agenturo banke Slovenije sem
prevzel jaz podpisani ter sc obrnem do čast. duhovščine, da bi me v tem podpirala. Pooblaščen sem za agenta črez cele Brde.
Se spoštovanjem.
Ant. Jakončič
posest, in agent banke ,,Slovenije“.
NA ZNANJE.
Tistim prečastitim gospodom duhovni-kom-spovednikom, ki želijo imeti nov natis „Casus ordm. diocccs. reservati“ naznanja se, da ga dobijo v Mailingovi tiskarni.
OZNANILO.
Naznanja se s tem, da bode prihodnji somenj v Nabrežini kvaterni četrtek septembra, to je 17. imenovanega meseca, b kateremu somnju, ker je vselej prav živahen, slavno občins. uljudno vabi podpisano Županstvo v Nabrežini 26. jul. 1874.
JOŽEF GRUDEN l.r.
Prodaja
OGRSKEGA VINA
na vedro (emer) po 40 bokalov, P>ELEGA po gl. 9 do 12 vedro ČRNEGA „ „ 9 „ 13 „
v
Seppenhofer-jcvi drogeriji
na Travniku
(nasproti nadškofijske kapele); kjer je tudi založba
%gai\ja iz ogrskih tropin
po gl. 24 do 28 vedro (emer.)
Odgovorni izdavatelj in urednik : ANTON VAL. TOMAN.
— Tiskar : MAILING v Gorici,