Domoznanski oddelek tp 07 SNEŽNIK 2008 070(497.12 Ilirska Bistrica) 101203,213 Avtocenter Dodič Podgrad 3, 6244 Podgrad Tel.: +386(0)5 705 00 00 Fax: +386(0)5 705 00 18 robert.dodic@porsche.si COBISS 318-3656 TISKOVINA Ilirska Bistrica, letnik XVI - št. 213. - junij 2008 - cena 1,50 € POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6251 ILIRSKA BISTRICA - TRNOVO 771318 365006 l< Banka Koper ZAKLJUČILA JE PRVA GENERACIJA UČENCEV Prav dobro se še spominjamo pa polnega negotovosti in dilem, ali njihovega prvega šolskega dne. smo storili prav, da smo se podali v Zanje prijetnega, nič kaj stresnega, t.i. poskusno uvajanje devetletke s za nas strokovne delavce in starše še 41 slovenskimi šolami. Vsi skupaj HERMIONA Fotografija Profesionalno fotografiranje porok, birm, krstov in ostalih dogodkov. Na področju portretne in reportažne fotografije imamo večletne izkušnje. Posnete fotografije lahko oblikujemo v vrhunsko foto-knjigo v trdih ali mehkih platnicah z unikatnim oblikovanjem ali pa izdelamo foto-prezentacijo za predvajanje na televizorju ali računalniku. Nekatere stvari se zgodijo samo enkrat v življenju - naj ostanejo v lepem spominu! Pokličite nas: 031 202 520 (Marjan Krebelj) ali pišite na hermiona.doo@gmail.com, in oblikovali bomo ponudbo po vaši meri. Poglejte primere fotografij na internetu: http://hop.to/poroka GSM CENTER O PRODAJA IN ODKUP RABUENIH GSM APARATOV ^ PRODAJA IN SERVIS GSM APARATOV TER DODATNE OPREME ♦ SKLEPANJE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ FOTOEOTIimiE PONEDELJEK - PETEK 8”-12™ in 15“ -1900 SOBOTA ‘NOVI PAKET “ITAK” • ZA VSE MLADE OD 15 DO 30 LET ‘VIKEND REVOLUCIJA-KLICI NA VSE MOBITELOVE ŠTEVILKE ZA 1 CENT ‘Možna vezava družinskih bonusov na Penzion paket *S0S ali SOS plus za vse zaposleni v Policiji in Slovenski vojski 8“- 12“ VEZAVA ZA GSM APARATE SAMO 12 MESECEV NOVI U ?/l i'3 smo premogli kar nekaj poguma, predvsem pa medsebojnega zaupanja, sicer ne bi dobili 100 % soglasja staršev ob vpisu. Tako smo se prvi spopadali z opisnimi ocenami, angleščino v 4. razredu, nivojskim poukom, nacionalnim preverjanjem znanja v 3., 6. in 9. razredih ... Tudi sami nismo bili popolnoma prepričani, kaj bodo vse te spremembe prinesle učencem, kako bodo nanje vplivale in kako se bodo počutili. Ko so prihajali na predmetno stopnjo, so učitelji navadno rekli (pa ne velja samo za našo šolo), da so drugačni, vajeni drugačnega načina dela, da so bolj sproščeni, zato tudi bolj zahtevni. Letos, ko zaključujemo to zgodbo, ki ji pravimo prva generacija de-vetletkarjev, si upamo reči, daje bila odločitev pred devetimi leti prava. Čeprav po učenem uspehu in tekmovalnih dosežkih ni ena uspešnejših, pa so zadnji nacionalni preizkusi znanja pokazali, da naši devetošolci v znanju iz preverjanih predmetov v povprečju za dobrih 9% presegajo CERKVENIK MA PL.ACU * sveže ribe * zamrznj * školjk * it ribe arjeva 26, tel.: 05/71 44 579 POTUJOČA RIBARNICA tel.: 041/633 593 slovenske devetošolce. Želimo jim, da bi našli pot, samo eno, tisto pravo, po kateri bo lahko hoditi, ki ne bo od njih zahtevala preveč strmih vzponov in prehudih padcev in da jim bo dano vedno ostati na njej. Povzetek iz govora ravnateljice Karmen Šepec na valeti OŠ AŽ ZIBIŽEME ■ SEČEM DMB§M IISTIISf VAS MED M gs m w ® m a n ahei akcij® W PBNEBELJEK, S. AVIISTA 2®®§ $® 1. B® O. IIE i!? mmotio STOfflfl S 00 5 Effl® IlfUiNSli KAKOVOST JE PRVA Svetovanje, Prodaja, Proizvodnja, Montaža oken in vrat Vprašajte nas: tel:02 / 7200 330 fax:02/7200 340 www.interles.si info@interles.si |**s>*| interles Interles d.o.o. Kraigherjeva 19a SI-2230 Lenart Hl-TECH BLEIFREI PROFIL OKNA 7 - komorni system ELEGANCE MD 8.0 *** VRATA ttt SENČILA m ZIMSKI VRTOVI TTT d ALU PVC *** ISiSiEKEfl© ‘'zimjlijie Usniki" i iradittljstn Celoviti izvajalski inženiring DANA BESEDA OBVEZUJE TEL/FAX 05 710 14 99 GSM 040 838 520 DAVČNO IN FINANČNO SVETOVANJE. D.O.O. Mudimo celovite računovodske storitve gospodarske družbe in društva. KOREN JOŽKO Koseze 3, Ilirska Bistrica tel.: 040/240-118 URNIK 8.00 -18.00 sobota 8.00 -13.00 nedelja zaprto uvodne besede TRESLA SE JE 60RA - » RO Dl 0 SE MIŠ« Zmeraj grem na volitve in na referendume vse od tistih zame prvih, ko sta za predsedstvo SFRJ kandidirala Drnovšek in Stanovnik, pa na vse lokalne, pa predsedniške pa parlamentarne, tudi na tisti referendum za TET3 sem šla, čeprav mi ni bilo ravno vse jasno. Moram pa priznati, da nisem šla na tisti o RTV in še dandanes ne vem ali je uspel ali ni. Ta nedeljski je tudi bil vreden svojega denarja, saj bolj zbeganih ljudi že dolgo nisem videla. Kakor je bilo pričakovati naše območje ni podprlo ne pokrajine ne obeh predlaganih imen - a vlada se je odločila, da kljub temu podpre svoj predlagani predlog. Tudi nov časopis sem z zanimanjem pričakala - a ga nisem dočakala, vsaj v svojem nabiralniku ne. So pa mi ga podarili prijazni občani. Najprej sem bila užaljena, potem sem bila jezna, na koncu sem pa ugotovila, da sem prav vesela, saj sem dobila zvrhano dozo inspiracije. Najboljša cvetka mi je bil članek od opozicije, kjer ne boste verjeli, je svoj komentar dal svetnik, ki podpre vse čisto vse predloge lokalne oblasti in celo na predvolilnem shodu je pred celotnim občinstvom v dvorani doma na Vidmu vstal in podprl sedanjega župana. Tudi vprašanja in pobude, kijih postavlja so »ta prava opozicijska«. V zadnjih dveh letih mandata jih je bilo celih 4. Enkrat je dal pobudo, da se razmisli, da se naredi posebno odlagališče za določene kategorije odpadkov, drugič ga je zanimalo kako poteka adaptacija gimnazije, tretjič je dal pobudo, da se zastekli prostor pred mrliškimi vežicami v Trnovem in četrtič je ponovno opozoril, da krajevne skupnosti, ki gravitirajo na pokopališče Ilirska Bistrica niso še obravnavale predloga adaptacije mrliške vežice. Mislim, da so se vsem na občini tresle hlače, ko so pripravljali odgovore na te pobude. Blagor se koaliciji s takšno opozicijo. Moram pa pohvaliti tehnično dovršenost novega časopisa - a poglej ga zlomka - imamo istega urednika - globoko v sebi sem ves čas vedela, da brez nas ne morejo. A ne se sekirati - šola je končala, čaka nas poletje, ljudje odhajajo in prihajajo, mogoče boste tudi sami ugotovili kam končno spadate - v opozicijo ali koalicijo. Čas beži in nismo vedno mlajši, zato ne izgubljajte časa in naredite nekaj zase -kupite si psa, preberite knjigo ali pa preprosto pojdite na pivo. Lepo poletje vam želim mag. Milena Urh ZLATA POROKA Pisalo se je leto1958, 14. junij, ko sta Neva in Franc Štemberger iz Novokračin stopila na skupno življenjsko pot. Zgradila sta si dom in vzgojila tri otroke. Življenje jima bogatijo vnuki in dva pravnuka. Ni bilo vedno lahko. Prebijala sta se skozi težke trenutke, vendar sta drug drugega podpirala in šla dalje, še močnejša kot prej. Obletnico zlate poroke sta praznovala v krogu najbližjih. Izpolnila sta svojo poročno zaobljubo izpred petdeset let in s tem jubilejem uresničila zavidanja vreden življenjski cilj. Snežnik Časopis Snežnik je nestrankarski časopis, ki izhaja na območju občine Ilirska Bistrica. Cena izvoda je 1,5 EUR / 360,00 SIT Naslov uredništva: Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Tel.05/71 -00-320, fax 05/71-41-124 e-pošta: sneznik@kabelnet.net Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: »GA Commerce« d.o.o., Bazoviška 40, 6250 Ilirska Bistrica Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Strokovna svetovalka: mag. Milena Urh Tehnični urednik: Raymond Fabijanič Tisk: »GA Commerce« d.o.o. Naklada: 1.500 izvodov Nenaročenih člankov ne honoriramo. Rokopise in loiogralije na željo vračamo. Na podlagi zakona o DDV sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. Medij Snežnik je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 347. Z ZNANJEM IN INOVATIVNOSTJO DO VEČJE KONKURENČNOSTI »Podjetja ne morejo več dosegati zastavljenih ciljev v konkurenčnem okolju samo z obvladovanjem stroškov, ampak z novimi znanji, inovacijami, poslovnimi modeli in novimi proizvodi ter storitvam, ki imajo višjo dodano vrednost«. To je uvodna misel g. Igorja Blažine, direktorja GZS OZ Postojna, ki je v sredo 11. junija 2008 v Jamskem dvorcu v Postojni organiziral osrednji letni dogodek gospodarstva v Primorsko-notranj-ski pokrajini. Poleg prve razvojne konference Primorsko notranjske pokrajine so podelili še priznanja najboljšim inovatorjem v regiji. Na 6. razpisu, ki gaje izvedel Odbor za inovacije GZS OZ Postojna, je sodelovalo 58 inovatorjev, ki so prijavili 21 inovacij, katerih skupna letna korist znaša 4 mio €. Na odmevni prireditvi so podelili 7 bronastih, 11 srebrnih priznanj ter 3 zlata priznanja. Zlato priznanje so prejeli: 1. Edvard Progar, Lori Posega, Ana Marija Možina, Jože Marti, vsi EPIC d.o.o. Postojna, za inovacijo: »Stropni opažni sistem - Epic ECO Sky Speed» 2. Janko Lenarčič, Matjaž Gustinčič, Franko Ogrizek, Robert Vidergar, Jože Pivk, Matjaž Smrdelj, vsi KOLEKTOR LIV d.o.o. Predelava plastike, Postojna, za inovacijo: »Razvoj izdelka in procesa Ga-lileo — zapiralo odtoka vode za nastavljanje količine vode v WC splakovalniku« 3. Sašo Ožbolt, Valentina Vičevič, Andrej Štanta, Jadwiga Rataj vsi Brest Pohištvo d.o.o. Cerknica, za inovacijo: »Multifunkcionalno pohištvo »4SIDES4« Srebrno priznanje so prejeli: 1.Igor Otoničar, Peter Stražišar, Omar Jagodnik, Matjaž Furlan, Žarko Likar, Samo Žnidarčič, Igor Gerželj, vsi KOLEKTOR LIV Predelava plastike d.o.o. Postojna, za inovacijo: »Robotizacija proizvodnje in optimizacija procesa vzglavnika Opel Corsa, Ve etra, Zatira« 2. Dušan Strle, Peter Tadič, Samo Petrič, vsi Roto Lož d.o.o. Stari trg pri Ložu, za inovacijo: »Vratna zapora MVD avtomatik« 3. Leo Lakota, Jadran Šetina, Barbara Boštjančič, vsi Ferbit, računalniški inženiring, d.o.o. Ilirska Bistrica, Mitja Pugelj, študent, Gašper Sekula, PKK d.o.o., Ljubljana za inovacijo: »4Smartfuture« (Pametno orodje prihodnosti) 4. Damijan Krt, Plama-pur d.d. Podgrad, Boštjan Čeperlin, Vinprom d.o.o. Ljubljana, za inovacijo: »Kosmit v roli« 5. Janez Seleš, Andrej Frank, oba Frank proizvodnja strojev Valter Frank s.p. Gornja Bitnja, Damjan Valenčič, samostojni podjetnik, Ilirska Bistrica, za inovacijo: »Proizvodna linija pelet« 6. Aleksander Debevec, Petra Skok, Jasna Perc, vsi Pivka perutninarstvo d.d. Pivka, za inovacijo: »Piščančje meso in izdelki obogateni z omega 3 maščobnimi kislinami« 7. Anton Šorc, Jože Pivk, Miro Posega, vsi KOLEKTOR LIV Predelava plastike d.o.o. Postojna, za inovacijo: »Robotizacija gibljive cevi sesalnika« 8. Slavko Malnar, Roto Lož d.o.o. Stari trg pri Ložu, za inovacijo: »Varnostno vrtljivo nagibno okovje z jeklenimi kavlji« 9. David Škrab Tehnovent David Škrab s.p., Ilirska Bistrica, za inovacijo: »Spajanje in zvijanje ohišij ventilatorjev« 10. Danilo Ivančič, Bojan Ivančič, Mitja Ivančič, vsi Daibo Franc Danilo Ivančič s.p. Podgrad, za inovacijo: »Brezšivna cev iz mehke poliuretanske pene« 11. Ljubo Nadoh, Venex Nadoh Vesna s.p., Ilirska Bistrica, za inovacijo: »Dvojna zaporka« Bronasto priznanje so prejeli: 1. Jože Šajn, slikar iz Ilirske Bistrice, za inovacijo: »Ciklus slik - instalacij Kult lepote« 2. Žiga Stramič, Tadej Otoničar, Gregor Kebe, vsi iz Bresta Pohištvo d.o.o. Cerknica, za inovacijo: »Reverz vrtenje valjev« 3. Rudi Fatur in Branko Bergoč, oba Javor IPP Pivka, Zvone Nagode, NMC d.o.o. Logatec, za inovacijo: »Optimiranje razreza lesa na večlistni krožni žagi« 4. Milan Plos in Peter Petrič, oba Kovinoplastika Lož d.d. Stari trg pri Ložu, Nikola Magovac, samostojni podjetnik, za inovacijo: »Optimizacija izdelave GN posode« 5. Marjan Čibej, Proma d.o.o. Ilirska Bistrica, Valter Frank, Frank, proizvodnja strojev, Gornja Bitnja, za inovacijo: »Avtomatska linija za razsek perutnine« 6. Ljubo Nadoh, PET PAK proizvodnja in trgovina d.o.o. Ilirska Bistrica, za inovacijo: »Univerzalno grlo na plastenkah« 7. Franc Bečaj, Brest Pohištvo d.o.o. Cerknica, za inovacijo: »Jeralni spoj plošče na preklop« Na tekmovanju za najboljšo inovacijo za leto 2007 na ravni države, ki jo podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, sodelujejo prejemniki zlatih priznanj. Vladimir Vinšek RAZPIS ZA CGP KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Klub študentov Ilirska Bistrica objavlja razpis za izdelavo celostne grafične podobe kluba. Vljudno vabimo vse študente, klubovce in tudi ostale oblikovalce, ki so dovolj vešči dizajnerji, k zanimivemu in izzivalnem razpisu. Na razpis se lahko prijavijo tako fizične kot pravne osebe. CGP naj temelji na obstoječem logotipu kluba (http://ksib.moj-album.com/album/12533098/). Zaželeno je enostavno in barvno enotno oblikovanje. Vsak izdelek naj vsebuje: - več variant logotipa (barven, črno-bel...), - pasice standardnih oblik za objavo na spletnih straneh, - osnutek oblikovanja spletne strani zveze. Vsi predlogi morajo biti dostopni v vektorski obliki na ustreznem mediju. Avtorji obdržijo avtorske pravice za predložena dela. Izbrani avtorji dovoljujejo Klubu študentov Ilirska Bistrica uporabo predloženih grafičnih podob za tiskanje in promocijske namene. Izbrani avtor bo izdelal še preostale elemente centralne grafične podobe (pisemski papir, vizitke...) in prejel nagrado. Rok za oddajo del je 21.7.20- 08. Rešitve pošljite na naslov: Klub študentov Ilirska Bistrica, Bazoviška 26, 6250 Ilirska Bistrica ali na elektronski naslov info@ksib.si. Rezultati razpisa bodo razglašeni najkasneje do 28.7.2008 . Pred objavo so možni osebni zagovori rešitev. Odločitev komisije je dokončna. MIZERNA UDELEŽBA NA REFERENDUMU 0 POKRAJINAH Posvetovalnega referenduma o območjih in imenih pokrajin se je udeležilo manj kot 11 odstotkov volilnih upravičencev, kar je daleč najmanj doslej Udeležba je bila najvišja v go-riški oziroma severnoprimorski pokrajini, kjer je dosegla slabih 12 odstotkov, najnižja pa v Ljubljani, kjer se je na volišča odpravilo zgolj dobrih 5 odstotkov volilcev. Za izvedbo referenduma je v volilnih odborih in komisijah delalo 23.000 ljudi, za referendum pa bomo odšteli slabe štiri milijone evrov ali 2,2 evranavolilca oziroma dobrih 28 evrov za udeleženca referenduma. Majhna udeležba pa pomeni po mnenju mnogih tudi stran vržen davkoplačevalski denar, saj se je strošek na udeleženca referenduma pri štirih milijonih evrov, kolikor bo stala izvedba celotnega referenduma, povzpel kar na dobrih 28 evrov Na referendumu so se volilci odločali, ali so zato, da se na njihovem območju ustanovi predlagana pokrajina, v petih referendumskih območjih pa so se izrekali tudi o dveh možnih imenih pokrajine. Pobudnica referenduma je bila vladna koalicija, ki je prepričana, da bo na podlagi rezultatov mogoče oblikovati tak pokrajinski zemljevid, ki bo upošteval voljo ljudi in ga bosta v državnem zboru zato podprli dve tretjini navzočih poslancev. Vtem primeru bi sedanji sklic poslancev lahko sprejel vso potrebno pokrajinsko zakonodajo (druge zakone namreč sprejmejo z navadno večino, ki jo koalicija ima v DZ), ki bi omogočala prve volitve v pokrajinske svete leta 2010 skupaj z lokalnimi volitvami, pokrajine pa bi dejansko začele delovati v začetku leta 2011. Vendar so v opoziciji že napovedali, da predloga ustanovitve pokrajin najverjetneje ne bodo podprli, ker tudi referendum ne bo dal enoznačnih rezultatov in volje ljudi enostavno ne bo mogoče upoštevati, saj ta ne bo jasno izražena. Kot je znano, je projekt ustanovitve druge ravni lokalne samouprave v Sloveniji eden večjih napovedanih projektov te vlade. Podpora samemu projektu je v politiki skoraj soglasna, zato so v letu 2006 skoraj vse stranke z izjemo ene podprle spremembo ustave, ki omogoča ustanovitev pokrajin. Široka podpora projektu je zvodenela, ko so opozicijske stranke, Pa tudi nekatere vladne začele opozarjati, da je predlaganih začetnih 14 pokrajin preveč in da sta slabo pripravljena tudi zakona, ki opredeljujeta financiranje in pristojnosti pokrajine. Občinski sveti so večinoma podprli predlagano razdelitev, precej polemik pa je bilo okoli imen in sedežev bodočih pokrajin. Uradni izidi bodo znani S. julija, o končnem predlogu pokrajinskega zemljevida bo državni zbor predvidoma odločal na poletni izredni seji. OKRAJNA VOLILNA KOMISIJA ILIRSKA BISTRICA POSVETOVALNI REFERENDUM - POKRAJINE 22.6.2008 Štev. kraj POKRAJINA - USTANOVITEV 1ME-OBALNO-KRAŠKA IME - JUŽNOPR1MORSKA vol. volišča volivci: v GLAS. % ODDANIH NEVELJ A V NE ZA PROTI ODDANIH NEVEUAV NE ZA PROTI ODDANIH NEVELJAV NE ZA PROTI 1 KS II.Bistr. 756 46 6 46 3 24 19 46 2 8 36 46 l 33 12 2 3 Levstikova OŠ D.K.II.B. 727 91 13 91 4 58 29 91 5 45 41 91 3 62 26 788 51 6 51 4 20 27 51 4 18 29 51 3 30 18 4 Glas. Š.II.B. 697 71 10 71 2 45 24 70 3 30 37 71 2 48 21 5 Gasilski dom 797 70 9 70 5 32 33 70 9 23 38 70 5 37 28 6 7 Jasen 222 36 16 36 0 22 14 36 0 10 26 36 0 28 8 Vrbovo 274 28 10 28 1 14 13 28 0 12 16 28 0 20 8 8 Vrbica 131 25 19 25 6 2 17 25 6 3 16 25 6 12 7 9 Jablanica 138 19 14 19 0 11 8 19 1 3 15 19 0 13 6 10 11 Kuteževo 224 29 13 29 2 17 10 29 2 5 22 29 1 22 6 Trpčane 118 32 27 32 2 21 9 32 2 14 16 32 2 27 3 12 Zabiče 271 38 14 38 . 1 24 13 38 2 13 23 38 2 26 10 13 Podgraje 237 39 16 39 1 25 13 39 1 22 16 39 1 31 7 14 15 Sušak 82 27 33 27 0 16 11 27 1 10 16 27 0 20 7 Novokračine 208 36 17 36 0 18 18 36 0 12 24 36 0 29 7 16 Jclšane 257 33 13 33 0 23 10 33 2 9 22 33 1 24 8 17 Dolenje 173 43 25 43 1 27 15 43 2 13 28 43 4 21 18 18 19 Veliko Brdo 94 85 90 85 16 38 31 85 16 23 46 85 17 47 21 M. Bukovica 138 36 26 36 1 23 12 36 2 13 21 36 2 23 11 20 Koseze 311 52 17 52 1 27 24 52 0 18 34 52 2 43 7 21 V. Bukovica 191 46 24 46 0 40 6 46 0 10 36 46 0 39 7 22 23 Dol.Zcmon 412 28 7 28 1 14 13 28 1 22 5 28 0 18 10 Gor.Zemon 105 23 22 23 1 10 12 23 1 10 12 23 1 12 10 24 Pavlica 42 41 98 41 0 34 7 41 0 6 35 41 0 31 10 25 Starod 44 32 73 32 1 27 4 32 3 15 14 32 3 23 6 26 27 Podgrad 513 60 12 60 2 43 15 60 4 25 31 60 3 42 15 Podbeže 84 34 40 34 2 26 6 34 2 14 18 34 2 22 10 28 Kačiče 129 12 9 12 1 6 5 12 2 5 5 12 2 5 5 29 Sabonjc 78 30 38 30 2 21 7 30 2 17 11 30 2 13 15 30 31 Hrušica 248 44 18 44 3 28 13 44 2 13 29 44 0 25 19 Pregarjc 317 38 12 38 1 15 22 38 1 14 23 38 1 20 17 32 Preložc 60 5 8 5 0 4 1 5 0 2 3 5 0 4 1 33 Zajclšjc 52 50 96 50 2 23 25 50 2 10 38 50 2 36 12 34 35 Tontinje 98 33 34 33 2 16 15 33 3 10 20 33 2 18 13 Harije 260 33 13 33 1 21 11 33 2 17 14 33 1 15 17 36 Rečica 402 42 10 42 1 32 9 42 5 13 24 42 3 22 17 37 Ost. Brdo 85 28 33 28 2 17 9 28 3 11 14 28 1 23 4 38 39 Jan. Brdo 19 19 100 19 2 9 8 19 1 5 13 19 1 9 9 Kilovčc 49 28 57 28 6 14 8 28 4 12 12 28 4 13 11 40 D.in G.Bitnja 104 101 97 101 19 63 19 101 19 28 54 ,101 20 69 12 41 Kat. Brdo 32 31 97 31 1 16 14 31 1 4 26 31 1 15 15 42 43 Prem 140 21 15 21 0 II 10 21 1 10 10 21 0 11 10 Celje 50 40 80 40 7 21 12 40 8 10 22 40 8 22 10 44 Sntrje 101 21 21 21 0 19 2 21 0 9 12 21 0 19 2 45 Topole 291 31 11 31 3 17 11 31 1 9 21 31 1 20 10 46 47 Mereče 68 27 40 27 1 17 9 27 0 11 16 27 0 22 5 Podstcnjc Al 26 43 26 0 15 11 26 0 11 15 26 0 17 9 48 Šembije 226 26 12 26 0 19 7 26 0 18 8 26 0 20 6 49 Knežak 424 50 12 50 6 25 19 50 5 24 21 50 6 23 21 50 51 Bač 388 35 9 35 1 16 18 35 4 16 15 35 5 18 12 Koritnice 148 28 19 28 2 17 9 28 2 14 12 28 3 16 9 901 Predčasno v. 0 42 42 2 23 17 42 2 9 31 42 2 29 11 997 Pošta-SLO 0 18 18 1 16 1 18 I 9 8 18 1 11 6 950 Invalidi OMNIA Posebni imenik 970 999 1250 SKUPAJ 13.114 2.010 1533 2.010 123 1.182 705 2.009 142 717 1.150 2.010 127 1.298 585 odstotki 62,64 37,36 38,40 61,60 68,93 31,07 Sobotno delo UE Ilirska Bistrica v obdobju maj 2007 - junij 2008 ^ c?5 . o?5 X x^' -aO)1 ^ .£>• .<&■ .cf1 Jfc x4>' delovna sobota Zaključek anketiranja strank V mesecu maju 2008 smo na Upravni enoti Ilirska Bistrica izvedli letno ugotavljanje zadovoljstva strank s ponujenimi storitvami. V obdobju od 09.05.2008 do 23.05.2008 smo zbrali 230 anketnih vprašalnikov, od tega 114 na Oddelku za upravne notranje zadeve, 64 na Oddelku za občo upravo in splošne zadeve ter 52 na Oddelku za okolje in prostor. Vaše odgovore smo preko spletne aplikacije posredovali Ministrstvu za javno upravo v nadaljnjo obdelavo. Vsem, ki ste si vzeli čas in izpolnili vprašalnik, se lepo zahvaljujemo. Vaša visoka pričakovanja glede kakovosti naših storitev nas zavezujejo, da smo vedno boljši. Želimo si, da je Vaša ocena odraz našega truda. Z rezultati anket vas bomo seznanili v eni izmed prihodnjih številk časopisa. Analiza sobotnega dela UE Ilirska Bistrica Na podlagi spremembe Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 32/2007), so bile z mesecem majem 2007 v upravnih enotah in območnih enotah organov uvedene uradne ure vsako prvo soboto v mesecu, in sicer od 8.00 do 12.00 ure. Na podlagi zbranih podatkov o številu strank, ki so v obdobju od maja 2007 do junija 2008 obiskali Upravno enoto Ilirska Bistrica na delovno soboto, je razvidno, da je največ strank, in sicer kar 86%, prišlo na Oddelek za upravno notranje zadeve (OUNZ), na Oddelku za občo upravo in splošne zadeve (OOUSZ) smo zabeležili 11,32 % strank (upravne overitve, delovne knjižice, splošne informacije...), samo 3% strank pa je v sobotah obiskalo Oddelek za okolje in prostor (OOP), večino le-teh je bilo predhodno vabljenih. Na podlagi navedenega bomo zaradi zagotovitve večje racionalnosti poslovanja Upravne enote Ilirska Bistrica, ob hkratnem nemotenem zagotavljanju upravnih storitev za stranke, v prihodnjih delovnih sobotah našim strankam še naprej nudili vse storitve Oddelka za upravne notranje zadeve in delno tudi Oddelka za občo upravo in splošne zadeve, in sicer tiste storitve, kijih tudi sicer nudimo v sprejemno informacijski pisarni (splošne informacije, sprejemanje vlog, plačevanje upravnih taks, upravne overitve, delovne knjižice ...). Poslovni prostori upravne enote, ki se nahajajo nad Banko Koper d. d., pa bodo v sobotah do nadaljnjega zaprti. Novosti na področju kmetijstva Do nedavnega je veljal Zakon o kmetijstvu, ki je bil sprejet leta 2000 in je bil sistemska podlaga za postopno uveljavljanje skupne kmetijske politike EU že v pred pristopnem obdobju. Nov Zakon o kmetijstvu (ZKme-1), ki je v veljavi od 24.05.2008 tako prinaša precej novosti pri definiciji pojmov, pri pospešitvi upravnih postopkov, ki potekajo na Agenciji RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, na področju prometa, kakovosti in označevanja kmetijskih pridelkov in živil, na področju dopolnilnih dejavnosti in kmetijskih opravil, na področju raziskovalnega dela - vzpostavitvi instituta mojstrskih kmetij, na področju različnih oblik združenj ter pri upravljanju in vodenju zbirk podatkov. Nekaj novosti, ki se nanašajo na pristojnost upravne enote, in sicer v zvezi z vodenjem Registra kmetijskih gospodarstev (RKG) in dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji vam bomo predstavili v nadaljevanju: 1. Register kmetijskih gospodarstev Register kmetijskih gospodarstev (RKG) je enotna zbirka podatkov o kmetijskem gospodarstvu ter subjektih vezanih na kmetijsko gospodarstvo. Osnovna enota identifikacijskega sistema za prijavo zemljišč v RKG je grafična enota rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva (GERK). Nosilec mora sporočiti podatke za vpis oz. spremembe podatkov v roku 30 dni od nastale spremembe. Upravna enota ob vpisu v RKG ali vnosu sprememb nosilcu izda izpis iz RKG. - ukinjena krajevna pristojnost: Doslej je bilo določeno, da mora nosilec podatke za vpis in spremembe podatkov v RKG posredovati upravni enoti, v kateri leži več kot 50% zemljišč, ki jih ima v uporabi, ali kjer se nahaja sedež kmetijskega gospodarstva. Z novelo zakona so posebnosti glede krajevne pristojnosti ukinjene. Za določitev krajevne pristojnosti se uporabljajo določbe Zakona o upravnem postopku, kar pomeni, da je sprememba podatkov v RKG možna na katerikoli upravni enoti na območju Republike Slovenije, medtem ko se reševanje prekrivanj vodi na pristojni upravni enoti. -nova definicija kmetije: Kmetija je po novem zakonu oblika kmetijskega gospodarstva, na katerem se eno ali več gospodinjstev ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. -nosilec kmetije in njegov namestnik: Nosilca kmetije in njegovega namestnika določijo člani kmetije, ki so hkrati lastniki oz.solastniki kmetije. Nosilec kmetije prevzema vse pravice in obveznosti pri izvajanju ukrepov kmetijske politike. Če kmetija nima več nosilca postane nosilec njegov namestnik, ali če tudi tega ni, do določitve novega nosilca opravlja njegove naloge najstarejši član kmetije, ki je lastnik ali solastnik kmetije. -člani kmetije: Po novem so to fizične osebe, ki so člani gospodinjstva po predpisih o prijavi prebivališča in so starejši od 15 let. Podatki o članih se bodo povzemali iz evidence gospodinjstev. 2. Dopolnilna dejavnosti na kmetiji Dopolnilna dejavnost na kmetiji je s kmetijstvom oz. gozdarstvom povezana dejavnost, ki omogoča kmetiji boljšo rabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter delovne sile članov kmetije in zaposlenih na kmetiji. -nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji: Doslej je bil nosilec dopolnilne dejavnosti fizična oseba, ki je bila lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se je za svoj račun ukvarjala s kmetijsko dejavnostjo ter je bila za to ustrezno usposobljena. Po novi določbi zakona ni več nobenih posebnih pogojev za nosilca, razen osnovnega pogoja, da je član kmetije, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. -ugotavljanje dohodka iz dopolnilne dejavnosti: Letni dohodek iz dopolnilne dejavnosti na člana kmetije ne sme presegati 1,5 povprečne letne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu, v območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost pa ne sme presegati 3 povprečne letne plače na zaposlenega v RS v preteklem letu. Po novem se dohodek iz dopolnilne dejavnosti pridobi iz podatkov davčne napovedi, če pa nosilec poleg opravlja še druge dejavnosti, se zanje skupaj ugotavlja davčna osnova na podlagi dejanskih prihodkov in odhodkov ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. -dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji: Za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji(razen za dopolnilne dejavnosti domače in umetne obrti) je potrebno pridobiti dovoljenje upravne enote, ob predhodnem izpolnjevanju določenih pogojev. Novost je ta, da upravna enota vsako leto preverja izpolnjevanje pogojev glede dohodka dopolnilne dejavnosti. V ta nameni si upravna enota bodisi sama pridobi podatek o dohodku iz dopolnilne dejavnosti, v primeru podatkov o deležu dobička, ki pripada dopolnilni dejavnosti pa je nosilec dolžan posredovati te podatke upravni enoti sam, najpozneje do konca koledarskega leta za preteklo leto. Če vlagatelj ne izpolnjuje več pogojev glede ustreznega dohodka, mu upravna enota odvzame dovoljenje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Razmere na področju kmetijstva so čedalje slabše tudi v svetovnem merilu. Nujno je slediti ciljem skupne kmetijske politike v smislu trajnega zagotavljanja zadostnih in kakovostnih količin hrane ob upoštevanju vseh načel varstva okolja. Podlaga za izvedbo tega so novosti in izboljšave, ki bodo vplivale na dolgoročno načrtovanje živilstva in kmetijstva, učinkovitejše izvajanje ukrepov kmetijske politike ter hjtrejše prilagajanje zahtevam konkurence. Novosti na področju osebnih izkaznic in potnih listin V Uradnem listu Republike Slovenije št. 44/2008 sta bila objavljena Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osebni izkaznici in Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o potnih listinah. Oba zakona sta stopila v veljavo v petek, 6.6.2008. Poglavitne novosti, ki jih prinašata zakona so: 1. Izdaja novih osebnih izkaznic Sedaj veljavne osebne izkaznice so se pričele izdajati 22.6.1998. Spremembe zakona pa predstavljajo podlago za uvedbo novih osebnih izkaznic, saj širijo funkcionalnosti le te. Sedanje osebne izkaznice služijo kot dokument za izkazovanje istovetnosti in državljanstva ter kot potovalni dokument, pri novih pa se bo državljan ob vložitvi vloge lahko odločil, ali želi osebno izkaznico s čipom (elektronsko osebno izkaznico) ali pa »navadno« osebno izkaznico brez čipa. Tako imenovana multifunkcijska ali elektronska osebna izkaznica se bo lahko uporabljala za opravljanje storitev e-uprave ter za uporabo storitev s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, če bo tako določeno v predpisih s tega področja. Namen te spremembe je združitev treh dokumentov (osebne izkaznice, digitalnega spletnega potrdila in zdravstvene kartice) v enem dokumentu. Nove elektronske osebne izkaznice se bodo začele izdajati po uskladitvi Pravilnika o izvrševanju Zakona o osebni izkaznici, ki bo med drugim določil nove obrazce osebnih izkaznic ter po izbiri izdelovalca le teh. Uporaba elektronske osebne izkaznice za storitve s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, pa bo mogoča šele takrat, ko bodo to omogočali predpisi s tega področja ter po prilagoditvi informacijskega sistema v zdravstvu. Pripominjamo še, da sedaj veljavne osebne izkaznice ostanejo v veljavi do njihovega poteka in jih državljanom ne bo potrebno zamenjati zgolj zaradi kasnejše uvedbe osebnih izkaznice novega tipa. 2. Izdaja osebnih izkaznic vsem državljanom RS Osebne izkaznice bodo lahko pridobili vsi državljani RS, tudi tisti s stalnim prebivališčem v tujini. Le ti bodo na začetku lahko pridobili osebno izkaznico na kateri koli upravni enoti v RS, s pričetkom izdaje elektronskih osebnih izkaznic, pa bo pristojno za izdajo tudi diplomatsko-konzularno predstavništvo RS v tujini. 3. Fotokopiranje osebnih izkaznic in potnih listin Spremembi obeh zakonov prepovedujeta upravljavcem zbirk osebnih podatkov kakršno koli kopiranje, razen v primerih, določenih z zakonom. Osebno izkaznico ali potno listino lahko poleg njenega imetnika kopirajo notarji in finančne družbe, ki opravljajo finančne storitve, če jo potrebujejo za dokazovanje identitete državljana v konkretnem postopku. Kopiranje dokumenta je dovoljeno tudi na podlagi pisne privolitve imetnika. Ob kopiranju osebne izkaznice ali potnega lista je treba z ustrezno oznako na kopiji zagotoviti, da se kopija ne bo uporabljala za druge namene. Prepovedano je tudi nadaljnje kopiranje kopije ali hranjenje kopije v elektronski obliki. Imetnik osebne izkaznice ali potnega lista lahko od upravljavca zbirke osebnih podatkov zahteva izdajo potrdila o kopiji, na katerem mora biti naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Na vlogo imetnika posamičnega dokumenta je upravljavec zbirk osebnih podatkov, dolžan izdati potrdilo o kopiji osebne izkaznice ali potne listine, na katerem je naveden namen rabe kopije in rok, za katerega upravljavec kopijo potrebuje. Imetnik osebne izkaznice ali potne listine lahko kopijo označi s svojim podpisom. 4. Sprememba veljavnosti osebne izkaznice Spreminja se veljavnost izdanih osebnih izkaznic državljanom, mlajšim od 18 let, tako da se le-ta usklajuje z veljavnostjo potnih listov. Tako se osebne izkaznice in potne listine za otroke do 3 leta starosti izdajajo z veljavnostjo 3 let, za otroke od 3 do 18 leta starosti z veljavnostjo 5 let, za polnoletne državljane pa z veljavnostjo 10 let. Zakon nadalje določa, da se državljanu, ki v obdobju petih let izgubi, pogreši ali odtuji dve ali več osebni izkaznici / potni listini, izda listina le z veljavnostjo enega leta - razen če dokaže, da je z listino ravnal z dolžno skrbnostjo. Primere ravnanj, ki ne štejejo za ravnanja Stpviln strank Delovna sobota OUNZ OOP OOUSZ Skupaj UE 000007 25 3 0 PR opor m 37 1 1 3.9 070707 41 0 4 40 04.08.07 17 0 1 IR 01 09 07 26 2 0 PR 00.10.07 22 0 6 PR 03 11 07 12 3 8 PR 01 1P07 24 0 3 P7 0001 OR 22 ~~U~ 3 PO OP OP OR 29 0 7 36 01 OR. OR 10 0 4 14 00 .04 OR 24 0 3 27 10.00.08 S 0 1 6 07.06 OR 26 0 1 2.7 SKUPAJ 320 9 42 371 z dolžno skrbnostjo, bo določal podzakonski akt. 5. Poenostavitev postopka vložitve vloge za izdaio osebne izkaznice in potnega lista Oba zakona omogočata, da se poleg klasične fotografije lahko vlogi predloži tudi fotografija v digitalni obliki in sicer iz elektronskega odložišča fotografij - e-fotografa, kjer se bo hranila 1 leto. Fotografija se bo lahko v času hranjenja ponovno uporabila, tudi za izdelavo drugih javnih listin posameznika (potno listino, vozniško dovoljenje). E-fotograf je poseben program, ki presoja ustreznost fotografije že pri fotografu, kjer slika nastaja. Ko fotograf posname ustrezno fotografijo, namesto klasičnih slik na fotografskem papirju, stranki izda potrdilo z referenčno številko, sama fotografija v digitalni obliki pa se shrani v posebnem spletnem od-ložišču eno leto. Ko stranka potrebuje dokument, na upravni enoti predloži potrdilo z referenčno številko, na podlagi katere uradna oseba hitro prevzame 100% ustrezno fotografijo za izdelavo kateregakoli dokumenta iz spletnega odložišča fotografij. Ta program naj bi se pričel v praksi uporabljati predvidoma konec tega meseca. 6. Novosti pri vročanju osebnih izkaznic in potnih listin otrokom in poslovno nesposobnim osebam Osebna izkaznica ali potna listina se lahko vroči tistemu zakonitemu zastopniku, ki je vložil vlogo za njeno izdajo, oziroma drugemu od zakonitih zastopnikov, ki gaje prvi kot naslovnika pošiljke navedel že v vlogi za izdajo posameznega dokumenta. Če je otrok starejši od 15 let, se osebna izkaznica ali potni list vroči njemu razen, če temu ob vložitvi vloge ni izrecno nasprotoval zakoniti zastopnik. Zakon izrecno določa, da je osebna izkaznica ali potna listina naslovljena na osebo, ki je izbrana za vročitev. Prav tako se lahko osebna izkaznica ali potna listina vroči tudi pooblaščencu na podlagi predloženega pooblastila ali izjave o obstoju pooblastila v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku. Ukinitev objave preklicev javnih listih v Uradnem listu RS V skladu z novelo zgoraj navedenih zakonov ter Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, štev. 37/2008), se z 9.6.2008 ukinja preklic pogrešanih, izgubljenih ali ukradenih osebnih izkaznic, potnih listin in obmejnih prepustnic ter vozniških dovoljenj v Uradnem listu RS. Od tega dne dalje so prej navedene pogrešane, izgubljene ali ukradene listine objavljene na enotnem državnem portalu e-uprava kot neke vrste nadomestilu za ukinitev preklica v Uradnem listu RS (http://e-uprava. gov.si/e-uprava/ - dostop do registrov - preverjanje veljavnosti identifikacijskih dokumentov). V javno dostopnem delu evidence bodo le podatki o imenu organa, ki je izdal dokument, serijski številki, datumu izdaje, datumu veljavnosti in datumu naznanitve kraje, izgube oziroma pogrešitve dokumenta, ne pa tudi osebni podatki o imetniku listine. Še vedno obstaja obveznost državljana, da ob izgubi, pogrešitvi ali kraji osebne izkaznice ali potne listine pogrešitev naznani upravni enoti ali di-plomatsko-konzularnem predstavništvu. Po evidentiranju pogrešitve v evidenci, bo stranka lahko takoj podala vlogo za izdajo nove listine. Podatki na enotnem državnem portalu e-uprava bodo ažurni (stanje prejšnjega dne), vpogled pa bo omogočen vsakomur brez izpolnjevanja posebnih kriterijev. Z vzpostavitvijo je podana podlaga za ukinitev krajevne pristojnosti za naznanitev pogrešitve osebnih izkaznic, kar pomeni, da stranka naznani pogrešitev listine na katerikoli upravni enoti v RS. Novosti na področju prometa S 30.06.2008 se bodo pričele izdajati nove registrske tablice, ki bodo podrobneje predstavljene v naslednji številki časopisa. VOLITVE V KMETIJSKO GOZDARSKI ZBORNICI SLOVENIJE Na nedeljskih volitvah 8. junija v organe Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), ki se jih je udeležilo nekaj manj kot 12 odstotkov od skupno dobrih 112.000 volilnih upravičencev iz prve volilne skupine (tj. fizičnih oseb), je po doslej še neuradnih rezultatih največ glasov prejela Kmečka lista. Volilci so ji namenili slabih 39 odstotkov glasov, kar pomeni, da bo njenih najmanj 17 od 44 sedežev v svetu zbornice. Kmečka lista, iz katere prihaja tudi dosedanji predsednik kmetijsko-gozdarske zbornice Peter Vrisk, se je tudi sicer doslej najbolje odrezala. Zmagali so na prvih volitvah leta 2000 in tudi kasneje, leta 2004, kar je Vrisku omogočilo, da je zbornico vodil kar osem let. Se pa za nov mandat zaradi določbe o omejitvi mandatov ne bo več potegoval. Zbornična pravila namreč določajo, da tisti, ki je bil že dvakrat v istem organu zbornice, vnovič ne more kandidirati. Na drugo mesto se je s približno 32 odstotki uvrstila Slovenska kmečka zveza (SKZ), ki deluje pod okriljem SLS. Omenjeni rezultat naj bi ji v svetu KGZS prinesel vsaj 14 članov, saj stav Mariboru dva kandidata (drugi je iz vrst Kmečke liste) dobila enako število glasov, kar pomeni, da bo o njuni uvrstitvi v svet odločal žreb. Na kratko kaj je zbornica: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije (KGZS) je nevladna stanovska organizacija, ustanovljena na podlagi Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki je bil objavljen 16. junija 1999. Njena naloga je zastopanje interesov kmetijstva, gozdarstva in ribištva, svetovanje posameznikom in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko in ribiško dejavnost ter pospeševanje gospodarnega in okolju prijaznega kmetovanja, gozdarstva in ribištva. Za KGZS je značilno obvezno članstvo, ki zagotavlja dolgoročnost in samostojnost. Je reprezentančni partner vladi, lahko izvaja javna pooblastila, pri izvrševanju javnih pooblastil izdaja javne listine ter daje pripombe in predloge na zakone, podzakonske akte, proračun, izobraževalne programe in druge javne dokumente, ki se dotikajo področij kmetijstva, gozdarstva in ribištva. Pomembno vlogo ima pri promociji slovenskega kmetijstva doma in v tujini. Združuje članstvo dveh skupin: Prva skupina zajema fizične osebe, ki so: lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije katerih katastrski dohodek za odmero zborničnega prispevka je leta 2004 znašal 23.108,00 SIT, za leto 2005 pa 19.870,00 SIT. Osebe, ki opravljajo kmetijsko, gozdarsko ali ribiško dejavnost in so se priglasile kot samostojni podjetniki ter osebe, ki kot lastniki, zakupniki ali uporabniki kmetijskega ali gozdarskega obrata za svoj račun opravljajo kmetijsko, gozdarsko oz. ribiško dejavnost kot svoj edini ali glavni poklic, nimajo katastrskega dohodka, so pa zavezanci za davek od dejavnosti. Druga skupina zajema pravne osebe, ki so registrirane kot kmetijske organizacije. Poleg obojih obstojajo tudi prostovoljni člani zbornice, ki so lahko pravne ali fizične osebe. Deluje na treh ravneh: KGZS - Zbornični urad v Ljubljani (na državni ravni), Območne enote KGZS (13 enot po regijah), Izpostave območnih enot KGZS (60 izpostav na lokalni ravni). Sedež zbornice je Zbornični urad, ki se nahaja v Ljubljani. Sedeži območnih enot so v: Novi Gorici, Kopru, Kranju, Ljubljani, Ribnici, Postojni, Novem mestu, Brežicah, Celju, Ruju, Mariboru, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Izpostave območnih enot pa so na ravni upravnih enot. Že drugi mandat pa je izvoljen v Svet OE KGZS Postojna (svetnik v KGZ ) tudi Tonjo Janežič, ki smo ga prosili, da pokomentira rezultate volitev ter na splošno oceni stanje v kmetijstvu. Kako ocenjujete vaš pretekli mandat. Odkrito Vam moram priznati, da je mnogo dogodkov zaznamovalo moje delovanje v celotnem mandatu. Čeprav je bilo v Svetu Območne enote KGZS Postojna zastopano Društvo SKZ iz II. Bistrice le z enim svetnikom, lahko mirno ugotovim, da sem kot svetnik zaupani mandat opravil dobro in opazno. Na mojo pobudo je Svet OE KGZS Postojna opravil kar nekaj sej v Občini Ilirska Bistrica z namenom, da se na neposreden način tudi drugi svetniki soočijo z ne ravno rožnatim stanjem kmetijstva v naši občini. Kakšni so bili vaši največji dosežki Do sedaj sem bil vedno odprt tudi za predloge drugih, zato so se velikokrat ideje in predlogi oblikovali na neposrednih srečanjih. Osebno si ne lastim uspehov, čeprav so v končni fazi tudi ti bili in sem ponosen na opravljeno delo. Zadovoljen sem lahko, da sem se v tem času gibal med ljudmi, kateri so razumeli moje predloge in mi jih tudi nesebično pomaga spraviti v življenje kot temu radi rečemo. Sami se lahko spomnite, kako sta se pred štirimi leti predsednik Sveta OE KGZS Postojna g. Josip Bajc in takratni tajnik Sveta OE Postojna g Ludvik Košmrlj prišla dogovarjat z g Antonom Šenkincem županom Občine II. Bistrica in mag. Mileno Urh kot direktorico RC zadolženo za organizacijo Kmetijske tržnice, da bi izpeljali sejo na Bistriškem v podporo kmetom. To je bilo prav na začetku mojega mandata in si lahko mislite kako sem bil vesel, da so to mojo pobudo sprejeli kot organizatorji. Še posebej sem bil vesel, da se je seje udeležil tudi župan. Omenjene seje so se udeležile vse članice in člani sveta. Predsednik KGZS g. Peter Vrisk pa je takrat obiskal II.Bistrico z mag Sonjo Bukovec, direktorico Agencije za kmetijske trge. Žal je prispel prepozno, ker so imeli ravno tisto soboto v Tolminu podobno delavno srečanje po vprašanju Po potresne obnove. Takratni seji pa je kot predstavnik KGZS prisostvoval Boris Gabrijan. Po seji smo si skupaj ogledali celotno Kmetijsko tržnico. Lahko si mislite, kako sem bil vesel, ko sem ob slovesu opazil njihovo zadovoljstvo. Omenil bi tudi mojo organizacijo vsakoletnega romanja kmetic in kmetov iz II.Bistrice na Ponikvo pri Šentjurju, kjer poteka v mesecu oktobru tradicionalni vseslovenski shod kmetov pri svojem zavetniku Antonu Martinu Slomšku. Zavedajoč se dejstva, da je ta shod najprej namenjen kmetom in vsem tistim, ki jim je kmetijstvo blizu. Z mlado diplomantko gdč. Špelo Sedmak pripraviva skupno zahvalno darilo bistriških kmetov, katerega Špela položi v znak zahvale na oltar. Na mojo pobudo so pevke društva kmečkih žena v letu 2006 okronale svojo 10. obletnico prepevanja s koncertnim nastopom tudi pri A.M Slomšku zavetniku kmetov na Ponikvi. V letu 2007 pa so članice in člani KETŠD ALOJZ MIHELČIČ iz HARIJ pod vodstvom Alenke Penko , z svojim prepevanjem bogato popestrili program v cerkvi sv. Martina in na slavnostni akademiji. V letu 2007 sem kot član Društva SKZ-Slovenske kmečke zveze ob podpori tudi drugih kmetijskih društev predlagal Čebelarsko društvo AŽ za zlato občinsko priznanje. Veseli me, da je zlato priznanje pripadlo ravno Čebelarskemu društvu AŽ iz II. Bistrice , še posebej, če se zavedamo kako dober pokazatelj čiste in neokrnjene narave so ravno čebelice. Ko razmišljam o uspehih me notranje resnično bogati in radosti, da mi je letos uspelo pripraviti predlog Varstveno delavnega centra iz Kopra enota Ilirska Bistrica za občinsko zlato priznanje. Predlog je med občani resnično požel zelo veliko podporo in odobravanje. Na turistični kmetiji PRI JANEZI-NOVIH na Ratečevem Brdu je Društvo podeželskih žena pod vodstvom ga. Darinke Brožič v pred velikonočnem času pripravilo prikaz priprave velikonočnih jedi, medtem ko so se Pevke društva kmečkih žena na turistični kmetiji PRI IVAN KOTOVI H pod Premom zapele nekaj svojih pesmi. Na mojo pobudo je oboje posnela televizija in predvajala na velikonočni ponedeljek. Seje območne zbornice so potekale tudi v naši občini ali mislite nadaljevati s to prakso? Za to se bomo sigurno tudi v bodoče zavzemali. Še celo več. Glede na to, da volivci Društvu SKZ - Slovenska kmečka zveza na letošnjih volitvah organov KGZS zaupali dva mandata tudi za delo v Odboru izpostave območne enote v II. Bistrici pričakujem, da bomo skupaj z ostalimi člani tvorno in odgovorno stopali po zaupani poti. Kako komentirate rezultate volitev? Ko sem po volitvah pregledoval dosežene rezultate si moram priznati ,da nisem ravno zadovoljen če na rezultate gledam kot odraz na moje dosedanje delov KGZS, vendar sem prepričan, daje vzrok drugje. Natančno analizo rezultatov bomo v okviru Društva SKZ - Slovenska kmečka zveza še naredili. Poleg tega sem se pred časom težje poškodoval in sem bil nemobilen ravno v času ko bi se moral bolj posvetiti terenu kot radi rečemo. Ob pomoči Društva SKZ - Slovenske kmečke zveze in sočla-nov na lokalni ravni nam je le uspelo zadevo vendarle nekako«zvoziti«. Ob tej priliki bi jih rad pohvalil in se jim zahvalil za vso njihovo pomoč. Prepričan sem , da bo že na naslednjih volitvah rezultat drugačen - boljši. Kako ocenjujete očitke, da zbornica ne zastopa kmete, saj je le malo kmetov prišlo na volišča? Za slabo udeležbo na volitvah je razlogov gotovo več. V prvi vrsti menim, da je za nekakšno apatijo krivo trenutno stanje v kmetijstvu. Kot drugo, pa mogoče še pomembnejše pa menim, daje bilo dosedanje delovanje zbornice preveč centralizirano in vodeno večkrat tudi nedemokratično. Z drugimi besedami, zbornica bo morala odločanje prenesti tudi na nižjo raven, na območne enote in izpostave in se tako bolj približati članom. Na ta način bodo člani začutili potrebo po aktivnejšemu sodelovanju in nenazadnje tudi pomembnost kdo jih zastopa na vseh ravneh delovanja zbornice. Naj ob tem povem, da je naša lista Društvo SKZ-Slovenska kmečka zveza v svojem programu ravno tem temam namenila največ pozornosti. Kje vi vidite izzive in priložnosti našega kmetijstva? Naše kmetijstvo gotovo ne more biti primerljivo s kmetijstvom v zahodni Evropi, še posebej ne zaradi pogojev kmetovanja, zemljiške strukture, velikosti kmetij, starostne strukture kmetov itd. Slovensko kmetijstvo lahko preživi edino ob močnem razvoju dopolnilnih dejavnosti na kmetijah in pa ob podpori širše družbe kot celote. Zavedati pa se moramo, da smo del Evrope in da nam kmetijsko politiko v veliki večini kroji Evropa. Prav zaskrbljen sem, ko poslušam predloge za ukinitev ukrepov za podporo kmetijske politike ali kot po domače rečemo »subvencij«. Kako ocenjujete situacijo v' naši občini, saj naj bi povprečna starost kmetov bila več kot 60 let? Na problem kmetijstva v naši občini gledam nekoliko širše. S stečajem KZ in z izgubo za nas tako pomembnega trga na področju Kvarnega smo ostali brez pravih možnosti trženja kmetijskih proizvodov. V občini deluje hvala Bogu vsaj kmetijska zadruga, katera skrbi v prvi vrsti za odkup mleka in nekaj drugih kmetijskih proizvodov, medtem ko je večina kmetovalcev prepuščena lastni iznajdljivosti. Le redki so si uspeli poiskati nove tržne izzive in si tako zagotoviti nov trg, vendar te možnosti nima večina. Bolj kot starostna struktura kmetov me bega dejstvo, da se vasi praznijo. Delavne sile ni. Eno svetlo točko vidim v tem, da je prišla gimnazija v Bistrico. Otroci kateri nadaljujejo šolanje so dom zapustili pri 15 letih sedaj ostajajo doma nekoliko dlje, pri tem pa tudi često pomagajo domačim pri njihovem delu. Za kaj se boste še posebej zavzemali v tem mandatu? Pomembno je, da se tudi mi kmetje zavedamo svoje moči in prodornosti. V Društvu SKZ se z veliko odgovornostjo zavedamo bodočih izzivov - toda ob tem se zavedamo tudi, da sami ne moremo storiti vsega. Zato smo že v preteklosti ponudili prostor vsem tistim, ki želijo svoje znanje, izkušnje in sposobnosti preliti v naš program. Tudi v bodoče bomo odprti za vse Vas » civilno iniciativo », saj se zavedamo , da le z poglobljenim načinom razmišljanja lahko izoblikujemo delavne smernice za uspešen program. Ljubezen do narave, solidarnost z njo in odgovornost zanjo je značilnost, ki je še posebej ima kmet in je še kako potrebna v današnjem času za preživetje celotnega človeškega rodu. Kaj danes ljudje delamo z naravo, kako si danes velikokrat žagamo vejo, na kateri sedimo, vidimo in vemo sami. In če koga, potem predvsem kmečkega človeka boli srce, ko vidi, kako narava postaja onesnažena in zapuščena . In ravno kmet, ki živi z naravo, ki jo občuduje in spoštuje, se tudi zanjo čuti in mora čutiti najbolj odgovornega. Tako kot slovenska družba poskuša popraviti krivico do Slomška in ga počasi vrača na mesto, ki mu pripada, se bomo tudi v bodoče v Društvu SKZ- Slovenska kmečka zveza zavzemali za zbornico po meri slovenskega kmeta in slovenskega podeželja. Gospod Tonjo še veliko uspeha vam želimo in najlepša hvala za pogovor KUUB DEŽJU JE PRI NAS VESELO V mesecih pred poletno vročino v Domu starejših občanov radi skupaj s stanovalci načrtujemo krajše in daljše izlete in tudi dogodke, ki se lahko dogajajo zunaj-pred našim Domom. Letošnja pomlad pa je bila še prav posebno muhasta in za veliko aktivnosti smo komaj našli sončne dni. Za zanimiva srečanja pa so, podobno kot skozi vse leto, poskrbeli naši prostovoljci in posamezniki iz naše občine in tudi drugih krajev. Konec meseca maja smo se z avtobusom odpravili v Podbeže, na domačijo Kinkelovih in si ogledali različne vrste živali. Ujeli smo tudi nekaj lepega vremena in priredili piknik za stanovalce pred Domom ter uživali v družabnih igrah, glasbi in pesmi našega domskega pevskega zbora. V petek, 30.5.08, je v Domu Domski pevski zbor gostovala Pevska skupina Studenec s pivškega in z ubranim petjem predstavila venček ljudski pesmi. Na začetku meseca junija nas je na potovanje po daljni Avstraliji popeljal g. Jože Horvat, ki nam je v sliki in besedi predstavil ta zanimiv kontinent tam nekje spodaj. Z našim domskim zborom smo se dan zatem zapeljali čez celo Slovenijo in sicer do Ljutomera in sodelovali na 15. srečanju pevskih zborov stanovalcev socialnih zavodov Slovenije. Obiskana in prijetna prireditev nam je kljub naporni poti ostala v lepem spominu. Sredi meseca junija pa nas je na zanimivo popotovanje po državi Jemen v potopisnem predavanju popeljala ga. Marica Gaberšnik. Upamo, da nam bo v bodoče vreme bolj naklonjeno in bomo odšli tudi na kakšen daljši izlet. Urška Abram »KOSMATINCI« IN ČLANI KINOLOŠKEGA DRUŠTVA ILIRSKA BISTRICA V PARKU NADE ŽAGAR Letos praznujejo v Kinološkem društvu Ilirska Bistrica 15-letnico ustanovitve. Zato so se člani odločili, da obletnico proslavijo z izdajo priložnostnega biltena/ prvi je bil izdan ob 10-letnici/ ter s predstavitvijo dejavnosti kluba Bistričanom. Tako so v mladinskem parku Nade Žagar v soboto 7. junija po končanem nalivu, ki je verjetno odvrnil marsikaterega Bistričana, da bi si ogledal akcijo društva, člani društva predstavili svoje delo v klubu. Vse leto se redno srečujejo na »pasjem vadišču«, kjer si pod vodstvom vodje šolanja Vojka Štembergarja prizade- vajo vzgojiti svoje pse, jih pripraviti za normalno življenje doma in v okolju, kjer živijo. Nekateri se odločijo, da bodo svoje znanje preizkusili na izpitu pri Kinološki zvezi Slovenije , zato za nekatere program prilagajajo šolanju za izpite . V zadnjih letih so bistriški kinologi na izpitih pokazali zelo visoko stopnjo znanja, saj to potrjujejo rezultati opravljenih izpitov. Na prireditvi so poleg prikaza posameznih vaj in znanj predstavili tudi različne pasme psov, ki se udeležujejo vzgoje in šolanja. Tokrat so predstavili 18 različnih pasem, od najmanjših, ki so primerpi za bivanje v stanovanju, prek lovskih pasem do tistih največjih , ki so primerne za življenje v vrtu , na dvorišču. Ne pa na verigi.Vsako pasmo so predstavili v njenih značilnostih, tako karakternih, po zunanjem videzu, barvi, višini kot tudi primernosti za vzgojo in šolanje. Maloštevilni obiskovalci so vsako lepo izvedeno vajo in vsakega predstavljenega kužka pospremili z odobravanjem in aplavzom. V društvu so iz ust obiskovalcev dobili potrditev o primernosti takšne prireditve, pa tudi čestitke za petnajstletno neprekinjeno delovanje . V društvu so prireditev in predstavitev posvetili tudi občinskemu prazniku. FRANC SLAVEC - PREJEMNIK NAJVIŠJEGA PRIZNANJA Člani Prostovoljnega gasilskega društva smo se razveselili novice, da je komisija za odlikovanja pri Gasilski zvezi Slovenije (GZS) predlagala Predsedstvu GZS, da se Francu Slavcu podeli priznanje Matevža Haceta. Franc Slavec, ki se je rodil leta 1935, v gasilske vrste je vstopil leta 1949 kot pionir - mladinec v Prostovoljno gasilsko društvo ( PGD ) Ilirska Bistrica. Kot mladinec je aktivno sodeloval v društvu do leta 1950, ko je opravil izpit za izprašanega gasilca in izpit za gasilskega podčastnika. Sam je leta 1963 opravil izpit za poklicnega gasilca, v naslednjem letu pa še strokovni izpit za gasilskega tehnika. Kot uspešen operativni gasilec je bil leta 1962 predlagan in izvoljen kot prostovoljni poveljnik OGZ Ilirska Bistrica. To funkcijo je opravljal do leta 1980. Tega leta se je zaposlil kot poklicni poveljnik OGZ Ilirska Bistrica in to funkcijo opravljal vse do upokojitve leta 1992. Vseskozi si je prizadeval in skrbel za strokovno usposobljenost gasilskih enot in njenih članov v društvih, sodeloval v komisiji za izobraževanje pri OGZ Ilirska Bistrica in tudi poučeval tehniko in taktiko. Sodeloval in bil eden izmed pobudnikov pri izgradnji gasilskih domov PGD Knežak, Podgrad, Vrbovo in Koritnice. S svojim znanjem, požrtvovalnostjo in strokovnostjo je zaznamoval svoj prispevek tudi na področju gasilstva in širšem regijskem področju. Leta 1962 je sodeloval v odboru takratne Okrajne gasilske zveze Slovenije, član poveljstva za operativo Primorske. Njegov nedvomno največji prispevek v sklopu širšega delovanja zunaj OGZ Ilirska Bistrica pa predstavlja opravljanje funkcije področnega poveljnika Notranjske regije, ki je takrat obsegala področje Občin Ilirska Bistrica, Postojna in Cerknica v letih 1982 - 1986, kjer se je zavzemal in tvorno sodeloval pri operativnem vodenju gasilcev v Notranjski regiji in širše. Ohranjal je odlično sodelovanje tudi zunaj meja takratne republike Slovenije predvsem z obmejnimi gasilskimi enotami Hrvaške (DVD Opatija - pobrateno društvo z PGD Ilirska Bistrica in gasilsko brigado Reka). Aktiven pa je bil tudi v industrijskem gasilstvu. Tako se je leta 1962 zaposlil, kot referent za požarno varnost v tovarni Lesonit. Istega leta je bil imenovan in izvoljen za prostovoljnega poveljnika IGD Lesonit in opravljal to funkcijo do leta 1980. Z razvojem in širjenjem požarnega varstva v katerem je tvorno in aktivno sodeloval pri izgradnji in organizaciji požarnega varstva je bil postavljen na delovno mesto vodje požarne varnosti. V štabu CZ se je zavzemal in sodeloval pri izobraževanjih prebivalcev Občine Ilirska Bistrica s področja požarne varnosti, bil pobudnik opremljanja krajevnih skupnosti z osnovno gasilsko opremo za gašenje ter organiziral in sodeloval pri izvedbi številnih izobraževanj članov krajevne skupnosti tako glede preventive kot tudi same uporabe razpoložljive opreme za gašenje. V obdobju 1962-1992 je bil tudi vseskozi član Občinskega štaba civilne zaščite, kjer je bil zadolžen za požarno varnost, opremo in izobraževanje enot civilne zaščite. Opravil je tečaj za pomočnike načelnikov Občinskih štabov za civilno zaščito zadolženih za protipožarno varnost in tečaj za izvajanje enotne metodologije za cenitev škode in ugotavljanje uporabnosti objektov poškodovanih ob naravnih in drugih nesrečah. Sodeloval je tudi pri pripravi tekmovanj ter vseh drugih večjih prireditev, se zavzemal in skrbel za ustrezno tehnično opremljenost posameznih društev, pripravil, sodeloval ter vodil večje število tudi meddržavnih vaj. Neposredno je sodeloval pri vseh operativnih aktivnostih še posebej pri našem društvu, tako na gašenju, reševanju in na vajah. Aktiven je bil pri raznih aktivnostih, ki jih je društvo organiziralo in pri pridobivanju dodatnih finančnih sredstvih za izgradnjo novega gasilskega doma. Po upokojitvi v letu 1992 je še vedno aktiven. Bil je član upravnega odbora PGD Ilirska Bistrica, vodil in usposabljal je enoto veteranov, in bil predsednik komisije za veterane pri GZ Ilirska Bistrica Nosi čin višjega gasilskega častnika II. stopnje. Za svoje delo, požrtvovalnost in nedvomni prispevek k razvoju gasilstva je prejel številna odlikovanja, priznanja in pohvale tako na področju zveze kot tudi državnem nivoju, prejel pa je tudi vrsto javnih priznanj. Krona vseh priznanj in odlikovanj pa je prejetje priznanja Matevža Haceta, kot posebno in najvišje priznanje gasilske organizacije za izjemne življenjske zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji. Priznanje mu je bilo svečano podeljeno na najvišjem organu GZS na kongresu, ki je organiziran vsakih pet let. Tokrat je bil kongres v Krškem. V prostorih društva smo člani, skupaj z slavljencem primerno počastili pridobitev tako visokega priznanja. Iskrene čestitke Frane. Janko Slavec PCD II. Bistrica LOVSKA DRUŽINA PREM 50 LET V soboto 21. junija je bil za člane lovske družina Prem veliki dogodek. Praznovali so so 50 letnico obstoja in delovanja. Bogata zgodovina društva je vsem v ponos in bodoče generacije jo bodo lahko spoštovale in imele trdne temelje za nadaljni razvoj lovstva v naših krajih. Številni udeleženci praznovanja so prejeli priznanja in spominske listine, društvo je izdalo tudi priložnostno brošuro v kateri je predstavilo svojo zgodovino in delovnje, manjkal pa ni ne lovski golaž ne dobra zabava. Prapor lovske družine, razvit leta 1975 USTANOVITEV LOVSKE DRUŽINE PREM Franc Daničin Leta 1958 je bila uresničena zamisel za ureditev lovskih vrst tako, da sc na novo ustanovi LD Prem in da ta prične z organiziranim delovanjem. Ustanovni občni zbor LD Prem je bil 4.9. 1958 v Ilirski Bistrici. Vodil ga je Franc Derenčin, ki je bil njegov pobudnik. Na občnem zboru je bilo prisotnih osem ustanovnih članov. Na predlog Derenčin Franca je bil izvoljen upravni in nadzorni odbor LD. Izvoljeni člani upravnega odbora so bili: starešina Anton Dolgan, tajnik Leopold Šircelj in gospodar Rudolf Malečkar, v nadzornem odboru pa je bil predsednik Ivan Mahne in člana Vinko Kovačič ter Franc Tomšič. Člana brez funkcij sta bila Franc Derenčin in Branko Kozlovič. Najpomembnejši pa je bil enoglasno sprejet sklep, da ime lovske družine ostane še naprej »PREM«. Zelo je bila pomembna 5. točka zapisnika ustanovnega občnega zbora, ker je napisano sledeče: »Lovska družina 'Prem' odstopa sporazumno z LD 'Šmagurjc' isto tako na novo ustanovljena iz bivše LD 'Prem' del lovišča tako, da ostane celotni teritorij bivše LD Prem nespremenjen, pač pa samo rezan kot sledi: LD Prem ostane katastrska občina Janeževo Brdo, Celje in Prelože ter del po žlebu katasterske občine Gaberk.« Upravni odbor LD je imel istega dne prvo sejo in sprejel naloge ter ciljne usmeritve za nemoteno delovanje LD. Temeljna in zahtevna naloga je bila, poleg urejanja potrebne dokumentacije za registracijo in delovanje lovske družine kot društva, še ureditev meje lovišča s sosednjo lovsko družino Šmagurjc. Lovska družina Prem je imela v upravljanju približno 2100 ha lovne površine, LD Šmagurjc pa 3000 ha. Dogovarjanje za natančno določitev meje med družinama je potekalo že v začetku leta 1959. Dejanska meja med družinama ni zaživela, ker seje na predlog Lovske zveze Postojna Rudolf Malečkar Ivan Mahne Upravni odbor Lovske zveze Koper je na 4. rednem letnem občnem zboru, dne 7. junija 1959 v Divači, prikazal lovsko družino Prem s površino lovišča 5210 ha in pripadnostjo Lovski zvezi Postojna. Osnovni pogoj za uspešno delovanje lovske družine Prem je sprejet poslovnik na prvem izrednem občnem zboru dne 7.12.1958, v gostilni na Premu. Člani so bili zaradi poznavanja pravic in dolžnosti seznanjeni s pravili LD že na ustanovnem občnem zboru. Upravni odbor in člani LD so v začetnem obdobju delovanja opravljali delo v neprimerljivo težjih pogojih od današnjih, kljub temu pa so ustvarili dediščino za naslednje generacije lovcev. Vinko Kovačič Franc Tomšič Branko Kozlovič SEZNAM ČLANOV LD PREM V LOVSKEM LETU 2008 AMBROŽIČ JANKO BAŠA EMIL BEDEK DARKO BIZJAK MARKO BOŠTJANČIČ JOŽE BRADELJ DAMJAN BRADELJ DANIJEL CELIN SIMON CETIN BOGDAN DEKLEVA FRANJO FILIPUT JOŠKO FRANK MARJAN FRANK ZDRAVKO FRANKOVIČ SILVO GERLICA BRANKO GERLICA ALOJZ GRLJ VINKO JAGODNIK ALOJZIJ JENKO BRUNO JENKO DARKO JENKO ROBERT JENKO ROBERT STOJAN KALC VLADIMIR KANDARE ZVONIMIR NAŠA PRETEKLOST KIRN JADRAN KOGOVŠEK STANKO KREBELJ ANTON KRUH IGOR LJUBIČ ZVONKO MAHNEANTON MALEČKAR FRANC MALEČKAR IGOR MALEČKAR MARTIN MIHAČIČ DINO OLENIK EDVARD PETERNELJ FELIKS PETERNELJ FLORIJAN PRIMC ALEKSANDER PRIMC ANTON ROLIH DARKO ŠABEC ROMEO ŠAJN VOJKO TREBEČ FRANC VIČIČ ANTON VOLK JANEZ ZVER AVGUŠTIN ŽELODEC FLORIJAN Danes, po 50 letih organiziranega delovanja Lovske družine Prem, lahko ugotovimo, da zametki njenega delovanja segajo že v leto 1954. Mnogim so dogodki iz tistega časa še dandanes nepoznani, saj za lovce v takratnem obdobju niso bili tako pomembni, da bi jih znali dosledno posredovati mlajšim generacijam. V arhivu ohranjeni akti nam prikazujejo, da so bile meje lovišča LD Prem določene in označene na karti 13. julija 1954, na posvetu predstavnikov Območne lovske zveze Postojna in Sežana ter Lovske družine Brkini. Nastalo lovišče so imenovali LD Prem, njegove meje pa se niso bistveno spreminjale in imajo trajno veljavnost še danes. Takratna LD Prem je bila razpuščena, ostal je le žig, ki seje začel znova uporabljati leta 1958 v novo ustanovljeni družini. Stanje in dogajanje v LD Prem od leta 1954 naprej ni pojasnjeno, potrebna pa je bila ureditev razmer, zato je leta 1956 prišlo do delitve lovišča. Na zahodnem delu lovišča se je poizkusilo ustanoviti še eno lovsko družino z imenom Šmagurje. Delitev se ni obnesla in celotno območje LD Prem je bilo pod nadzorom Okrajne lovske zveze Koper, ki je vzpostavila lovsko čuvajsko službo. Naloga lovske zveze je bila vzpostaviti prvotno stanje in urediti lovske vrste v LD Prem. Datum ponovne ustanovitve je tudi mejnik za neprekinjeno organizirano delovanje LD Prem. Tisti septembrski dan leta 1958 smo sprejeli za svoj praznik.Spoznati in priznati resnico, tudi če je iz preteklosti, nam daje notranji mir in pokončno držo, ter omogoča pogled v oči vsakemu, pa naj bo to posameznik ali društvo. Karta lovišča iz leta 1954 ® — f ' ž-JLPpvz. <1 V'č- 7kr- ... , UH™ up ' • /• > .. e v' r Xi.‘ z 'J 'x A) -'v y* j C '■P. 1 č ; ‘ f > . - L • J 5. SREČANJE OLDTAJMERJEV Že tradicionalni zbor veteranskih vozil smo tudi letos uresničili. 31. maja smo se zbrali na parkirišču »TIBa« ob šotoru, ki je bil postavljen za kolesarski maraton in je bil ponujen tudi nam v slučaju, če bi nam vreme ponagajalo. Vreme pa nam je bilo naklonjeno, tako da se je zbralo kar precej motoristov, kateri so občutljivi na deževno vreme. No, poleg motorjev pa je bilo prekrasno videti tudi avtomobilske lepotce, ki so s svojo častitljivo starostjo popestrili zbor. Bilo je veliko predvojnih pa tudi mlajših veteranov. Če se malo pohvalimo je bilo povprečje zelo starih vozil tako zavidljivo številčno, da se skoraj na nobenem zboru ne vidi tako. Za našo panoramsko vožnjo smo zbrali smer proti Šembijam, kjer je bil po naporni vzpetini prvi postanek, tako da se jekleni konjički malo ohladijo, vozniki in njihovi spremljevalci pa osvežijo. Iz Šembij smo se podali do Koritnic, kjer smo zavili skozi Bač in Knežak do »Zale«, kjer so se zopet osvežili in ohladili. Pot smo nadaljevali do Šilentabra odkoder je krasen razgled na eno in drugo stran. Ogledali smo si tudi zalo staro cerkev o kateri nam je oskrbnica zelo vneto pripovedovala. Ob cerkvi smo imeli tudi malico in sok. No tudi od tu smo morali oditi in sicer v smeri Pivke in Narina. V Narinu so nas čakali v kmečkem turizmu pri Andrejevih. Bili smo pogoščeni z njihovim - Andrejevim rogljičkom ter pijačo. Tu je bilo dogovorjeno srečanje s francoskimi turisti, ki so zelo vneto slikali in snemali naša vozila. Zelo so bili presenečeni nad tako urejenimi vozili. Iz Narina smo se odpeljali do »Morskega konjička« kjer so nam ponudili pijačo. Ob povratku v Bistrico smo se peljali čez plač, ki je bil dopoldne zaseden z drugimi prireditvami. Ostal nam je le še zaključek s kosilom in podelitvijo priznanj in spominskih obeležij na naše 5. srečanje. Vse to so nam pomagali uresničiti udeleženci zbora in sponzorji, ki so bili: Avto Martinčič, ki nas je spremljal že petič z avto vleko, Avto Delalič Zaltko, Piama Podgrad, Banka Koper, Žima Ljubljana, Mavrica Ljubljana, gostilna Zala Knežak, Andrejevi iz Narina, gostilna Morski konjiček, Belčič Igor s.p., Avtopralnica Koren Koseze, Johnny bar Gabrije, PGD II. Bistrica, Helios Domžale, Pivka perutninarstvo ter godci - harmonikarja Vitez. Moto Klub AVTOPREVOZNIŠTVO PRODAJA Fabci 4, 6254 Jelšane TEL.: 05/788-51-10, GSM: 041/410-343 roan Rutar DOLŽINSKA DRVA KRATKA BUKOVA DRVA S.p. 25 in 35 cm mm ■1 #1 ODKUP NA PANJU - najem in sečnja PRAVI KORAK DO VAŠE USPEŠNOSTI pKOVA d o „ Družba za izvajanje kompletnega varstva pri delu Varnost in zdravje pri delu Ekologija in varstvo okolja Gradbeni inženiring Organ za periodične preglede A SLOVENSKA A AKREDITACIJA SIST EN ISO/IEC 17025 LP-034 sna KOVA, d.o.o, PE Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 28, Ilirska Bistrica GSM: 031/387 005, tel./faks: 05/714 23 01, e-mail: viktor.gombac@kova.si TUDI V BISTRICI POGINJAJO ČEBELE Ja res je, tudi v našem kraju čebele poginjajo. Domači čebelarji smo v tej zimi izgubili 540 čebeljih družin, kar predstavlja približno 25% vsega čebeljega fonda. Številka je bistveno nižji kot je povprečje v Sloveniji, ali v državah Evrope, kjer ponekod ta procent presega številko 70%. Vzrok za zimski pogin čebel sta varoa in izginjanje čebel. V prvem primeru gre za zajedavca, ki se dobesedno prisesa na čebelo in jo tako rekoč izpije. Za pojav, ki smo ga poimenovali izginjanje čebel pa je značilno, da v panju ni mrtvih čebel, čebele pa izginejo, ali boljše povedano se v panj ne vrnejo. Kaj in kje je razlog motenj pri orientaciji čebel, ne čebelarji ne stroka nimamo pravega odgovora. Slovenska avtohtona pasma - to je kranjska sivka, verjetno v tem trenutku še ni ogrožena vrsta, vendar ob predpostavki, da se bo trend vsakoletnega večjega zimskega pogina čebeljih družin povečeval kot do sedaj, bo kranjska sivka kmalu na listi ogroženih živalskih vrst. Kakšnih večjih zastrupitev, razen nekaj manjših primerov v domačem kraju ni bilo. Razlog je verjetno v tem, da narava v našem kraju fenološko zelo pozna, pa tudi intenzivnega kmetijstva v naših krajih ni veliko. Vendar za čebelje družine prihaja najtežji mesec za preživetje. V mesecu juliju nastopi tako imenovana brezpašna sezona. To je ponavadi tudi zelo sušen in vroč mesec. Zakaj to poudarjam, zato ker čebelarji apeliramo na vse, ki uporabljate čebelam škodljiva FF sredstva, da to počnete v skladu s pravili o uporabi teh sredstev. Škropite, če je to le nujno potrebno in to v najmanjših še učinkovitih koncentracijah, ter še posebej-škropite v večernih urah ali ponoči. Čebele za svoje preživetje potrebujejo tudi vodo in v primerih jutranjih ali dnevnih škropljenj ta strup poližejo, ter ga vnašajo v panj. Vsaka takšna zastrupitev čebeljo družino ohromi, pomrejo pa večinoma pašne čebele. Vendar, če se to zgodi v spomladanskem času si bo družina še opomogla, če bi pa do tega prišlo v prihajajočih mesecih, potem je čebelja družina obsojena na propad. Kresna noč je mimo, za čebeljo družino je to noč, ko se prične s pripravami na zimo. Večina paš je že mimo in prihajajoče generacije čebel, bodo morale v panjih preživeti zimo in poskrbeti za pomladek. Če te generacije čebelic pomorimo bomo spomladi lahko le preštevali prazne panje. Leto 2008 je za čebelarje in čebele eno najtežjih, saj smo poleg navedenega letos pridobili tudi davke, ob tem pa bomo pomnili leto 2008 po rekordno nizkih donosih. Po mojem osebnem prepričanju bo letošnja cena medu višja, pa tudi cene sadja bodo verjetno višje zaradi pomanjkljivega opraševanja in manjšega pridelka. Čebele so prvi pokazatelj onesnaženosti okolja in vsi ti pogini nas opozarjajo, daje verjetno nekaj narobe. Čebelarji bomo postorili kar je v naši moči, da ohranimo vsaj minimalno število družin potrebnih za normalno opraševanje. Veseli bomo tudi novih-mladih čebelarjev, saj je povprečna starost čebelarjev visoka in ob vse večjih problemih in manjši finančni donosnosti, imamo vse več »hobi čebelarjev« . Veseli nas, da se je odzvala tudi država finančno podprla nabavo zdravil proti varoji, vendar če hočemo zanamcem ohraniti čisto naravo in čebelo moramo zato vsi nekaj prispevati. Naj medi Zorko Šabec Čebelarsko društvo Anton Žnideršič Ilirska Bistrica Obrt in malo gospodarstvo NEKAJ INFORMACIJ ZA GOSTMCE V Uradnem listu RS, št. 52/2008 je objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. V zvezi s tem imajo gostinci šest mesečni rok, da svoje obrate vidno označijo z nazivom firme in sedežem podjetja, kajti po novem bodo morali tudi gostinski obrati , poleg vrste in imena obrata, kar je bilo že do sedaj obvezno, imeti tudi vidno označeno firmo in sedež podjetja. Nastavitveni obrati, ki se kategorizirajo, pa morajo imeti tako kot doslej označeno kategorijo. V novem pravilniku je natančneje določen obseg ponudbe bara in spremenjen obseg ponudbe v okrepčevalnicah. Doslej je bila za okrepčevalnice obvezna ponudba toplih jedi, po novem pa lahko nudijo tudi samo hladne jedi. V barih pa lahko postrežejo le v naprej pripravljene tople in hladne prigrizke, ki se konzumirajo brez jedilnega pribora ter v naprej pripravljen sladoled. Z namenom gospodarnejšega obratovanja v gostilnah in gostiščih, po novem prav tako ni potrebno zagotavljati ponudbe dveh v naprej pripravljenih jedi in treh jedi značilnih za območje. Nekaj sprememb je tudi za gostinske obrate, ki nudijo mehansko in živo glasbo za ples ali družabni program. Po novem morajo imeti na vidnem mestu označeno največje število obiskovalcev, ki jih lahko sprejme obrat, v času obratovanja pa so dolžni tekoče spremljati trenutno število obiskovalcev. Sekcija za gostinstvo in turizem Obrtno podjetniške zbornice Slovenije je na zadnji seji sklenila, da slovenski gostinci, člani OZS na letošnjem 55. Gostinsko turističnem zboru v Moravskih toplicah ne bodo sodelovali. Glede nato se predlaga, da se gostinci predstavijo na 50. FIJET - Svetovnem kongresu turističnih novinarjev, ki bo potekal v času od 17. do 23. oktobra. Več informacij lahko dobite na sedežu Območno obrtne-podjetniške zbornice v Ilirski Bistrici. Že sedaj pa bi vas radi opozorili, da kljub temu, da ne sodelujemo na 55. GTZ, zbiramo predloge za priznanja za jubileje in kakovost. Zbiramo tudi prijave za predavanje in izpit iz HACCAP - ne pozabite se prijaviti ! Alenka Penko Gozdarstvo SPREHAJALNA POT »POGLED NA SNEŽNIK« Snežniški gozdovi v sebi skrivajo marsikatero še neodkrito lepoto narave. In prav zato, smo se gozdarji na Zavodu za gozdove v Ilirski Bistrici odločili, da javnosti predstavimo delček tega. Poleg gozdne učne poti, ki je v okolici Sviščakov v dolžini 4300 metrov speljana že skoraj desetletje, in na tablah, ki so postavljene ob njej predstavlja razna bogastva in zakonitosti narave in gozdov, smo pripravili tudi krajšo sprehajalno pot, ki je namenjena obiskovalcem, ki si nekoliko zahtevnejše poti ne morejo privoščiti. Ker je večja količina snega v . .. . . . . . ... imenovali »Pogled na Snežnik« se prione na jasi pred planinskim domom na jeseni preteklega leta preprečila n ...... ~ .. ■ . . . . .. . ... . . .. Sviscakih. Opremljena je s smernimi tablami in okroglimi oznakami modre delana poti, smo le to dokončali v 7 . ......... . .... .... ... . s , . . ,. _ podlage, na katerih je v beli barvi izrisana silhueta snežniškega pobočja. ju. preajanapo, i smo jo po Oznake nas v pičlih desetih minutah pripeljejo mimo vodnega zbiralnika ■! na Male Sviščake, mimo hiš po gozdni poti, na kateri je postavljena lese- •••"5 " , na miza s klopmi, do križišča, ki nam ponuja na izbiro dve smeri. Na levi J ; . strani se nam že po kakih 50 metrih ponudi prekrasen pogled na Snežnik «f. | i * •• in njegovo JZ pobočje. Tudi tu, na ograjenem razgledišču, je postavljena __ii::.‘ >iŠ « %, miza s klopmi in pa informativna tabla z nekaterimi podatki o Snežniku in %$e§k5liA;$\'h o gozdovih okoli njega. n * -t® če se odpravimo nazaj in v križišču zavijemo v desno, po označeni poti || v desetih minutah pridemo do kapelice Svetega Gabrijela na Snežniški ce-- - - ■-»■vpret p sti. Od tu se lahko vrnemo po isti poti nazaj na izhodiščno točko, lahko pa v" - -\ izberemo pot po cesti proti Sviščakom. Najbolj pogumni se seveda lahko V'- m\: . hu; podajo tudi proti vrhu Snežnika, ki ga bodo dosegli v uri in pol. snežniških gozdov prav gotovo ne boste razočarani ob obisku sprehajalne r. poti »Pogled na Snežnik«. Lepo vabljeni ■ Simon Žele, Zavod za gozdove Slovenije Naj na tem mestu pohvalim nekatere zagnane lastnike počitniških hišic, ki redno pomagajo pri vzdrževanju lesene infrastrukture na poti. Če si želite odpočiti od vsakodnevnih naporov in v miru uživati v lepotah Delovni čas: Delavnik Sobota Nedelja in prazniki Dežurstva Delavnik PfKEKfSfBUlififtk Sobota Nedel a in prazniki od 9:00 do 11:00 in od 18:00 do 19:00 VIRTULUS Prevajanje in druge jezikovne storitve tel: 05-920-89-61 e-pošta: info@virtulus.eu Spoštovani krajani, padenti, moji dragi prijatelji Do tega trenutka je do vas po tej ali oni poti bržkone že prišla novica o mojem imenovanju za predsednico Zdravniške zbornice Slovenije, ki jo bom vodila v obdobju 2008 - 2012. Ker mi sporočate, dame potrebujete tudi tukaj in ker si tudi sama želim nadaljevati ambulantno delo v Ilirski Bistrici, četudi v zmanjšanem obsegu, sem se o možni rešitvi intenzivno pogovarjala z direktorjem našega zdravstvenega doma. Rada sem delala v ambulanti, pa tudi v urgentni in dežurni službi, zato sem želela ohraniti tesen sitk z mojimi dosedanjimi bolniki in njihovimi družinami. Med nami so se v prijaznem, odprtem in iskrenem dialogu spletle nevidne, vendar zelo čvrste vezi. Ponosna sem, da sem lahko s svojim znanjem in zdravljenjem pomagala k izboljšanju zdravja ali kvalitete življenja posameznikov in njegovih družin in ob tem zorela tudi sama - po strokovni in človeški plati. Vse, kar znam, sem želela zato še naprej usmerjati v neposredno pomoč tistim, ki jim je strokovno znanje namenjeno, torej mojim bolnikom. Tudi v funkciji predsednice Zdravniške zbornice si bom prizadevala za ustrezen položaj in plačilo zdravnikov ter kakovostno oskrbo bolnikov. Za pogoje, ki bodo zdravnikom omogočali, da bodo vztrajali pri svojem delu in radi ostali tudi v krajih, ki so nekoliko odmaknjeni od glavnih slovenskih mest. Izkušnje številnih zdravnikov, ki delujemo na »obrobjih«, namreč kažejo, da je strdim, predanim in osredotočenim delom mogoče doseči zelo veliko - tudi v skromnih in preprostejših okoljih. Da o številnih lepih trenutkih, ki jih je bilo mogoče doživeti samo tukaj in z vami, niti ne govorim. Prav zato sem si želela, da bi lahko še naprej prispevala k zagotavljanju ustrezne zdravstvene oskrbe v meni tako ljubi Ilirski Bistrici, kar ste mi tudi vi, spoštovani krajani, v neposrednih stikih v preteklih dnevih neposredno sporočali iz dneva v dan. Na mojo veliko žalost ugotavljam, da pri vodstu Zdravstvenega doma ni pravega posluha za to našo skupno željo, niti pri direktorju g. Vojku Mihlju, niti pri strokovni vodji Anji Štemberger, dr. med. Po 18 letih dela v zavodu mi je v podpis ponujena podjemna pogodba, prav enaka, kot bi jo ponudili kateremu koli zdravniku, ki si želi priložnostno nekaj dodatnega zaslužiti. In še ta le do konca letošnjega lata! Moja želja je bila ostati del kolektiva, četudi v zmanjšanem delovnem obsegu, vendar član kolektiva in ne priložnosti zunanji sodelavec! Nata način bi imeli bolniki jasno informacijo, kdaj bi se lahko naročili, nadaljevala bi lahko mentorsko delo za sedanje in bodoče specializante, kot že mnoga leta do sedaj, pomagala bi lahko pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči in dežurne službe in še mnogo tega. Ob sedanjem pomanjkanju zdravnikov v Sloveniji bi pri vodstvu pričakovala modrost pri načrtovanju kadrovske politike v ZD. Upam, da boste razumeli mojo odločitev, da tako neugodnih pogojev dela ne morem sprejeti. Enako odločitev je sprejela tudi mlada kolegica, ki je odšla na delo v sosednjo občino. V vseh drugih okoljih v Sloveniji si želijo zaposlitev kakovostnih zdravnikov, za njih se trudijio in prizadevajo ohraniti v svoji sredini. Tako se bo naša pot razšla, vendar ne po moji volji. Isreno vam želim dober odnos z novo zdravnico, ki vas bo sprejela. Prav tako mi boste ostali v lepem in neizbrisnem spominu, pogrešala bom te naše ovinkaste ceste in se na poti iz prestolnice vedno spomnila na vas, naše skupna lepa doživetja, solz in smeha, ki smo ga delili. V kolikor boste želeli z menoj še vedno navezati stik, bom tega vedno vesala, ker bo to dodatna potrditev našega dosedanjega izjemnega odnosa. S prijaznimi pozdravi, vaša dosedanja zdravnica primarij Gordana Živčec-Kalan * REZANA POLIURETANSKA PENA Podgrad 110, 6244 PODGRAD Tel.: 05/783-62-10 centrala 05/783-62-11 direktor Fax: 05/783-63-20 GSM: 041/611-395 e-mail: purplatex@siol.net KOMUNALNO PODJETJE ILIRSKA BISTRICA Prešernova 7, Ilirska Bistrica PRIJETNI POLETNI VEČERI Dolgoletno čakanje, medijsko opozarjanje ter razne prošnje tudi letos niso obrodile sadov. Odbojkarsko igrišče na mivki v Športnem centru Trnovo iz leta v leto vztrajno propada in je bilo v začetku poletja, ko bi lahko začelo služiti svojemu namenu, v povsem neuporabnem stanju. Ljubitelji odbojke skušamo vsako leto samoiniciativno urediti površino ter poskušamo oživeti večerna druženja. Tudi letos nam je s trudom uspelo nekoliko popraviti izgled ter uporabnost tega igrišča. S pomočjo gospoda Milenka Oblaka, ki se mu obenem tudi zahvaljujemo, smo s traktorjem prekopali že zelo dotrajano površino igrišča, sami smo postavili črte in mrežo ter pokosili travo. Igrišče je s temi potezami dobilo privlačnejšo podobo in se je že prvi teden ob lepemu številu obiskovalcev videlo, da za odbojko na mivki vsekakor je zanimanje ter so športno obarvana, večerna druženja veselje marsikoga. Igrišče je z našim vloženim trudom tako vendarle začelo služiti svojemu namenu in so večeri na našem stadionu postali spet naša vsakodnevna stalnica. Čeprav igrišče za mivko še zdaleč ni v takšnem stanju, kot to narekujejo standardi, je želja mladih po športnem udejstvovanju neizmerna in je igrišče vsekakor prostor, ki ga lahko izkoristimo za skupna druženja. VABIMO VSE LJUBITELJE TEGA POLETNEGA ŠPORTA NA PRIJETNE ŠPORTNE VEČERE IN DRUŽENJA NA MIVKI. Se vidimo na igrišču! Ljubitelji odbojke 130 UT GOSTILNE PNI MATETII Hiša je bila zgrajena leta 1878. Od takrat dalje je v njej vedno obratovala gostilna. Prvi lastnik je bil Tržačan Matija Ribarič, kateremu so pravili »Mate« zato je ostalo še do dandanes hišno ime Gostilna »pri Matetu«. Leta 1934 je hišo kupil Andrej Urbančič, jo obnovil in od takrat naprej jo vodi družina Urbančič. Od leta 1948 do leta 1957 je bila gostilna zaprta zaradi takratnega političnega sistema. Leta 1968 je Andrej Urbančič hišo preuredil v gostilno s prenočišči. Po njegovi smrti je lokal nekaj leta vodila žena Ivanka in nato njena hči Marija in sicer do leta 1980. Gostilna je ponovno zaprla svoja vrata do leta 1988, ko je lokal obnovil in preuredil njen brat Peter Urbančič. Od takrat naprej niso več oddajali, tako da je obratovala le točilnica do leta 2002, ko so ponovno razširili svojo ponudbo z letno kuhinjo in nadkrito teraso. Leta 2005 je gostilno prevzel sin Simon in jo leta 2007 preuredil v domačem slogu. Daleč naokrog je gostilna poznana po dobri kuhinji. Tudi za naprej imajo smele načrte želijo pa obdržati slog »furmanske« gostilne kot je nekoč že bila. Ob 130 obletnici so izdali jubilejno znamko in razglednico, ki so jo predstavili ob shodu sv. Petra, ki je bil 27. in 28. junija. Te dneve so potekali tudi dnevi domače kuhinje s pristno brkinsko kulinariko. VAŠKI PRAZNIK V ZNAMENJU ŠPORTA IN ZABAVE Že tradicionalno so tudi letos v Tominjah ob vaškem shodu strnili moči člani tamkajšnjega športnega društva in simpatizerji le tega. Obiskovalce je že na vhodu v vas pozdravljal velik transparent z napisom dobrodošli. V soboto so organizirali turnir košarke in balinanja. Med košarkaškimi ekipami so blesteli Čeljani (sledijo Old boysi - Pivka, VojtTominje in Koseze), prvo mesto pa so si pribalinali domačini izTominj (sledi BK Katarina Novo- kračine, BK Obrov in BK Divača). Športno popoldne so zaključili z veselico, praznovanje pa nadaljevali naslednji dan s shodno mašo in tradicionalnim prvim plesom. Da pa je bilo vsega v izobilju kot običajno, ne velja izgubljati besed, kajti Tominci so poznani kot dobri gostitelji. Alenka Penko Suma inženiring d.o.o. PROIZVODNJA KOVANIH ELEMENTOV, IZDELAVA OGRAJ, REŠETK IN VRAT PO NAROČILU tel: +386(0)5/71-10-244 e 9 C j e 9 V' C J V' v e 9 v v 9 v e 9 v C 9 C 9 k 3 (f dA, (} d; k (k dA (j (k dA c) (k ■■S [A d d A v (f C Vilh arjev ces tel./ DIC ta 4 fax: Trr 7,62 05/" ovo 50 l 1-10- irska 242 Bis rica k k k k k k k k) k k) k k k k k k k k dk C |f I Dolenje 2a, 05 / 788 60 10 MU % IW \X?I Prodaja vozil OPEL, 05/788 60 09 O V t O P E Ilirska Bistrica, 05 / 710 14 30 VELIKA AKCIJSKA PONUDBA AVTOPLAŠČEV OD 01. 07. DO 31. 07. 2008 10% POPUST PRI NAKUPU 4-IH AVTOPLAŠČEV PRI PLAČILU Z GOTOVINO + BON ZA 10% POPUST PRI NASLEDNJEM NAKUPU AVTOPLAŠČEV POLNJENJE KLIMATSKE NAPRAVE Merjenje izpušnih plinov, optična nastavitev podvozja POOBLAŠČENI OPEL-0^ SERVIS delovni čas od 8. do 19. ure, v soboto od 8. do 14. ure. ,/T EOTUMIA PIŠITE NAM sneznik@kabelnet.net lliriade URBANA ŽALUJKA Da se nam ne bi ohladilo volilno razpoloženje, so nam med predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami zrihtali še referendum o pokrajinah. Tokrat smo bili Bistrčani zvezde vodnice, saj smo pokrajinski referendum imeli že lani. No, in gledam po TV tisti zemljevid in mi ni vse jasno. Skočim torej jaz na spletno stran od naše ljube vlade in si ogledam ta zemljevid bolj natančno. In glej si ga zlomkaf Notranjske ni več, razdelili so jo med južnoprimorsko regijo in ljubljansko regijo brez Ljubljane, kot kakšno Poljsko v 18. stoletju. In tako lahko, kot generali po bitki ali fuzbal trenerji v oštariji, ugotovimo dvoje. Kot se je dalo posumiti iz demografskih, gospodarskih in drugih kazalcev, je bila torej ta regija le pobožna želja v glavah nekaterih. Teh nekaj desetletij lokalnih in nacionalnih igric, ki se je imelo kronati z ustoličenjem Postojne kot tretjega kraka Kopra in Gorice, se je izteklo s priznanjem dejanskega stanja. Drugo, kar lahko ugotovimo je, da je bila Bistrica bistveni in nepogrešljivi del te regije. Z drugimi besedami, Bistrica je bila tista, ki je Postojni dala regijski značaj. To seveda ni kakšna posebno nova ugotovitev. Vsi poznamo zgodbe, kako smo »Postojnčanom sezidali« vse možno, od srednje šole naprej. Pa je to vedno bil zgolj problem lokalnih voditeljev, in mnenjskih voditeljev na splošno, ki so imeli kaj malo posluha za »mehke« panoge, z drugimi besedami, za vse, kar ni industrijska proizvodnja. Tukaj se verjetno tudi skriva del odgovora na vprašanje, zakaj se ni v takratnem notranjskem raju zahtevalo in dobilo več. A čemu pogrevati stare zgodbe? Ker se v tem skriva opozorilo za prihodnost. Če nam ni uspelo dobiti ustreznega deleža, kjer smo bili nepogrešljiv del, kako nam bo to uspelo, kjer imamo pravzaprav najmanjšo specifično težo od večjih centrov. Kar bi veljalo spremljati je to, ali se bo sedaj nadaljeval trend postavljanja ob bok Pivki, s Postojno kot nadrejenim centrom. Tukaj pa se soočimo z enim od, po mojem mnenju, temeljnih problemov ilirske nam Bistrice, neurejenim, da ne rečem kakšne druge besede, odnosom med mestom in podeželjem. Naša občina je v marsičem drugačna. Po svoji veliki površini, velik del nenaseljeni, na primer. Pa tudi po tem, da mesto sestavlja le približno tretjino prebivalstva občine. V postojnski in sežanski občini mesti prevladujeta. Del težave je objektiven. Količina infrastrukture, za katero mora skrbeti občina, je ogromna. Kar seveda pomeni, da za urbano infrastrukturo niti približno ne ostane toliko, kot drugim, manjšim občinam, z večjo koncentracijo ljudi. Obstaja pa tudi drugi del te zgodbe. Po svoje namreč bistriška občina sama funkcionira kot pokrajina. Če ne celo kot država. Krajevne skupnosti kot občine, kraji, kot so Knežak ali Podgrad kot regijski centri, mesto pa, kakopak, kot Ljubljana. Bila bi bolj ali manj posrečena šala, če ne bi nekateri še kako res tako razmišljali. Bilo je svoje čase veliko govora o tem, kako gre vse v mesto na račun vasi. V nekaterih glavah se baja, da bi morali vzpostaviti vsaj še dva enakovredna centra v občini. In če ne gre tako, da druga dva dvigneš, moraš pač tretjega spustiti. Tako mesto iz ranga Postojne in Sežane pada na rang Pivke in Divače, ki so trikrat manjši kraji. Če namreč sami ne jemljemo resno svojega urbanega središča, kako lahko pričakujemo, da ga bodo drugi? Obravnavanje mesta kot velike vasi je, kar bi lahko imenovali konceptualni problem (primer, ki sem ga enkrat že navedel, ko so bile mestne ulice v nekem občinskem dokumentu označene kot vaške poti, je dobra ilustracija). Koncepti so seveda zelo abstraktne zadeve, ki same po sebi nimajo dosti s tekočimi zadevami. Ampak koncepti so po drugi strani kot temelji. In če so napačni, je zgradba bolj majava. Država in Evropa imata namreč eno čudno idejo, po kateri so nosilci razvoja urbani centri, ki imajo svoja vplivna območja. Kot zadeve stojijo, se lahko zgodi, da bo naš urbani center kakšnih 30 kilometrov severneje, mi pa bomo vplivno območje. To bi bilo slabo za VSE prebivalce te občine. Bila bi še ena v nizu strateških napak. Zamudili smo najboljši trenutek za razvoj kvartarnih dejavnosti v občini, dolgo časa spregledovali fenomen deindustrializacije, skratka, s starimi recepti hodili nad nove čase. Mesto potrebuje posebno mesto in prilagojene prijeme. In ja, tudi kakšen evro več za infrastrukturo. Pred leti je bila občini predstavljena ideja o optičnem omrežju v Ilirski Bistrici. Prve besede (takrat) zelo visokega občinskega uradnika so bile: Ma kaj to bo samo v Bistrci? In je bila zadeva zaključena. Torej, dokler ne seže zadeva v zadnjo vas, naj jo tudi mesto nima. Kako kratkovidno in z zdravo pametjo skregano razmišljanje! Ker, veste, da vam razkrijem strašno resnico. NIKOLI ne bo mogla imeti vsaka vas, kar ima mesto. Je pa možno, da nečesa nima niti podeželje niti mesto. S koncepti je pač tako. Na koncu in sčasoma imajo zelo realne posledice. Ko se boste naslednjič vozili po administrativnih opravkih v Postojno, se v mislih le zahvalite vsem generacijam bistriških voditeljev, ki so vam to omogočili. Konec koncev tako vidite več sveta in ste zatorej bolj svetovljanski. Za konec bi rad čestital ekipi občinskega glasila za prvo številko, še posebej pa političnim botrom tega projekta, ker, kot slišim, so občani točno informirani o vsem, kar jim vladajoči hočejo povedati. Lepo. Napisal sem, kot slišim, ker časopisa, ki »se ga dostavlja v vsa gospodinjstva« moja malenkost ni prejela. Najprej sem mislil, da je to zato, ker je moje bivališče eksteritorialno ozemlje občine Muta, a sem kasneje ugotovil, da gre za nekaj drugega. Spomnil sem se, da imam na nabiralniku nalepko, ki preprečuje nabiranje »akcij«, »življenjskih priložnosti« in drugih reklam. Seveda, logično (in edino pravilno!), kot vsaka druga nenaročena reklama, se je tudi ta izognila mojemu nabiralniku. To je v redu. Še vedno pa me moti, da se ta reklama plačuje z našim, tvojim, mojim, denarjem. Bom rekel še enkrat: Brezsramno! Dejan Ujčič 041/869 727 GRADBENIŠTVO SAFTIC SAFTIČ ZDENKO s p. JELŠANE 73, tel.05/788-55-98 www.gradbenistvo-saftic.si Trgovina in proizvodnja Logar Sebastijan s.p. Bazoviška 19,6250 II. Bistrica Gsm : 040 848 940 IZDELAVA KOVANIH ELEMENTOV IZDELAVA KOVANIH VRAT, OGRAJ ,OKENSKIH REŠETK IZDELAVA NADSTREŠKOV ZA AVTOMOBILE, TERASE PRODAJA IN POLAGANJE POLIKARBONATNE KRITINE Vse informacije na tel: 040 848 940, email: sebastijan.logar@gmail.com WWW.kovastvo-logar.si COMMERCE GRAFIČNE STORITVE IN TRGOVINA d.o.o. Bazoviška 40 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 -00-320 fax: 05/71-41-124 MNENJE STARŠEV O PROSTORSKI STISKI V VRTCU V ILIRSKI BISTRICI Vrtec v Ilirski Bistrici, ki deluje kot organizacijska enota OŠ Antona Žnideršiča je, zaradi povečanega vpisa otrok v prejšnjem letu, odprl s šolskim letom 2007/08 dodatni oddelek, ki se je namestil v večnamenskem prostoru telovadnice. Strokovne delavke vrtca, ki sodelujemo v skupini za ugotavljanje in zagotavljanje kakovosti v vrtcu smo se odločile, da ob izteku šolskega leta s pomočjo vprašalnika pridobimo mnenje staršev o prostorski stiski v vrtcu in o prostorskih možnostih za gibalne aktivnosti otrok, ki so nujno potrebne za skladen telesni in duševni razvoj vsakega posameznika. Na podlagi analize vprašalnikov, ki sojih izpolnjevali starši vseh otrok v vrtcu, z izjemo tistih, ki so v vrtcu prvo leto, smo ugotovili, da le 10 % staršev meni, da je bila preureditev telovadnice v igralnico dobra rešitev problema prostorske stiske v vrtcu. Starši ocenjujejo, da je zaradi odsotnosti telovadnice število gibalnih aktivnosti manjše (71 % staršev), upadla pa je tudi sama kakovost gibalnih aktivnosti (45 % staršev), saj v vrtcu nimamo na voljo drugega prostora v katerem bi lahko razporedili telovadne rekvizite (plezala, blazine, ...). Starši so mnenja, daje garderoba, z vidika varnosti otrok, povsem neustrezena za izvajanje gibalnih dejavnosti, nekoliko bolj sprejemljivo se jim zdi izvajanje gibalnih aktivnosti v igralnicah, ki pa so zaradi velikega števila otrok precej natrpane (zlasti v starejših oddelkih), kot najbolj ustrezno nadomestilo za telovadnico so ocenili igrišče okrog vrtca, ki pa ga lahko uporabljamo predvsem v toplejših mesecih. Starši ocenjujejo, daje zaradi odsotnosti telovadnice osiromašena ponudba tudi na področju drugih vrtčevskih dejavnosti kot so npr. lutkovne in gledališke predstave (80 % staršev), prireditve ob prazničnem decembru (70 % staršev), strokovna predavanja in roditeljski sestanki za starše (51 % staršev). Starši so soglasnega mnenja, da je telovadnica prostor, ki ga nujno potrebuje vsak vrtec ter zavračajo nadaljnji obstoj igralnice v telovadnici, kot rešitev prostorske problematike pa predlagajo predvsem graditev novega vrtca ali pa graditev prizidka k dosedanjemu vrtcu. Mnogi starši v pripombah, apelirajo na odgovorne osebe na občini, da najdejo dolgoročne rešitve problematike prostorske stiske oz. kot je zapisal eden od staršev: » Tu ne gre za nepotrebno jamranje staršev, ampak za investicijo v bodočnost - to naši malčki so! Ali pač ne?« pedagoginja Suzi Avsec, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. TRI CVETKE NA RAČUN ŽUPANA, UPRAVE IN »PREČASTITIH SVETNIKOV« Spoštovani! Ne morem mimo zadev, ki me razjedajo: 1. ) Žal se tudi jaz, kot ostalih tisoč Bistričanov vozim s trebuhom za kruhom v drugo občino, saj so naši bivši občinski oblastniki vse zapravili, ta novi pa tudi nič ne obetajo. Vozim se vsak dan po regionalni cesti, ki so jo pred dvema letoma lepo popravili točno do občinske meje med Pivko in Bistrico. Od tam naprej pa je to najbolj razdrapana cesta na Primorskem. Le kaj si mislijo turisti. Predlagam, da naslednjič volimo župana, ki bo doma iz Ribnice ali pa vsaj iz Bitnje. Mogoče bo kaj bolje? 2. ) Barvanje cestne signalizacije se kot po naključju izvaja ravno v času visokega turizma in s tem povečanega prometa. To se dogaja tudi nam, vendar ne vsem enako. V Pivki so farbali med tednom, v Bistrico pa so prišli v soboto (21.06.2008). Seveda, ko pa ni nobenega z občine, ki bi se zavedal, da je v teh dneh ravno ob sobotah največ prometa skozi mesto in bi ukazal naj farbajo magari ponoči. Niti občinski policaji nimajo tega za mar, saj bi lahko preusmerili promet mimo Lesonita. Župana pa itak ne briga, saj niso farbali po Šembijah. 3. ) Vrabci na strehah že leta in leta čivkajo,'da je mesto Bistrica total-, no neurejeno. Ureditev struge potoka Bistrica smo Zeleni in drugi krajani zahtevali že pred več kot desetimi leti pa nikoli nismo našli odgovornega, saj je najlepše kazati na drugega. Tokrat pa je šlo tako daleč, da se je na otroškem igrišču, sicer zgledno urejenem, ob potokih Sušeč in Bistrica na Strujbarjevem vrtu pojavila kača, ki je ogrožaja varnost otrok. Igrišče je do včeraj namreč prekrivala visoka trava. Nepokošene in neurejene so itak vse zelenice v mestu kolikor jih pač je. Kdo je plačan za urejanje parkovnih površin mesta, če so sploh določene? Koliko ste svetniki namenili v proračunu za te storitve in komu? Danes je tako ali tako že vse zanemarjeno. Sram me je, da živim tu z vami v tem nesrečnem mestu! RS. Še dobro, dag. Župan ne more kar tako ukiniti Snežnika. V njegovem Trobilu tega seveda ne bi mogli prebrati. Pa če vam je prav ali ne! Pa lep pozdrav Janko ##recenzija <§)# Misel o knjigi.... Goran Vojnovič Čefurji raus! Ljubljana, Študentska založba, 2008 »Čefur je oseba, ki živi na ozemlju določene države, vendar ni pripadnik tamkajšnje nacionalne večine. V našem primeru so to ljudje, ki prihajajo iz krajev južno ali vzhodno od reke Kolpe. Med čefurje v večini primerov štejemo tudi njihove potomce. Po svoji fiziognomiji se od pripadnikov večinskega dela populacije razlikujejo po.. .(iz pesmi Čefur Roberta Pešuta Magnifica)...« (uvodno pojasnilo) Sicer je pa naslov grafit iz ljubljanskih ulic. Pred kakima dvema desetletjema, ko sem bila še skoraj mlečnozoba, kar se izkušenj tiče, sem se zaljubila (ali pa ne?!?, ne spomnim se več©) v Gorana. Iz Sarajeva je bil. Ne vem, če je še. Vmes je bila vojna in sledi so zabrisane. Logično, ljubezen je trajala le nekaj mesecev. In če danes pomislim, tisto pravzaprav sploh ni bila ljubezen v smislu večne ljubezni in ah in oh in sploh, ampak mogoče le iskanje podobnodušnih, iskanje nečesa, kar tu, doma, nisem iskala, ali nisem našla. Ali pa je tako hotelo biti in pika. S prijateljico sva velikokrat bluzili po krajih »južno od Kolpe« in tudi pri nas spoznali veliko priseljencev iz Juga. Ali njihovih potomcev. Njeni starši so bili iz Duhrov, iz vasice nekaj deset kilometrov od Sarajeva. Do takrat pravzaprav nisem nikoli razmišljala o ljudeh kot o belih, črnih, takih in onakih seksualcih, takih in onakih ciganih, južnjakih ipd. In tudi kasneje meto predalčkanje ni nikoli premamilo, da bi zaplavala po njem. In tudi danes človeka ne ocenjujem po barvi kože, spolni usmeritvi, kraju rojstva ali po tem, če je plešast, brezzob, okovan z raznimi dr./mr./fr./br-i. in podobnim. Človek je človek. In če je dober, se mu to vidi v očeh. In v energiji, ki jo oddaja. In če imamo kot narod take ali onake značilnosti in če so te še tako blesave, potem se jih ne bomo rešili kot narod, temveč s čiščenjem - prvenstveno in najprej - v svojih trdih bučah (oprostite, glavah). In takrat sem si rekla, da tujim principom ne bom ravno dajala velikega pomena. Človek je samo človek. In pika©. Nihče ni boljši od drugega samo zato, ker je drugačen, iz drugega kraja, iz drugega planeta, ali vesolja. In če že naletim na take, skušam od njih pobrati čim več dobrega. Lepega. Tistega, kar mi manjka, da bi bila ravno tako lepa in dobra. Tako. Povedala sem torej svoje mnenje o tem. Lahko se z mano strinjate ali pa ne. In ravno takšno je moje mnenje o »čefurjih«. Življenjske izkušnje nas naredijo takšne kot nas. In le stvar osebne kulture je, ali vsi skupaj zaplavamo po župci predsodkov, tabujev in ostalega sranja, ali pa se lepo, kulturno izvlečemo na najboljši možni način ven in razmišljamo po svoje. Ampak...Kot že povedano...to je le moje mišljenje. In če je nekdo bogat znotraj, je lahko Bantujc, Bosanc ali benediktinc (iz kateregakoli podzavestnega žepa že mi je slednji prikukal ven©). Knjiga, ki je izredno dobra in zanimiva in zelo realna, hkrati pa navdušuje s svojo zbirko južnjaškega izrazoslovja, me je popolnoma navdušila in jo toplo priporočam v branje. Že prej je Fužine - kot kraj kriminala in totalne »štale« - opisal Andrej Skubic v Fužinskem bluzu, vendar iz drugačne perspektive. V tokratni knjigi se avtor postavlja v vlogo glavne osebe, prvoosebno se vpenja v različne zgodbe iz vsakdanjega življenja v Fužinah, urbanem delu Ljubljane, v katerem živi največ priseljencev. Naj vas ne odvrne to, daje avtor Slovenec, daje knjiga postavljena v Fužine. Zelo podobne scene se dogajajo tudi pri nas. Zelo blizu nas. Skoraj tik pod našimi nogami. In ne zakrivajte si oči. In ne zapirajte si ušes. Gre za urbano okolje, kjer iz natlačenih stanovanj dišijo sarme, slovar južnjaških kletvic, obvezna atmosfera sedenja pred blokom, vožnja z merdotom in glasna južnjaška glasba iz zvočnikov. Grenkosladka čefurščina, kompleksnost začetkov in koncev, črno-bele vsakdanjosti, mozaik, ki obravnava različne teme, kot so: zakaj nimam svojega fuzbal kluba; zakaj ob nedeljah ne vstajam iz postelje; zakaj smo obsedeli pred blokom kot vedno; zakaj več noben ne špila basketa; zakaj komunizem še ni izumrl; zakaj je slovenska policija v pizdi; zakaj je Radovan prišel v Slovenijo; zakaj mi gre Slovenija na kurac in podobno. Vsaka pripoved skozi besede glavnega junaka izreka veliko resnic, nagovarja k strpnosti in k spoznavanju sveta ljudi, ki živijo tik ob, pa nam je previsoko ali prelevo ali preveč spoznavati njihove dneve, navade, običaje, samo zato, ker se niso rodili v našem gnezdu, ker ne, tako kot Slovenci, »častijo drug drugega, ker grejo na pevaljke, se sprostijo in uživajo, pokažejo čustva pa to. Pa noben nič ne jamra, pašo imeli vojno pa vsak je najebal kožuti. In tudi če te ustavi cajkič zaradi prehitre vožnje, se nekaj zajebava pa smeje pa neke fore prbija. Pa vsi si pomagajo med sabo pa vsak vsakemu lahko pride v bajto na kavico, ni tam najavljanja pa teh for, to kar prideš, da malo popričaš, da se družiš, ne pa neke uradne najave pa bontoni pa kurci turci gnjurci! Opušteno Ožeži. Folk živi, ne pa samo kuča poso, kuča poso, kuča poso. Znajo se veselit, pojejo, objamejo se pa poljubijo. Pa če kdo nima denarja, mu tisti, ki ga ima, da denar. Ne posodi. Da mu denar. Radovan vsakič, ko gremo dol, da vsem vsaj po sto evrov. Če bi mi rabili, pa bi recimo tetak Milan imel denar, bi dal pa on nam. Vse bi nam dal. Familijaje tam zakon. Tukaj pa samo vsi gledajo sami nase, pa da imajo oni dovolj, pa dober avto, pa bajturina, pa ne jebejo brate, sestre, tete, strice. Folk ni odprt. Zato pa niso srečni. Zato pa samo neki jamrajo...« Goran Vojnovič je rojen leta 1980 v Ljubljani. Je filmski in televizijski režiser _ ter scenarist. Režiral je tri kratke filme (Fužine zakon, Sezona 90/91, Moj sin, seksualni manijak) z Markom Šantičem pa napisal scenarij za film Sretan p ut Nedime, ki je osvojil nagrado Srce Sarajeva in bil nominiran za nagrado evropske filmske akademije. Kot filmski novinar sodeluje s številnimi filmskimi revijami in časopisom Dnevnik, kolumne pa objavlja na literarnem spletnem portalu www. airbeletrina.si. in v študentski reviji Element. Leta 1998 je v samozaložbi izdal pesniško zbirko Lep je ta svet. Knjiga, o kateri tokrat pišem je njegov prozni prvenec in jo toplo priporočam vsem, tako čefurjem, kot ne-čefurjem©. Prijetno branje in morda se vam obenem omehča kakšna čakrica, da v svoje življenje sprejmete tudi drugačnost. Objem do naslednjič, Patricija - <0<0 glasba<0<0 JUBILEJNI KONCERT OB ZAKUUČKU PEVSKE SEZONE Dvorana premskega gradu je bila v nedeljo, 15. junija premajhna, da bi sprejela vse ljubitelje dobrega petja in vse tiste, ki so želeli stisniti pevkam roko ob 10-letnici delovanja zbora. »Zdi se mi, kot da je ta zbor moj otrok, saj sem ga pravzaprav rodila. Rojevanje pa ni bilo lahko,« je vidno ganjena dejala zborovodkinja Irena Rep, ki je kljub visoki vročini od-dirigirala jubilejni koncert. In lahko mi verjamete, da njeno dirigiranje ni kar tako, z vsakim zamahom, z vsako kretnjo in vsakim pogledom zna Irena vliti energijo, zna izvabiti glas in melodijo. Prav njej gre zasluga, da se je zbor tako rekoč iz nule prebil med zelo kvalitetne pevske ansamble. S svojim delom, načinom vodenja zbora in smislom za lepo besedo in humor pa ni ustvarila le kvalitetnega petja. Pevkam je dala veliko več in tako smo sčasoma postale, po besedah Ivice Smajla, prava terapevtska skupina. O tem ne govorijo priročniki za zborovodje. Tega ti ne da tudi še tako kvaliteten glasbeni seminar. To je dar, ki ga prejme človek ob rojstvu in Irena gaje prejela res obilo. Ni ga skrivala in hranila zase. Nesebično dejavnosti, s katero je pomembno vplivala na razvoj ljubiteljske kulture na llirskobistriškem. V obrazložitvi, ki je spremljala jubilejno priznanje lahko preberemo, da se je profesorica Irena Rep ( doma s Pivke) v 80-ih letih zaposlila na osnovni šoli v Knežaku kot učiteljica slovenskega jezika. Ker je imela zaključeno nižjo glasbeno šolo in dovolj pevskega znanja, je prevzela vodenja mladinskega pevskega Emil Adamič, sodelovala v organih Zveze kulturnih društev Ilirska Bistrica in sodelovala pri nastanku Ženskega pevskega zbora Prem, ki je sprva deloval v okviru KTŠD Prem, pred nekaj leti pa se osamosvojil in začel delovati samostojno. Kratek čas je vodila pevsko skupino Resa in dobro sodelovala z upokojenskim pevskim zborom Avgust Šuligoj ter še in še. Nedeljski koncert je povezovala gaje razdajala med nas pevke. Seveda pa vse to človeka izčrpa in najbrž se zato za nekaj časa poslavlja od nas. Upamo, da bo to res kratek čas, kajti vse pevke premskega zbora pa res nismo tako zelo mlade. V jubilejnem letu zbor šteje 22 pevk doma iz ilirskobistriške in sosednje pivške občine, različnih poklicev, starosti in z različno dolgimi pevskimi izkušnjami. Prav zato je vodja bistriške izpostave JSKD Igor Štembergerobtej priložnosti podelil Gallusove značke za pet, petnajst in petindvajset letno prepevanje v zborih. Bronasto značko so prejele: Dolores Zidar, Snježana Dogančič, Kristina Zidar, Sonja Valenčič, Katja Hrenovec in Nataša Gašperšič, srebrno: Zinka Žele, Boža Požar in Ivica Smajla in zlato Marija Smrdel, Danica Pardo in Irena Rep. Obenem je Igor Štemberger izročil Ireni Rep še Jubilejno priznanje območne izpostave JSKD za kulturne dejavnosti Ilirska Bistrica, v zahvalo za dolgoletno delovanje na področju glasbene zbora in se kmalu za tem vključila v mešani pevski zbor Kalc, ki ga je vodil pokojni organist Jože Tomšič. Ta zbor je bil eden od tedaj še redkih pevskih zborov, udeležencev prve revije pevskih zborov in skupin Občine Ilirska Bistrica v Harijah pred 27 leti. V poznejših letih je Irena dosegala pomembne uspehe z delom šolskega mladinskega zbora na revijah Naša pomlad, saj je bil mladinski zbor kneške osnovne šole poleg zbora Dragotina Ketteja edini iz bistriške občine, ki se je prebil na zaključni koncert revije primorskega otroškega in mladinskega petja. Na njeno pobudo je bil v Knežaku ustanovljen ženski kvintet »Prijateljice«, kjer je bila umetniški vodja in pevka. Bila je pobudnica prve revije Knežak v pesmi in pobudnica ustanovitve komorne skupine »Studenec«, ki je imela sprva sedež v Knežaku, sedaj pa deluje na Pivki. Kljub obilici dela je vestno prepevala v učiteljskem zboru Slovenije Kristina Jenko, za posebno glasbeno poslastico pa so poskrbeli člani okteta Valvasor iz Litije. Praznovanje, ki se je izteklo ob dobri kapljici in lepi pesmi, pa se je začelo še pred koncertom, ko je Jerica Strle poskrbela, da so si naši prijatelji, člani Slovensko kulturno prosvetnega društva Snežnik iz Lovrana in člani KD Pevskega zbora sv. Andrija iz Moščenic ogledali starodavno vasico Prem. Članice Ženskega pevskega zbora Prem se zahvaljujemo za obisk, čestitke in lepe želje . Posebna zahvala gre sponzorjem: Fructalu d.d., živilska industrija Ajdovščina, Liburnii d.o.o., Ilirska Bistrica, Občini Ilirska Bistrica, Tapetništvu Žele, Milan Žele s.p. Pivka, Valterju Franku s.p. Gornja Bitnja, Žagi Marinčič d.o.o. iz Zagorja, Banki Koper, d.d., članicam KTŠD Prem, JSKD Ilirska Bistrica in vsem ostalim, ki so pomagali pa smo jih mogoče nehote izpustili. Alenka Penko trojn$ dioptrija dvojna dioptrija KULTURA DIALOGA... Bilo je tam v bolj novejših časih, ko se je vse stare firme olastninilo (beri:pokradlo)...ali pa zaprlo... V tem procesu osamosvajanja se je začelo tudi stare krivice in vse povojne p.....e popravljat in dedičem vračat nazaj po vojni zaseženo premoženje...katero se pač ni dalo več pod last podjetja prikazovat... Sem poznal enega možaka, prijazen po duši in po srcu...da je dobil nazaj spodnji štuk bajte...za sina, je pravil... Vsa leta Jugoslavije je bil prost prehod krog in okrog za vse...saj bil je socializem... A glej ga zlomka...kot je pri Slovencih v navadi...se je začel graditi in želel zaplotit... Lastniška razmerja in deleži so pri nas itak še zelo v megli...kar pa še niso...se pa nekateri delajo da mislijo, da drugi ne vedo ©©©. Celo po več lastnikov ima 100% delež na isti parceli.. .se skoraj človek vpraša. ..kaj so delali notarji tedaj...če sploh so ©. In tako se je gospod Ferdo želel zaplotit.. .želel je zgraditi visok zid...da nebi nihče špegal na njegov vrt...kaj šele kam drugam... A spet glej ga zlomka...zid bi sosedom oviral pogled in varen dostop na glavno cesto...zato je inšpektorat dovolil samo določeno višino... «fak«... si je mislil Ferdo... Malo je pač teren visel in še malo »cokla« na vrh...par centinov se pač vedno da osleparit©. Tudi malo se umetniško zid zavije na drugo parcelo...kjer so neki promili lastništva še spod avstroogrske ostali... Seveda se to vse dela ob lepem, bratskem soglasju in kulturnem dialogu med vsemi lastniki oziroma sosedi...brez advokatov, da bi pisali pritožbe in komplicirali... Potem, ko gre zadeva nekako skozi in nihče preveč ne sika...se pa ob zidu zasadi dreveščka, kajti s kisikom je v mestu hudič...in še lepo je videt zelenje...zna bit da tud tamlada kej drži komando... Al teško je verjet, da bodo dreveščka upoštevala odločbo inšpektorata in zrastla samo pol metra...hm... In potem za povrh...se pa na zid montira še nosilce ograje...za vse priseljenske budale, da bodo vedli, kdo je zdaj glavni tu...a spet, glej ga zlomka... Sosed medtem kupi še večinski delež na sosednji parceli od xy stare mame, ki bi prej še nekaj rada pokasirala preden jo aleluja vzame...in situacija postane napeta... Ferdo se spomne, da bi pa morda situacijo rešu zšpegli...seveda spet ob kulturnem dialogu in pristanku vseh vpletenih ©©©... A pristojni spet ve, da je Ferdo v napaki...in da mu dialog šepa... hm...hm... Evo, vidiste vsi dragi bralci...takšne pravljice in burleske se dogajajo čez dan pri skoraj vsaki tadrugi bajti v časih naše vsesplošne ljubezni in blaginje...in so malo drugačne od tistih pravljic zvečer, ki mi jih je mami nekoč brala, da so me prej sanje objele... In človek se ob vsem tem na koncu vpraša iskreno in iz srca.. .zakaj se mora vedno pol mesta na suho d...t v glavo med sabo...ko pa je življenje tako kratko in lep pozdrav vedno tako dobro dene... A veste morda vi...jaz mislim da veste...pa saj ste vsi že dovolj stari... &&&&&&&&&&&&& Takšne nategavščine se ponavadi dogajajo bolj na osebnih ravneh...in najbolj si jih vroče želijo advokati...Na višjih, občinskih ali celo državnih nivojih se v take drobnarije ne poglabljajo, kajti šolani veleumi na raznoraznih funkcijah imajo bolj pomembne in velike zadeve za reševat. Ena takih, bolj pomembnih je gotovo bodoča avtocesta, okoli katere je bilo že veliko dialoga in monologa. Še najbolj blizu je po mojem skromnem, neukem mnenju obvoznica... ki jo bodo najprej veseli tisti, ki bodo svoje stare objekte in parcele dobro oženili. A avtocesta. ..pa za koga vraga le.. .Že tako je vse zakreditirano in nas z vinjetami posiljujejo... pol bi pa edino naši bratje imeli turističen profit... če se Neme nej ustavu prej, se bo na avtocesti še manj. Da zmanjšane konkurenčnosti Luke pred Reko niti ne omenjamo...torej zakaj avtocesta in kje...vsi vidijo samo velik potencial vsako sezono, a ta potencial ima eno mičkeno napako...v glavi ima samo MORJE! Zdej nam vsaj pusti kej smeti, da komunalci obdržijo delo...in malo pognoji obcestne grme, da spomladi bezeg lepo obrodi za čaj...kaj pa potem... Čeprav pa po drugi strani bi avtomatsko zrastla cena kvadrata stanovanj in bi bli mi vsi bi premožni...dasiravno realno gledano v ta isti luknji kot zdej, le z malo boljšo povezavo do civilizacije... Ma, mi lahko pametnjarmo kolikor hočemo...lobiji, interesi, zveze in kapital bodo itak naredili po svoje...kot vedno... Konec junija sem bil na festivalu Vurberk, kjer je ans. Gorski cvet izvajal dva moja komada...vam garantiram, da se nismo ob kozarčku beline niti z besedico dotaknili naše bodoče avtoceste. Vam bom prihodnjič povedal točno kako je blo in kaj smo se menlL.in tudi po televiziji se bo dalo vse videt enkrat poleti... P.s: aja, pa še nekej sem se spomnil, ko smo glih pr dialogu...v ta novem cajtngu sem prebral, daje vlada prišla na obisk notranjsko-kraške regije...bi prav rad nekje prebral komentar (al v Snežniku, al vtanovi konkurenci) od Jenko&company , kaj poreče nato, po vseh referendumskih milijončkih in večinski, absolutni nekdanji zmagi proti »norcem«... Pa še en /p mv IZKAZNICA, IZKAZNICAAAAU Že nekaj časa visi nad našo civilizacijo tiha grožnja postopnega uničenja zaradi vse bolj načetega okolja. Odkar pa so se začele dogajati po svetu izrazite podnebne spremembe, se je v ljudeh prebudila vsesplošna zaskrbljenost, če ne že kar panika za preživetje naše barke, katere plovba v prihodnost ne izgleda več tako mirna in rožnata, kot so jo napovedovali, zato so se politiki in strokovnjaki lotili iskanja takih skupnih ukrepov, ki naj bi človeštvu trajno zagotovili zdrav zrak, vodo in hrano. Pri nas smo kot po navadi kak korak pred ostalimi pri sprejemanju zakonodaje, ki človeku prepoveduje to in ono staro razvado v korist lepše skupne prihodnosti. Kadilci jo že občutijo, drugi pa jo pravkar okušamo, na primer vrtičkarji, ki po novem brez izkaznice o opravljenem tečaju za ravnanje s fitofarmacevtskimi sredstvi ne moremo več do tovrstnih preparatov. Pa ne zaradi slabega znanja kemije ali nepoznavanja zaščitnih ukrepov varovanja okolja, ampak zaradi cene tečaja za pridobitev izkaznice, kije, kot sem slišal, pri nas do zdaj stal 70 €. Res je verjetno izkaznica veljavna več let, kar pa za malega pridelovalca, ki porabi le po nekaj deset mililitrov pesticidov na leto pomeni, da bi kar nekaj let na račun tega plačeval škropiva po občutno višji ceni od že tako visoke tržne cene! Gotovo vsi soglašamo s tem, daje potrebno promet z okolju in ljudem nevarnimi pripravki za varstvo rastlin urediti na pregleden način, da se ve, koliko je kdo česa kupil in v primeru ogrožanja okolja ali zdravja drugih tudi osebno sankcionirati. Pri tem bi bilo dolgoročno gledano bolj učinkovito redno strokovno usposabljanje prodajalcev, ki bi znanje sproti prenašali na kupce, kot pa enkratni tečaji za uporabnike, ker gredo take stvari že po nekaj dnevih iz glave, kot recimo cestno-pro-metni predpisi po narejenem vozniškem izpitu, kjer nas nanje spomnijo šele kazni ob prekršku... Če potegnemo črto pod vse na novo sprejete ukrepe, oziroma prepovedi, pridemo do presenetljivega zaključka, da se z njimi ne bo kaj bistveno zmanjšala ogroženost našega okolja, še manj pa naših želodcev pred vnosom zdravju škodljivih snovi, ki jih spravimo vase z vsemi mogočimi preparati obdelanimi živili za večjo obstojnost, ki jih prinesemo iz trgovine, ker je tovrstni nadzor precej pomanjkljiv. In če nam bodo škodljivci ter bolezni rastlin požrli še večino tistega, kar bi lahko kolikor toliko zdravega pojedli, potem bomo še na slabšem, kot prej. Oblast, oziroma zakonodajalec gotovo drugače gleda na te probleme, kot mi pritlehni smrtniki, ker stoji "višje” in zato vidi dlje v prihodnost od nas, ki si jo "senčimo” z njenega stojišča gledano, nepomembnimi malenkostmi, kot so recimo bolhe na zelju ali hrošči na krompirju... Kaj torej preostane majhnim? Da začnejo načrtno gojiti bravince, pikopolonce in druge žuželkojedce ali pa se naučijo govorice škodljivcev in jih skušajo prepričati, naj gredo kam drugam na hrano, recimo na sosedov vrt. Za vsak slučaj bi prej priporočil avtogeni trening za stoično opazovanje okolice, če se poizkus ne posreči.. Imejte se kljub vsemu kar se da lepo do naslednjega branja, z izkaznico ali brez nje! Jožko Stegu / / / literarna dejavnost / / / Pesniška zbirka mlade pesnice POT DO SANJ Vsak izmed nas ima tisoč žeija, ciljev in pričakovanj. Potni smo hrepenenja, polni rožnatih sanj... so uvodni verzi pesmi, ki naslavljajo pesniško zbirko mlade učenke Osnovne šole Podgora Kuteževo. Tadeja Logar je namreč devetošolka omenjene šole in je praznovanje zaključka šolanja obeležila z dolgo pričakovano izdajo svoje pesniške zbirke. Tadejina pesniška zbirka Pot do sanj vsebuje trideset pesmi, na katere je ponosna vsa šola. Tadeja pesmi piše že kar nekaj časa. Z resnejšim pisanjem je začela približno v tretjem razredu osnovne šole in do sedaj zbrala že kar nekaj svojih del. Sprva so bile njene pesmi povsem kratke, še otročje, danes pa Tadeja zabeleži v verzih vse kar doživi oziroma čuti. Izziv, ki nam gaje predstavila mlada pesnica ter njena ljubezen do besede in pisnega izražanja bodo v prihodnje dekle zagotovo še spodbudili k pisanju. Mi pa lahko Tadeji zaželimo uspešno nadaljevanje šolanja na ilirskobistriški gimnaziji. Doris Komen <444, likovna dejavnost 444, MAŠUN, 7.6.2008 PRVA LIKOVNA KOLONIJA » FRANCE PAVLOVEC » Likovno društvo Franceta Pavlovca iz Ilirske Bistrice je za svoje člane v soboto 7.junij a organiziralo in izvedlo prvo likovno kolonijo. Osem članov društva seje kljub muhastemu vremenu zbralo pri Kneški bajti na Mašunu in ustvarilo kar precej zanimivih likovnih del, ki jih bodo predstavili na prvi naslednji društveni razstavi v drugi polovici letošnjega leta. Kolonije so se udeležili: Rajko Kranjec, Sonja Munih, Jože Rosa, Bernarda Mršnik, Marino Samsa, Janez Knafelc, Romeo Volk in Darinka Žbogar. Kolonijo so v dobršnji meri podprli: Pekama Brioš Zagorje, Okrepčevalnica Knafelc iz Knežaka, Vinotoč Urbančič Ilirska Bistrica in Mercator Ilirska Bistrica. Vsi udeleženci kolonije so se na koncu strinjali s predsednikom dmštva Rajkom Kranjcem, ki je predlagal, da bi kolonija v prihodnje postala tradicionalna in da naj bi nosila ime po slikarju Francetu Pavlovcu. GRAJSKI DAN V torek, 17.6. 2008, smo se učenci od 1. do 6. razreda odpravili na naravoslovni dan. Najprej smo šli na Unec, kjer smo v Uršulinem domu imeli razne delavnice. Fantje so izdelovali ščite, čelade in meče. Punce smo izdelovale krone, ogrlice in zapestnice iz testenin. Ko smo vse izdelali, smo se odpravili na ogled Predjamskega gradu. Vodič nam je podrobno razkazal grad in nam opisal njegovo zgodovino. Najbolj nam je bila všeč zgodba o vitezu Erazmu. Nato smo se podali na iskanje zaklada. Fantje so v gradu našli zemljevid, po katerem smo se odpravili v Planino. Tam smo v gozdu iskali zaklad. Našla ga je tretješolka Marjana. Zaklad je bil majhen pozlačen kelih. Vrnili smo se nazaj na Unec, kjer smo kosili. Nato smo si ogledali lutkovno predstavo Kraljična na zrnu graha. Predstava nam je bila všeč. Po končani predstavi smo imeli srednjeveške delavnice. Nekateri so streljali z lokom, drugi pa so izdelovali kipe iz gline. Čas je zelo hitro minil in kmalu smo morali oditi. Na tem naravoslovnem dnevu smo se veliko naučili. Anja Zidar in Ana Mavrič, učenki 5. razreda OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad S POMOČJO KRAJEVNI SKUPNOSTI NA IZLET Krajevna skupnost Pregarje je držala obljubo in učencem OŠ Rudija Mahniča - Brkinca ob koncu šolskega leta prispevala denar za zaključno ekskurzijo. Iz ene ekskurzije sta nastali kar dve, saj so se glede na starost razdelili v dve skupini. Starejši osnovnošolci so potovali v Gardaland in doživeli nepozaben dan v čudovitem zabaviščnem parku. Mlajši šolarji in »ta večji« iz vrtca so se odločili za obisk Parka vojaške zgodovine v Pivki. Sončen poletni dan, zanimivosti v muzeju in v okolici so poskrbeli za doživetij poln izlet. Krajevni skupnosti Pregarje se presenečenje in upamo, da bomo in lepega doživeli, še enkrat zahvaljujemo za prijetno skupaj še veliko koristnega naredili Učenci in učitelji OŠ Pregarje ČEBELICE NA NASTOPU V ZAGORJU Ob bližajočem se zaključku šolskega leta smo bili povabljeni na prireditev “Majski ples”, ki se je odvijala meseca maja v Zagorju. Otroci so zapeli tri pesmice in sicer dva bansa Rdeča kapica in Lubenica ter pesem Janeza Kuharja Kdo lovi. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem staršem za skrb in čas, ki so ga namenili našim nastopom. dipl. vzgojiteljica Erika Iskra Tomažič, OŠ Antona Žnideršiča, enota vrtec. SONCE SE SMEJE V soboto 24. 5. smo v vrtcu izvedli prireditev z imenom Sonce se smeje, za vse predšolske otroke iz občine lirska Bistrica. Otroci so se lahko udeležili raznih ustvarjalnih delavnic, polepšali so se s tatooji in si uredili pričesko v frizerskem salonu. Na igrišču vrtca so se udeležili plesne in gibalne delavnice, nasmejali pa so se tudi ob obisku klovna. Na travniku pred vrtcem so se nam predstavili gasilci, ki so prikazali gašenje ognja in gasilsko opremo. Svojo srečo so otroci preizkusili ob bogatem srečelovu. Nagrade zanj so prispevali številni donatorji iz Ilirske Bistrice in okolice. Kljub nestanovitnemu vremenu se je prireditve udeležilo veliko število otrok in staršev, ki so izrazili željo, da bi bila takšna prireditev večkrat na leto. V imenu kolektiva, kot tudi v imenu otrok bi se rada zahvalila vsem staršem in donatorjem, ki so kakorkoli pripomogli pri izvedbi prireditve. Upam da bo prireditev tudi naslednje leto in že vnaprej vas vabim da nas tudi takrat obiščete. Vodja prireditve,Lidija B. Novak POSLEDICE PRVE SVETOVNE VOJNE NA BISTRIŠKEM V četrtek, 12. junija so spomini Bistričanov obujali čas prve svetovne vojne. V prostorih Gimnazije v Ilirski Bistrici je bil zanimiv večer, namenjen predstavitvi dveh raziskovalnih nalog na temo Posledice prve svetovne vojne na bistriškem. V letošnjem šolskem letu so namreč dijaki Gimnazije Ilirska Bistrica sodelovali na državnem tekmovanju raziskovalnih nalog v okviru mednarodnega tekmovanja EUSTORV na temo »Prva svetovna vojna in njene posledice v življenju in zavesti Slovencev.« Rok Smrdelj, Andrej Barovič in Robert Jenko so se kot tričlanska ekipa predstavili z raziskovalno nalogo, naslovljeno Gospodarske, politične, kulturne in nacionalne posledice prve svetovne vojne na področju Ilirske Bistrice. Andrej Šuc pa je predstavil raziskavo, ki jo je naslovil Vpliv prve svetovne vojne na gibanje prebivalstva v župniji Ilirska Bistrica. Po natanko devetdesetih letih od njenega konca se zdi, da prva svetovna vojne še vedo meče svojo temno senco na Balkan in Bližnji vzhod ter tako vzbuja zanimanja za raziskovanje. Eden izmed avtorjev, Rok Smrdelj je o raziskovanju povedal... »Za našo nalogo smo se odločili s preprostega razloga. Zanima nas namreč zgodovina, posebno zgodovina našega domačega kraja. Natančneje smo se osredotočili na čas prve svetovne vojne in se ob tem seznanili s številnimi metodami dela in raziskovanja, se naučili veliko novega, naredili tudi veliko napak, katere bomo v prihodnje popravili ter se naučili delati z zgodovinskimi viri.« Nekoliko pozabljena tematika je na predstavitev privabila kar lepo število poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili ugotovitvam avtorjev. Vsekakor imajo podobne zgodovinske tematike v našem zdajšnjem, prehitrem, modernem življenjskem ritmu zelo pomembno vrednost in je obujanje le teh, kljub nekaterim grenkim priokusom zanimivo in cenjeno. Doris Komen »OTROK - POLICIST ZA EN DAN« V ponedeljek, 16.6. 2008, sem si v okviru preventivnega projekta »Otrok -policist za en dan« s pedagoginjo Alenko ogledal vsakodnevno delo policistov. Zjutraj naju je prišel iskat policist Iztok Ljubič. Odpeljala sva se s policijskim vozilom Volksvvagen T Transporter namenjenem prevozu posebnih enot policije. Na policijski postaji nas je sprejel komandir PP ter nas obdaril s čepico in kratko majico. Po detajlni predstavitvi policijske postaje Ilirska Bistrica, smo si ogledali še postajo mejne policije in potem odšli na teren. Tam smo srečali enoto za nadziranje prometa. Sami smo preizkusili radar za merjenje hitrosti. Po nekaj poskusih nam je le uspelo ustaviti prehitrega voznika, kije kar za 18km/h prekršil omejitev v naselju. Policist gaje le opozoril in pregledal dokumente, ker sem previsoko hitrost izmeril otrok policist. Po končanem delu nas je g. Iztok pripeljal nazaj domov. Dan s policisti mi je hitro minil in spoznal sem, da delo policistov ni enostavno, ampak je zelo odgovorno. Matjaž Šajina, učenec 8. razreda OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad OBISK MEJNEGA PREHODA JELŠANE V torek, S.junija 2008, smo bili učenci 1.,2. in 3. razreda na mejnem prehodu Jelšane. Ker je bil lep dan, smo šli do meje kar peš. Ogledali smo si prostore policije in carine. Obmejni uslužbenci so nam predstavili svoje zadolžitve. Policija je zadolžena za kontrolo prehoda ljudi, carina pa za kontrolo prehoda blaga. Na policiji so nam pokazali ponarejene osebne izkaznice. Usedli smo se tudi v policijsko vozilo. Nato sta nas carinika odpeljala v prostore, kjer pregledujejo tovorna vozila. Vsak tovornjak, ko je VAIETA NA OŠ DRAGOTINA KETTEJA pregledan, mu carinik stiste plombo. Pokazali so nam skrivna mesta, kjer večkrat zasežejo tihotapsko blago. Obisk nam je bil zelo zanimiv, saj smo zvedeli veliko novega. Policisti in cariniki so bili zelo prijazni. Sprejeli so nas z bomboni, ob zaključku pa je vsak učenec dobil Pasovčka. Jan Jaksetič, 3.raz., OŠ Jelšane FINALE PODROČNEGA PRVENSTVA V MALEM NOGOMETU V četrtek, 12. 6. 2008, je bilo na naši šoli spet napeto. Gostovali smo namreč finale področnega prvenstva v malem nogometu, dečki letnik 1995 in mlajši. Za naslov področnega prvaka se je borila tudi ekipa OŠ Rudolfa Ukovica Podgrad. Poleg naše šole so se v finale uvrstile tudi OŠ Miroslava Vilharja Postojna, OŠ Heroja J. Hribarja Stari trg in OŠ Jožeta Kranjca Rakek. Tako učenci kot učitelji smo bučno navijali. Po šestih napetih tekmah so prešteli točke in razglasili rezultate. Prvo mesto so s 7 točkami osvojili naši fantje, torej OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad. Drugo mesto si je priborila OŠ Heroja J. Hribarja Stari trg, tretje mesto OŠ Miroslava Vilharja Postojna in četrto mesto OŠ Jožeta Kranjca Rakek. Pokale je ekipam podelila evropska prvakinja v ultramaratonskem kolesarjenju Tjaša Rutar. Čestitamo vsem ekipam. Še posebej pa iskrene čestitke igralcem in vodstvu ekipe iz naše šole. Novinarski krožek, OŠ Rudolfa Ukoviča Podgrad ZAKUUČNI IZLET OKOLIŠKIH VRTCEV Kot vsako leto smo se tudi letos okoliški vrtci odpravili na zaključni izlet. Otroci in starši iz vrtcev Podgrad, Knežak, Jelšane, Kuteževo in Pregarje smo se dobili v nedeljo, 08.06.2008 na avtobusni postaji v Ilirski Bistrici. Od tam so nas trije avtobusi odpeljali v Ljubljano na ogled lutkovne igrice Mačkom se uči reči hvala. Igrica je bila zelo zanimiva in poučna. Po končani igrici smo pomalicali in si malo oddahnili, nato pa odšli na potep po živalskem vrtu. Ogledali smo si vrsto živali. Najbolj zanimive so bile kače. Te smo pobliže spoznali in nekateri, najbolj pogumni, so se jih tudi dotaknili. Naš izlet se je prehitro zaključil in polni lepih doživetij smo odšli proti domu. Komaj čakamo zaključek naslednjega leta, da se bomo ponovno dobili in skupaj odšli še na kakšen podoben izlet. Otroci iz vrtca Pregarje V četrtek, 12. junija 2008, se je od osnovnošolskih klopi poslovila 44. generacija učencev. Ob tej priložnosti so za starše, sorodnike in učitelje pripravili zanimiv program. Predstavili so se s plesom in pesmijo, poleg tega pa so goste nasmejali z zgodbico iz življenja v razredu. Ravnateljica je učencem podelila priznanja in pohvale. Le-teh je bilo veliko, saj so učenci pridno tekmovali in predstavljali šolo na različnih področjih. Od 37 učencev je 9. razred z odličnim uspehom zaključilo 7 deklet in 2 fanta. Najuspešnejši učenci, ki so bili vša leta odlični, so prejeli zlate petice. Dobili sojih: Erik Hrvatin, Erika Hrvatin, Aljaž Iskra, Sanja Kezič, Alina Morano in Eva Reberc. Najuspešnejša učenka v tem šolskem letu je bila Sanja Kezič, ki je imela odlične ocene pri vseh predmetih. Po zaključenem uradnem delu smo se posladkali in poklepetali. Učenci in učitelji OŠ Dragotina Ketteja ZAKUUČNA PRIREDITEV NA OŠ PREGARJE Od šolskega leta 2007/2008 smo se na OŠ Rudija Mahniča - Brkinca Pregarje poslovili v ponedeljek, 23. junija. V programu so nastopili učenci s plesom, recitacijami in skeči; otroci, ki obiskujejo glasbeno šolo, pa so poskrbeli za glasbo in veselje. Ob projekciji fotografij so se zvrstili utrinki iz šolskega leta. Večnamenski prostor šole je bil ponovno premajhen za vse radovedne starše, stare starše in obiskovalce. Gospa ravnateljica Manica Renko je podelila pomembnejša priznanja in pohvale odličnim učencem. Poslovili smo se s pesmijo in staršem ter učencem zaželeli sončno, dolgo in vroče poletje. LB. OTROŠKE SLEDI PO MESTU Z velikim ponosom so otroci vodili starše po Bistrici, saj so si ogledovali in iskali svoje risbice in izdelke. Otroški izdelki so bili razstavljeni na 24 mestih; v kotičkih trgovin, zavodov, banki, lekarni, ambulanti,... Zahvaljujemo se vsem, ki so nam omogočili, da smo razstavo izpeljali in se predstavili širši javnosti. Veseli nas, da je stvar zaživela in, da bomo razstavo lahko pripravljali tudi v bodoče. Lucija Kresevič, OŠ Antona Žnideršiča. CERTIFIKATI ZA UCENCE TEA PARTY Na OŠ Antona Žnideršiča smo se v letošnjem šolskem letu priključili enemu izmed najbolj priljubljenih mednarodnih tekmovanj iz logike z imenom »GENIUS LOGICUS«. Na tem tekmovanju smo sodelovali še z 7-imi drugimi državami kot so Slovaška, Češka, Poljska, Madžarska, Hrvaška, Romunija in Rusija. Tega tekmovanja so se na naši šoli udeležili učenci: Anja Jenko in Anita Grlj iz 9. razreda, Blaž Blokar, Aron Montani in Primož Golle iz 8. razreda ter Monika Derenčin, Anja Moran in Kristina Šlosar iz 7. razreda. Učenci so dosegli zelo lepe rezultate od 6 do 14 mesta na državni ravni in do 200 mesta na mednarodni ravni v okviru 8. držav. Vsebina tekmovanja je bila reševanje nalog, problemov in rebusov v ON-Line obliki preko spleta. Tekmovanje je bilo sestavljeno iz KORE-SPONDENČNEGATEKMOVANJA, v okviru katerega so imeli tekmovalci na voljo 23 nalog. Za reševanje so imeli na voljo približno 6 tednov od novembra do decembra 2007. Našim tekmovalcem se je uspelo uvrstiti Peta ura popoldan, čaj, sladki piškoti, dobra družba in prijetna glasba. Okus Anglije v Sloveniji oziroma čajanka ali Tea Party na osnovni šoli Dragotina Ketteja. Zares je dišalo po pravem čaju in slišati je bilo angleško Od leve: Blaž Blokar, Primož Golle, Aron Montani, Anja Moran, Monika Derenčin in Kristina Šlosar tudi v najvišjo skupino kot »odličen reševalec nalog«, in prejeli so mednarodno diplomo! Drugi del tekmovanja je bilo tekmovanje z merjenjem časa, kjer je bilo za reševanje 10 nalog. To tekmovanje je potekalo na vseh vključenih šolah v vseh državah na isti dan pod učiteljevim nadzorom in z merjenjem časa, približno 70 minut. Naši učenci so dosegli 7 zlatih priznanj in eno srebrno priznanje. Vsem sodelujočim tekmovalcem iskrene čestitke za dosežen uspeh in da bi se tudi v naslednjem šolskem letu priključili temu tekmovanju, saj se lahko tudi potegujejo za denarne nagrade. Mentorica: Nataša Olenik besedo v četrtek, 5. junija, ko so otroci 1., 2. in 3. razreda pod vodstvom mentorice pripravili čajanko, pogostili svoje starše in delavce šole ter jim pripravili program, v katerem so pokazali svoje znanje angleščine. Starši so se z zadovoljstvom odzvali povabilu, se prepustili čajni nasladi in se sprostili ob zvokih angleške glasbe. Mentorica: Anja Frank Novosti iz samostana » Vzgoja za nas pomeni usposobiti ljudi, da razvijejo do polnosti svoje sposobnosti kot osebe, ustvarjene po božji podobi in jim pomagati, da usmerijo svoje darove za izgradnjo sveta.” (Konstitucija Šolskih sester ND, št. 22) SRKAJOČI UM - SPODBUDA TUDI ZA NAŠE STARŠE PREDAVANJE 0 PEDAGOGIKI MARIJE MONTESSORI V četrtek zveče, 5. junija, smo se zbrali v prostorih trnovkega samostana in z zanimanjem prisluhnili predavanju o pedagogiki Marije Montessori. Starši, ki se zavedajo pomembnosti predšolskega obdobja, pa tudi strokovni delavci, ki so bili navzoči, so lahko ugotovili, da se učenje ne začne šele z vstopom v šolo. Vzgojitelici iz Angelinega vrtca, ki deluje znotraj Uršulinskega zavoda v Ljubljani, sta nam to s svojo predstavitvijo tudi potrdili. Najprej sta predstavili življenje Marije Montessori rojene 1870 v Anconi. Kljub želji staršev, da bi postala učiteljica, se je odločila postati zdravnica. Leta 1896 je postala prva ženska zdravnica, vendar je nadaljevala z učenjem - kasneje študira filozofijo, psihologijo in antropologijo. Predvsem pa se je posvetila delu z otroki. Zanje je izbirala in izdelovala nove materiale - pripomočke, opazovala in si zapisovala spoznanja in opažanja. Spoznala je, da otrok lahko razvije vse notranje potenciale v zanj dobro pripravljenem okolju, ki mu omogoča zbranost, samostojnost, svobodno izbiro dejavnosti in red. V takem okolju so se otroci naučili pisati, brati in računati že v predšol- skem obdobju, kar j e bilo posebej za čas, v katerem je začela svoje delo, nedoumljivo. S kratko video projekcijo je bilo predstavljeno življenje in delo v ljubljanskem vrtcu, ki deluje po programu montessori. Videli smo prostor prilagojen starosti oziroma velikosti otrok: na otroku dosegljivih policah je bilo veliko različnih razvojnih materialov (pripomočkov in igrač); otroci so prosto izbirali materiale, hodili po prostoru ali sedeli in delali, drugi so opazovali ali pa si pripravljali obrok. Na voljo so imeli materiale na različnih razvojnih stopnjah - od preprostih do bolj kompleknih. Otroci so delali v ozračju svobodne odgovornosti in urejenosti. Okolje tako otroku omogoča, da razvije občutek za druge na naraven, neprisiljen način. Še posebej je bilo poudarjeno zgodnje otroštvo - prvi dve leti otrokovega življenja vplivata na njegovo celostno življenje. To je obdobje srkajočega uma - otrok vsrka iz okolja in s pomočjo svojega notranjega učitelja rase v odgovornega človeka. Helena Urh Malo za het malo za res. Zdaj že malo postarane gospodinje, smo hrano in gospodinjske potrebščine, kupile le enkrat na mesec. Običajno še isti dan, ko je oče dal mami plačo, če je ni že prej zapil na puf v bližnji gostilni. Ja tudi to se je dogajalo, in špeža je šla rakom žvižgat in ribam pet. Mega nakup je bila ozimnica, ki je bila sestavljenka iz niza števila poljskih pridelkov. Tudi drva niso smela odmanjkati. Mularijo, ki je šla u šulo je blu treba tudi obleč in obut, da ne govorimo kulku knjig in zvezku so rabli. Otrukje blu tulku kukrjih je bug dau. Tri štiri, šjst in vječ odvisnu kako ljuba mu je bla kakšna družina. Ni bilo lahko, a s pomočjo sindikatov smo ozimnico nekako le spravili pod streho. Ne vem kako bi zmogli, glede na revne plače, če ne bi bilo obročnega odplačila. Sindikat je bil mega skrbnik in organizator življenja delavskih množic. Ni več sindikatov in ni več delavskih množic, vse se je spreobrnilo in spremenilo. Ljudje tarnajo, radi bi dobro in varno živeli a se nekako ne izide. Za silo se le prerinemo skozi mesec kljub draginji, ki ji ni videti kraja. Kakšen bo naš jutri sam Bog ve. Hitimo, samo vprašanje je, če vemo kam se nam tako zalo mudi. Grozno hitimo tako, da ne utegnemo biti tu in zdaj. Sodobni mega markretih so nesramno bogato založeni, dostopni vsem, ki premorejo vsaj kakšen euro. Reveže hrani cesta ali pa sociala. Potrošništvo? Kaj pa vem? Nič slabega ne vidim v njem. Zdej smo si bot, tudi mi imamo gnili kapitalizem, in to kar smo hodili kupevat v Trst in Avstrijo kupimo kar lepu doma. Celo v naši od sveta pozabljeni Bistrici se dobi skoraj vse. Tudi kitajske rube se ne fali. Ma, ki je taku lepu kupevat. Malu smo bogati, »kaj nje«? v primerjavi z reveži, ki niti za kruh nemajo, o penziji pa lohku samu sanjajo. Nekaj zaloge kar prav pride, ne rečem da ne. Nekega dne, ko sem v predalu razvrščala živila se mi je utrnila zanimiva misel. Ej tole hrano bom pokuhala, do zadnje pašte, zadnjega zrna riža, fižola. Neverjetno že me- sec in pol uporabljam hrano iz zaloge, in še vedno se kaj najde. Tudi kakšno alpsko mleko z oznako »trajno« se najde, in res ne vem, kako je kravam to uspelo. Kruh, mleko in ostale stvari kupim sproti. Za kruh pa niti pomembno, da je dnevno svež. Sploh ni slabo, če te zbirčnost ne daje. Pravijo, da se nam glede hrane slabo piše. Za enkrat jo še ne zmanjkuje, cene ji pa strmo lezejo navzgor. Zapuščene in neobdelane njive čakajo na pridne roke, da jim bodo vrnile življenje. Tudi na vrtu se da marsikaj pridelati. Kašna vreča žita, krompirja in fižola res ne more biti odveč. Meso? Ja in ne, ni preveč zanesljivo, ker je pokvarljivo. Če zmanjka elektrike za dalj časa, kar se lahko zgodi, niti za pse ne bi več bilo dobro. Kleti v sodobnih stanovanjskih blokih pa niso primerne za hrambo živil. V mojem malem gospodinstvu gredo zaloge h kraju. V kleti in predalih nastaja prostor za novo zalogo. Predvsem bo to hrana z daljšim rokom trajanja. Za zimo krompir, kislo zelje in še marsikaj, kar se v kleti dobro ohrani. Seveda to ni trajna rešitev. Čuden je ta svet, bogati so vsak dan bogatejši in revni vsak dan revnejši in temu ni videti konca. Kakšen bo naš jutri? « Vrag naj vzame,« naj si ga vzame saj tako in tako je to njegov izdelek. Karta za v Nebesa nič ne stane, tudi čakalne vrste ni, samo spomniti se je treba, da Nebesa so. Ne jemlji življenja preveč resno, itak se živ iz njega ne izvlečeš. Neta radio capris dobra družba PLAMING SKUPINA Plaming skupina, projektiranje in izdelava tehnološke opreme, d.o.o. ul. Nikole Tesla 5, p.p. 68 6250 Ilirska Bistrica tel.; +386 (0)5/70-410-00 fax: +386 (0)5/70-410-55 e-mail: info@plaming.si GOSTILNA s prenočišči is* I 4 H I Ema Deželak s.P. Dolenje 64, 6254 Jelšane tel.: +386 (0)5/71-42-648 GSM: +386 4 1 74 7 657 OTROK - POLICIST na V okviru projekta Otrok-policist za en dan, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo in šport, se je Jaka Fidel, učenec 7. razreda, v spremstvu šolske pedagoginje, v četrtek 12. junija, pridružil ekipi policistov. Policisti so naju najprej odpeljali na svojo novo Policijsko postajo v Ilirski Bistrici. Tam so učenca že vhodu obdarili s kapo in majico z napisom Otrok-policist. Razkazali so nama prostore v stavbi. Videla sva sobo za pridržanje do streznitve, sobo za pridržanje tujcev, sobo za daljša pridržanja, sprehajališče na prostem za pridržane osebe, dežurno sobo, pisarne policistov in komandirja, garderobe, sobo za sestanke, sobo za zaslišanja, telovadnico, garaže... Seznanili so naju z nalogami policistov in nama razkazali policijsko opremo. Potem pa smo se odpeljali na teren. Med vožnjo so nama razložili kako varujejo tako imenovano Zeleno mejo s Hrvaško in povedali, da se je število ilegalnih prebežni-kov zmanjšalo. V Šembijah so postavili radar in oba sva se preizkusila v merjenju hitrosti mimo vozečih vozil. Skupaj s policisti sva spoznavala preventivno vlogo policistov v našem okolišu in preživela dve zanimivi uri. Pedagoginja:Maja Sedej PREVENTIVNI PROJEKT »OTROK - POLICIST ZA EN DAN« - V začetku leta je v sodelovanju med Generalno policijsko upravo in Ministrstvom za šolstvo in šport zaživel skupni preventivni projekt »Otrok - policist za en dan«. Namen in cilj projekta je seznaniti otroke s problematiko varnosti, spoznati delo policistov, mlade aktivno vključiti v preventivne aktivnosti na področju preprečevanja različnih oblik negativnih pojavov, poleg tega pa ustvariti pozitiven odnos do Policije in policistov ter na ta način povečati njihovo zaupanje in medsebojno sodelovanje. Na Policijski postaji Ilirska Bistrica smo k sodelovanju povabili vse občinske osnovne šole, katere so se z zanimanjem odzvale in bile pripravljene sodelovati. Preventivni projekt »Otrok - policist za en dan« je zasnovan tako, da osnovne šole opravijo izbor učencev, ko so v tekočem šolskem letu aktivno sodelovali v različnih dejavnostih na področju varnosti ali pa jih zanima poklic policista. Ker je bilo število v projektu sodelujočih otrok omejeno, smo se odločili, da iz vsake osnovne šole sodeluje en učenec, razen na osnovnih šolah Antona Žnideršiča in Dragotina Ketteja, kjer pouk poteka v dveh oddelkih, tako, da sta pri projektu sodelovala po dva učenca. Skupno je v času od 09.06.2008 do 19.06.2008 v projektu sodelovalo 9 otrok v spremstvu učiteljic. Otroke - policiste za en dan, so na dogovorjeni dan na matični osnovni šoli obiskali pristojni vodje policijskih okolišev, kateri do otroke v spremstvu učiteljic pripeljali na Policijsko postajo Ilirska Bistrica, kjer jih je sprejel komandir. Otroci so prejeli majice in kape z logotipom »Otrok - policist« ter priložnostna darilca. Sledil je ogled prostorov policijske postaje in stavbe skupine za varovanje državne meje. Otroci so spoznali opremo, ki jo policisti uporabljajo pri svojem vsakdanjem delu, delovne prostore ter prostore za pridržanje in zadržanje oseb. Nato so v spremstvu vodje policijskega okoliša odšli na teren, kjer so spoznali delo policista v patrulji, sami so preizkusili laserski merilnik hitrosti in alkotest. Po napornem »delu« na terenu so vodje policijskega okoliša otroke in učiteljice odpeljali na matične osnovne šole. Skupna ocena preventivnega projekta je več kot ugodna, saj so otroci, kateri so na Policijsko postajo prihajali nekoliko plašni in zadržani, v času druženja z vodji policijskega okoliša in policisti v patruljah, kmalu pozabili na tremo in v sproščenem vzdušju aktivno sodelovali pri opravljanju zahtevnega policijskega dela. Na pozitiven odziv je projekt naletel tudi med samimi učenci, saj se je zanimanje za sodelovanje v projektu po vrnitvi sodelujočih otrok na šole, med ostalimi učenci močno dvignilo. Preventivni projekt je zasnovan dolgotrajno in do naslednje priložnosti za sodelovanje ni več daleč, saj bomo projekt ponovili že na začetku novega šolskega leta v septembru in oktobru 2008. Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III Kronika____________________________________________________ POROČANJE 0 DOGODKIH NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE ILIRSKA BISTRICA ZA OBDOBJE 16.05. 2008 DO 15.06.2008 Policisti PP Ilirska Bistrica so v navedenem obdobju obravnavali 35 kaznivih dejanj in sicer 6 kaznivi dejanji velike tatvine, 15 kaznivih dejanj tatvine, 6 kazniva dejanja poškodovanja tuje stvari, 1 kaznivi dejanji kršitve nedotakljivosti stanovanja, 3 kazniva dejanja ogrožanja varnosti, 3 kazniva dejanja nasilništva in po eno kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja, ponarejanja, posilstva in grdega ravnanja. Pri varovanju državne meje so policisti prijeli 5 oseb, za katere je bilo ugotovljeno, da so na nedovoljen način vstopile v R Slovenijo iz R Hrvaške. Tujcem so bile izrečene globe in so bili po končanem postopku izročeni hrvaškim mejnim organom. Poleg omenjenega so policisti obravnavali še 9 kršitev javnega reda in miru. Kršiteljem so bili za ugotovljene kršitve izdani plačilni nalogi. Izrečen je bil tudi ukrep prepovedi približevanja. Na območju naše policijske postaje se je v navedenem obdobju pripetilo tudi 41 prometnih nesreč, kjer hujše posledice nesrečah niso nastale, vtreh primerih je prišlo do lahkih telesnih poškodb, v ostalih prometnih nesrečah pa je nastala samo materialna škoda, s tem da je v enem primeru šlo za prometno nesrečo s pobegom. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo pridržanih 8 voznikov in 1 kršitelj JRM. Ena oseba je bila pogrešana in tudi najdena. Najdene in zavarovane so bila štiri neekplodirana ekplozivna telesa. Še vedno je aktualen poziv voznikom koles z motorjem in voznikom motornih koles, naj jim varnostna čelada in ostala zaščitna oprema ne bo v napoto med vožnjo z njihovimi »jeklenimi konjički« in naj le-to uporabljajo med vožnjo. Prav tako pozivamo predvsem voznike motornih koles, naj upoštevajo predpise glede dovoljenih hitrosti. Zaradi začetka turistične sezone, vse udeležence v cestnem prometu pozivamo, da upoštevajo cestnoprometne predpise, se na pot odpravijo prej in so v prometu strpni do drugih udeležencev. Kaznivih dejanj bo manj, če je manj priložnosti za storilce kaznivih dejanj, zato svetujemo vsem občanom in občankam, da se samozaščitno obnašajo, še posebej, ko bodo zaradi dopusta zapustili svoje domove. O samozaščitnem obnašanju se lahko občani tudi podrobneje seznanijo na spletni strani www.policija.si. Aleksander MORAN KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE VIŠJI POLICIJSKI INŠPEKTOR III InstaLaciJe Brenčič Jože s.p. IUrsUa Bi stri ca mmmž Kako z manj denarja ogrevati več? tilb TOPLOTNE ČRPALKE Prva CTC toplotna črpalka z« ogrevanje objektov za ogrevanje objektov na bistriškem je vgrajena na Kettejevi 4 v Ilirski Bistrici. Vabljeni na ogled! x hj------TT teh 05 714 16 91, mob: 041830 408 ofioBZDBUiipi nfgojpod bu efusidjis euppopp 8£7 - 6Z8 - 7PO :P/4s/g ‘"'MOhJSO + OOlOd " ‘na3uyi vn vrvaond - SIAJ9S u/ efupeJŽA ‘ efepojd jadoy 0009 Q/Z eAa/ja/qag vguzoAn u/ mudojsez mMhms (smnjsfl ®U®0) II a josj/uds ui JdjuoiAi ProDent zobna ambulanta dr. Surina Ilirska Bistrica Župančičeva 5 tel.: 05 71 41 986 URNIK po., če.: 13h - 19h to., sr., Pe.: 8h - 13h F=* R D.D.D. STO R LJ PROSTORSKO URBANISTIČNO KRAJINSKO IN ARHITEKTURNO NAČRTOVANJE Vojkov drevored 2 6 2 50 Ilirska Bistrica Tel.: + + 3B6 (C)4C 7B3 943 E-MAIL! INFO@yPRDSTDRU.SI □ D IDEJE D D NAČRTA ARHITEKTURA IZDELAVA VSEH VRST PROJEKTOV ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA IN Z NJIM POVEZANO SVETOVANJE URBANIZEM Izdelava prostorske in urbanistične dokumentacije TER STROKOVNIH PODLAG Društvo diabetikov Ilirska Bistrica DRUŽENJE- KORAK K BOLJŠEMU ZDRAVJU ČLANI KSD KOSEZE ZELO AKTIVNI Sobotni utrip našega mesta je konec maja popestrila parada starodobnih vozil.Večnost teh lepotcev se zdi neminljiva. Sopihajoč v istem ritmu jemljejo sapo slehernemu krog njih.Člani KŠD Koseze smo se z velikim veseljem pridružili in na ogled podali svoje ljubljene jeklene konjičke. Po panoramski vožnji naše lepe doline, smo se odpeljali mimo vasi na belem kamnu proti Šilentabru in Pivki, preko zanimivih poljskih poti in tamkajšnjih vasic.Prireditelji so priskrbeli za dobro pogostitev in počutje.Čas je kar zbežal mimo nas.Škoda je le, da Bistriški organizatorji prireditev ne morejo bolj uskladiti in povezati v celoto istodnevnih dogajanj. N a ta čudoviti dan je bila je bila v starem delu mesta predstavljena tudi vizita. Med vizitanti so bili tudi naši člani. Ob lepo Skoraj vsak človek nosi v sebi željo po druženju; želi si biti vesel, sproščen in srečen. Če je družba dobra, te želje ne pogasi niti slabo vreme. Potrditev tega je bilo druženje diabetikov v Ilirski Bistrici, 14. in 15. junija letos. Družba, ki ve kaj je potrebno človeški duši, daje posameznik zadovoljen, se je v soboto,v popoldanskih urah, zbrala na prijetni domači jasi pri Novakovem mlinu, kjer nas je dobro razpoložen, s pozdravnimi besedami, pričakal predsednik društva Ivan Bergoč. Pridružili so se nam predstavniki sosednih društev, predsednikZDDS gospod Janko Kušar s soprogo, ki je zbrane prijetno nagovoril in celo gosti iz Hrvaške, 8 članov Udruge dijabetičara Cres-Lo-šinj z vodjo potovanja prof .Josipom Luličem. Odzvali so se vabilu predsednika in tako potrdili sklep, ki nosi željo po medsebojnem sodelovanju in smo ga oblikovali, ko je bilo naše društvo na okrevanju na Lošinju. Čeprav je tu pa tam nebo spustilo dežne kapljice in je hladen vetrič zapihal okoli ušes se družba ni ustrašila in se razbežala. Nasprotno, prijetno se je zabavala s klepetom ob skrbno pripravljenim in okusnim popoldanskim kokosi-lom, s kozarcem vina, soka ali vode, s tekmovanjem v različnih oblikah balinanja in sevada s plesom ob zvokih ansambla Snežnik, ki je znal prisluhniti množici plešoče »mladine«. Družba se je razšla, ko je mrak že klical noč. Gostje so noč prespali pri domačinih.Ko se je nedelja že krepko prebudila v jutro, smo že hiteli proti novemu cilju- Sviščaki in Snežnik. Dolina, spokojna zelene gospa, ki sojo objemali sončni žarki, je v gostih porodila val navdušenja, ki se je stopnjevalo in doseglo višek, ko smo naredili zadnji korak k vrhu Zbrane je nagovoril g. Janko Kušar Na vrhu Snežnika- potrditev resnice. Snežnika. Presenečeni so bili nad čudovito naravo, ponosnim drevjem, bogatim cvetjem in seveda nad razgledom- oko jim je namreč z vrha Snežnika uzrlo morje, Kvarnerski zaliv, njihove otoke,..Ko smo se srečno vrnili v dolino in smo se poslavljali so dejali :«Lepi so vaši kraji. Hvala za prijetno druženje in za ta nekoliko zahteven, a doživet vzpon na Snežnik.« Zaželeli smo si srečno pot in seveda na svidenje. V imenu domačinov pa še hvala za obisk in še pridite. Če bi sami krojili vreme, bi si želeli lepšega. A tudi tako muhasto nam je dovolilo izpeljati program. Da je vse teklo gladko in prav gre iskrena zahvala številnim članom društva in njihovim prijateljem za vse, kar so prispeveli k druženju in tako pomagali, da se je vse srečno končalo. V zakladnico spominov smo tako vložili še nekaj prijetnih doživetij in hkrati naredili nekaj dobrega za svoje zdravje. ZOFI okrašenih vozovih in dobrim vzdušjem mladine me je zmotila nepovezanost teh dveh dogodkov, za katere so bili prikrajšani tudi obiskovalci.Prireditev bi bila ob spremstvu veteranskih vozil pestrejša in zanimivejša. Kljub temu smo hvaležni organizatorjem za ves trud in dobro voljo. Že naslednji dan pa nas je pot vodila na kolesarski maraton. Smeha in zagnanosti ni manjkalo niti ob strmih vzponih čudovite brkinske pokrajine.Veselili smo se šilčka nepogrešljivega brkinskega šnopca in vonja čiste narave. Na cilju smo se okrepčali in polni lepih vtisov odpeljali novim izzivom naproti. Barbara Kogovšek KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA Iva Dujmovič SP Kosovelova la, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-20-00, GSM: 041/249-007 URNIK PONEDELJEK/SREDA/PETEK 8-14 TOREK/ČETRTEK 12-19 SOBOTA/NEDELJA/PRAZNIKI ZAPRTO ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE NUDIMO 5% POPUST!!! TUDI V PIVKI Kemična čistilnica in pralnica Iva Dujmovič s.p. Levstikova 7 6257 Pivka Tel.: 05 75 71 092 GSM: 041 249 007 Ponedeljek, sreda, petek od 17 do 20 ure in torek, četrtek od 9 do 11 ure. ^^*———***-■ Trgovina in storitve d.o.o. t«**™**^** Vojkov drevored 28, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/7110-400, 05/7110-402, 05/7110-406 , faks: 05/7110-404, e-mail: info@kledaplus.si Nudimo vam veliko izbiro: - darilnega programa - vse za dom in gospodinjstvo - barv in lakov - orodja - elektro, vodovodnega in inštalacijskega materiala - bele tehnike - malih gospodinjskih aparatov - čistil - svetil in lestencev - toplih podov, tepihov in tekačev, - skratka vse za dom in podjetja! NOVO! V poletnem času smo podaljšali urnik. Obiščete nas lahko vsak dan od ponedeljka do petka med 7.00 in 20.00 uro, ter ob sobotah med 7.00 in 17.00 uro. PRVA POROKA NA PROSTEM PRI NOVAKOVEM MLINU Pa se je tudi na bistriškem zgodila prva poroka na prostem. Saj ne, da je bila to prva poroka na prostem, bila je prva civilna in cerkvena poroka v prijetnem okolju Novakovega mlina. Da bosta koruz-ništvo zamenjala za zakonski stan in si v naravi obljubila večno zvestobo tudi pred Bogom, sta se odločila Sara Kresevič iz Zabič in Boštjan Kevc iz II. Bistrice in zato sta v soboto 7. junija 2008 k Novakovemu mlinu povabila svoje sorodnike in prijatelje. Z njima pa je bila seveda tudi njuna princeska Zoja. In tako sta pod krošnjami dreves, ob šelestenju listja in žuborenjem reke Reke dahnila svoj Da pred matičarjem in matičarko, kar sta ponovila tudi pri cerkvenem obredu, ki ga je opravil župnik iz Podgraj. V zakon sta zaplesala ob zvokih domačih ventilčkov, ki so poskrbeli, da je bilo veselo in zabavno vse do jutra. Bilo je lepo in enkratno! Mladoporočencema čestitamo in želimo čim več srečnih in veselih dni napolnjenih s harmonijo ljubezni, razumevanja in topline ter srčnih objemov hčerke Zoje. ZDRAVNIK ZA ŽIVALI SVETUJE. ZOONOZE, BOLEZNI, KI SE PRENAŠAJO IZ ŽIVALI NA LJUDI zanesejo povzročitelja v usta. Večina parazitov pri živalih ne povzroča hujših obolenj in jih odkrijemo le pri temeljitem pregledu kožuha ali blata. Paraziti pa niso le nadloga sami po sebi, ampak lahko prenesejo iz živali na človeka povzročitelje drugih resnejših bolezni kot so borelioza, erlihioza, bartoneloza. Pomembna je pravilna in redna uporaba sredstev proti parazitom po navodilih veterinarja pri domačih živalih. Tako zmanjšamo možnost prenosa neljubih gostiteljev na ljudi. Ena starejših in še vedno zelo nevarnih parazitarnih zoonoz je trihine-loza. Človek se okuži, če uživa toplotno slabo obdelano in ne zamrznjeno meso, ki je okuženo z ličinkami Tri-hinele. Bolezen poteka zelo boleče Novorojenci, majhni otroci nimajo še popolno razvitega imunskega sistema, zato se njihov organizem slabše brani proti različnim okužbam. Podobno je s starostniki in bolnimi ljudmi, nosečnicami, kroničnimi bolniki, ki jim je odpornost padla. Ta skupina ljudi je še posebej podvržena boleznim, ki jih lahko prenašajo živali. Vsekakor je potrebno upoštevati vse negativne dejavnike, ki lahko povzročijo bolezen, kar pa ne pomeni, da se moramo živalim izogibati, saj ima lahko družba živali pozitiven vpliv na okrevanje bolnika in razvij osebe. Če želimo prenos bolezni preprečiti, moramo poznati povzročitelja, in načine prenosa bolezni. Najpomembnejši so preventivni ukrepi, skrb za preprečevanje bolezni pri živalih in ustrezna higiena. Zoonoze so kužne bolezni, ki se prenašajo z domačih in divjih živali _ v na ljudi. Povzročitelji teh ’ ../{ ... Tf • r bolezni se lahko prenesejo v - z vdihom ali zaužitjem Oku- S$EsP$|| Ženih živalskih izločkov, ':;/0/^y^: • % preko poškodovane kože, 196 z ugrizom ali prasko, z okuženimi predmeti, h ra- % no ali vodo. Že vrsto let se veterina in medicina z roko v roki bojujeta proti zoonozam. Težko si predstavljamo, da bi pri ljudeh uspešno kontrolirali in zdravili celo vrsto bolezni, ki se prenašajo z živali, če jih ne bi hkrati zatirali in preprečevali pri domačih in divjih živalih. Med zoonoze spada cela vrsta bolezni, od smrtno nevarnih, do zelo blagih bolezni, od trdovratnih, do lahko ozdravljivih. Boj proti klasičnim zoonozam kot so steklina, vranični prisad, bruceloza, tuberkuloza, trihineloza, rdečica, je pri nas uspešen. To pa ne pomeni, da se pri nas ne bodo več pojavljale. Potrebna je stalna pripravljenost za čim hitrejše in učinkovito ukrepanje v primeru pojava bolezni. Na pohodu so tudi vedno nove oblike zoonoz ( SARS, ptičja gripa), proti katerim se bori cel svet. V današnjem času globalizacije je še toliko bolj pomembno delo veterinarske, zdravstvene in drugih služb, ki spremljajo pojav nevarnih zoonoz in preprečujejo, da bi se pri nas pojavile. Vsak posameznih pa lahko z upoštevanjem zakonskih določil in nasvetov zdravnikov in veterinarjev največ doprinese k zatiranju zoonoz. Povzročitelja zoonoz lahko najdemo vsepovsod, tako v svetu virusov, mikrobov, glivic, parazitov in drugje. Zoonoz je preveč, da bi vse zajeli v enem članku, zato naj omenim le tiste, ki se lahko pojavijo v našem okolju in jih lahko sami preprečimo s pravilnim ravnanjem. Številni notranji (gliste, trakulje) in zunanji (bolhe, klopi, garje) paraziti lahko občasno ali trajno parazitirajo tudi pri človeku. Najbolj so temu izpostavljeni majhni otroci, ki živijo v tesnem stiku z živaljo in pogosto terije. Bakterija povzroča obolenje tako pri živalih kot pri ljudeh. Izloča se z urinom okužene živali in naj pogostejši prenašalci so glodavci (miši in podgane). Za živali, predvsem za pse, so vir okužbe stoječe vode, kjer se glodavci pogosto zadržujejo. Mačke se redkeje okužijo, ker so odpornejše na to bakterijo. Pse lahko pred najnevarnejšimi vrstami lepto-spir zaščitimo z rednim cepljenjem, zdravimo pa z ustrezno antibiotično terapijo ob sumu bolezni. Seveda, je potrebno previdno ravnanje z okuženimi živalmi in stroga higiena osebja. Še ena bakterija, ki pa je dokaj pogosta pri naših mačkah in lahko včasih dela preglavice predvsem pri otrocih, je Bartonella. Ta se med in je lahko celo smrtna. Med živalmi zbolijo navadno mesojede vrste, zato je nevarno predvsem meso prašičev in divjadi. Med rastlinojedimi živalmi je bila ugotovljena okužba pri konju. V številni državah, kot tudi v Sloveniji je pregled mesa prašičev, divjadi in kopitarjev obvezen zato ni bojazni, da se okužimo od izdelkov na našem tržišču. Izogibati se moramo predvsem suhomesnatim izdelkom neznanega izvora. Tudi za domače zakole prašičev je pomembno, da prinesemo košček trebušne prepone ob hrbtenici na pregled v najbližjo veterinarsko ustanovo. Drugi živalski parazit, ki dela hude preglavice predvsem pri nosečnicah pa je Toxoplazma. Ta lahko usodno poškoduje plod ali povzroči abortus. Človek se okuži z jajčeci iz blata mačke, redkeje psa. Jajčeca se izločajo le kratek čas bolezni, vsekakor pa previdnost ni odveč. Po stiku z živaljo si umijte roke, za čiščenje mačjega stranišča pa uporabljajte rokavice. Jajčeca lahko zaužijemo tudi s slabo oprano zelenjavo. Med najhujšimi smrtnimi zoonozami, ki jih povzročajo virusi je prav gotovo steklina, ki pa je v Sloveniji dobro zatirana in se samo občasno pojavlja pri lisicah ob hrvaški meji. Ena pomembnejših bakterijskih zoonoz je leptospiroza, ki jo povzroča več različno nevarnih podvrst te bak- mačkami največkrat prenaša z bolhami in pogosto jo najdemo pri zdravih živalih. Z iztrebki bolh se Bartonella zanese na dlako, kožo in kremplje mačke. Ob praski se bakterija zanese v kri človeka, zato se bolezni reče tudi »bolezen mačje praske«. Ta poteka z blagim do hudim vnetjem kože na mestu poškodbe, lahko pa se pojavijo ognojki v okoliških bezgavkah in drugimi znaki bolezni. Za preprečevanje bolezni navadno zadostuje takojšnje umivanje rok po stiku z živaljo, še posebno, če ima veliko bolh. Z dotikom se iz živali na človeka prenašajo nekatere kožne glivične bolezni kot so trihofitija in mikro-sporija, zato je ob vsakršnih spremembah, ki jih opazimo na koži domačih živali (psih, mačkah, govedu in drugih), potrebno posvetovanje z veterinarjem. Čeprav obstaja veliko bolezni, ki se potencialno lahko prenesejo iz živali na človeka, ni potrebno da se stiku z živalmi odrečemo, kajti lahko nam prinesejo veliko več pozitivnih kot negativnih trenutkov. Potrebna je le ustrezna higiena in dobra skrb za zdravje naših živali, tako bomo zmanjšali možnost pojava bolezni tudi pri ljudeh. Maja Simonič, dr.vet.med. Veterinarska ambulanta Ilirska Bistrica d.o.o. n r:r Nadomestni motorji KOL IR - BF ŠPORTNA TRGOVINA IN SERVIS Rozmanova 29, 6250 ILIRSKA BISTRICA (nekdanji Tarsel) V prodajnem programu imamo: kolesa (otroška, gorska, treking in cestna), čelade (Met, SH+), kolesarska očala (SH+), tlačilke (Zefal), kolesarske plašče in zračnice, kolesarske hlače in majice, sedeže, čevlje, nahrbtnike, števce (Sigma), olja za mazanje in drugo. POPUST: 20% na lanske modele koles. NUDIMO TUDI SERVIS KOLES. ODPIRALNI ČAS: PONEDELJEK-PETEK 16-19 ure SOBOTA 9-12 ure NEDELJE IN PRAZNIKI zaprto 041 / 359 168 Največja izbira motokultivatorjev z različnimi priklljučki, kosilnice na greben in rotacijske, drobilci vej, mot.kose na laks, rez. deli . AGROSERVIS Vode tel: 01 / 563 93 20 www.agroservis-vode.si MOTOKULTIVATORJI MTK Labinprogres V2 z rotacijskimi kosilnicami (mulčarji) širine 60,80 ali 85 cm cena od: 1850,00 EUR dalje MTK Labinprogres V2 motor B&S bencinski kolesa 500x10 s frezo 70 cm cena : 1.700,00 EUR Šolski center Postojna VIŠJA STROKOVNA ŠOLA Cesta v Staro vas 2, Postojna vabi k vpisu za študijsko leto 2008/09 v prenovljena programa POSLOVNI SEKRETAR (VI. st. izobrazbe) STROJNIŠTVO (VI. st. izobrazbe) redni in izredni študij Z Drugo prijavo za vpis v višje šole se boste lahko prijavili na še prosta mesta od 1. 9. do 1. 10. 2008. Za vse informacije smo vam na voljo na telefonskih številkah: 05/ 721 23 30 in 05/ 721 23 31 in elektronski pošti: vs.postojna@guest.arnes.si Informacije o programih dobite tudi na naši spletni strani: www, ŠOlil&fe -I...... . .. .T- profi kosilnice in traktorčki IBEA t strižna kosilnice HERBV 88 duplex primerne za vse terene SPLOŠNO ZIDARSTVO Stanko Iskra s.p. 6254Jelšane Kakovostne storitve na Telefon: 041/655 710 podlagi večletnih izkušenj. zidarstvo.stanko@sioi.net Društvo invalidov Ilirska Bistrica NOVI PROSTORI, NOV ZAGON Poudariti je potrebno, da društvo v sodelovanju z okoliškimi šolami že nekaj let izvaja pedagoške akcije, s katerimi se tudi mladi seznanjajo s problemi, tegobami in razumevanjem invalidov ter sprejemanjem drugačnosti. Ob prisotnosti številnih občinskih gostov smo lahko sklepali, da ima Društvo invalidov v občini kar precejšnjo podporo oziroma pozornost. To nam je potrdila tudi sogovornica, gospa Jožica Žibert in se ob tej priložnosti zahvalila občinskim veljakom ter županu, kije pokazal razumevanje ter podporo za razrešitev njihovega prostorskega problema. Glede na to, da sodobna družba žal marsikdaj ciljno skupino invalidov uvršča na družbeno obrobje, v društvu poskrbijo za aktivno politiko zaposlovanja, članom omogočajo pravno službo in jim z raznimi usposabljanji pomagajo pri vključevanju v družbeno življenje, je še dodala gospa Jožica Žibert. Doris Komen V sredo, 18.junija je bila na Gregorčičevi ulici 8d slavnostna otvoritev novih prostorov Društva Invalidov Ilirska Bistrica. Društvo invalidov je s svojim delovanjem začelo v letu 1985 in danes združuje že preko 600 delovnih invalidov, ki so bili ocenjeni za invalida prve, druge ali tretje kategorije s strani Zavoda za pokojninsko zavarovanje in pa osebe s pridobljenimi oziroma prirojenimi telesnimi okvarami. Društvo je do sedaj delovalo v utesnjeni pisarni v dotrajanem objektu, predvidenem za rušenje. Večletna želja vodstva društva in članov izvršnega odbora pa je bila pridobitev finančnih sredstev za nakup lastnega prostora, ki bi društvu omogočal prijetnejše ter boljše pogoje za delo. Zveza delovnih invalidov Slovenije in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij je tako društvu v letu 2006 namenila sredstva, s katerimi so nato ob pomoči in razumevanju občinskega vodstva, v decembru 2007 na javni dražbi od občine kupili društvene prostore v izmeri sto kvadratnih metrov. Člani društva so s prostovoljnimi prispevki pomagali opremiti prostore, ki bodo društvu omogočali bogato društveno dejavnost. Težko pričakovana pridobitev društvu nedvomno veliko pomeni, kar je potrdila tudi podpredsednica Društva invalidov, gospa Jožica Žibert, ki je povedala, da bodo prostori vsekakor primerno uporabljeni za vse njihove številne aktivnosti in dejavnosti. Društvo je ob otvoritvi novih prostorov pripravilo posebno prireditev, ki so se je udeležili ilirisko-bistriški župan (gospod Anton Šenkinc) , predsednik Zveze društev invalidov Slovenije (gospod Drago Novak) , Predsednik sveta FIHO (gospod Miran Krajnc), Sekretarka zveze (gospa Tanja Hočevar), Generalni direktor Direktorata za invalide na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve (gospod Cveto Uršič), dekan (Gabrijel Vidrih) ter nekateri občinski svetniki in predstavniki. Program so popestrili člani ansambla Nostalgija ter učenki Kettejeve osnovne šole. JAVNI RAZPIS ZA IZDELAVO SPLETNE STRANI KLUBA ŠTUDENTOV ILIRSKA BISTRICA Klub študentov Ilirska Bistrica objavlja javni razpis za izdelavo spletnih strani kluba. Vljudno vabimo vse študente, klubovce in tudi ostale oblikovalce, ki so dovolj vešči dizajnerji, k zanimivemu in izzivalnem razpisu. Na razpis se lahko prijavijo tako fizične kot pravne osebe. Izbrani izvajalec bo na podlagi predhodno pripravljene oblikovne predloge izdelal spletne strani kluba, ki morajo vsebovati: - do 6 statičnih strani z besedilom in slikami, - obvestila, - spletno galerijo, - ankete, - obrazec za prijavo na obveščevalne sezname, - RSS sezname obvestil, - moderiran blog, na katerega bodo svoje prispevke lahko objavljali vsi prijavljeni člani. Zaželeno je, da ponudbe vsebujejo tudi gostovanje na spletnih strežnikih. Prijave naj vsebujejo: - kratek opis tehnične realizacije, - reference prijavitelja (že izvedeni projekti...), - cenovni okvir ponudbe. Rok za oddajo ponudb je 21.7.2008. Ponudbe pošljite na elektronski naslov info@ksib.si. Komisija bo izbirala glede na razmerje med kakovostjo in ceno. Rezultati razpisa bodo objavljeni najkasneje do 28.7.2008. Odločitev komisije bo dokončna. Z izbranim ponudnikom bo podpisana pogodba, na podlagi katere bo ta dolžan projekt v celoti realizirati najkasneje do 31.8.2008. Vse morebitne napake morajo biti odpravljene najkasneje do 10.9.2008. NOVO GASILSKO VOZILO PGD KNEŽAK V četrtek 5.6.2008 smo kneški gasilci v domače loge zopet pripeljali novo vozilo VW Transporter 4x4, ki smo ga kupili z lastnimi sredstvi, p risi u-ženimi z mnogimi delovnimi akcijami in donatorji. Povsem novo vozilo smo pospremili od začetka Knežaka do gasilskega doma z dvema operativnima voziloma, med katerima je bil lansko leto nabavljen Mercedes Atego GVC 16/25. Pred gasilskim domom so v poznih popoldanskih urah že nestrpno čakali mnogi gasilci, ki so z bučnim aplavzom pozdravili novega »konja v štalci«. Sledile so mnoge razprave ob zakuski in pa seveda testne vožnje po okoliških krajih. KNJIŽNICA »VEZI« Društvo »Vezi« se je še enkrat izkazalo kot uspešen organizator dogodkov na področju duševnega zdravja in socialnega varstva v skupnosti. Letos so v osrčju Krasa v Štanjelu organizirali že 8. Likovno kolonijo z elementi čezmejnega sodelovanja. Na koloniji so sodelovali tako člani društva kot tudi ljubitelji umetnosti iz cele Slovenije. Namen likovne kolonije je namreč omogočiti enake možnosti ljudem s težavami v duševnem zdravju v kulturnem udejstvovanju in soustvarjanju likovnih del. Likovna kolonija je letos dobila novo razsežnost v povezovanju s širšo skupnostjo. Sodelovanju so se odzvali priznani slikarji: gospod Janko Kastelic in gospa Dragica Sušanj, mentorja: Janko Milkovič in Vinko Tiča ter številni prostovoljci, brez katerih projekt ne bi dosegel omenjenih razsežnosti. Tudi letos jim je s pomočjo slikanja in umetnosti uspelo spodbuditi medsebojno sodelovanje med skupnostnimi programi in skupnostjo. Ustvarjalci so največ zanimanja namenili kraškim motivom, ki jih ponujajo lepote Krasa. Nastala likovna dela so bila na ogled v galeriji Grada Štanjel do konca junija. Likovna dela, ki pa so nastajala na Likovnih kolonijah v minulih letih, so bila na ogled v Knjižnici Makse Samsa sočasno s potekom Likovne kolonije. Za Društvo »VEZI« Mateja Baša INSTALACIJE Kovačič Stojan s.P. Koseze 69/a, 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/71 00 370, Fax.: 05/71 00 371 GSM: 041/642 868 DOBAVA IN MONTAŽA STROJNIH INSTALACIJ: * CENTRALNO OGREVANJE * VODOVODNE INSTALACIJE * PLINSKE INSTALACIJE * KLIMATSKE NAPRAVE POOBLAŠČENI MONTER IN SERVISER OGREVALNE TEHNIKE Buderus clC vie§mann Novo vozilo bo služilo za prevoz moštva (GVM-1) in bo zelo povečalo operativno sposobnost našega društva, saj bo na požar lahko prišlo več gasilcev hkrati. Transporter bo v naslednjih dneh romal v nadgradnjo, da bo dobil vso potrebno opremo, ki ga bo naredila gasilskega. Na vozilo smo zelo ponosni, saj smo ga, kot že zgoraj omenjeno, kupili brez pomoči občinskih sredstev, ki so v letošnjem letu namenjena opremljanju drugih društev. Upamo, da bo vozilo čimmanj služilo gašenju požarov in čimveč ostalim dejavnostim. Erik Delost Brezplačna številka društva Kala 0801816 Vsi, ki si želite pogovora s strokovnjakom o okužbah s HRV, raku materničnega vratu in eepljenju, pokličite Modro številko društva Kala 080 18 16. Strokovnjak bo brezplačno odgovarjal na vaša vprašanja vsak torek med 14. In 16. uro. Informacije o društvu in cepilnih mestih najdete na novih spletnih straneh društva WWW.kala.si. MEPZ TABOR KALC 1869 NA OBČINSKI REVIJI Poletni čas se je za MePZ Tabor Kalc 1869 začel pestro in delavno. 1. junija 2008 je zbor nastopil na Občinski pevski reviji v Ilirski Bistrici, kjer se je predstavil z izvirno izvedbo štirih slovenskih ljudskih pesmi. V nedeljo, 22.6.2008 so kneško šolo napolnili ubrani glasovi pevcev vseh starosti iz Knežaka in okolice, saj je tu potekala že tradicionalna prireditev Knežak v pesmi. Tokrat že desetič. Pevci MePZ Tabor Kalc 1869 so kot soorganizatorji in nastopajoči navdušili z razigrano Mnogo sem prehodil poti ter slovenskima Njega ni in Temna noč se je storila. Pevce pa to poletje čaka tudi gostovanje v Sarajevu. S tem bodo letošnjo pevsko sezono zaključili. V prihajajočem letu pa bo zbor tudi praznoval 15 letnico delovanja. Vsi tisti pa, ki radi prepevate in gojite pevsko kulturo ter ste odprti za novo, ste vljudno vabljeni, da se pridružite zboru v jeseni, ko se začne nova pevska sezona. Zato še enkrat, toplo vabljeni! Pričakujemo vas! Za MePZ Tabor Kalc 1869, Petra Turk VIZITA 2008 Kljub ukinitvi nabora Bistriška tradicija okraševanja vizitantskih vozov ni zamrla. Letos so se na kulturni in etnološki prireditvi na "placu” predstavili vozovi iz Topolca, Novokračin in Trnovega. Nakateri vozovi so imela kar 5.000 rož. Svoj voz je okrasilo tudi Turistično društvo Ilirska Bistrica, ki letos praznuje 110 let delovanja. Minuta Nesmisla. »Moje življenje je kot kup črepinj,« je rekel obiskovalec.«Moja duša je omadeževana z zlom. Je zame sploh še kakšno upanje?« »Je,« je rekel učitelj.«Nekaj je s čimer se nanovo sestavi vsaka razbita stvar in očisti vsak madež.« »Kaj?« »Odpuščanje.« »Komu naj odpustim?« »Vsakomur: življenju, Bogu, svojemu bližnjemu -predvsem pa samemu sebi.« »Kako se to naredi?« »Tako, da dojamete, da nihče ni kriv,« je rekel učitelj. »NIHČE.« Samo minuta je potrebna, da preberemo modrost, ki nam v hipu lahko spremeni življenje. Za vas izbrala Netar Sončna in športna očala tudi z dioptrijo Okulistični pregledi nepremičnine * posredniške storitve * svetovanje GE/gMM Geacomm d.o.o., Ljubljanska cesta 2a, Koper http://www.geacomm.si Cenjene stranke obveščamo, da dejavnost posredovanja v prometu z nepremičninami širimo tudi v vašo bližino. V novi pisarni v Ilirski Bistrici vam nudimo storitve posredovanja pri prodaji, nakupu, oddaji in najemu nepremičnin, svetovanje, vpise v zemljiško knjigo in še mnogo več. Vabljeni! Pisarna Ilirska Bistrica Bazoviška 20 Tel: 031 734 851, Fax: 05 71 00 485 ejnail: dario.trebec@geacomm.si INŠTALACIJE d.o.o. SIB inštalacije d.o.o. Jablanica 12. 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05 714 85 15. fax: 05 714 85 16. GSM: 041 714 394 e-mail: sibist@siol.net 'Uh * www.instalacije-sib.sl ogrevanje, vodovod, plin prezračevanje, klimatizacija Vi2il)tiU5 weishaupt Vie|mann Eurotherm OlUEUfl Unica! V spomin Zorka Žigman (1949-2008) Nepregledna vrsta svojcev, hvaležnih učencev, učiteljev, prijateljev, sošolcev, znancev, ... Glasba, petje, izzveni v zadnje slovo ... Žara položena za večno v grob ... Cvetje, mnogo cvetja, mnogo razprtih pisanih rož Polzeče solze po licih... Žalostni pogledi od znanca do prijatelja... Najbolj žalostna obraza njene hčerke Barbare in sina Mateja... S strtima srcema, ne dojemata krute resnice ... Odmev trobente - Silenzio. Zadnje slovo od groba s počasnimi koraki ... V vsaki glavi se vrti film ... Vsak film ima svoj naslov. Vsi imajo isti - žalosten konec. Na optimistično, vedno smejočo Zorko ostajajo le spomini. Rodila se je 1949 v Novokračinah, od koder se je pot vijugala od osnovne šole, gimnazije v Kopru, Pedagoške akademije v Ljubljani ter prvega in hkrati zadnjega službenega mesta na OŠ Kuteževo, kjer je delala še pred mesecem dni. Kot predmetna učiteljica slovenskega jezika, je generacijam in generacijam vtepala v zavest, da slovenska beseda ni prazna beseda. Imela je izreden čut do slovenščine. Dolga leta je bila odlična mentorica dramskim skupinam, novinarskim krožkom, bralnim značkam. Pripravljala je učence za Cankarjeva tekmovanja, kjer so dosegali tudi zlata priznanja. Generacije učencev so ji hvaležne, da jih je učila. Tik pred smrtjo je še zadnjič napisala spremno besedilo kTadejinim pesmim, ki šele izidejo. Nikoli se ne bodo izgubile vse tiste sledi, ki jih je za seboj pustila kot prijateljica in vesela sodelavka v svojem kolektivu. Ob vsaki priložnosti je s svojim humorjem in prešernim smehom znala ustvariti vzdušje, da smo se nasmejali do solz in poskušali pozabiti na stresni vsakdan. Ko pa je s svojim čudovitim glasom zapela slovensko pesem, je bilo veselje nepopisno. Zorka je bila strpna zagovornica svojih načel in je znala ločiti dnevne parole od stoletnih zakonitosti. Spominjali se je bomo s spoštljivostjo. Ostal bo spomin dobre prijateljice, človeka, ki je zmeraj ostala zvesta sama sebi in poklicu. Prvič sem te srečala kot nadobudno petnajstletnico na stopnicah dijaškega doma v Kopru. Še danes te vidim z dolgimi lasmi v vijoličastih hlačah in črnem puloverju, nasmejano, z novokrajskim naglasom. Ugotovili sva, da obe prihajava iz ilirskobistriške občine. V obdobju najlepših srednješolskih let med samostanskimi zidovi dijaškega doma smo vsak zase tkali vizije za prihodnost, sanjali, kot sanja vsak mlad človek. In ti utrinki iz dijaškega življenja so za vedno stkali tisoče vlaken, ki nas še danes povezujejo. In to je prijateljstvo - sklenjeno v verigi: Zorka, Majda, Nevenka, Vanja in Irena. Žal je verigo pretrgala Zorkina kruta bolezen. Irena Hrvatin Magdalena Požar Tiho in neopazno si zapustila ta ponoreli svet. Oblika, ki je odslikavala tvojo bit se je razblinila v totalni nič. To je resnica, ki ji obračamo hrbet a ji ni moč ubežati. Metafore so res čudovite za poimenovanje nepojemlji-vega. Bila si dobra in modra ženska, ki si zmogla in znala prisluhniti, ko sem bila v stiski. Resno in preudarno si mi znala povedati kje ga prav pošteno lomim. Moja hvaležnost je brezmejna, in vem, da si jo prejela čeprav si daleč, daleč med zvezdicami. Kar hecno je kako se v mislih pogovarjam s teboj. Velikokrat sva se ure in ure pogovarjali ob kavi in cigareti o čisto vsakdanjih stvareh. Ženski klepet, kije znal biti kot obliž za nezaceljene čustven rane. Z leti se jih je nabralo kar precej, in na svojstven način sva si jih znali blažiti in pomagati ena drugi. Tvoj neposredni uvid mi je pomagal ozavestiti skrajno uničevalni vzorec, vedanja in mišljenja, kije s časoma spremenil moj odnos do sebe in sveta. Modrost in dobrota sta neločljivo povezni s tvojo Bitjo in resnico o tem kdo si. Počivaj v miru; z ljubeznujo tvoja stara prijateljica Neta. kolesarstvo ŠE PETIČ IZPELJALI MARATON Na sočno, za kolesarjenje idealno prvo junijsko nedeljo, smo izpeljali peti Kolesarski maraton BRKINI. Lahko potrdimo, daje šlo za največjo udeležbo doslej, saj vas je kolesarilo skupno 365, s čimer smo kot organizatorji zelo zadovoljni. Očitno ste bili zadovoljni tudi udeleženci, saj ste nam namenili kar precej pohval, po drugi strani pa smo slišali kar nekaj pripomb na merjenje časa za Vzpon za Brkinski pokal. Žal smo tudi letos imeli nekaj problemov -izpostavilo se je, da celo večjih kot lani, zato se vsem neposredno in posredno vpletenim iskreno opravičujemo. Tekmovanje smo namreč zastavili rekreacij- sko, nekateri udeleženci pa so ga vzeli strogo resno, zato je zaradi netočno definiranih pravil prišlo do različnih tolmačenj. Bo drugo leto bolje. V celoti ocenjujemo prireditev kot uspešno izpeljano, saj je vse ostalo potekalo po načrtih, celo v soboto zvečer na plesu s skupino Cocatilsje bilo preko 1000 obiskovalcev, zato je kolesarski vikend nedvomno uspel - razen seveda nekaj metrov ograje okoli parkirišča, ki bo potrebna popravila. Sicer pa je nesporni letošnji zmagovalec Danijel Vinčec iz Kopra, sicer član Izvira iz Vipave s časom 27:25, ki je za 24 stotink slabši od lanskega dosežka Jerneja Grilja. Drugi je bil Gorazd Šajn iz KK Postojna s časom 28:52, tretji pa Vogrinčič Bojan s časom 29:12. Med gorskimi kolesi je zmagal Aleš Grošelj s časom 29:29 pred Tomažem Kobalom (29:33) in Tilenom Hočevarjem (30:01). Med ženskami je bila ponovno najboljša Tjaša Rutar, kije s časom 31:34 premagala resno konkurentko s Hrvaške Vieno Balen (32:58). Tretja je bila Gordana Braico. Med gorskimi kolesarkami je zmagala Marija Kalčič pred Tanjo Poropat. Povzeto po www.bassport-klub.si KOLESARSKI VZPON NA MAŠUN kak kilometer ali dva novega asfalta, ki nam je med vzpenjanjem na lastni pogon na ozkih gumah nudil kar malo sprostitve. Na štartu v Baču se je zbralo slabih 200 kolesarjev. Po napisih na kolesarskih dresih sodeč nas je bilo naj- V junijskem koledarju prireditev na ilirskobistriškem bi morala biti vpisan tudi kolesarski vzpon iz Bača na Mašun na 'najsvetlejšo' nedeljo v letu. Sklepam, da ga tam ni bilo, ker ga organizira kolesarski klub iz sosednje Postojne, in informacija ni uspela priti do snovalcev bistriškega koledarja prireditev, pa čeprav je vzpon že precej tradicionalen in se je zgodil že šesto zaporedno leto ter šteje za Pokal Slovenije v amaterskem cestnem kolesarstvu Kolesarske zveze Slovenije. Resnici na ljubo prireditev tudi drugače ni najbolj medijsko pokrita. Gospod Vojko Mihelj je kot predstavnik lokalne skupnosti - Krajevne skupnosti Knežak - v uvodnem nagovoru omenil, daje cesta iz Koritnic na Mašun na žalost vsako leto slabša. No, kolesarji smo to kmalu zatem tudi sami ugotovili, opazili pa smo - kar je Mihelj pozabil povedat - da je na prvi ___________ polovici ceste VZPON iz Koritnic na Mašun tudi več iz načrtovane Južnoprimorske oz. Obalnokraške regije (na isti dan je potekalo ljudsko glasovanje o ustanovitvi in imenu te regije), velik del tudi iz občine Ilirska Bistrica. Videti je bilo pa tudi na primer napise Ptuj in Rogla ter - po govorici sodeč - opaziti naše sosede iz Kvarnerja. (Lokalno) Mednarodno sodelovanje je razvito tudi na športnem področju. Točno ob desetih dopoldne smo za vozilom organizatorja odbrzeli skozi Knežak proti Koritnicam in naprej na Mašun. Kolesarjenje v tako veliki skupini po uvodni ravnini je bilo dokaj psihično naporno, za Koritnicami pa se je začel še fizično naporen del. Ker je vzpon kratek, se je treba ves čas tekmovanja zelo truditi. Najhitrejši kolesarji - med moškimi je bil to Gregor Tekavec iz Velenja, med ženskami Tjaša Rutar iz Dobropolj - so pot prevozili v slabe Q§-lW na m asu n Mlajša ženska zmagovalna ekipa: Helena Vadnjal, Tjaša Rutar in najmlajša udeleženka vzpona 11-letna Katja Jeretina iz Mengša. Najhitrejši Bistričan Jernej Grilj hiti na Mašun. pol ure, v dobri uri pa smo bili na vrhu mašunskega klanca prav vsi. Kolesarjenje po vročem soncu in v strm klanec so nam lajšali kar številni navijači ob cesti. Organizatorji pašo nam na vrhu v lepo urejeni okolici gozdarske pristave Mašun pripravili zasluženo kosilo ter razdelili praktične in kolesarske nagrade. Če ste ob branju te-le novičke slučajno postali radovedni, kako se je peljati s kolesom na Mašun, se lahko na to pot odpravite tudi sami. Na cesti iz Knežaka v Koritnice boste malo za Knežakom opazili čez cesto rumeno črto, ki označuje uradni štart vzpona, čez točno pet kilometrov boste sredi klanca videli napis še pet kilometrov do konca vzpona, tam nekje se začne tudi senca na poti, potem napis še štiri kilometre do konca in tako (vsak prevožen kilometer) naprej. Zadnjih petsto metrov, takrat ko ste res že zelo utrujeni od vzpenjanja, se odštevanje metrov na cesti pojavlja celo vsakih sto metrov in je ob teh napisih poslednje metre res kar malo lažje prevoziti. Katja Rutar rafting BISTRIŠKI RAFTARJI ZA ČISTEJŠO REKO Reka Reka je 7. junija ponovno doživela čistilno akcijo. 45 raftarjev, kar je do sedaj največ udeleženih, je pod okriljem Rafting kluba Mrzla Doda odveslalo po reki Reki izpred gostilne Lovec v Ilirski Bistrici z namenom pobrati čim več smeti, ki onesnažujejo našo največjo reko. Pet raftov, štirje mini rafti in več kajakov se je spustilo po reki Reki najprej do Rečice, kjer so imeli prvi postanek. Pobrani odpadki na tej poti so se prvič odložili na Topolcu, tretja postaja ob vodi pa je bila pri »Novakovem mlinu«. Na cilju v Dolnji Bitnji je raf-tarje pričakala pogostitev, nekatere pa tudi »krst« za prvi spust za čisto reko Reko. Po poti so veslači v svoje čolne nabrali tudi letos skoraj 400 kilogramov odpadkov in s tem pripomogli k večjemu okoljevarstvenemu napredku. Letos se je spusta udeležil najmlajši raftar do sedaj, triletni Luka, ki si je veselo prepeval v čolnu. Na spustu so sodelovale tudi mlade tekmovalke Mrzle Uode, ki so letos doživele že svojo tretjo tekmovalno sezono, ki so jo pohvalno zaključile na 1. mestu. Bistriškim raftarjem pa se je pridružil tudi del tekmovalne rafting ekipe Vidra iz Litije, ki je dodatno napolnil dva mini rafta in kajak ter člani Jamarskega društva Netopir. Rafting klub Mrzla Uoda se zahvaljuje vsem sponzorjem za finančno in materialno pomoč. Nataša Mršnik TURNIR ZA SLOVENSKI POKAL TER SVETOVNO LIGO / FAWR/ V soboto, 31. maja se je 123 lokostrelcev in lokostrelk iz 29 slovenskih klubov udeležilo turnirja v Arrovvheadu 12 + 12 v okolici Škofje Loke. Turnirje organizirala lokostrelska sekcija pri športnem društvu Škofja loka. V sončnem, a vetrovnem vremenu je natopila tudi četica naših mladih lokostrelcev. Takole so se odrezali : Pri članih s sestavljenim lokom je MATEJ TAŠKAR zasedel 14. mesto. V mladinski konkurenci je z ukrivljenim lokom MARKO VIDMAR zasedel drugo mesto. V konkurenci deklic je z ukrivljenim lokom NINA VIČIČ zmagala. Pri fantih pa je bil NEJC DEBEVEC peti, ANDREJ PRELOG sedmi, LUKA DEKLEVA osmi in MARTIN PRIMC deveti. Pri deklicah si je z golim lokom KATJA FIRM pristreljala drugo mesto. S sestavljenim lokom je bil PATRIK CEGLAR drugi. Pri mlajših dečkih je s sestavljenim lokom DEJAN DAMIŠ dosegel drugo mesto, z ukrivljenim lokom pa LUKAGEREČNIK drugo. Trenerji Lado Čeligoj, Vojko Ru-dež in Igor Šuštar so bili s tokratnimi rezultati mladih tekmovalcev zelo zadovoljni. VODSTVO KLUBA IN STARŠI MLADIH LOKOSTRELCEV IN LOKOSTRELK NA ENODNEV- NEM IZLETU PO SLOVENSKI ISTRI Vodstvo kluba je povabilo starše najmlajših članov kluba na enodnevni izlet v Slovensko Istro. Cilj izleta je bil med drugim tudi utrditi vezi med starši in vodstvom kluba. Slednje se zaveda, da prevzemajo odgovornost za mlade na treningih, na potovanjih terenu. Izlet je minil v prijetnem in prijateljskem vzdušju ter pokazal, da so takšna srečanja potrebna in dobrodošla, tako za starše kot za vodstvo kluba. Udeleženci so si ob strokovnem vodenju delavcev solin ogledali Se- Pozorno smo poslušali razlago o Sečoveljskih solinah, trdem delu solinarjev... na posamezne turnirje po vsej Sloveniji kot tudi za ustvarjanje zdravega a tekmovalnega vzdušja med najmlajšimi člani kluba. Staršem so se želeli tudi zahvaliti za veliko podporo pa tudi pomoč, ki so jo in nudijo pri organizaciji tekem na domačem čoveljske soline ter Pomorski muzej v Piranu , se popeljali z ladjico po našem morju ter ob prijateljskem vzdušju in klepetu v domačem istrskem lokalu zaključili, da je takšna oblika druženja potrebna vsaj enkrat v sezoni. vabilo I I I I I I • I I I ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV ILIRSKA BISTRICA organizira TEDEN ŠPORTA, ki bo potekal v krajih občine Ilirska Bistrica n sicer 01.07. v Podgradu, 03.07. v Knežaku, 07.07. v Kuteževem, 09.07. v Jelšanah in 11.07 v Ilirski bistrici. Prireditve se bodo idvijale na šolskih igriščih, v Ilirski Bistrici pav iportnem parku Nade Žagar, kjer bo 12.07. tudi aključek prireditve. Vsi lepo vabljeni na športne gre, poligone, zabavo, ... I I I I I I I I I I I ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV • I ILIRSKA BISTRICA organizira | i VIKEND ŠPORTA, i I Prva prireditev bo 27.06 in 28.06., | ko se bodo udeleženci v športnem ® parku Nade Žagar v Ilirski Bistrici lahko * | pomerili I v KOŠARKI (petek 27.06.) in | v NOGOMETU (sobota 28.06.). • Oba dneva se bodo začelo tekmo- • | vanje v TROJKAH ob 17.00 uri. | Vsi lepo vabljeni na športne igre. ^ MIZARSTVO LIMLES+ KLENIK 83, 6257 PIVKA Kuhinjsko pohištvo, kopalniško pohištvo, mize, pisarniško pohištvo in ostalo pohištvo izdelamo iz različnih vrst lesa, furnirja, masive, iverala in medijapana. Površinska obdelava je lahko v naravnih barvah, lužena ali lakirana. GSM: 041 586 760 T TEL/FAX: 05 7571 512 E: mizarstvo.limles@siol.net Ordinacija IL. BISTRICA Gregorčičeva 8 ponedeljek 13 - 19 in torek 7-13 tel. 711 21 36, 711 21 40© Ordinacija POSTOJNA Prečna ulica 2 torek 14 - 20 in sreda 7-13 tel. 726 50 04, 726 54 01© ROKOMETNO SEZONO ZAKLJUČILA NOVA GENERACIJA IGRALK Igralke letnik 1996 in mlajše smo pravkar uspešno zaključile tekmovanje v državnem prvenstvu mlajših deklic. Rezultati so bili zelo vzpodbudni saj smo skozi celo sezono pridno trenirale ter se zabavale na treningih in tekmah. Za stojijo z leve: SABINA KRESEVIČ, KARIN LOGAR, KRISTINA URH, MAŠA LOGAR, PETRA DODIČ, NINA BUBNIČ, trener DRAGAN GRUBIČ sedijo z leve: ANGIE LOGAR, KAJA TOMAŽIČ, ŠPELA ŠTEFANČIČ, NINA ŽOLGER, URŠA ŠTEMBERGAR, NATALIJA BOŠTJANČIČ, LAURA GODINA popestritev treningov smo igrale tudi proti dečkom enake starosti. Naučile smo se veliko novih in zanimivih stvari in zato vabimo tudi ostale igralke letnik 1996 in mlajše, da se nam pridružijo na treningih in tekmah, saj že komaj čakamo naslednjo sezono. Skozi celo sezono smo imele tudi podporo staršev s tribun, ki so nas spremljali celotno prvenstvo, za kar se jim tudi ob tej priložnosti zahvaljujemo. Sezono smo zaključile z turnirjem, na katerem smo osvojile 2. mesto, starši pa so nam za nagrado pripravili tudi piknik na katerem so bomo poslovili, do naslednjega snidenja. Mlajše deklice rokometnega kluba Ilirska Bistrica balinanje TURNIR TROJK Balinarski klub Beu kam n je v nedeljo 25.5.2008 na Baču organiziral tradicionalni balinarski turnir trojk. Turnirja so se poleg domače ekipe udeležile še ekipe iz Novokračin, Zabič, Ilirske Bistrice, Parij, Pivke, Postojne , Košane in Hrašč. V napetem finalu sta se za prvo mesto pomerili ekipi iz Parij in Hrašče - Epic. Več športne sreče so imeli balinarji iz Parij in zmagali z rezultatom 13:12 ter tako osvojili prvo mesto. Za tretje mesto pa sta se pomerili Zabiče in Košana. Boljši so bili balinarji iz Zabič . V sklopu turnirja je bilo organizirano tudi tekmovanje v bližanju in zbijanju balinčka. Najboljši bližalec je tako postal Jaksetič Dušan iz BK Beu kamn, najboljši zbijalec pa Kastelic Andrej iz Košane. Ekipam in posameznikom je pokale podelil predsednik kluba LJUBIČ Viljan. OBJAVA I. JAVNEGA RAZPISA V OKVIRU ČEZMEJNEGA SODELOVANJA Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko je v petek 20.06.2008 objavila prvi javni razpis v okviru čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško . Operativni program čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško vsebuje naslednje prednostne osi: ekonomski in socialni razvoj (razvoj turizma in podeželja, razvoj podjetništva, socialna integracija), trajnostno upravljanje naravnih virov (varstvo okolja, ohranjanje zavarovanih območij) in tehnična pomoč. Poleg tega program zajema še horizontalne teme, kot so razvoj človeških virov in informacijska družba. Upravičena območja v Sloveniji so Pomurska, Podravska, Savinjska, Spodnjeposavska, Jugovzhodna Slovenija, Notranjsko-kraška in Obalno-kraška statistična regija, na Hrvaškem pa Medžimurje, Varaždin, Krapina-Zagorje, Zagreb, Karlovac, Primorsko-Goranska županija in Istra. Poleg tega se lahko izdatki, ki so nastali pri izvajanju projektov, do največ 20 odstotkov celotnega zneska sofinancirajo iz prispevka EU še v Osrednjeslovenski statistični regiji in v mestu Zagreb. Zahteva se, da je vsaj en projektni partner iz Slovenije in vsaj en iz Hrvaške. Projektni partnerji se morajo poleg tega - razen v izjemnih upravičenih primerih - nahajati znotraj upravičenega območja. Zgornja meja glede števila projektnih partnerjev ni predpisana. Projektni partnerji morajo izpolnjevati vsaj en kriterij čezmejnega sodelovanja: skupni razvoj, skupno izvajanje, skupno osebje in skupno financiranje. Upravičeni prijavitelji in partnerji so neprofitne pravne osebe, ustanovljene v skladu z javnim ali zasebnim pravom, ki delujejo v javnem in splošno koristnem interesu in sodijo v eno od naslednjih skupin: • regionalni in lokalni javni organi; • osebe javnega prava, kot so: skladi, zavodi, agencije, katerih ustanovitelj je država ali občina ali katerakoli druga oseba javnega prava, raziskovalne in razvojne ustanove, ustanove za izobraževanje in usposabljanje, ustanove zdravstvenega varstva, ustanove za varstvo naravne in kulturne dediščine, lokalne in regionalne razvojne agencije itd.; • nevladne organizacije, kot so združenja, fundacije; • gospodarske, kmetijske, obrtne in industrijske zbornice, grozdi, ki so registrirani kot neprofitne pravne osebe; • pravne osebe zasebnega prava, ki izkazujejo neprofitni status in namen delovanja, kot so društva, lokalne in regionalne razvojne agencije, registrirane kot podjetja, lokalne turistične organizacije, organizacije za usposabljanje, zasebni zavodi itd. Iz programa se lahko sofinancirajo samo upravičeni izdatki, pri čemer lahko sofinanciranje Skupnosti iz sredstev IPA znaša največ 85 % javnih sredstev. Vsak slovenski partner mora zagotoviti vsaj 5% lastnega sofinanciranja. Vsak hrvaški partner pa mora zagotoviti vsaj 15% javnega sofinanciranja. Projekti, upravičeni do sodelovanja v programu, so projekti, katerih skupni zaprošeni znesek IPA sredstev znaša od 75.000,00 EUR do 2.000.000,00 EUR. Rok za oddajo vlog je 20. oktober. V času javnega razpisa bodo organizirane delavnice, kjer bodo podrobneje obrazloženi pogoji sodelovanja na razpisu ter organizirana pomoč pri iskanju partnerjev in razvoju projektov. Informacije glede delavnic bodo na voljo na spletnih straneh SVLR in EU SKLADI. V kolikor želite pridobiti več informacij o razpisu, nas pokličete na telefonsko številko 031 423 322. Zavod za mednarodno sodelovanje in razvoj projektov Belenus direktorica mag. Milena Urh GRADBENI CENTER Miro Iskra s.P. Vojkov drevored 28 6250 Ilirska Bistrica tel.: 05/71 00 756 fax.: 05 / 71 00 757 GSM: 031 / 328 746 e-mail: qciskra@volia.net 7.00-19.00 sobota 7.00 -12.00 10% popust na določene artikle DOSTAVA NA DOM [PCICDCEtRCLD^ PARK TEL.: 71 45 144 RAZLIČNE VELIKOSTI PIZZ RAZVOZ PIC JE CEL DAN 9 - 22 URE 0 OKREPČEVALNICA TRNOVO Ob 130 letnici gostilne Pri Matetu vabljeni na dneve DOMAČE KUHINJE Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 esirmts 0© Ll V KOLESA, d.O.O. Naša kolesa se vrtijo v vaše zadovoljstvo. % NAGRADNA IGRA Razvojni center Ankaran organizira v juniju in juliju veliki OPEN AIR festival, ki bo potekal na Sveti Katerini v Ankaranu, ob morju. Predprodaja vstopnic poteka v turistični agenciji GREMTOURS.SI tervTOMEX baru. Organizirani bodo tudi avtobusni prevozi iz Ilirske Bistrice, število mest v avtobusu pa je omejeno, zato je potrebna čimprejšnja rezervacija na telefon 040/82-88-66 ali e-mail rc.ankaran@siol.net. Več informacij o koncertih je na voljo na spletni strani www. koncerti-na-obali.net. Nastopili bodo: 04.07. LET 3, TABU, IZBOR ZA “OBRAZ ANKARANA 2008” 05.07. RIBUA ČORBA, PUDDING FIELDS, OUTSIDER 11.07. SIDDHARTA, SONS, BON JOVI TRIBUTE -CRUSH 12.07. RADE LACKOVIČ, TRUBAČI 18.07. GUNS 2 ROSES, DIVUE JAGODE, MARY ROSE 19.07. LAIBACH, PROSPECT Nagradno vprašanje: Kje se bo odvijal letošnji OPEN AIR 2008: a. v Ilirski Bistrici b. v Čačku VIKEND V ANKARANU PREDSTAVLJA / VVeekend od Antorono prešerno OPEN AIR 2008 2 7.6. - 19.7. SVETA KATERIMA, ANKARAN / Santa Caterina, Ansarano WWW.KONCERTI-NA-OBALI.NET MILE KIT? DOGANI siddhart GUNS PROSPECT ril TAK UBIlISs LAIBACH M A KV KOSE BON JOVI TRIBUft RIBLJA ČOR B A puimhng pieliis AVTOBUSNI PREVOZI IZ / trosporto bes do: LJUBLJANA, POSTOJNA, SEŽANA, ILIRSKA BISTRICA, NOVA GORICA, AJDOVŠČINA; REZERVACUE / prenotozloni: 031/547-119, rconkaron@slol.net PREDPRODAJA VSTOPNIC / prevendita blglieltl: ANKARAN - TIC ANKARAN; POSTOJNA • KUIIGUSBE JAZZT; PIVKA - PAPIRNICA SPONKCA; NOVA GOBICA -ZOSO MUSIČ SNOP; UUIUANA - MASTIR Of METAL; WWW.KONCERTI.NLT,WWW.VSTOPNICI.COM; TILIFONSKA PRODAJA: 040/128466,031/349-000 (9.00 - 17.00) KOZINA - Sl IN IM; KUNEC-OCIZIA-IM PRI JERNEJU; IURSKA BISTRI« - GREMTOUR.SI la TOMO; RAČ - Ul SKOK; KNEŽAK - UR ŠTIRNA ■ BAR KKAJEIC KOMPASOVE POSLOVALNICE, MODRI TER E-ŠTUDENTSKI SERVISI; SPLETNA PRODAJA: WWW.K0NCERMU4IALI.NET.WWW.EVENTUA.SI, MGininn* milemu / fi.l/T+| 'iu(eniei:\i;kiii1iii uokeuiofii/u— c. v Ankaranu Odgovore nam pošljite na naslov Razvojni center Ankaran, Jadranska cesta 25, 6280 Ankaran. Izžrebali bomo 10 nagrajencev, ki bodo prejeli vstopnico za enega izmed koncertov. AVTOTRADE, d.«.«.,Vrhnika .net, www.avtotrade.si Bravo že za 12.560 EUR * Bravo 1.4 16v Dynamic *EOM 11,83%, doba vračanja 60 mesecev. Vsi izračuni in BOM so informativni. BOM se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri izračunu. BOM je bil izračunan na dan 14.5.2008. Referenčna obrestna mera za finančni lizing je 3M Euribor. Akcija velja za vozila financirana preko SKB leasinga in velja do 31.7.2008 'FIAT LIMFA, ATT O, XI GOVORI O POMEMBNIH STVARFIL * NOVO MESTO: V od I. julija do 5. julija * MARIBOR: V od 7. julija do II. julija * ILIRSKA BISTRICA: V od 13. julija do 16. julija. k ® 1* \ M ifiiirn M« ool::&o. O O O o ' ° o L° o por^/nava STE BILI POŠKODOVANI V PROMETNI NEZGODI? PORAVNAVA^ d.o.o., Odgovarja: Vprašanje: Ko sva se s prijateljico peljali z njenim avtomobilom, je prijateljica v ovinku zaradi prevelike hitrosti zapeljala s cestišča. V urgentni ambulanti so ugotovili, da imam zlomljeno desno roko. V bolniškem staležu sem bila tri mesece, opravila pa sem tudi fizikalno terapijo. Ali sem upravičena do odškodnine in ali bo moja prijateljica zaradi tega kaj oškodovana? Mateja, Maribor Odgovor: Upravičeni ste do odškodnine iz naslova avtomobilske odgovornosti, pripada pa vam odškodnina za telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenskih aktivnosti. Odškodnino vam bo izplačala zavarovalnica, kjer ima vaša prijateljica zavarovan avtomobil. Zaradi tega bo vaša prijateljica sicer naslednje leto izgubila bonus pri plačilu zavarovalne premije, vendar je ta znesekzanemarljivv primerjavi z odškodnino, ki jo boste prejeli. Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov Poravnava, d.o.o., Ljubljanska cesta 20, 3000 Celje in v treh dneh boste prejeli odgovor pravnikov podjetja Poravnava, d.o.o ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 0801314. Peljimo jih m morjeI V Sloveniji živijo otroci in starejši, ki si tudi letos ne bodo mogli privoščiti počitnic na morju. Rdeči križ Slovenije in Območno združenje RKS Ilirska Bistrica prosimo za vašo solidarnost. Vsak prispevek je dobrodošel. Svoj prispevek lahko nakažete s plačilnim nalogom BN02 na račun 03100-1234567891, sklic 11-98990 ali pa pošljete SMS z besedo MORJE na 1919. Vnaprej hvala za vašo dobrosrčnost in zaupanje. Podjetji Mobitel in Simobil se odrekata vsem prihodkom iz naslova storitve SMS Donacija za Rdeči križ Slovenije. Vrednost SMS sporočila je 1€. ...j... m4J i ng OKREPČEVALNICA TRNOVO Ob 130 letnici gostilne Pri Matetu vabljeni na dneve DOMAČE KUHINJE Tel.: 05/714 12 07 041/424 974 inrr~ - v .• ALI MOGOČE ŽE VEŠ, KAKO BOŠ PREŽIVEL POLETNE POČITNICE? SI UPAŠ TEDEN DNI PREŽIVETIPOD PLATNENO STREHO V OSRČJU SLOVENSKIH GORA? 7 - "S4 »$£SiW;Vv ' f' 't® • ; •" r- Mladinski odsek PD Snežnik Ilirska Bistrica vabi na: - Iti y vi 'v MLADINSKI GORNIŠKI TABOR - - mm *, (5.-12.7.2008) f,- j« ^ C: . | Dodatne informacije: BI - pri mentorici planinske skupine na vaši šoli - po telefonu: Andrej Novak (040-613-061) - po e-pošti: mopd:šneznik@gmail.com - na medmrežje: www. pla n i nskod rustvo-snezn i k/tabor I I I I I I I I I a a a a e a e e i ZBRALI SKORAJ 1.000 evrov! Društvo prijateljev mladine, krožki Rdečega križa na osnovnih šolah in Območno združenje rdečega križa iz Ilirske Bistrice smo tudi letos organizirali tradicionalno akcijo KOVANEC ZA OTROKE V STISKI, ki seje pričela v Tednu Rdečega križa ( od 8. maja naprej). Namen akcije je spodbuditi najmlajše, da z majhno pozornostjo do drugih ohranjajo in razvijajo humanitarne vrednote. Sodelovale so vse osnovne šole in zbrale skoraj 1.000 evrov, ki smo jih namenili Društvu za pomoč trpečim in bolnim RDEČI NOSKI. Klovni zdravniki so posebej usposobljeni umetniki, ki bolne ljudi tolažijo s humorjem, podarjajo naklonjenost in vračajo voljo do življenja. Ti klovni na svojstven način lajšajo depresije, post operativne šoke in blažijo boleče terapije. Ob tem pomagajo pri prebijanju nedostopnosti bolnih ljudi do okolice in tako poskušajo obuditi voljo tam, kjer je to življenjskega pomena. Vsem, ki ste darovali za bolne otroke PRISRČNA HVALA! Če želite pomagati tudi vi, lahko pošljete SMS s ključno besedo NOSKI na številko 1919.S tem boste društvu prispevali 1,00 €. Območno združenje Rdečega križa Ilirska Bistrica Nautica.si vabi na USPOSABLJANJE ZA VODITELJA ČOLNA z možnostjo opravljanja praktičnega dela na čolnu Termin: 10., 11. in 14. julij, od 17h do 21 h, v Ilirski Bistrici. Cena: 165 € (vključuje vse: izpit, upravno takso, predavanja, literaturo, izposoja navtičnega pribora). Izpit bo predvidoma 30. julija v Kopru. Popust za člane Kluba študentov Ilirska Bistrica! Pogoj za opravljanje izpita je starost 16 let. Z doplačilom je mogoče opravljati tudi praktični del. Za prijavo in dodatne informacije pokličite na tel: 031323481, lahko pa nam pišete na elektronski naslov info@nautica.si. Nasa vrata - rešitev za vaše udobje! PE ILIRSKA BISTRICA, bazoviška c. n, il. Bistrica, gsni: osi 685 872 PE POSTOJNA, NOVI TRG 6, POSTOJNA, GSM: 051 388 935 PE KOPER, vojkovo nabrežje 32, koper, oso 1314