Po zimi
ak6 si mrtev, potok! ,Ne čujem žuboreuja. Vklenila te je zima, Ki se povsod razpenja.
V ledenili zdihaš sp6nah, Ki stiskajo srce ti. Vkovan v globino tčmno Na dan ne moreš vreti.
Oj pridi cvetna rzpomlad, Po tebi hrepenimo. Z nasm^hom vkroti railim Osovno, trdo zinao.
Oj pridi cvetna vzpfanlad In ječe vse odkleni, Da spet šumel bo potok, Oživljal gaj zeleni.
A iz vasi mladina Bo v tr6pah semkaj vrela In ob potoku glasnem Skalrala bo vesela.
Fr. Krek