PoStnina oTafana r eotcvfnl.
Let© XIII., štev*


Ljubljana, sreda 14»
Uyr*vmsivo. ujuDijana. Knafljeva ulica a. - Te eron št. 3122. 3123, 3124 3125 312b Inseratni :xiae.eK: Ljubljana. Selen.
our i;« v a m 3 — Tel 3492 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica trev 11 — Teieton št 2455. Pooru.žn:ca Celie: Kocenova ulica
št. i. — re.efon št. 19U Račun? pri p^št ček za voditi: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. it 1 OS 241
1932
Cena t lin
• . J. -s..	
	51
..' V. .i *•.	
	
	
Naročnina znaša mesečne L)in ib.—, Za tnozemstvc Din 40.—.
UreomStvo: Ljubljana, Knafljeva ullC8 5. Tele fon St 3122. 3123 3124 3125. 312« Manbor viosposka ulica 11. Telefon št 2440
Celje Kocenova ul. 8. Tel §t 190
Rokopi« se ne ^racajo — Oglasi or farifu
erriotove vlad©
Herriot je v nevarnosti, da ga bo vprašanje vojnih
dolgov strmoglavilo — Nov korak francoske ia angleške
vlade v Washingtonu
Pariz. 13. decembra, g. V Parmi vlada skrajna polit a & nervoznost in vse z nestrpnostjo pričakuje -zida današnje seje poslanske zbornice. Herriotu gre namreč za biti ali nebiti Tako zunanja kakor finančna komisija zbornice sta odkionili od ministrskega predsednika predloženo besedilo vladne note o p'afilu dae 15. decembra zapadlega obroka Ameriki, in sicer zunanja komisija s 25 : 4 glasovom, finančna pa z 22 : 13 glasovom. Stališče vlade je zaradi tega izredno kritično ker ie malo verjetno. da se ji bo po«peči!o dobiti za svoie pred'oge večino v plenumu Francoska vlada izjavlja namreč v svni? noti Zedinienim državam, da bo plaonla dne 15. decembra zapadli obrok v vi«in: 10 milijonov dolarjev, prosj pa obenem. nai se to p!a?i'o uporabi kot akontaciia iia dašatve po novi ureditvi dolsnv Vlnda sporoča dalie. da v bodoče. plačevanje dolgov do zapadlosti prfbodn ;s"ta obroba ne bo na novo ureies no. ne bo mog'a več no^ti bremen medza-vezniških dolgov.
Pred glasovanje,n v odborih je Herriot S'1 pojasnil politične koristi pridržkov, češ da so v interesu francoske-anglefke solidarnosti Na posebno vprašanje je še izjavil. da se mu zd- zelo verjetno, da bo Anglija po 15. decembru ustavila nadaljnja plačila
Parlamentarne politične sikupine so za-s?dale ves dan. Proti poldnevu je bilo videti. da se splošno razpoloženje v primeri z včerajšnjim dnem ni izpremenilo
Pri Ievičarsk'h radikalih se je kazala vos lia za plačilo ob obojestranskih pridržkih. Če na ne pride do tega postopka, na kar se da siki ena ti po najnovejših vesteh iz Washing'tona. je ^-enetro. da se bo v«l'ka vp^ina skupin* izreki? proti plačilu s samo pno<=tr^nsk:m- pridržki Tafco bi vlada mcS-la računat' samo 7 nekaterim' glasovi te skupine. ki jo le dosedaj še vedno podprla, le ."dar ie slo za zaupnico.
I7 zanetiiive?« v'ra s<> doznava. da bo 20 e'anov lcv"čar^Ve rad'knlre sku,r>:ne g'a-Pova'n nrot' vladnemu predV>gt: Ce se to res zgodi. se bo vlada 0-ini'a pm-nzu ori 0laso'an;u le *»dai. če s^ socialistična sku-r>?ns vzdrži glasovanja, česar pa ni pričakovati
O radkalnHi soc;al:stih se širi'o «lis<yvi, čt se bo skorji o">'oviea čHue-v k1uiba izrekla profi n1ač'lu ter so odločeni tudi iizstopit1' iz kluba če Iv vztrajal na disciplini poslancev pr: glasovsriu.
zbornice
Na plenarni seji zbornice, ki se je pričela ob 3 popoldne je v razpravo o vojn h dolgovih prvi posteel d>"sničarsk; poslanec Marin, ki ie zavrni! včerajšnje Herriotove izjave v zbonve Hoover ip tist'. ki je nre-lomil nogodbe Vladni pri dr .""k' so n;čevi. (*> p'ačamo bomo m oral j plačevati emprej. S'cer na ie bila francoska zbornica vedno mnenja da so reparacije in vojni dolgovi med seboi fesno prvezani Zato ne gre Ha f s?mo Franci j1 nalože vo''n.i bremena Mirin ie zahteval i-1« d ko odklonitev plačila b*»7 vsak;b nrHr"f:ov
Seja oosla.W<e ^born^ce je bila ob 17 uri prekinjena da se še enkrat sestanejo par-
lamentarni odbori. V teku večera se je zbom:ca zopet sestala m bo trajala seja naibrže vso noč Položaj je silno kritičen 111 m izključeno, da bo moral Herriot de-misionirati.
Nova nota Francije in Anglije
Pariz, 13. decembra AA. Besedilo nove francoske note Zedinjenim državam, ki jo je francoska vlada predlož la zbornici, je naslednje:
1.	Vlada jemlje na znanje ameriški od-I govor z dne S. decembra, v katerem ameriška vlada dopušča možnost »proučitve vseh elementov, ki zadevajo francosko prošnjo po reviziji m njeno, upoštevanje po kongresu ameriškega naroda«.
2.	Zato prosi, da se brez odloga začno pogajanja za revizijo s Hoovrovim moratorijem m ukinjenjem plačevanja reparacij nezdružljivega režima.
3.	Francoska vlada bo plačala 15. decembra 1932 19,261.432 dolarjev. Zahtevala bo, da se to plačilo prenese na račun nove ureditve vprašanja dolgov.
4.	Vlada obvešča ameriško vlado, da Francija, dokler se ne izvrši nova splošna ureditev mednarodnih dolgov, niti dejansko niti pravno ne bo mogla nositi bremen, k; so nastala s črtanjem reparacij.
London, 13. decembra AA. Angleška vla. da je poslala davi Zedinjenim državam naslednjo novo noto:
Na noto ameriške vlade z dne 11. decembra odgovarja vlada Nj. Veličanstva, da je hotela s svojo noto od istega dne podčrtati in pojasniti svoje stališče napram plačilu dne 15. decembra. Hkratu je hotela navesti okoliščine, v katerih se je odločba izvršiti plačilo.
Namen njene note gotovo ni bil dotikati se kateregakoli vprašanja, ki bi moglo prizadeti stališče ameriške vlade nasproti ameriški ustavi Zato je tudi treba to noto čitati kot ekspoze stališča, ki ga je brit-ska vlada sama zavzela po zrelem preudarku: vlada je pripravljena izvršiti plačilo dne 15. decembra pod vidikom, ki ga je orisala v svoji noti z dne 11. decembra, mora pa si pridržati pravico, da se povrne na ta svoj vidik ob priliki razprave o celotnem dolgovnem vprašanju, glede česar je ameriška vlada že dala svoj pr sta-nek. Britska vlada mora vnovič vztrajati na tem, naj bi se proučevanje tega vprašanja začelo brez odlaganja.
TisiftS češkoslovaška mora plašati zaclntji obrok
Praga, 13. decembra AA. Ameriški zunanji minister Stimson je odbil češkoslovaški moratorij vojnih dolgov.
Zadnji obrok
New York, 13 dec. AA. Mnogi člani kongresa so v skrbeh, da bi mogla plačila 15. t. m v resnicii povzročiti nove resne gospodarske težave, ki bi jih Zedinjene države prav tako občutile kakor Evropo. V krogih kongresa si zato čedalje bolj utira pot spoznanje, da bo decembrski obrok res poslednji, kri ga bodo plačale evropske dolžnice Ameriki.
Nov akcafski sisžrt za nentško razorožitveno delegacijo — Ne ara ti? v avdljenci pri HmdenbisrgM
Berlin, 13 decembra. AA. Ker je nemška vlada podpisala ženevski sporazum in se torej Nemčija zopet vrne v Ženevo je šef nemške delegacje za razorožitveno konferenco Nadolnv sklica! č'ane delegacije na sejo. da se oogovore o nadaljnjem delu Delegac ja odpotu;e v Ženevo v začetku lanudrja dotlej pa bo Nemčijo za-sropal na razorož tveni konferenci NVeizs-aeeker
Berlin, 13 decembra, o. Državni zunanji minister N^urath k se je včetaj iz Ženeve vrnil v Beriin je bi danes sprejet od državnega predsrdn ka H ^drnburga n mu je poroča' n ženevskih pogajanjih. Jutri bo Neurath poročal državni vladi v petek pa ZLinan^mu odboru državnega zbora. Poslanik lr Nadolnv vodia nemške delegacijo na razorožifven- konferrnc;. je prspel iz Ankare v Berlin Dr Nadolnv bo v januar iu zopet prevzel zastopstvo Nemčije na razoroži t ven konferenci
Kakor poroča »Vossibche Zeitung« bo za nemško razorožitveno delegacijo izdelan čkc-jski načrt k' bo obsegal naslednje tri skupine političnih predlogov:
1.	Zahteve za varnost Nemčije, ker je ženevsk" sporazum priznal er.akost pravic v okviru splošne varnosti.
2.	Ražorožjtev osfalih držav, torej praktično enakopravnost v obliki, ki naj bi oboroženost teh držav prilagodila oborože-nosti Nemčiie.
3 Reorganizaoija Reichswehra po izkuš-Diah v pretekhfn letu z ustrezajočo izrabo vseh razpoložljivih sreci&tev.
Ženeva. 13 decembra AA Preds^dništvo razorožitvene konference se je danes dopoldne sestalo pod predsedmštvom Hen-dersona na zasebno sejo. na kateri je bilo *klen:eno predlagat' splošnemu odboru naj vzame na znanje nedelj-fco izjavo petih velesil. Dalje je predsedništvo raz- 1 misiji,
orožitvene konference sklenilo predlagati, naj bo prihodnji sestanek predsedništva dne 23. januarja, seja splošnega odbora pa 31. januarja Ko začne splošni odbor spet zasedati, bodo skušali delo razorožitvene konference č m bolj pospešiti. Splošni odbor se bo brez odloga lotil razpr.ive o francoskem razorožitvenem načrtu Dotlej pa bo predsedmštvo proučilo razna poročila m predloge, ki mu bodo predloženi.
Ameriški komentarji
New York, 13. dec. g. šele danes objavljajo ameriški listi komentarje o sporazumu v ženevi Skoraj vsi priznavajo, da sta Nemčija jn Francija pokazali sicer veliko medsebojno naklonjenost, vendar pa svarijo pred iluzijami. Evropci so pogajajo po naziranju ameriškega tiska o razorožitv" s pogledi na Ameriko, vendar pa o kakšnih znakih resničnega napredka ne more biti eovora. Razorožitev na svetu, kakršen je danes, sploh ni izvedljiva.
Japonci odklanjajo posredovanje
Tokijo, 13. decembra. A A. Angleško posredovanje pri japonski vladi v vprašanju k i t aj sk o -j apon skega spora in nadaljnjega zadržanja iaponske delegacije v Ženevi je ostalo brez sadu. Japonska vlada je poslala svoji delegaciji v Ženevi nova navodila. v smislu katerih bo japonska delegacija odklonila svoio udeležbo v spravni komisiji. Japonski pridržki proti predložitvi kitajsko - japonskega spora komisiji devetnajstorice ve'jajo tudi proti udeležbi Zedinjenih držav in sovjetske Rusije v tej ko-'
FINANČNI MINISTER DR. DJORDJEVIČ 0 NOVEM DRŽAVNEM PRORAČUNU
Včeraj je bil narodnim poslancem razdeljen tiskani predlog novega proračuna — Priključen je obširen ekspoze Sinančnega ministra
Beograd, 13. dec. p. Danes je bil narodnim poslancem razdeljen predlog državnega proračuna za leto 1333-34. Proračunu je prilož.l finančni minister obsijan tiskan ekspoze, iz katerega posnemamo:
Že ob priliki zad.njeea pr >računa za leto 1932-33 je finančni minister poudaril, da so splošne gospodarske prilike, v kafe-rih je bil sestavljen proračun, zelo težke ne samo v primeru s prejšnjo dobo našega narodnega gospodarstva, marveč sploh v zeodovinp gospodarskega razvoja vsega sveta. Dočim so se prejšnja prizadevanja v izvaianiu državne proračunske politike izražala v glavnem v zaustavljanju porasta državnih izdatkov, je vlada ob predložitvi sedaj uveljavljenega pioračuna stremela za tem, da bi proračun ne presegal gospodarske možnosti države, in je s sodelovanjem narodnega predstavništva proračun za leto 1932-33 znatno znižala.
Snsemšce novega proračuna
Predlog državnega proračuna ž,a ieto 1933-34 se ne razlikuje mnogo od sedanjega proračuna. Sestavljen je v prvi vrsti v tendenci, da se državni izdatki znižajo na najnižje mogoča mero in se tako. kolikor je mogoče, spravijo v sklad s sedanjim stanjem narodnega gospodarstva. Novi proračun je rezultat začasnih ukrepov in velikih naporov, ki se smatrajo v sedanjih prilikah za najuspešnejše, a to so rl.go-rozna štednja, znižanje državnih izdatkov do skrajne meje možnosti. Državni proračun se mora prilagoditi stanju narodnega gospodarstva, čegar prosperiteta je v veliki meri odvisna cd javnih dajatev in bremen, ki jih mora prenašati
Ta tendenca se vodi v samem predlogu proračuna, v katerem je uspelo doseči znatno znižanje v primeri s prejšnjim proračunom. Skupna vsota izdatkov predvidenih v proračunu znaša 10.438,326.579 Din, dočim je proračun za leto 1932-33 znašal skupno 11.323,200.000 Din, tako 'la je novi proračun nižji za 884.873.421, napram proračunu za ieto 1931-32 pa za 3.8 milijard J>in. Dočiin se predlog novega proračuna po svoji kompoziciji ne razlikuje od prejšnjega, pa. torej po svojem končnem rezultatu kaže obširno razlik« Kolike važnosti je ta razlika v svojih posledicah tako v pogledu splošne državne delavnosti, kakor tudi v pogledu kapacitete našega, narodnega gospodarstva, mislim, tla ni treba posebej še poudarjati.
Fomen proračunskega ravnotežja
Veliki napor in izredne mere, ki se vadijo v sestavi proračuna imajo poleg ciljev, ki sem jih navedel, za skrajni cilj proračunsko ravnotežje, prvi in osnovni pogoj dobrega reda v državnih financah, napredka in uspeha, kakor v vseh panogah državne uprave tako tudi v vseh panogah gospodarske delavnosti. Pr,i sestavi proračunskega predloga ni nikdar dovolj, da je proračunsko ravnotežje doseženo samo na papirju, niti da se gleda samo na številčni rezultat. Tak proračun, v katerem bi se dohodki enostavno prilagodili izdatkom brez stvarne proučitve možnosti realizacije, bi b!l nerealen in nesreča za vse državno gospodarstvo. Zato je ohranitev stvarnega proračunskesa ravnotežja največja skrb vlade v vsej finančni nolit:ki.
SvrSia izvršenih izrednih ukrepov
V svojih nadalSjniih izvajanjih analizira finančni minister farno proračun in pravi dalje: Znani eo finančni ukrepi, ki jih je podvzela vlala v teku sedanjega proračunskega leta in ki so imeli za svrho. da se z znižanjem izdatkov na eni slrani in s povečanjem gotovih dohodkov na drugi strani ustvari primerna vsota izrednih dohodkov, s katerimi se mora;o v rirvi vrsti pokr ti državne obveznosti iz prpišnjih let. to je. likvidirati proračunski deficit iz 1. 1 ORI,/3"2-, a na drugem mestu omogočiti normalno ;n re.lno izvrševanje proračuna za tekoče leto-Cilj in svrha teh ukrepov je bil ta, dr> preprečimo nezgode, ki so reizogribn", če državni izdatki ni-o v polni meri prilagodeni državnim dohodkom.
Minister govori nato o znižaniu, ki je bilo doseženo pri sestavi novega nroračuna in naglasa, da so prihranki <lo«oženi tako pri osebnih, kakor pri materialnih izdatkih. Zelo nrevidno in zmerno so ocenjeni tudi dohodki. Glede tehnične strukture poudarja, da se novi proračun ne razlikuje od prei-šn^ii proračunov in da je sestavljen po istih načelih.
Osebni in materialni
izdatki
Pro r pr p" d-vavne administracije znaša 6.989.8^910 I »in, to je zn 585,223 755 Din manj od proračuna za tekoče leto. Prav tako ie zmanjšan tudi rpračnn državnih gospodarskih podietii zn °9'2 649.666 Din in znaša skupno 3.44S,429.6'»9 Din.
Glede osebnih izdatkov se je vlada postavila na stališče, da se pn znižanju prejemkov državnih uslužbencev iip^koienrev, ki je bilo izvedeno v letu 1932/33.. nikakor ne more iti še dalje. Pač na ^o znižani na-kateri krediti za osebne nr^tojbine. To znižanje bo naložilo merodainim naredbodav-eem dolžnost, da številfno stanje osol»j:, v toku prihodniega proračunskega leta orila-gode višini odobrenih kreditov. Tako sn znižani krediti za honorarne in pogodbene uradnike za 10 odstotkov, za dnevnifarie za 20 in za delavce za 15 odstotkov. Krediti za honorarje in nagrade. Štipendije in razne podpore so znižani za 25 do odstotkov. Posebno pozornost ie posvetila vlacla tudi takozvanim praznim mestom, ki obre-
menjujejo proračun; z ukinitvijo teh mest se je prihrani'o 70 milijonov.
V pogledu materialnih izdatkov, so znižani percentualno izdatki tako pri nabavi m popravilu inventarja in za dovršitev začetih gradbenih del ponekod za 50 odstotkov, za nabavo knjig in tiskovin, popravilo poslopij in slično za 30 odstotkov, za splošne pisarniške stroške, razsvetljavo, kurjavo in slično za 20 odstotkov, pri poštnih napravah, pri vzdrževanju cest. mostov in sličrio pa za 10 odstotkov ter naposled pri potnih, selitvenih in podobnih 6troških za 15 odstotkov.
Pregled izdatkov po proračunskih poglavjih
Proračuni posameznih državnih pano:* kažejo naslednjo sliko:
Yrhovna državna uprava: 151,552.223, za 2,2o6.890 Din več, kakor v dosedanjem proračunu. Sicer so bila tudi v tem prora* čunu dosežena razna znižanja, ki pa ne pridejo do izraza, ker so bili na drugi strani povečani krediti za Narodno predstavništvo za 5.7 milijonov dinarjev.
Penzije in invalidnine: 915.738.432 Din, to je za 42.5 milijona več, kakor v dosedanjem proračunu. Le.ta 1930 je bilo 53 215 upokojencev, leta 1931 je to število naraslo na 55.000 in je leta 1932 doseglo 58.142. Od tega odoade na dravsko banovino 9503. Za invalid'ke podpore je predviden:h v proračunu 95 milijonov, za odkup invalidnine pa 1 milijon dinarjev. Proračun je znižan v tem poglavju za 6 milijonov dinarjev, temu primerno pa se je skrčilo tudi število invalidov za 4 tisoč oseb. V dravski banovini jih je 5922.
Državni dolgovi: 1.187,288.820 Din, to je za 371.5 milijona manj kakor v prejšnjem proračunu. To /nižanje je posIed;ca dejstva, da so bili črtani krediti za odplačilo vojnih dolgov v Ameriki. Franciji in Angliji in za odplačfo reliefnega dolga v Angliji v zvezi s črtanjem nemških repa-racM.
Ministrstvo pravde: 358.514.186 Dn Pri* hranki so doseženi predvsem v ministrstvu samem.
Prosvetno ministrstvo: 784,671 998 Din, to je za 31.5 milijonov manj, kakor v prejšnjem proračunu. Prihranki znašajo v ministrstvu 2.4 v osnovnem šolstvu 17.8, pri univerzah 6.6. pri učiteljiščih 1.5. pri specialnih zavodih 0 4 milijo,ie dinarjev. Pri ljubljanskem Narodnem gledališču je znižan proračun zh 446.439 Dm.
Zunanje ministrstvo: 120.973.717 Din, to je za 16.7 miijona manj nego dosedaj. Znižani so osebni in materialni izdatki. Ukinja se dvoje poslaništev in reducira nižje osebje večinema dncvničnrji in honorarni uradnki.
Notranje ministrstvo: 551,114.383 Din. to je za 18.4 m'lijona manj nego dosedaj. Pri-hraif-i so doseženi pri Sinlošni upravi, pri žanidarmeriji in pri osebnih zdatkih.
Finančno ministrstvo: 303207.958 Din. to je za 14.8 milijona manj nego dosedaj. Znižanje je doseženo v vseh strokah in pri vseh podjetjih tega ministrstva.
Ministrstvo za vojsko in mornarico: 2.101.900.000 Din. to je za 130 milijonov manj nego dosedaj Krediti so znižani za 112 milijonov pri vojski, za 16 milijonov pri mornarici in za 2 milijona pri pogra? rnčnih četah.
Ministrstvo za zgradbe: 164,420.900 Din, to je za 33 milijonov manj nego dosedaj. Finančni minister naglaša, da je zelo obžalovati, da je treba tudi v tem resoru skrajno štediti. zaradi čcar je onemogočeno izvajanje vsakega šir."ega programa. Omejit1 se je treba na to. kar je najnujnejše potrebno	*
Prometno mmisfrsh-o: 152330.804 Din, to je za 2-6.8 milijonov več, nego dosedaj. Kliub znatnemu znižaniu izdatkov za posamezne panoge je bilo treba kredite primerno zvišati, da se na;e prometne ustanove izpopolnijo in ohranijo na dosedanji višini.
Kmetijsko ministrstvo: 61.886.584 Din. to je za 7 milijonov več nego dosedaj. Povišanje se nanaša na pospeševanje kmetijstva, na kolonizacijo južnih krajev in izvajanje agrarne reforme.
Ministrstvo za tr^rrvino in industrijo: 45,429.+S7 Din, to je za 5.3 milijona manj nego dosedaj. Znižanje se nanaša na osebne in materialne izdatke
Ministrst\"0 za šume in rude: 301.711.489 Din, od tega za šumarstvo 68,141.822, to je za 2.2 milijona manj, nego dosedaj. za rudarstvo pa 233.563.667 Din, to je za 38.9 milijonov manj nego dosedaj. V tem gospodarskem resoru se bolj kakor v vseh drugih čutijo posledice gospodarske depresije.
Ministrshv za socialno politiko in narodno zdravje: 150,756.418 Din, to je za 9.5 milijona manj. nego dosedaj. Znižani so osebni in materialni izdatki ter izdatki za razne ustanove.
Ministrstvo za telesno vzgojo: 14,970.000 Din, to je za 3.2 milijona več kakor dosedaj. Povečanje stroškov gre na račun osnovanja strokovne šole za tele.sno vzgojo ter na račun prispevkov za razne športne panoge in podpor za gasilstvo m slično.
Rezervni kredili so predvideni v skupnem iznosu 21,000.000 Din, to je za 3 milijone manj. nego v prejšnjem proračunu
Državni dohodki
Priliv državnih dohodkov, fiskalnih in državnih gospodarskih podjet:j, daje v primeri s prejšnjimi proračuni popolnejšo' sliko. Finančni minister nagiaša. da je priliv dohodkov kljub sedanjim težkim, gospo-
darskim prilikam vendarle zelo zadovoljiv.
Neposredni davki so v glavnem proraču-nani v enakem iznosu kakor do sedaj. Le zgradarina, rentni. uslužbenski in poslov-noprometni davek so proračunani nekaj višje deloma zaradi povečanja davčne osnove, deloma na podlagi doseženih rezultatov v tekočem proračunskem letu. Večji dohodek je proračunan na 120 milijonov, zato pa so neposredni davki proračunani za 305 milijonov manj kakor v tekočem proračunu; od tega ie za 30 milijonov znižan predvideni dohodek iz šolnine, za 320 milijonov iz carin, povišan pa je za 30 milijonov predvideni dohodek iz taks.
Kriza denarstva
V nadaljnjih svojih izvajanjih analizira g. minister položaj glavnih gospodarskih panog v državi. Med drugim omenja tudi krizo našega denarstva, o kateri pravi:
Posledice krize našega gospodarstva, povzročene po zmedi med vlagatelji, ni bilo mogoče docela sanirati. Dviganje vlog se je nadaljevalo in imajo zaradi tega omajani kreditni odnošaji močnejši vpliv na aktivnost našega narodnega gospodarstva. Duh štedmje, ki se je zadnja leta tako lepo razvijal, je brez stvarnega razloga omajan. Štednja pa je poleg dela osnovni činitelj blagostanja in kapitala, ki nam ga kot m'a-di državi še vedno primanjkuje. Hranilci so najmočnejši stebc-r gospodarstva. Hranilne vloge pri denarnih zavodih glasom izkaza Narodne banke še vedno nazadujejo.
Položaj dinarja
Obširno razpravlja ekspoze finančnega ministra tudi o položaju naše valute. Do-tični odstavki se glase:
Splošne gospodarske prilike so letos težje. nego lansko leto, četudi so težkoče več ali manj prehodnega in začasnega značaja. V preteklem letu je to vplivalo tudi na naš dinar. Pri ocenjevanju tega problema je treba premotriti vsa ona gospodarska in finančna dejstva, ki vplivajo na .stanje valute: državni proračun, smotren.3 fin mč-na politika in plačilna bilanca. Najbolj direkten vpliv izvaja na valuto državni proračun, odnosno proračunski deficit, ki ima za posledico nepovoljne psihološke momente in ustvarja krizo zaupanja v državne finance. na drutgi strani pa na široko odpira vrata letečim dolgovom in pretiranemu zadolževanju pri emisijski banki. Mi se vsega tega dobro zavedamo in posvečamo zato največje naoore ohranitvi proračunskega ravnotežja. Rezultat teh naporov je, da je naš proračun za leto 1932-33 uravnotežen, deficiti iz prejšnjih let pa se od meseca do me~eca znižujejo.
Naša monetarna politika je ostala zdrava. Kovinska podlaga dinarja se leta 1932. ni spremenila. Skupno kritje vedno presega z zakonom predpisani minimum in znaša okoli 36 odstotkov. Rezerve čistega zl i-ta so se povečale, tako da zlato kritje že presega po zakonu predpisanih 25 odstotkov in dosega skoro redno 30 odstotkov.
Stabilnost dinarja je odvisna tudi od plačilne bilance. Naša plačilna bilanca je b':la do Hoovrovega moratorija, ki mrm je odvzel reparacijske dajatve, uravnotežena in je bil s te strani dinar docela zavarovan. Z izgubo reparacijskih dohodkov je naša plačilna bilanca občutno prizadeta. Zaradi tega so naše devizne rezerve vedno bolj slabe in je izvrševanje inozemskih plačil vedno težavnejše Ker tudi naš izvoz nI presegel uvoza, je postala naša plač'lna bilanca začasno pasivna, tako da so se pri nas pojavile težkoče transfera v tujih valutah. V zvezi s tem jc prišlo do kolcb.nja kurza dinarja najprej v inozemstvu, a pozneje tudi v državi.
K tej izipremembi kurza dinarja so doprinesli tudi gotovi valutno tehnični momenti. Da bi se omogočil in forsiral izvuz kmečkih pridelkov, je vlada pristala na razne olajšave izvoznikom, stavljajoč na ta način na prvo mesto interese našega go-spodarsfva in naše trgovinske politike. Te olajšave pa so imele kot praktičen rezuliaf v monetarnem pogledu to, da so se na inozemskem trgu pojavile večje količine 1n-kozvanih »s\x»bodnih<t dinerie\\ tako du je bila ponudba večja od zahteve. Zaradi lega je moral iti kurz dinarja navzdol.
Vlada je takoj podvzela potrebne energične mere in je prepričana, da bodo. ti ukrepi dovedli do pozitivnega rezultata, to je -do popravila kurza dinarja v inozemstvu. Vse te težkoče so ie prehodnega značaja; naš dinar ni v nikakj nevarnosti.
Vozni listki in »Putnik«
Beograd, 13. decembra AA. Glede na vesti, da morajo uradniki, ki potujejo v inozemstvo, kupiti vozne listke za odhod in povratek pri »Putniku«, se ugotavlja, da je bilo to objavljeno brez vednosti finančnega ministrstva. Finančni min ster je s svojim sklepom dne 19. novembra prosil vse resorne ministre, naj naroče svojim podrejenim organom, da si državni nameščenci, ki potujejo v inozemstvo, kupijo vozne listke v državi, ne samo za odhod, temveč tudi za povratek, da ne bi nosili v inozemstvo denarja, ki tako lahko ostane doma. Tendenca tega ukrepa je bHa torej izključno ta, da se prepreči neposredno izvažanje našega denarja iz d-ža-ve Interesenti si lahko kupijD vozne listke pri katerikoli agenturi.
Pravno izenačenje
Pozornosti so vredna stremljenja Avstrije in Nemčije za izenačenje zakono* aaje ali vsaj za ustvaritev enotnih podlag za obojestransko pravno stanje. V ooeh državah obstojita kongruentni organizaciji, nemško-avstrijska, odnosno avstrijsko-nemška delovna skupnost (. Arbeitsgemeinschaft).
Pred dnevi sta se sešli obe organizaciji na Dunaju k večdnevni konferenci. Misli, ki so se na konferenci razvijale, dokazujejo, kakšen pomen pripisujejo Nemci in Avstrijci izenačenju pravnega stanja med svojima državama. V izenačenju sodne zakonodaje vidijo najvažnejši del duhovnega in kulturnega »Anschlussa«, ki bo zedinjeval oba nemška naroda, dokler mednarodni odnoša-ji m bodo dopustili dejanske, politične in državnopravne združitve.
Na čelu obeh organizacij stojijo visoke oficielne osebe, bivši ministri in odlični pravniki, predsedniki najvišjih sodišč, državni tajniki, predsedniki advokatskih udruženj itd. itd.
Konkretno so obravnavali na dunajskem zasedanju poravnalno pravo, ki je najbolj aktualno z ozirom na splošni gospodarski položaj, in reformo civilnopravnega postopka, v prvi vrsti pa reformo kazenske zakonodaje. Vsi zakoni se imajo v obeh državah sestaviti, ne le po enakih načelnih principih, marveč tudi po enakih ali vsaj skladnih podrobnih določbah. Delo je zaradi političnih in gospodarskih zapletljajev nekoliko zastalo, toda sedaj smatrata Nemčija in Avstrija za primerno in aktualno, znova smotreno nadaljevati započeto akcijo.
Vsekakor obstoji tendenca, ustvariti pravno enotnost med obema državama že sedaj. Vprašanje političnega priklju-čenja Avstrije k Nemčiji danes res še ni aktualno. Situacije v mednarodni politiki pa se mnogokrat hitro menjavajo in če bi enkrat prišlo do združitve, bo z unifikacijo prava že opravljeno veliko delo.
Zedinjevalna sila enotnega pravnega stanja je zelo V2lika. Pravni odnosa ji posegajo globoko v duhovno, kulturno in gospodarsko življenje posameznikov in narodov. Zakonodajna enakost ustvarja trdno zavest socialne skupnosti.
Potrebo izenačenega prava smo občutili tudi Jugosloveni in jo živo občuti-
Dr. Henrik Steska:
0 delokrogu občin
Poleg ozemlja in prebivalstva je tretji element občine njen delokrog.
Načrt zakona o občinah opisuje najprej delokrog občin vobče in nato pristojnost poedinib občinsk.h organov. Dozdeva se mi, da delokrog ali stvarno področje občil n; zadostno točno, izčrpno in sistematski določeno Ker se smejo občinska sredstva uporabljati edino v namene, ki jih občina zasleduje v izvrševanju svoje kompe-tence. zato bo treba načrt spopolniti. Dalje pa je med posli, ki spadajo v občinski delokrog, razlikovati; glede enih naj se oočmi pusti večja svoboda nego glede drugih .n s tem v zv^zi bi bil tudi nadzo-r nad občiuami različen. Pač brez potrebe se je opustilo razlikovanje med samolast-n;m (lastnim) in prenesenim (.poverjenim) delokrogom.
Samostalni delokrog občin obsega a) pospeševanje javnih na občinsko zajednico se nanašajočih koristi z lastnimi sredstvi, torej občinsko upravno skrbstvo; b) uprava občinske imovine 'Ln prijavljanje občinskih davščin in drugih občinskih dohodkov; c) posli, ki se nanašajo ua ■ organ.zacijo občine same.
V	prvo vrsto občinskih poslov, namreč k občinskemu skrbstvu, spadajo zlasti:.
1.	Skrstvo glede prometnih razmer v občini: n. pr gradnja in vzdrževanje potov in cest, mostov in prevozov, tlakovanje in razsvetljevanje illic in trgov itd.
2.	Skrbstvo glede javnega zdravja v ob. čin; in vzdrževanja zdravn.ške m babiške službe v občini, z osnovanjem, vzdržava-njem in podpiranjem ambulant in drugih zdravstvenih zavodov, z izboljšanjem higienskih pogojev za odvračanje nalezljivih bo'ezr», s preskrbo zdrave in pitne vode itd..
3 Skrbstvo glede socialnih okolnosti in
sicer podpiranje in oskrbovanje siromakov in hiralcev, skrb za vzgojo siromašne in zanemarjene dece, vzdrževanje ln podpiranje dobrodelnih zavodov jn naprav (sirotišnic, ubožnic, hiralnic), gradnja in podpiranje zgradnje zdravih in cenenih stanovanj, preskrba s cenenimi in zdrav.mi življenjskimi potrebščinami, naprave za gas.lstvo.
4, Skrstvo glede pridobitnih razmer v občini kakor pospeševanje poljedelstva in živinoreje, trgovine in obrta, industrije in prometa s tujci z osnovanjem in podpiranjem pridobitnih zadrug, hranilnic in posojilnic, z uravnavo in zagraditvijo potokov ,n hudournikov, s preskrbo boljših vrst semen, trt. drevja, plemenske živine, gnojil, sirovin, pogonske sile, za napravo šetališč, parkov, itd.
5 Skrbstvo glede narodne prosvete z osnovan iem in podpiranjem šol, z zgradbo šolskih posiopid. z nabavo stvarnih šolskih potrebščin, z osnovanjem knjižnic in čitalnic. gospodarskih in gospodinjskih tečajev. analfabetskih tečajev, b podpiranjem prosvetnih društev ter s prirejanjem pro-svetn b predavanj.
V	samostalni delokrog spada seveda tudi občinsko gospodarstvo. Gori navedeno zelo obsežno občinsko skrbstvo se ne da izve-st. brez večjih finančnih sredstev in druge občinske imovine. Ta vrsta občinskih po-siov obsega pretres in sklepanje o občinskem proračunu in zaključnem računu, sklepanje o občinskih davščinah in even-
mo še danes. Zgodovinski razvoj je povzročil, da je jugoslovenski narod živel razdeljen na več državnih teritorijev in da je zaradi tega vsak teh delov živel v posebnih, dostikrat med seboj neskladnih pravnih razmerah. 2e prva vlada naše zedinjene države je sprejela v svoj program izenačenje zakonov in je ustanovila za to delo posebno ministrstvo. Vsi vemo, da sta strankarska razcepljenost m način političnega boja skozi deset let ovirala uspešno zakonodajno delo. Šestojanuarski državnopravni akt je tudi na tem polju ustvaril prosto pot in omogočil plodonosni začetek unifika-cije zakonov. Uspehi so se pokazali takoj in v kratki dobi je bilo izdanih več zelo važnih zakonov, enotnih za celo državo. Dobili smo predvsem enotni kazenski zakon in kazenski postopek, menični zakon, stečajni zakon, zemljeknjižni zakon, — da ne omenjamo upravne in finančno pravne zakonodaje. Imamo že enotni civilnopravni postopek in ekse-kucijski red, ki imata v doglednem času stopiti v veljavo in izvrševanje.
Da se do danes še ni moglo opraviti vse delo in da se ni moglo nadoknaditi vsega, kar se je v dolgih letih od prevrata sem zamudilo, je več kakor razumljivo. Upoštevati je tudi ovire in težave, ki so nastale legislativnemu prizadevanju po svetovni gospodarski krizi. Treba je skrbeti v prvi vrsti za najnujnejše, da se uredijo in zaščitijo življenjski gospodarski interesi skupnosti in posameznika. S tem pa ni rečeno, da je odstavljena unifikacija zakonov z dnevnega reda. Uverjeni smo, da bo vlada v smislu svojega temeljnega programa v dosedanji smeri nadaljevala in da bomo v doglednem času dobili končno tudi enotno ureditev civilnega in trgovskega prava.
Kajti ponavljamo: pravna enotnost je ena najtrdnejših in najzanesljivejših opor državnega in nacionalnega edinstva. Pravna enotnost je eden glavnih socialnih temeljev edinstvene države, garancija solidarnosti posameznikov in skupin, vez, ki spaja državljane v vseh njihovih, tudi najintimnejših interesih.
Delo na pravni enotnosti je zato emi-nentnega političnega in nacionalnega pomena in ga tudi v dobi hudih dnevnih skrbi ne smemo izgubiti z vida.
tualni občinski tlaki za pokritje občinskih potreb, najetje posojil, nakup, prodaja, dajanje v zakup Ln obremenitev občinske imovine, osnovanje dobičkanosnih podjetij in udeležba pri pridobitnih podjetjih.
K tretji vrsti občinskih poslov samostal-nega delokroga prištevamo posle, ki se nanašajo na organizacijo občine, kakor na volitve občinskih organov (občinskega odbora, občinske uprave in predsednika občine), na postavljanje občinskih name-ščenaev, na podelitev občinskega članstva in podobno.
Prenešeni delokrog občin obsega one posle s katerimi bi se po duhu veljavnega pravnega sistema morala bavi-ti državna uprava sama, a ki jih zbog ne-dostajanja primernih državnih oblastev in funkcionarjev država poveri v izvrševanje občinam. To velja v prvi vrsti za avtoritativne posle, ki se neposredno nanašajo zgolj na občino, a ki utegnejo vplivati na •red in mir vobče. Umljivo je, da si mora glede teh poslov država pridržati strogi nadzor nad občino. Občine so glede prenesenega delokroga vezane na navodila, ki jih dobe od državnega nadzor nega oblastva; v teh predmetih bo nadzorno oblastvo reševalo pritožbe vsekakor ne zgolj z vidika zakonitosti občinske odločbe,' nego tudi s stališča primernosti.
Najvažnejši posel prenesenega področja je po našem sedanjem pojmovanju krajevno redarstvo ali lokalna policija, v kolikor za nekatere grane krajevne policije ni kakšnih posebnih državnih organov (policijske uprave, predstojništva mestne policije, policijski komlsarijati). V krog krajevne policije spadajo razne avtoritativne odredbe, ki naj preprečijo, da se red v občini krši. Ne morda pozitivno kakor pri občinskem skrbstvu s podelitvijo razKčnih materialnih pripomočkov in raznimi ol1 čekorlstnimi napravami, nudečimi materialne in idealne dobrine, marveč negativno s preventivnim ali represivnim odvračanjem takega zadržanja ljudi, ki ogroža razvoj in procvit otiče blaginje in dobri red v občini, a še ni takega značaja, da bi kar obča upravna oblastva ali kaze*nska solišča morala vmes poseči. Krajevno policijo vrši občina s policijskimi odredbami, kakršne so opazovanje, abstraktne in konkretne zapovedi (nalogi) in prepoved'; (za-brane) izjemne policijske dopustitve, policijske kazni in neposredna upravna pri-nuda. Vse te avtoritativne odredbe naj ščitijo varnost oseb in njih imovino ter red jn mir.
Poedine vrste krajevne policije bi morale biti točneje in pregledne,j-e navedene. So to:
1. zaščita varnosti oseb, njih imovine in javne morale v občini, zlasti z nadzorom nad tujci, nad sumljivimi osebami in berači. s popisanjem strank, delavcev in slu-žinčadi, z nadzorom nad gostilniškimi podjetji in javnimi zabavami;
2 zaščita varnosti premeta na javnih komunikacijah in vobče pri javnih napravah;
3.	zaščita zdravja ljudi z nadzorom nad trgovanjem z živili, živino in drugimi življenjskimi potrebščinami, z odvračanjem nalezljivih bolezni;
4.	čuvanje nad mero in vago;
5.	nadzor nad gradnjami po gradbenih predpisi/h in zaščita od požara in drugih elementirnih nezgod;
S. čuvanje nad redom na polju, paši Ln hlevu in odvračanje živinskih kug.
Poleg zelo obsežnih poslov krajevne policije pa je z zakoni ali zakonitimi uredbami poverjeno občiu; sodelovanje tudi v drug'h granah državne uprave, (n. pr. pri vojaški upravi, pri državni finančni upravi), vendar podrobnosti o tem niso več predmet zakona v občinah, marveč urejajo to sodelovanje dotični specialni predpisi.
Pri izvrševanju samostalnega delokroga se občina, v kolikor gre za skrbstvene posle, le v manjši meri poslužuje avtoritativnih odredb, dučian pri občinskem gospodarstvu, pri organiziranju občine in pri krajevni policiji in ostalih prenešenih poslih prevladujejo avtoritativni upravni akti.
Katere avtoritativne odredbe so v poe-dinih granah občinskega delokroga dopust, ne, to določajo deloma zakon o občinah sam, deloma specialni zakoni o poedkiih upravnih stvareh, deloma pa občinske uredbe, ki jih načrt nazivije krajevne uredbe ali statute, deloma druge v zakonu osnovane uredbe. Podrobneje o uredbodaj-ni kakor tudi finančni oblasti občin bom razpravljal v posebnem članku, ker sta ti dve vprašanji posebne važnosti za položaj občine v državi.
Poslanec Drmelj med rudar-
• • rr v»vv • J/	I •
ji v irziscu m Krmelju
Krško, 13. decembra.
Narodni poslanec g. Alojzij Drmeii je posetil preteklo nedeljo dalenjski rudniški revir in imel v Tržišču in Krineliu dva sijajno obiskana shoda, na katerih se ie pokazalo, da vlada tudi med rudarji in okoliškimi kmeti veliko zanimanje za konstruktivno politiko nove vsedržavne str a rake.
Istočasno s shodo-m v Tržišču, ki se ga je udeležilo do 350 zborovalcev, se je vršila tudi redna skupščina nove krajevne organizacije JRKD. To je že dvajseta organizacija vsedržavne stranke v našem srezu. Shod je otvoril v imenu sreskega pododbora v Radečah g. Franiio Černe, nakar ie tajnik pripravljalnega odbora g. Fran Bi-zian pozdravil navzočega domačega poslanca ter ostale strankine funkcionarje.
Poslanec g. Drmelii se je bavil v svoiem govoru v glavnem z gospodarskimi vprašanji, ki tarejo naše kmetsko ljudstvo. Obravnaval je zlasti vprašanje izvoza živine in vina ter poudarjal veliki pomen odprave vinske trošarine za novi razmah našega vinogradništva. Vinska kupčija letos odlično napreduje in je že skoraj vse novo vino prodano. G. poslanec je naglasa! nato potrebo skrčenja občinskih proračunov in pojasnil končno še načela, ki so vodila vlado pri sestavi novega državnega proračuna.
Zastopnik strankinega banovinskega odbora g. Vlad. Kravos, se je bavH predvsem z delavskimi vprašanji, predsednik sreskega pododbora g. Černe ie razložil razna organizacijska vprašanja v zvezi s snovanjem krajevne organizacije, zastopnik sreskega odbora, novinar g. Oton Ambrož pa je pojasnil osnovne ideje nove državne politike, ustanovljene s kraljevim manifestom in septembrsko ustavo ter razložil pota in cilje našega novega političnega življenja.
Soglasno je bil zatem izvoljen sledeči odbor najmlajše krajevne organizacije JRKD v krškem srezu: predsednik Karel Okoren (Tržišče), podpredsednik Jože Janežič (Slkrovnik). tajnik Fran Bizjan (Tržišče), blagajnik Ciril Flaijs (Dol); odborniki: Joško Prijatelj (Tržišče), župan Franc Kobal, Ivan Polianec (Polje), AlojziJ Udovč in Anton Debeliak (oba Malkovec), Franc Pire (Kapljava«); nadzorni odbor: Nace Štamcar in Franc Umek (oba Mladetiče), Jože Jerman (Pijavice).
Drugi shod se je vršil v nabito polni sokolski dvorani v Krmeliu, kjer se ie zbralo nad 400 zborovalcev. Shodu je predsedoval sreski odbornik JRKD g. Anton Zupančič.
Narodni poslanec g. Drmelj se je bavil z načrtom novega zakona o zaščiti kmetov in ureditvi kreditnih odnošajev, kakor ga je sprejel skupščinski odbor. Naglašal je posebno zasluge slovenskih poslancev, da je 'prišlo do nove stilizacije vladnega načrta, ki se vsaj delno krije z njihovimi predllogi. Končno je govoril še o vprašanju prevozmic za krmo m koruzo.
G. Vlad. Kravos ie naglašal potrebo sanacije bratovskih skladni c ter zavarovanja za starost in za slučaj breziposelnosti. — G. Oton Ambrož je razložil najprej vzroke sedanje spiošne gospodarske krize in se bavi! nato z zakonskimi načrti, ki so prišli pred skupščino, posebno z načrti novel k 'volilnemu in društvenemu zakonu. Predsednik krai. organizacije v Št. Janžu, g. Ivan Majcen ie razpravljali o prehranjevalni akciji, g. Čeme pa o potrebi složnega delovanja v interesu vseh.
Na predlog g. Vinka Berceta je bila končno g. poslanou Drmelju soglasno izrečena zaupnica za njegovo dosedanje delovanje, na konferenci glavnega strokovnega tajnika g. Kravosa z zastopniki rudarjev pa je bilo sklenjeno, da se za krmeljske rudarje osnuje podružnica Narodne strokovne zveze.
Krvavi nemiri na Španskem
LOndon, 13. decembra g. Včeraj je pri. šlo v Muli na španskem do krvavih spopadov med radikalnimi kmeti in policijo, v katerih so bili trije demonstranti ubiti, Številni drugi pa več ali manj hudo ranjeni. Tudi v Salamanci je prišlo do nemirov. Množica brezposelnih je napadla sedež delavske organizacije. V spopadu s policijo je bil en demonstrant ubit, številni drugi pa ranjeni.
Kraljeva krsna slava
Beograd, 13. decembra AA. Danes je Nj. Vel. kralj v krogu kraljevske rodbine proslavil svojo krstno siavo. Ob 11. dopoldne se je izvršil obred rezanja slavskega koiača v prisotnosti Nj. Vel. kralja in kraljica, Nj. kr. Vis. prestolonaslednika Petra, kraljeviča Tomislava in kraljeviča Andreja, kneza Pavla m kneginje Olge, kneza Aleksandra in kneza Nikole (otrok kneza Pavla), princese Elizabete Grške in dvornih odličnikov. Cerkvene obrede je opravil dvorni protojerej Mihajlo Popovič ob asistenci dijakona Lond na. Lomljenje kolača so izvršili Nj. Vel. kralj, Nj. kr. Vis. prestolonaslednik Peter, dvorni prota in redov kraljeve garde Obran Pantelič.
Borba za novo kolektivno pogodbo na Jesenicah
Jesenice, 12. decembra.
Kakor je znano, je delavstvo Kranjske industrijske družbe na Jesenicah pred dobrim mesecem odpovedalo kolektivno pogodbo, sklenjeno spomladi med podjetjem in predstavniki delavstva. Podjetje te odpovedi kolektivne pogodbe ni vzelo na znanje. marveč je zahtevalo, da se skliče v smislu pogodbe razsodišče, ki naj sklepa o tem, ali so za odpoved pogodbe podani dovolj tehtni razlogi.
Razsodišče se je res sestalo. Tvorijo ga za Delavsko zbornico g. Ivan Kopač, za Zbornico za TOI njen konzulent g. Franjo Žagar iz Ljubljane, kot predsednik g. dr. Ivan Vidmar, sreski načelnik v Radovljici. ( Razsodišče se je doslej sestalo že trikrat: | 7. L m. v Ljubljani, 8. t. m. na mestnem f županstvu na Jesenicah in 9. t m. zopet na ( Jest-nicah. Pri zadnji seji so bili prisotni tudi trije zastopniki delavstva, med njimi glavni zaupnik delavstva KID, g. Fran Mo-horič
S sedanjo kolektivno pogodbo je delavstvo izgubilo večino praznikov, odpravljene so bile skoro vse nadure ter znižane plače, deloma prav znatno. Delavstvo je izgubilo tudi kurjavo, ki jo je dobivalo poprej po zelo nizki ceni ter se mu odteguje poleg tega še 4 do 6 odst. mesečne plače, draginja življenjskih potrebščin pa je v zadnjih mesecih narasla. Delavstvo zato nestrpno čaka na sklepe razsodišča, kar je umljivo, saj je od njih odvisno, ali bo možno sestaviti novo kolektivno pogodbo, ki bi odgovarjala delu in današnjim življenjskim potrebam delavstva.
imenovanje preglednikov osnovnih šol
Boograd, 13. decembra, p. Z odlokom ministrstva prosvete so imenovani za preglednike osnovnih šol: Josip Karban za srez Gornji grad, Matej Mikuž za srez Dolnja Lendava, Anton Fink za srez Šmarje pri Jelšah, Fran Venturini za sreza Črnomelj in Metlika, Fran Bernetič za srez Brežice, Rado Grum za Ljubljano-mesto, Fran Drnovšek za srez Liubljana-okolica, vzhodni del, Alojzij Urbančič za srez Ljubljana-oko-lica, zapadni del, Egidij Schiffrer za srez Radovljica, Karel Štravs za srez Logatec. Fran Zagorc za srez Novo mesto in Janko Samec za Maribor - mesto.
Smrt petih drsalcev pod ledom
Stoc^holm, 12. decembra AA. Ker je led ob obali jezer še šibek, je včeraj utonilo 5 drsalcev, 6 drsalcev pa so komaj z ve. liko težavo rešili.
Iz srednješolske službe
Beograd, 13. decembra, p. Na predlog
prosvetnega ministra je NS. Vel. kraij podpisal večji ukaz o napredovanju m upokojitvah srednješolskih profesorjev. Med drugimi je upokojen načelnik srednješolskega oddelka v prosvetnem ministrstvu, Kosta Sretenovič.
Napredovali so v višjo skupino: upravnik liceaine knjižnice v Ljubljani dr. Janko Slebinger ter knjižničar dr. Joža Glonar: nadalje profesorji: Evgen Vavken in Mirko Seunig na realni gimnaziji v Mariboru, Riidoif Perhavec na učiteljišču v Mariboru, Ivan Favai na klasični gimnaziji v Mariboru, Mafko Rauter na realni gimnaziji v Murski Soboti, Janez Bogovič na klasični gimnaziji v Mariboru, dr. Maks Robič na učiteljišču v Mariboru, Ervin Ropaš na učiteljišču v Mariboru, Ernest Nemanič na •učiteljišču v Mariboru, Adolf Grobling na učiteljišču v Ljubljani, Fran Stiplovšek na realni gimnaziji v Ptuju, Hubert Marjano-\ič tajnik učiteljišča v Ljubljani, Simon Ga-•tina na učiteljišču v Mariboru. Albert Žabic ar na I. realni gimnaziji- v Ljubljani. Josip Jersa na učiteljišču v Ljubljani, Peter Cestnik na realni gimnaziji v Mariboru, Fran Ravnihar na učiteljišču v Mariboru, Josip Kozak na učiteljišču v Liub'jani. Vla-dis'av Rastja na realni gimnaziji v Mariboru.
Hod grobovi
včeraj je v ljubljanski bolnici umrl upokojeni deželni tajnik g. Henrik Pfeifer v 68. lotu starosti. Pokojnika je poznala vsa Ljubliana. ziasiti dobro pa starejši Liub= Ijaočani. Henrik Pfeifer js bil posebno cenjen v šahovskih krogih, kjer je veljal za izvrstnega šalv.sta in poznavaj ca šahovske literature. Znan je bii tudi kot izboreai stenograf, kot tak se je udejstvoval zlasti v bivšem deželnem zboru kranjskem in pozneje po prevratu nekaj časa tudi v bivšem pokrajinskem poročevalskem uradu. Zadnje ča»e je po malem bolehal. Pred 14 dnevi je šel iskat zdravja v splošno bolnico. Skleroza, ki ga je mučila, je že močno napredovala in je včeraj ob 9. dopoldne podlegel, zadet od možganski kapi. Pogreb bo jutri ob 16. izpred bolniške mrtvašnice k Sv. Križu. — V ljubljanski bolnici je nadalje umrla gospa Ivana Tramšek. upokojena učiteljica, vdova šolskega upravitelja in posestnica na Vidmu ob Savi. Truplo včeraj prepeljali v domači kraj. kjer se bo vršil pogreb jutri ob pol 16. — Na Golniku je po daljšem bolehanju umrla gosna Marica Bajtova, soproga geometra v Krškem, knteremu zapušča hčerko edinko. Pokojni* oo bodo prepeljali jutri ob 15. v Ljubljano in io pri Sv. Križu položili k večnemu počitku. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreio sožaije!
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved za dane«: Oblačno, megleno, ponekod vedro. — Situacija včerajšnjega dne: Anticiklon se je v zadnjih 24. urah razširil, še nad južni del kontinenta. Barometrske depresije prevladujejo nad jugezapadno in severovzhodno Evropo. Pri nas jih ni. Pritisk je v naši državi narasel za 1 do 3.5 stopinj, bolj v Printerju nego na vzhodi;. Temperature pa So padle za 1 do 5 stopinj.
Dunajska vremenska napoved za sredo: Večinoma oblačne.

Vsem, ki ste jo poznali, javljam v neizmerni bolesti pretresujočo vest, da je danes po dolgem in muke polnem trpljenju poklical Vsemogočni k sebi v vse lepše življenje preblago mi ženo, prezlato mamico, iskreno ljubljeno hčerko in sestro, gospo
Zemski ostanki nepozabne, nikdar nadomestljive pokojnice se prepeljejo z Golnika v četrtek, dne 15. decembra 1932 ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu v Ljubljano, kjer se polože k večnemu počitku.
Krško — Brežice — Ljubljana, dne 13. decembra 1932.	15100
Josip Bajt, geometer v Krškem, s hčerkico Pužo in ostalim sorodstvom
/
V imenu vseh sorodnikov naznanjam vsem, ki so jo poznali, spoštovali in ljubili, tužno vest, da je dne 13. decembra 1932 v ljubljanski bolnici v težki, muke polni bolezni preminula naša ljubljena, draga teta, gospa
Čratnšek 3vana roj. Častnik
upokojena učiteljica, vdova šolskega upravitelja in posestnika
previdena s tolažili svete vere.
Truplo predrage tete smo prepeljali v torek, dne 13. t. m. na Videm, kjer se bo vršil pogreb v četrtek, dne 15. decembra 1932 ob pol 16. uri na tamošnje farno pokopališče.
15096	APARNIK GOJKO
Naši kraji in ljudje
25 milijonska armada Rdečega križa
Delegati narodnih društev Rdečega križa iz 50 držav so se v Parizu sestali na XIII. sejo Sveta guvernerjev Lige Rdečega križa. Razprava se je vršila pod predsedstvom Johna Bartona P e n n a, predsednika ameriškega Rdečega k riža. Mednarodni komite Rdečega križa je delegiral na to sejo svojega predsednika Maksa H u b e r j a Opiraje se na soglasnost v naziranjih m stremljenju Lige Rdečega križa in mednarodnega komiteja Rdečega križa sta gg Penn in Hu-ber poudarila plemenitost smotra, ki združuje 25 milijonov mož. žena in mladine vseh plemen in narodnosti brez razlike vere in strank v enotni svetovni organizaciji.
Guvernerski svet je sprejel z zadovoljstvom na znanje, da smatra tajništvo Društva narodov, odkar je pristopila tudi Perzija, da so izpolnjeni pogoji za organizo-vanje Mednarodne unije za pomoč po konvenciji z dne 12. julija 1927. Glavni sekretar Lige. Ernest S w i f t. je predložil kot delovni program za prihodnja leta: pospeševanje hgiene na kmetih, ureditev sani-tetskega zrakopiov-tva. izpopolnitev službe bolničark in zaščitnih sester ter delo v Podmladku Rdečega križa.
Regionalne konference Lige Rdečega kr1-ža bodo leta 1933 \ R.o de Janeiru. obenem JII. v.seameri.ška konferenca Rdečega križa, v Pragi pa bo 12. in 13. aprila prihodnjega leta konferenca društva Rdečega križa centralne in vzhodne Evrope: XIV. sestanek guvernerjev Lige bo istočasno s konferenco Rdečega križa v Tokiu leta 19.34.
Svet guvernerjev je izrazil svoje simpatije do Podmladka Rdečega križa, katerega delovanje naj budi v šolski mladini zavest, da je treba služiti bližnjemu. Sprejeta je bila resolucija, naj narodna dništva Rdečega križa ojačijo medsebojno sodelovanje in naj v sedanji dobi težke občne krize povolj-ro vplivajo na zbližanje in harmonijo med ljudmi in narod'
Za poslovno dobo 1932 do 1936 je zooet izvoljena dosedanja uprava, kater' na"e1uje ikot predsednik John Bar ton Penn (USA), podpredsednik je markiz de Lilier (Francija). Rdeči križ kraljevine Jugoslavije je na tem sestanku zastopal njegov glavni tajnik g. M a r i n k o v i č.
Priznanje kmetovalcem v kranjskem srezu
Kranj, 13. decembra.
Odlikovanje kmetijskih strokovnjakov !:ranj-kega sreza zaradi uspehov na nedavni kmetijski razstavi v Kranju se je izvršilo v fponedeliek na kar najslavnejši način. Odlikovanih 68 veščakov je nagovoril g. sreski načelnik dr. Fran Ogrin. ki je že med vso razstavno dobo in ob njenih pripravah jasno dokazal, da ume voditi uradno poslovanje v onem pravcu. ki preveva vso našo državno upravo. Njegovo delovanje, njegovi spi:,' in odlikovanja sam2 so najjasnejši dokaz, da je privede! kmetijski stan v kolovoz. ki ga tira k najuspešnejšemu izhodi-
Zvočni kino Ideal
Danes nepreklicno zadnjikrat
Najboljša ameriška pevka prekrasna
Jeanette Mac Donald
v filmu čarobnega petja, razkošja in ljubezni
.aročenka na loteriji
Premiera! Predstave ob 4., 7. in 9. zvečer.
šcu iz gospodarskih težav, k izboljšanju obratovanja, k prosveti, samozavesti in zadružništvu Njegove tople besede so se odražale v govorih in zahvalah zbranih odli-kovancev v tako intimni obliki, da se je razvila kar najživahnejša gospodarska anketa. iz katere se je samoobsebi razvil točen program nadaljnjemu delovanju.
V	imenu predsedstva razstavnega odbora je govoril g. župnik Piber iz Šenčurja, ki je znal kot preizkušen gospodarski ve-ščak navdihniti veselje do dela celo onim, ki so z nezaupanjem opazovali priprave. Kratko je posnel vrline vseh pododdelkov, poudarjajoč, da velja glavno zaslugo na uspehih pripisati le kmetu samemu, ki je popolnoma nepripravljen dokazal, da je uspeh njegovega dela plod njegove gospodarske inteligence. Sreski kmetijski referent g. Suštič je pojasnil smernice ocenjevalnega odbora V imenu učiteljstva je govoril društveni predsednik g. Josip Lapajne iz Cerkelj, ki je označil hibe našega gospodarstva m priporočal skupno delo šole in kmetijskih veščakov, da s pomočjo znanstvenih preizkusov dosežemo večjo rentabilnost in da pripravimo našim produktom dostopno pot na gospodarski trg. Zastopnik okrajne gospodarske zadruge je pojasnil, kaj in kakšne produkte želi in zahteva trgovina. G. Novak iz Nakla se je toplo zavzel za težnje mlekarskih producentov in priporočal g. sreskemu načelniku, naj vsikdar upošteva želje zadružništva, ki se bo moglo le tedaj povoljno razviti, če ga ne bodo ogražale težnje zasebnikov. Ko se je še g. Fran Novak iz Mavčič toplo zahvalil za diplome, je g. sreski načelnik zaključil živahno razpravo z zagotovilom, da bo z vsemi silami podpiral naše vrlo zadružništvo.
Pri zapeki, motnjah pri prebavi, go-
rečici v želodcu, krvnih navalih, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na tešče kozarec »Franz Josefove« gren-čice. Po izkušnjah, nabranih na klinikah za notranje bolezni, je »Franz Josefova voda« izvanredno dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčiea se dobi v vseh lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah._
V	mestu ob severni meji
Slovenjgradec, 13. decembra.
Tudi pri nas se je ustanovil odbor za pomoč brezposelnim. Zadevni sestanek je sklical mestni župan g. dr. Bratkovič in so se razgovora udeležili pred vsem zastopniki dobrodelnih društev. Izvolil se je odbor, v katerem so za mestno občino občinski svetovalec g. Lovro Vavpot, za žensko podružnico CMD ga. Puppisova, za Kolo jugoslovenskih sester ga. Eiletzova, za delavstvo vodja ekspoziture OUZD g. Ravtar, za industrijo pa tovarnar usnja g. Pototsch-nigg. Čim se bo pokazala potreba, bo odbor takoj stopil v akcijo.
Neprijetno nas je tudi zadela odpoved koncerta koroških pevcev, ki bi se moral vršiti v torek 13. t. m. v Sokolskem domu. Pripravljalni odbor je pod predsedstvom koroškega rojaka g. dr. Piceja poskrbel za vse potrebno, da bi se pevci čim prisrčneje sprejeli in da bi koncert imel čim lepši uspeh V primeru, da se bo koncert vršil kdaj pozneje, se bo občinstvo pravočasno obvestilo.
V	Bačko Palanko je bil premeščen strokovni učitelj meščanske šole g. Alfred Kos, ki je svoje novo službeno mesto že nastopil. G. Kosti, ki je bil marljiv društven delavec. želimo na novem mestu vso srečo. Na njegovo mesto v Slovenjgradec je prišel učitelj g. Karel Prah.
Učenci osnovne šole vprizore v nedeljo 18. t. m. ob 16. otroško igro »Jurček«, ki jo je sipisal Pavel Golia. Glede na to. da je čisti dobiček namenjen za božičnico revni deci, je pričakovati, da bo občinstvo do zadnjega kotička napolnilo prostorno sokolsko dvorano. Kolo jugoslovenskih sester pa je vprizorilo v lastni režiji film »Dve srci v tričetrtinskem taktu«. Cisti dobiček je istotako namenjen ubogim otrokom, kar je občinstvo upoštevalo in do zadnjega kotička napolnilo dvorano. Ko!o. ki se pod predsedstvom ge.Eiletzove najlepše razvija in skrbi za siromašno deco, je lahko z usipehom zadovoljno.
Rojstni dan Nj. Vel. kralja proslavi krajevni odbor Rdečega križa z vprizoritvijo največjega jugoslovenskega patriotičnega
filma »Živel kralj«. Film se bo predvajal v soboto in nedeljo in ga najtopleje priporočamo.	-
S polenom ga je pobil
Kamnik, 13. decembra.
Jakob Klemene, delavec na lesnem skladišču pri Lenassiju v Kamniku, se je nedavno vračal zvečer proti svojemu domu v Olševek. Prej je malce pogledal v kozarec, zato je bil prav dobre volje. Ko je šel po vozni poti skozi Nevlje, je padel v apnenico tik ob poti. ker ni bila pokrita. Klemene se je hudoval nad lastnikom in mu zaklical, naj jamo pokrije, da ne bo ogrožala nevarnosti popotnih ljudi. Iz hiše je med tem pritekel neki dvajsetletnik s polenom v roki in ž njim udaril Klemenca po desni rami in po tilniku ter ga pobil po tleh, da je obležal nezavesten. Klemene je bil oprtan s trežkim nahrbtnikom jabolk. Ko so ga spravili pokonci, je tožil, da ga boli vrat, vendar je še prihodnji dan šel na delo. Ker pa bolečine le niso hotele ponehati m Klemene skoro ni mogel premakniti glave, je še! k zdravniku, ki ga je poslal v bolnico. Ugotovili so, da ima pod kožo .na udarjenem mestu kepo strjene krvi in najbrž nalomljen tilnik. V bolnici so takoj videli, da je poškodba smrtna in Klemene je res po par dneh umrl. Pokopali so ga danes v Ljubljani. Bil je priden delavec in oženjen.
Mladenič, ki je tako brezsrčno napadel ubogega delavca in mlatil po njem s polenom, je prihodnji dan javil orožniški postaji v Kamniku, da je ponoči nekdo razgrajal okrog hiše in da ga je on malo nabil. Napadalca so aretirali.
Trije, ki so radi dobro živeli
Ljubljana, 13. decembra.
V neki baraki na Grudnovem nabrežju je vladalo že dalje časa prav zanimivo življenje. Čez dan je bila videti baraka mirna in so se podili okrog nje samo otroci, zvečer pa so stanovalci barake dobivali razne obiske, tako moške kakor tudi ženske. Zlasti veselo je bilo, kadar so bili stanovalci in pa posetniki pošteno založeni z raznimi dobrotami. Največkrat so se zadrževali v tej baraki delavec Emil Omerza. 24-letni bivši knjigovez Emil Bišof in 30-letni brivec Si-lvij Škrbec, ki so vsi nrišli v naše kraje že pred leti izza meje. Primerilo se je, da je zavladalo v baraki tudi puščobno življenje in so ti trije ptički zamišljeno podpirali glave, tuhtajoč, kako bi se dalo trenutnemu stanju odipomoči. Nedavno so po takem premišljevanju izginili v poznih urah v noč m se vračali šele zgodaj zjutraj ali pa tudi šele naslednjo noč.
Pred nekaj dnevi je bil na Ambrožovem trgu ustavljen Emil Omerza. ki je nosil v
Danes zadnffkrat
čarobna opereta ljubezni in prekrasnega petja
riderida
Franc Lehar
V glavnih vlogah
Mady Christians • H. Bollmann
PAUL. HORBIGER, ELSE EL-
STER, OTTO VVALLBURG #
Predstave ob 4., %8. in li 10. uro
Elitni kino Matica
Telefon 2124	Telefon 2124
Jedilni pribor...
čisti bleščeče čistilka Vim!
Seda se Vam pri čiščenju jedilnega pribora ni treba več toliko truditi. Potrebno je samo: vlažna krpa in malo VIM-a . . . nekoliko gibov rok in iz-c nilaje nesnaga z nožev, vilic in žlic. VIM čisti tako hitro, ker vsebuje milo. Zato ne pušča za seboj nobenega sledu in prask!
CISTILKA VIM CISTI V
košari celo zalogo klobas, svinjskega mesa in drugih dobrot. Omerza je sicer skušal s-tražniku pobegniti, a ni šlo. Na policiji je priznal, da se je klatil po Štepanji vasi in po Bizoviku, kjer je v družbi dveh tovarišev vlomil v klet posestnika Frkova. Tamkaj so bili par dni preje klali, nu, pa so prišli po koline tudi Omerza in njegova pajdaša. Omerza sprva ni hotel izdati imen tovarišev, naposled pa je le navedel Bišota in Škerbca ter tudi povedal, kje se navadno skrivata. Res ju je policija davi izsledila v baraki na Grudnovem nabrežju. Pri zaslišanju triperesne deteljice je bila razkrita poleg številnih manjših tudi večja tatvina, ki so jo izvršili v podstrešju pri Khamu na Miklošičevi cesti. Odnesli so tam tri kovčege z razno obleko in drugimi predmeti v vrednosti več tisoč dinarjev. Triperesno deteljico še vedno zaslišujejo
Drzna sleparka na delu
Litija, 13. decembra.
Na Berinjeku se je letošnje pomladi primerila družinska tragedija, ki je čitateljean gotovo še v dobrem spominu. Pri Sevšiko-vih 60 živeli v skupnem gospodinjstvu oče in mati ter hčerka z možem, s katerim se je pred letom poročila. Mlada dva 6e nista razumela, ker je bul mož boleh en. Neke nedelje. ko sta bila mlada sr.ma doma, je bolnika napadel kašelj Žena mu je ponu= dila požirek zdravila. Čuden okus je imela sumljiva pijača, zato se je je mož branil. Žena pa je zatrjevala, da ga bo šilce pijače rešilo vseh težav in bolečin. In res, mož ie kmalu potem v hudih bolečinah izdihnil, mlado vdovo pa so zaprli in se še zdaj nahaja v ljubljanskih sodnih zaporih. Starše je ta dogodek popolnoma akrušil in si je oče nekaj dni po aretaciji hčerke vzel življenje. Stara Sevšca zdaij sama doma ob-' jdkuje kruto usodo, ki je tako neusmiljeno razdrla tiho življenje na samotnem naselju Berinjeku. Oni dan je starica pri peči prebirala rožni venec, ko se je v njeni hiši na lepem pojavila neznana gospodična in ji začela takole govoriti:
— Veste, sem iz LjuMJane. p:«arniš<ka uradnica advokata dr. Knafliča, ki zagovarja vašo Ivanko. Ivartka želi v preiskovalnem zaporu domačem« kruha in nek^j priboljška, na bi jej ga kar mi nesli. Pa če :.nate kaj šipeha, da ga bo na kruh mazala.
ker je že čisto slaba in nuca bolijš' košto. Razen tega bo zdaj kmalu stopila pred sodnike '.n potrebuje obutev boljšo obleko. Pa mi nuca.no za šitempe^ne, to boste tu« di plačali...
Mati Ivanke Sevškove še ni nikdar v svojem življenju imela posla -ne 6 sodi v'cm. ne z odvet.n ki. branite!ja svoje hčere š<» ni poznala vedela ni, kako odvetnike pisarne po&ltijejo in da .-»e pošiljajo svojih ur»d-nic po deželi, vede'a pa tudi ni, da v taksnih kazenskih zadevah ni »šCemipl jev«. Argumentom neznanke je verjela, zlasti ker je bila neznanka precej šikene mestne zunanjosti, črio'asa dobro raščema, g klobučkom in celo šminkana Starica je prfve-j?ni sileparki (ki se je pr-peljala iz Litije na Dole z vozom!) izročila na račun sr.ro:'!:ov 300 Din ter za Ivaiko cekar z domačim kruhom, suhe hruške in ja>bo'£<a. da bo imela priboljšek v zaporu in da bo stop.la prod sodnike lepo oblečena, še ceio boljšo obieko, pprilo. nogavice, či/me in ceio — fovš kito. Le ž'da na ruta je ostala doma. ker v sodini dvorani itak ii potrebna.
Sleparfko iščejo orožniki in njen Ijuib^jan^ ski »šef«, ki se umevno rudi zanima za svojo doslej neznano »uradnico« Najbrže je sleparka neka večkrat kaznovana žemšfina. ki je do nedavnega bila zaorta in je v zaporu izveaela z« primer SeviTccve na Dolah in za ime njenega branitelja. Navedeni primer naj bo znova našim dežebnom v resno svarilo, da ne nasedajo prevejanim slc-parkam in sleparjem, četudi so mestno našemljeni in čeprav znaio govoriti kakor pravcati «strgani dohtarji«.
• '. >,i - • ■•/•. •••,.-• -."i,
Slavni ruski filmski umetnik
IVAN MOŽUKIN
v prvem govorečem velefilinu
SERŽSKT
PRIDE! PRIDE! PRIDE!
KULTURNI PREGLED
Božični oratorij „S!oge"
Ljubljana, 13. decembra.
Malo je tako podjetnih in agilnih glasbenih društev kot ie železničarska »Sloga«: vzdržuje lasten orkester, lastno glasbeno šolo in prireja koncerte velikega formata. Letos je nastopilo prvič včeraj v veliki dvorani hotela »Union«. Izvaiala je ogromni Bachov božični oratorij za soliste, zbor in orkester. Jedro nastopajočega korpusa je tvoril društveni mešan zbor. ki je jako krepak po številu, pa tudi izdaten po glasovnem materialu. Verno se mu pridružuje društveni orkester, ki je sicer še nepopoln, pa vendar že na dokai visoki stopnji izvež-banosti. Pri tem nastopu so sodelovali nekateri godbeniki iz onere in konservatori-ja. predvsem v godalih.
Dirigent in pevovodja Herbert Svetel si je nadel jako težko nalogo, oživotvoriti po razsežnosti in vsebini enako mogočno vele-delr, mojstra J S Bacha, ki ga izvajajo običajno ob tem času. Zal da pri nas ne razpolagamo z vsemi potrebnimi instrumenti in virtuozi. ki bi bili izredno težkim solističnim orkestralnim partijam docela kos. saj v Nemčiji konstruirajo posebne instrumente ter imaio specialno izvežbane moči za izvajanje Bachovih del Zato je pač ponekod nastala občutna diskrepanca meti voljo in zmožnostjo, vendar je v splošnem treba poudariti, da je bilo izvajanje gladko in zvočno Neverjetna je vztrajnost in energija. s katero Sq se »Slogaši« lotili težavnega d^la 'n ga tudi izpeljali. Koliko truda, požrtvovalnosti in resnega dela leži v iz-vanianiu tako orjaškega dela! Hvalevredno je tudi. da si »Sloga« stavlja za cilj. seznanjati našo publiko z velikimi deli 9vetovne literature, ki jih pri nas le redko čujemo. Pa »Sloga« ima svoio mnogoštevilno publiko. ki ie tudi to prireditev napolnila do kraja ter sledila izvajanju — ki se je zara-
di ogromnih dimenzij dela zategnilo pozno v noč — z napetim zanimanjem in mnogokrat prekinjajočini odobravanjem.
Solisti večera so bili soprani9tinja ga. Pavla Lovšetova, ki je vse srebno svojega glasu položila v svoje arije, ki sicer niso bogvekako hvaležne, zato pa zahtevajo tem več študija in popolne tehnike. Altovski solo ie z globokim razumevanjem pela ga. Cirila Škerlj - Medvedova, tenorski je bil poverjen g. Josipu Gostifu, ki je obenem tudi poosebljal evangelista, basovski pa g. Marjanu Rusu. ki ie prav tako položil mnogo občutja v svojo partijo. Odlično se je držal zbor, ki je nastopil v nič manj kot 18 točkah! Ves študij in izvajanje pa bilo seveda koncentrirano v rokah »Sloginega« muzikalnega vodjo g. Herberta Svetela, ki je pokazal znova svoje resno stremljenje in veliko muzikalnost ter željo, povesti svojo četo z vztrajnim študijem in neizprosnim delom na stopnjo velikih koncertnih združenj.
»Sloga«, ki je z organiziranjem komornih in solističnih koncertov že dokazala, kako ji je muzikalno življenje našega mesta pri srcu, je s tem nastopom obenem tudi dokazala. da že razpolaga sama z močmi, ki se lahko lotijo največjih glasbenih del. Moja želja je le, da na začrtani poti vztraja in z energijo dospe do cilja, ki ga je zastavila-
L. M. Š.
Na razstavi „Krhe"
v Ljubljani
Ljubezen med »mladimi« in starimi« je očitno zelo prisiljena Takisto razmerje med umetniki in občinstvom.
»Stari« se vedno bolj zagrenjeni pogrezajo sami vase in se zaklepajo pred sve« tom. Le večni mladenič F Vesel je malo pokuikal v to svetišče, pa jc razočaran ja-drno odipeta.l v svojo zlato robo nazaj v dolenjski Tuskudum.
Ljudjje »po božji podobi ustvarjeni«, kaj vas ni sram, če se pogledate v zrcalo? ... Ljubezen, srce, — obrabljeni, obledeli romantični besedi, sodobnikom v poemeh, uporabni le še za starinski muzej!
Slovenska pokrajina, prezala nevesta, kljiuib tolikim napadalcem večna devica! Kje je že tvoj preljubi, dolgi fant Grohar, najljubši izmed ljubih? Sternen. Jama, Jakopič v tihih kamricah mislijo nate in sramežljivo čuvajo tvoje svete podobe.
In tide, ki se tu-le bahajo 6 svojo razkošno ljubeznijo do tebe?
Nedvomno te. ljubi J. Vavpotič iz dna srca, pa prav zares, vztrajno v vročini in m.razu, v dežju in snegu, zgodaj zijuitraj in pozino na večer — a nikoli mu nisi dovolj lepa za tako postavnega fanta! Zato te oblači v sipremiujasto svilo, te kinča z mav-ričaetimi obeski im ti slada mehka usta s pisanimi bonbonSki! Janez se postavi: pa sem le fant od fare! »Pušeljca« pa le nima.
I Oh, pušeljce je slkoro vse odnesel že zdavnaj M. Gaspari.
Ljubi te tudi preza!ii Jakac. A — žal — ni ti zvest, preveč je nagnjen k mnogožen-stvu: enako ljuba mu je orna Arabkinja in bakrena Indijanka v civilizirani obleki. S plameneč mi verzii te obžarja, z elegantnimi kretnjami te snubi, a vsega «rca mu nisi dala, — tudii »pušeljca« ne, — že veš, zakaj ne.
In ti, in oni??... O, prihajajo nad tebe našemarjeni kot naduti, dekadentai pariški kavalirčki — z rutnnirnn m posilstvom (Pavilovec) A ne zimorejo te, ne udaš se jim: posilstvo ni ljubezen.
Prihaja pred te rožnati ženin Zupan z večno, monotono ponavljajočo se permiico. Ne veruješ mu in dvomiš nad njegovo potenco.
j Temperamentno te napada Klemenčič in te zavzema z naskokom. Udaiaš se mu, ob j čuduješ niegovo vero, a neuitolažena fe br-zo ohlajaš.
*
Odlšel je s svojo diskretno ljubeznijo mladeniški Vesel, ositab so dona tvoji verni, zvesti fantje stari po letih, a mladi po srcu. Javno se šopirijo s svojo ljubeznijo mladci. — a ti, pokrajina — ljubica jim, ne veruješ. Preveč ljubijo le svojo »Ijube-; zen«!...
| In slovenski človek? O Diogen, povej, kje je? Vidim skoro same lepo civilizirano oblečene Ljudi, — a vprašaj jih, če eo res Slovenci? Kiparju Kos*, verjamemo, sli-
karju A. G Kosu pa ne. dasi je sicer velik mojster čopiča bolj dekorativnih tendenc. Tonetu Kralju pa kar lahiko veruje* mo, saj je navihan in prebrisan Ribničan.
Kaj bi še pravil...
Ljubimci so po večini uglajench manir. Grafiki slikajo. sFkarji grafičarijo. Na Sploh prezirana, nižje cenjena grafika z maščevanem prodira ii, podira v slikarstvu, pa naši bo slikar šh tako — močan. Čuvajte se črno-bele roke! Justin na prestolu caruje. car lesorez". Zaun in niegovi tihi. skrivanj vztrajnosti, da bo s svojimi nadaljnjimi temeljito pripravljenimi presenečenji še marsikoga za vidnega in krivičnega protivnika bridko razočaral.
H. Smrekar.
Nova pesniSka zbirka Alojza Gradnika. Kakor izvemo, bo ».Modra ptica« izdala za božič antologijo Gradnikove lirike »Svetle samote«. Ts cvetober iz dosedanjega dela poeta, ki ie poleg Otona Župančiča največji slovenski živeči lirik, bo obsegal tudi večje število še neobjavljenih pesmi. »Svetle samote« izidejo v počast pesnikove nedavne petdesetletnice in bodo opremljene s predgovorom kritika Josipa Vidmarja, ki je antologijo tudi uredil- Zbirka bo razdeljena v sedem ciklov: Eros-tana-tos« (erotične pesmi). »Zadnje straže« (o narodnosti in slovenski zemlji). »Sebi« (osebna »izpoved), »Drevo življenja« (rodbinske pesmi). »V zoreli jeseni« in »Večerna senca« (refeksivne pesmi, sonetni ciklus). Knjigo bodo zaključili izbrani
k prazniku krasno božično dozo s kavo
Darilo, katero vsakega razveseli. Dozo dobite brezplačno!
Ako Vaš trgovec teh doz za darovanje kave Hag ne prodaja, prosim obrnite se na: Kava Hag d. d.. Kaptol 10, Zagreb.
ravocasno opozarjamo
cenjene »Jutrove« inserente, ki se nameravajo, kakor vsako leto, v večji meri poslužiti zadnje nedeljske številke »Jutra« pred božičnimi prazniki v reklamne svrhe,
da bo nedeljska številka „Jutra" izšla že v soboto zjutraf
in to zaradi praznovanja rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I.
V nedeljo list ne bo izšel. Praznično »Jutro« bo zatorej izšlo v soboto zjutraj v povečanem obsegu in v visoki nedeljski nakladi.
DvodrfBvna aktualnost »Jutra« bo našo trgovino kar najuspešnejše predstavila kupujočemu občinstvu. Prosimo samo, da nam gg. trgovci naročila na oglase dostavijo čim prej. Le nujne oglase bomo mogli sprejemati še v petek popoldne in to le do 5. ure.
Na to si dovoljujemo opozoriti še posebej' zunanje naročnike malih oglasov in jih prolfcno, da nam takoj pošljejo svoja naročila.
OGLASNI ODDELEK „JUTRA"
Telefon 34—92 in 33—92.
Domače vesti
♦	Zunanji minister Jeftič zopet v Beogradu. Kakor javljajo Iz Ženeve, je zunanji minister Boško Jeftič t ponedeljek zvečer iz ženeve odpotoval v Beograd, kamor dospe danes zjutraj. Njegov povra-tek je v zvezi s pripravami za izredni sestanek Male antante, ki se bo jutri vršil v Beogradu.
♦	Zdravniki za zboljšanje svojega položaja. Ustanovljeno je bilo te dni Ekonomsko u Iruženjo zdravnikov za Jugoslavijo s sedežem v Zagrebu. Zdravniki so pokre-nii: akcijo za zboljšanje gmotnega položaja, ki je zlasti pri- mladih zdravnikih težak. V upravnem odboru novega društva so zastopani zdravniki Iz Ljubljane Zagreba, Beograda in drugili večjih mest.
in vsa druga oblačila v največji izbiri J. Maček, Ljubljana, Aleksandrova 12
♦	Novi rudarski inženjerji. 12. t. m. so na ljubi j. univerzi diplomirali za inženjerje rudarstva naslednji gg.: černač Ernest iz Ljubljane, Peklar Dolfe z Jesenic, Pire Stane iz Sodražice, Preželj Vinko iz Novega mesta. Čestitamo!
♦	Banovinska pomožna akcija uspeva. Kakor vs kaže bo banovinska pomo-žna ak« oija. ki je b;La zasnovana letos v obliki nekakega prostovoljnega davka s tem, da bodo plačevali delavci za svoje nezaposlene tovariše po 50 par, delodajalci pa po 1 Dn. imela lepe uspehe. Strokovna komisija doslej ni dobila še nobenega negativnega odgovora, nasprotno se med de'avci kaže vsespk ino dobra volja, da bodo po svojih močeh prispevali celo več. kakor je do« loče io za nezaposlene tovariše Tako bo morebiti mogoče na podlagi vzajemnosti vsaj kolikor toliko omiliti bedo posamez-n kov in pa celih družin.
♦	Železniške legitimacije za civilne in vojaške upokojence, invalide in njih rodbine. Vsi upokojenci jn njih rodbine, katerim f^ bile izstavljene železniške legitimacije 1. lt>28. in jim bo torej potekla petletna doba koncem tega leta, se vabijo, da jih vrnejo do 31. t. m. finančni direkciji odseku za računovodstvo — pokojninski referat — v Ljubljani. Da se pa more izposlovati pravočasno izstavitev novih železniških legitimacij pri direkciji državnih železnic, naj se
NACE NAROBE, tapetnik. Ljubljana Gosposvetska cesta 18 (pri Levu) 225
prošnjam priloži slika, znesek 10 Din v gotovini in zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice. One železniške legitimacije pa, katerim koncem 1- 1932. ne bo potekla še petletna veljavnostna doba, naj se predlo-že za podaljšanje zgoraj omenjenemu uradu čimprej, najkasneje pa do 20. januarja 1933. šele tekom leta 1933. vložene prošnje za izstavitev novih železniških legitimacij se ne bodo predlagale direkciji državnih železnic posamezno, ampak le v posameznih partijah in največ dvakrat mesečno. Talce zakasnele prošnje naj se torej vlagajo pravočasno in ne šele tik pred dnevom, ko se te legitimacije že rabijo. Pri tej priliki opozarjamo tudi vse vpokoience in vpokojen-ke, naj premembe bivališč javijo vsaj do 10. vsakega meseca. Ker se po tem terminu prične že odpošiljati čekovne nakaznice podružnici poštne hranilnice. Vsem morebitnim reklamacijam, vlogam in prošnjam v pokojninskih zadevah naj se prilaga tudi zadnji knjižni izpisek čekovne nakaznice ali pa vsaj navede številka likvidacijskega lista, ker se na ta način omogoča hitrejše in lažje poslovanje.
♦ Visoka starost. V vasi župcu v Južni Srb-oi živi 103 leta stari Rado Pažin, ki je bil enajst let zaposlen pri kopanju Sueškega kanala. Dvakrat je bil v Ameriki ter govori turški, arabski, francosici, angleški ln italijanski jezik.
Triglavske
STRMINE
KINO DVOR
do sedaj vse predstave razprodane. Predstave danss ob 4., 7. in 9. uri.
Rezervirajte pravočasno vstopnice! * Telefon 2730. 15094
♦	Stevan Protič izpuščen iz zapora. Po
brzojavnem naročilu kasacijskega sodišča je bil v Nišu izpuščen iz zapora policijski agent Stevan Protič, ki je ustrelil vojvodo Jovanoviča-Luneta in je bil nedavno od okrožnega sodišča obsojen na pet let robije. KasacijsKo sodišče je rešilo Protiča vsake krivde in kazni in se je Protič ze vrnil k svoji družini v Parači-n.
♦	Požar v Spodnji Polskavi. V eni zadnjih noči je nastal ogen.j na parni posestnika g. Ivana Samaturja na Spodnji Polskavi. Na kraj požara so takoj prihiteli gasilci s Spodnje in Zgornje Polskave in so omejili ogenj, da se nI 'razširil na sosednja poslopja, ki so krita s slamo. Hlev in parna sta pogorela do tal. Orožniki so aretirali kot osumljenega požiga nekega dninarja, ki je baje grozil s požigom. Ce je aret.iranec res kriv, bo pokazala preiskava.
+ Udušen požar v Pudobu. Iz Loža nam pišejo: Blizv potoka Obrha, ki teče mimo Pudoba, ležj del posestva sta.rotržkega župana g Kovača. Na tem mestu stoji poslopje s kovačijo, kjer prebivat? <r hiši kot najemnika Žnidaršič Jakob in Kraše-vec Feliks. Poleg poslopji pa stoji še hlev s skednjem. V četrtek popoldne sta se
O], vsepovsod najboljši glas od Slamičevih gre klobas. Mi pa napravimo ta ,špas(, še danes gremo k njemu v
15072	yas
uradu
/
ste stalno izpostavljeni nevarnosti nalezljivih bolezni. Če se hočete obvarovati pred gripo, vzemite
Q)anflavin»l
T PASTI LE J
BAYER
Odobreno od Ministarstva soc. politike i nar. zdravlja S. Br. 15051. od 26. 8. 1932.
igrala v hlevu štiriletni Kraševec Bogo in šestletni Srečko in je eden od -njiju v otroški nevednosti vtaknil gorečo vžigalico v sked-enj. Ljudje so kmalu opazili velik dim, ki se je kadil iz hleva In skednja. Hitro so se zbrali na kraju nesreče in pričeli vlivati vodo s škafi in z drugimi posodami na ogenj, tako da se jim je posrečilo udušibi požar. Lahko bi pogorela zaradi otroške neprevidnosti vsa vas, ker je bilo prav ta dan zelo vetrovno vreme, a poslopja v vasi so krita s slamo.
*	Na našo notico pod naslovom »Uboj na na Dobrni« nam sporoča županstvo občine Dobrne, da v tej občini že več let ni bilo nikakega poboja. Sicer pa je iz naše notice razvidno, da je bil uboj izvršen le blizu Dobrne, a ne v dobrnski občini.
*	V teh rednih časih podpirate najlažje Ciril Metodovo družbo, ako kupujete razglednice CMD.
*	Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich.
nudi po znižanih cenah damske PLAŠČE, za gospode SUKNJE in OBLEKE po meri.
Palača Viktoria
Iz Ljubljane
u— Na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I. bo mestna občina ljubljanska razobesila na svojih poslopjih državne zastave. Vabim vse hišne posestnike in ostale občane, da store isto. Župan in mestni načelnik dr. Dinko Puc.
u— Vsi na slavno&tno akademijo »Preporoda«, ki bo v petek v proslavo 20 letnice preporodovskega gibanja in rojstnega dne Nj. Vel kralja Aleksandra. Po pestrem sporedu bo prosta zabava. Sodelujejo B. Trampuž (govor)), Majda Lovše, kons. Uroš Prevoršek. kons. Cveto Švigelj, kons. Demefrij Žebre. kons. Samo Lovše, kons. Valens Vodušek, France Kovič (recitacija). Vabila so že razposlana, reklamacije sprejema SJSU »Preporod«, Tomanova ul. 3. Telefon 29=74. Pokažite, da znate ceniti delo mladine!
u— 20 let »Preporoda«. Vstonnlce za slavnostno akademijo so v prodaj.} v Matični knjigarni. Cenjeno občinstvo vljudno prosimo, da si jih preskrbo že sedaj in se s tem ogne navalu pri večerni blagajni. Znižane članske vstopnice dobe Pre-porodovci le v društvenem lokalu pri službujočem odborniku. Istotam dobe tudi vse ostale informacije o proslavi. Oficijelni
sprejem bo od tričetrt na 20. do četr na 21 Spored se prične točno ob četrt na 21. na kar izrecno opozarjamo! — Jubilejni zbornik »20 let Preporoda« je izšel. Cena jo 15 Din. Prodajo je prevzela Zvezna knjigarna (šelenburgova ulica). Za vse informacije se ji obračati na »Preporod« Napredni dijaški dom, Tomanova 3, telefon 29-74.
u— Brezposelnim božično podporo! Spored božične akademije na korist brezposelnim v Ljubljani, ki jo priredita ljubljanski Rdeči križ in državni konservato. rij' v ponedeljek 19. decembra v ljubljan-
Večerne toalet« — damski modni atelje JOSIPINA IGLIČ, Tavčarjeva ulica 3.
Velika božična prodaja
raznih OSTANKOV in vsega manufaktur-nega blaga pri staro znani tvrdki
Anton Schuster — »Pri Tončku« Ljubljana, Mestni trg 25. 15084
Gradnikovi prevodi, med katerimi bodo tudi veličastni Michelangelov] soneti. Tako bomo Slovenci dobili za božič pesniško zbirko izrednega pomena, pravi brevir pesniške lepote in miselne vidovitosti. knjigo utehe in miru v teh razrvanih časih. Opozarjamo že sedaj na Gradnikove »Svetle samote«.
Proslava 6ft-letnice pisatelja F. S. Finžgar-ja v Zagrebu. Iz Zagreba nam poročajo: V petek, dne 16- t. m. ob 20. uri bo v velikem gledališču na trgu Kralja Aleksandra v Zagrebu svečana proslava 60-letnice našega pisatelja Frana S. Finžgarja z uprizoritvijo njegovega »Divjega lovca«, ki je bila določena že za lansko sezono, a so jo zaradi bolezni prvakinje zarr«bške drame ge. Vike Podgorske. ki kreira glavno vlogo Majde, preložiti na sedan" termin. Pokroviteljstvo proslave je prevzela Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti v Zagrebu po svojem predsedniku rlr. Gavri Manojloviču, častni odbor pa tvoriju gospodje: dr. Nikola An-drič. dr. Dragutin Damjanič, Ante Dukič, dr. Ivan Esih, Jos;p Horvat- K. Mesaric, dr Ljuba Markovič. Vladimir Nazor. dr. Kin-ko Vinkovid Režijo vodi g. režiser Hinko Nučič. sodelujejo pa slovenski in hrvatski člani zagrebškega gledališča in sicer: gospe Vika Podgorska Vilharjevg. Lubeieva. Rcdmanovičcva. Kovačičeva, B. Npčučeva*. Pavletnva in gg. H Nučič. M. Šimenc. Tepa-vac, Grkovič. Lavrenčič. Prejac, Soljak, Hladič Zorman. Tkalpc. Grfinhut, Gasic. ŽU bert. Jakelid. Pukšec- Pred predstavo bo
Brezposelnim božično podporo!
govoril o književnem delovanju našega slav-Ijenca g. dr. Ivan Esih, publicist in tajnik Jugoslov. akademije. Ob tej priliki apeliramo na zagrebške Slovence, da se polnošte-vilnn udeleže te proslave in tako poeaste enega najboljših poznavalcev naše slovenske duše.
Dva nova slovenska komponista. Na akademiji v proslavo 20-letnice »Preporoda« C16. t. m.) se bosta izvajali deli dveh mladih, javnosti do9le: še neznanih slovenskih skladateljev: Demetrija žebreta in Franca šturma. Prvi je spisal »Suito« za mali orkester. Obsega štiri stavke, ki so prav za prav plesi. Prvi stavek »Moderato« je koračnica. drugi. »Tempo di valse« je počasen valček tretji, »Andante«, je miren tango, četrti »Allegro«. je hiter blues. Vsi stavki razen tretjega imajo izrazito formo tro-delne pesemske oblike. — Franca Šturma »Fantazija« za violino in klavir ima v glavnem trodelno formo. Naslov »Fantazija« ima zato, ker se menjavalo taktni načini in tempi in ker sta med posameznimi deli dva prehoda z violino-solo- Skladba je asketskega značaja in polifona. Efektov ne išče. Su-ito bo izvajal na omenjeni akademiji »Pro. porodov« orkester pod vodstvom komponista, »Fantazijo* pa bosta igrala Uroš Prevoršek (violina) in Valens Vodušek (klavir).
Ob stoletnici ilirizma priobčuiejo zagrebške »Novoeti« daljše preglede iz peres pr-vovrstnih raziskovalcev. V Številki z dne
Božična akademija v drami ponedeljek 19. XII.
11. t. m. je izšel daljši članek g- univ. prof. dr. Fr. Ilešiča »Ilirizam kod Slovenaca«. V obsegu novinskega članka ni doslej še nihče tako pregledno in vendar skoraj izčrpno obdelal ilirskega gibanja med Slovenci, kakor ga je prof. dr. Uešič v »]\Jovostih«. Njegov članek dokazuje, kako široke kroge je zajel ta pokret in kako aktivna je bila v njem zlasti Slovenska Štajerska, prav posebej pa še Slovenske gorice.
Knjižne novo«ti »Tiskovne aadruee«. Tiskovna zadruga bo za božič izdala roman enega največjih pisateljev 19. stoletja, Stendhala »Le Rouge et le Noir«. Roman je lepo poslovenil vseuč. prof. dr. Fr. Šturm, ki je napisal tudi daljši uvod o pisatelju in njegovem delu. Knjiga bo obsegala čez 40 tiskovnih pol. Po odličnem mestu, ki ga ta Stendhalov roman zavzema v svetovni literaturi in po aktualnosti, ki mu jo daje baš sedanja doba (današnja povojna generacija spominja na generacijo po napoleonskih vojnah), pomeni ta prevod resnično obogatitev naše književnosti. — Druga pomembna novost, ki nam io takisto obetajo za božič, je nova proza Juša Kozaka »Celica«. Nedvomno bo ta knjiga priznanega pripovednika vzbudila veliko pozornost. Pisatelj pripoveduje spomine na ječo v dneh političnih persekucii med svetovno vojno. Za svoje novo delo je pisec romana »Šentpeter« zastavil mnogo truda in ljubezni in bo »Celica«, kakor izvemo, knjiga globoke izpovedi, plemenit plod pripovedniške zrelosti in umetniškega stremljenja.
Začetek ob 20., ijconec ob 22.30
Kako dosežete normalne težo?
Direktor neke tovarne, gospod L., je imel sledeče izkužnje. Kot posledica težke bolezni je znašala njegova teža samo 51 kg.
Njegov zdravnik mu je predpisal Ovomaltine. Pil jo je V6ak dan ter že po nekoliko tednih tehtal 4 kg več. Pil jo je še naprej ter dosegel 69 kg, torej normalno težo zdravega moškega.
ski drami, obsega operne prizore pod vodstvom gospe profesorice Cirile škerlj-Me-dvedove in g. kapelnika dr. Danila švare ter dramske prizore pod vodstvom g. profesorja in gledališkega režiserja Osipa šesta. Odbrani gojenej konservatorlja bodo umetniški podajal-; prizor iz Smetanove opere >Prodana nevesta«, iz Mass-enetove opere >Werther« ln iz Flotovvove opere »Marta« ter Moliereovo komedijo »Namišljeni bolnik«. Začetek ob 20. konec okoK 22.30. Vstopnice po globoko znižanih dramskih cenah se dobe v Matični knjigarni.
u— Cveto Švigelj je naši javnosti že znan iz številnih prejšnjih pevskih nastopov. Topot bo nastopil na Preporodovi slavnostni: a«ademiji v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I., In. društvene dvajsetletnice. Mladi umetnik nam bo zapel arijo Jeleckega iz čajkovsfcijeve opere >Herodijada«. Pri klavirju ga bo spremljal konservatorist Demetrij Žebre. Vstopnice za slavnostno akademijo, ki bo v petek 16. t. m. ob 20. v Unionu, so v prodajj v Matični knjigarni.
u— Cankarjev večer (711. delavski prosvetni večer) »Svobode«: in »Zarje« bo drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Spored je srečno izbran, je lep in pester. K včeraj objavljenemu sporedu še dodajamo, da sodeluje tudi dijaški mešani zbor drž. učiteljske šole pod vodstvom prof. Ivana Repovša. Pevski zbor Krako-vo.Trnovo nastopi polnoštevilno. Konserv. Štefka Korenčanova in konserv. Vida Ru-dolfova ter član opere gospod A. Der. mota zapojo več dvospevov in solospevov. Godba »Zarja« zaigra kot uvod dve izbrani skladbi. Ferdo Delak in J. čuk bosta recitirala nekaj značilnih Iv. Cankarjevih pesmi iz »Erotike«, prof. Tepiy bo pa predaval o pomenu Ivana Cankarja. Vzemite vstopnice, ki so po 3. 2 in 1 Din.
u— šahovska simultanka dr. Milana Vidmarja. V ponedeljek 19. t. m. ob 20. uri priredi »Ljubljanski šah. klub« v svojem lokalu (kavarna Miklič, nasproti glavnega kolodvora) šahovsko simultanko velemojstra prof. dr. Milana Vidmarja. Udeleži se je lahko vsak šahist, ki se prijavi pravočasno ustmeno ali pismeno na naslov: Milan Vidmar ml., Ljubljana. Kar-lovška cesta 1. V interesu vsakega resnega interesenta je. da prijavi čimprej svojo udeležbo, ker bo iz tehničnih razlogov pripuščenih največ 40 igralcev. Vstop je prost. Vsak prijavljeni šahist nai prinese šahovnico s seboj. S to prireditvijo otvarja »Ljubljanski šahovski klub« svojo letošnjo zimsko sezijo.
u— Predavanje Zveze kulturnih društev v Ljubljani. Drevi ob 20. bo predaval t prostorih društva v Kazini II. nadstropje g. dr. škerlj o svojem potovanju po Norveški. Predavanje bo spremljalo 65 skiop-tičnih slik. Predavatelj bo pokazal razen pokrajiine tudi norveško in laponsko ljudstvo, njih kulturo in nekaj zanimivosti iz njih kulture, tako da bodo lahKO prišli na ■račun vsi oni, ki so slišali zadnje njegovo predavanje. Ker je predavatelj zelo znan dn ker je predavanje za naše razmere nekaj jKrsebnega, vabi odbor javnost, da se čim polnoštevilneje udeleži predavanja. Vstopnina bo 2 do 4 Din.
u— Zaključek letošnje koncertne sezije bo v sredo 21. L m ob 20. v dvorani Fil-harmonične družbe z izvajanjem koncerta pevskega društva »Grafika« s sodelovanjem orkestra »Grafike«. Na sporedu so: Adamič, MatetičsRoojgov, Mirk, Ocvirk, Foer-ster, Grobming. Križkov,sfcy, Premrl, Ravnik Schu-bert in Mendelsobn.
u— Državni konservatorij. Spored sobotne produkcije otvorj zbor konservatori-stov z državno himno. Nato nastopijo gojenci: Raubar Miljutln (klarinet), Frat-nik Štefanija (solopetje), Burger Kajetan (violina), Drmota Anton (solopetje), Hra-šovec Silva (klavir), Koren*an Štefanija (solopetje) Likov-Ič Joža (solopetje), Gal-latia Reinhold (klavir), L;'hamar Marija (solopetje) in trio: Menardi Pija (klavir), Ornik Francka (violina), Jeraj Karola (čelo) Začetek točno ob pol 18. Sporedi, ki so obenem vstopnice, se dobe po 2 Din v Matični knjigarni.
u— Krajevna organizacija JRKD za svetokr"ški okraj vabi člane na sestanek ki bo v četrtek 15. t. m. ob 20. v Kačičev-; gostilni. Pridite vsi!
Nova slikanica
Edgar Kice Borroughs:
Tarzan
Velik pustolovni roman v 300 slikali.
Po rodu človek — po vzgoji opica!
Tarzan je znan kot Robinzon in bo ostal nesmrten kakor Robinzon. Zgodbe o njem so prevedene na 32 jezikov in razširjene v milijonih izvodov. Zgoščene v 300 krasnih slik z besedili obetajo odraslim bralcem kakor tudi mladini novo zabavo in najboljši pouk o živalstvu in prirodi v afriških pragozdovih.
Lično opremljena knjižica saino Din 20,
poštnina 3 Din.
Dcbite jo v upravi »Jutra«, Ljubljana,
Knafljeva ulica 5, pritličje desno.
Zunanji naročniki store najbolj prav, če iznos Din 23 vpošljejo v znamkah obenem z naročilom.
Vstopnice: Matična knjigarna
To je samo eden mnogih primerov, v katerih je Ovomaltine pripomogla oslabelim ljudem, da so naglo zbrali izgubljeno moč.
Ovomaltine ima izboren okus, a se jemlje za predjužnek ali med kosilom in večerjo v mleku, kavi ali v čaju.
u— Guslar Tanasije Vučic bo pel izbrane junaške narodne pesmi v petek 16. t. m zvečer ob 23. v opernem gledališču, že popoldne pa bo istotam ob 17. guslarjev koncert za dljaštvo. Vstop je pri obeh koncertih svoboden, pobirali se bodo le prostovoljni prispevki.
u— Predavanje o lepem vedenju v družbi in življenju se prične v četrtek 15 t. m. ob četrt na 19. v dvorani Dilavske z:>or-nice. Vetopnrine ne bo. pobiral se bo le skromen prispevek 3 Lin za kritje stroškov, tako da je obisk vsasomur omogočen.
u_ O sobnih rastlinah, ki cveto pozimi,
bo v okrilju podružnice SVD nadaljeval svoje za vsakega ljubitelja cvetlic poučno predavanje ravnatelj mestnih nasadov g. Anton Lap drevi ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi. Vstopnine ne bo.
u_ Sadjarska podružnica na Viču no
Imela jutri v risalnici osnovne šole na Viču redno predavanje Humeka. Poseča;-te predavanja, da pomnožite vrtnarska izkustva!
u— Materinski večer, ki ga priredi državni zavod za zaščito marer m dece (Dečji dom kraljice Marije), bo drevi ob 20. zaradi vremenskih neprilik v dvor ar. i OUZD na Miklošičevi cesti, ne pa v zavodu. Vatop je svoboden, vendar dovoljen le odraslemu ženstvuL Govoril h j dr Draga-š o zablodi otrok in mladine.
u— Lutkovni teater Ljubljanskega Sokola bo 'Igral za odrasle v četrtek 15. t. m. v Narodnem domu (vhod z Bieiweisovo coste) Mitje šviglja ^ornega žanina;, ki je pTi premieri dosegel lep uspeh. V vlogi Olge bo Mar'e!la Mlekuževa. Začetek tajno oh 20.
Vi, hi ljuhite otrQhef
noročite rz. Božič najnovejšo, bogato Ilustrirano knjigo Manice Komanove:
Slike, zgodbe, šale — vse za moje m^ie!
Naroča se pri Manici. Tyrševa 6, II. nad., in po knjigarnah.
u— V primorskem akademskem klubu ho drevi ob 20. v prostorih »Preporoda (Arena Narodnega doma) predava! g. Lado Božič o gospodarskem razvoju Julijske Krajine. Udeležba obvezna!
u_ Društvo »Tabor«. Jutri zvečer ob 20. bo v društvenih prostorih (hote! Tivoli, II) izredni občni zbor. Mandoliruističnl odsek bo imel vajo drevj ob 20. v predsobi telovadnice na realki.
u— Trgovske knjige, korespondeneni in knjigovodski pripomočki; Bonač, šelenburgova.
u— Še en napad na žensko. Poleg roparskega napada na gospo Stritihovo na Mirju beleži policija še en tak drzen napad, ki je bil izvršen že 8. t. m. na Julijano Odarjevo na Celovški cesti v bližini tramvajske remrze. Napadalec ji je iztr^ai ročno torbico, v kateri je imela srebrno žens sko uto in več s<lik ter razne toaletne predmete v skupni vrednosti 450 Din. Napadalec je pobegnil čez polje proti Driivijam. Javna varnost v Ljubljani čedalje bolj popušča, to pa v prvi vrsti zaradi p-amnij-kanja varnostmh organov. Policijska uprava ie prosila za namestitev vec novih stražnikov, kajti šele tako bo mogoče vzposta« viti neica"j novih 'tra^rrc. ki so zlasti potrebne ponekod na periferiji.
u— Napad na cesti. Ko se je vračal včeraj zjutraj 35 lefad brezposelni zidar Jo-t Kralj domov v Trnovo, ga je na cesti napadel neznan človek in ga sunil z nožem v desnico. Ker se ie napad pripeti? še v mrn-ku. Kralj napadalca ni mogel zasledovati. Podal se jc v splošno bolnico.
VEDNO NAJBOLJŠE
in najcenejše nogavice kakor tudi vse modne potrebščine pri M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22.	377
u— Smradu iz Ljubljanice ne bo več.
Dušljivi smrad, ki smo ga vdihavali v poletnih mesecih sleherni dan, zlasti še stanovalci ob Ljubljanici, zadnji čas ni bil tako penetraoten, ker je pač postalo hkcl-nejše. Sicer je pa sedaj za stalno cdstra-nien ta nedostatek, kajti v ponedelj-.L so o tvorili zatvornice pri Sv. Petru in 6e od= slej v Ljubljeni««i strugi ne bo več ustavljala smrdeča voda, prepojena s fekalijami, ki se stekajo iz mestnih kanalov v Ljublja-ničino strugo.
u— V mestni klavnici ljubljanski se bo v četrtek in petek 15. in 16. t. m. vsaki-krat ob 15. prodajalo na prosti stojnici prašičje meso po znatno znižani ceni.
u— JN AD »Jadran« najvljudneje vabi na plesno vajo, ki bo jutri v dvorani Trgovskega doma. »Igral bo jazz »Ronny«. Vodi g. Jenko. Začetek točno ob 2(».
u— j.Preporod« ne bo imel v soboto plesne vaje. Zato se pa bomo zabavili in plesali v peteK po slavnostni akademiji v Unionu.
u— Izbrani družabni plesni tečaj v Kazini bo drevi ob 20. Vodstvo: Jenko.
Lepota zob ni odvisna samo od
rednega čiščenja zob, marveč tudi od zdravstvenega stanja telesa. Gnitje zob (karies), zrahljanje dlesen itd. pripisuje znanost pomanjkanju joda. Za pospešitev presnove, notranje se-krecije in funkcij žlez je treba telesu dovajati več joda v vrednih tn pravilnih dozah. Medicinska veda je ugotovila, da se izpolnjuje ta naloga s stalno uporabo	395
JOD-KALIKLOBA
zobne paste na prav idealen način.
Globoko znižane dramske cene
Spoznavajte tujs narode
f
e
Zato je potrebno obvladanje jezikov, ki si jib morete prisvojiti s smo-trenim učenjem.
ZaokreniLe stikalo dobre ga radijskega aparata in Radio Ljubljana postane Vaš najboljši in najcenejši učitelj.
Dobri, selektivni aparati z enostavnim upravljanjem vseh vrst ter za vsakogar so zmerom v zalogi. Oglejte si jih na naši stalni razstavi v palači Vzajemne posojnnice na Miklošičevi cesti ali v naši trgovini poleg Uniona
Iz Maritea
a_ Oficirski družabni večer 17. t. m.
nrirede oficir j. mariborske garnizije v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja družabni večer v prostorih »Uniona«. Zečetek 21. Vabila se razpošljejo preko urarlov r.n s pošto. Ako kdo zainteresiranih ne dobi oovabila d0 večera 15. t. m se naproša, da. se po telefonu 0brne na artiljerijskega polkovnika g. Milivoja Popadiča (tel. št. 2134) a M pa na pehotnega polkovnika g. Antona Petrinčiča ftel. št. 2106). Gest' se naprošajo, tla pr: vbodu v dvorano pokažejo vabila, ki jili naj shranijo, ker bodo veljala kot tstalue vstopnice za oficirske družabne večere. Obleka navadna.
Tažisa za drtavae ^astavlfsnce S
Gotove obleke, plašče, hubertuse za dame in gospode proti nakaznici »Nabavljalne zadruge državnih uslužbencev v Mariboru« dobite pri	15099
ANTONU MACUKU
manufaktura MARIBOR, Gosposka u!5ea 8 Siiiučarslie obleke v modri in rjavi barvi!
a— Veliko pozornost je vzbudila v Mariboru te dni vest, da hoče Protituberku. 1 oz n a li-ca zgraditi azil za tuberkulozne in bo ta svo; človekoljubni načrt izvedla s pomočjo velike dobrodelne akcije, na katero sta že pristali društvi hišmih posestnikov ,11 stanovanjskih najemnikov. Kakor je že z liano, bo liga pobirala od vsakega na.jeinn.-ka prostovoljni mesečni prispevek Pole bodo razdeljene po hišah prihodnje dni, pobiranje prispevkov pa se bo pričelo po novem letr.
a— Usoden pad( c s strebe. V Zsrcrnji tesarski pri Mariboru je predsinočnjiim padel s strehe precej globoko 50 letni do-sestnak France šuta. Pri padcu si je zla-fct; Poškodoval desno podleht m ključnico. Propeijan je je bil v bolnišnico.
a— 2 osebnim avtomobilom v ročni voziček. Trgovec Josip H. je s svojim osebnim avtomobilom zavozdl pred frančiškansko cerkvijo v ročni voziček, ki ga je peljal m|m0 delavec Josip Gabrovec. Sunek je bil tako močan, da je podrl delav-< a na tla jn ga vlekel še 10 metrov nazaj Cabrovee je dobil občutne poškodbe na le-yem stegna, raztrgal pa si je tudi obleko. Sk.-do bo seveda moTal poravnat] trgovec.
a_ Vlomilci pod ključem. Mariborska policija je, kakor smo beležili, prijela te dni osemčlansko vlomilsko tolpo, ki ima na vesti mnogoštevilne vlome ln drzne tatvine v Mariboru in okolici. Med aretirano: so sami kriminalni tipi, ki jih je imela policija že dalje v eviidenci. Končno so vendarle padli v mrežo varnostnih oblasti Preiskava se nadaljuje.
a__ Adam na ulici, živo sliko bede je rokazal včeraj dopoldne na državnem mostu 21 letni pastir Rudolf Pečar, toi je I riše! na pol go! in prenrražen iz Zgornjega Dupleka v Maribor. Službujoči stražnik je siromaka, ki ga je namah obkolilo veliko število radovednežev, odpeljal v bol-n šnico, kjer so ga vtaknili v obleko, ki mu jo je kupil na starini "jeki dof-rosrčni f ariboičan.
Iz Celfa
e— Mladinska igra. Okni Dramatičnega društva v Celju bodo peno vrli Golievo uspelo otroško igro »Jurček« na državni prazn'fc 17 t. m ob 16. v mestnem gleda* l-Sru po znatno znižanih cenah V nedeljo je vršila predstava v telovadnici okoliška deške narodn» šole in jo je obiskalo z asti mnogo šolske mladine ki se je Izvrstno zabavala — Gospodinjska nadaljevalna sola bo uprizorila v nedeljo 18. t m ob b na šolskem odru v okoliški deški naroči,r Šoli 'cro »Najdena hčerka«. Dobi-< ek p-^l-tove i* določen za šolske namene e— Slikarska razstava. Znana ljubljanska um-tn-ka gdč Elda PisoanČeva in gospod Rajko Slapernik b-rsta »tvorila na državni praznik 17. t- m ob 10 dopoldne bo= ž čno razstavo lastnih del v dvorani Obrtnega domu v Celju Razstavila bosta nad 70 oljnatih slik. pa.stelov, akvarelov in g<ra-f:k v raznih tehnikah, portrete, pokrajine, tihožitja 'td Gdč Piščanceva je študimla v F'renči in Parizu, g. Slapemik pa v Mo-Ti a k" vem Razstava bo priporočljiva tudi za mladrno
e— članski sestanek krajevne organizacije JRKD za mesto Celje bo drevi ob 20. v Celrkem domu.
Smtičar^fci tefaj celjske sokol&ke žu-ps se ho vršil od 26. t m do 1. januarja n i Mozirsk* planini pod vodstvom br Branku D^ehla Odhod udeležencev iz Celja t. m z jutranjim vlakom do Sma.r+nega ob P^ki. oJtod pa z .ivtobusom do Mozirja Prise ie treba do nedelje 18. t m.
p— C-cjpodinfska nadaljevalna šola bo uprizorile v n^deDo 18 t. m. ob 15. na Šol« sk;*n odru okol ške deške nairodne šole igro »Najdena hčerka« Dobiček predstave je določen za šolske namene.
Smučarski tečaj za začetnike in napol iz-vežbane priredi letos na Jezerskem za božične počitnice g. Rudolf Badjura. Tečaj se otvori dne 25. t. m. in bo trajal do 1. januarja 1933. Za udeležence tečaja je do. ločena izredno nizka pavšalna cena za dobo tečaja, in sicer: za 7 dni 400 Din, za
Ne potica in n@
temveč strokovnjaško po meri izdelani čevlji čvrstih podplatov in mehke kromove juhtovine vam bodo pripomogli v planinah do pravega veselja.
Brata Naglic, industrija čevljev, Žiri
Pišite po prospekte! — Nadrobna prodaja A. GOREČ, Ljubljana, palača Ljubljanske kreditne banke.
8 dni 450 Din. V tej vsoti je všteto: obilna, tečna brana (zajtrk, kosilo, večerja, brez pijače), čedna postelja v zakurjeni sobi, električna luč in kurjava, pouk v tečaju in vožnja z avtobusom iz Kranja na Jezersko in nazaj. Prijave za tečaj sprejema: Rud. Badjura. Ljubljana, Knafljeva ulica 9., najkasneje do 23. t. m. — V lastnem interesu udeležencev tečaja je, da se do tega termina prijavijo, da ne bi trpel pouk v tečaju in da se preskrbi pravočasno še en pomožni vaditelj, ako bi bilo nad 20 smučarskih novincev.
Redni letni občni zb«r SK Ilirije bo v petek 16. t. m. ob 20. v dvorani OUZD na Miklošičevi cesti z dnevnim redom po § 13. klubevih pravil: 1. poročPa upravnega cdbora in sekcij, revizijskega odbora in podelitev absolutorija; 2. dopolnilne volitve upravnega cdbora po g 15. pravil, volitve revizijskega odbora in razsodišča; 3. predlogi odbora in članstva; 4. slučajnosti. Ako bi bil občni zbor ob 20. nesklepčen, se bo pričel ob 20.30 nov občni zbor, ki ie sklepčen ob vsakem številu prisotnih (§ 13. pravil).
SK Ilirija (nogometna sekcija). Važen plenarni sestanek članstva nogometne sekcije danes ob 18.30 v »Evropi«.
Sporazum med beograjskimi klubi. Med
vodilnimi beograjskimi klubi BSK, Jugosla. vijo in BASK je bil sklenjen dogovor, po katerem noben igrač ne more prestopiti v drug; klub. Imenovani klubi so se obvezali, da ns bodo sprejeli nobenega člana nogometnih sekcij teh klubov. Kdor bi prekršil ta dogovor, mora plačati za vsakega sprejetega člana iz drugega kluba 50.000 Din. Ta dogovor, ki je sklenjen za dobo 5 let, je bil protokoliran tudi pri sodišču.	'
e— Vsi vojaški obvezniki, rojeni v letih 1882. do 1912., ki bivajo v Celju brez ozi-r-a ra njih pcistojnost, se morajo tak^j o.sebno javiti pri vojašlkem ref' re-iKu oa mestnem načelstvu, soba šit. 6. S seboj j*? tr^ba prinesti vojaško izpravo ali pa kak drug dokument, iz katerega sta točno rnz-v dna vojaško službovanje in domovin I a občina vojaškega obveznika. Odsotne ali obalde vojaške obveznike morajo prijaviti njih prodniki Zadnji dan za prijavo je 16 decembra Opozarjamo na razglas mestnega načHstva. ki je nabit po mestu.
e— Na svcbo Ji. PoTočab sin o že. da celjska policija 23 novembra aretira'a 33-letnega brezposelnega natakarja Viktorj« G. iz Škofje vasi pri Celju, ker je bil osumljen. da je 29 septembra 1930 pod gradom Amrasom pri Inr>mostu umor;1 'ti o-^pal uredrrka »Tiroler Bauernzeiftmg« josipa Guflcrja iz Inomosta. Viktorja G so iz-ročMi celjskemu okrožnemu sodišču, ki ga je p") zaslišanju čez nekaj dni izpustilo iz pre skovalnega zapora.
f— Mestni kino. Danes ob 20.30 i zvrstila komedija »Dunajska cvetličarka« V glav-n:!i vlogah Hansi Niese Renata Miillcr in Harald Paulsen. Foxov zvočni žurnal.
e_ 3000 parov ženskih sneik najboljše svetovne znamke s-Tretom« po 48, 56, >n 68 Din proda Trgovski dom Stermecki v Celju skupaj, ali pa posamezne pare.
Iz Ptuia
j— Društvo jjugosiovenskih akademikov v Ptuju bo priredilo 7. januarja lQ33 v Društvenem domu pod pokroviteljstv m soproge podbana ge Pirkm.a'erjeve in častnega dameskega komiteja X. akademski ples, katerega čisti dobiček je namenjen v podporo revnih akademikov. Društvo jugoslo-venskih akademikov v Ptuju prosi zato vsa ostala druširva v Ptuju, da glede na humanitarni namen akademske prireditve ne prirede na isti datum svojih prireditev.
LESCE. Koncert slovenske umetne in narodne pesmi priredi oktet pevskega društva »Ljubljanskega Zvona« v Lescah 18. t. m. ob 15. v šolski dvorani. Uvodno besedo o slovenski pesmi bo imel g. Zorko Prelovec. Vsi cfrijatelii lepega petja se vabijo na poset tega koncerta.
Sosoodarstvo
Zasedanje Zbornice za TOI
r	Ljubljana, 13. dec.
"lede ^a jutrišnjo plenarno sejo Zbornice za TOI. so se danes dopoldne in popoldne vršile v zbornici seje posameznih odsekov m uprave Zavoda za pospeševanje obrti. V vseh treh zborničnih odsekih so razpravliali o zborničnem proračunu za leto 19S2. o katerem je že pretekli teden razpravljalo predsedstvo na posebni seji iu ki sa je odobril tudi finančni odbor.
oyi preračun zbornice ie za okrog pol milijona Din manjši od proračuna za tekc-£e teto in za okro« 2 mifjcna Din manjči proračuna za leto 1920. Na seji trgovskega odseka so med dru-irim razpravljali o pred-Iogih za izvršilne naredbe obrtnega zakona, o enotni ureditvi administracije trgovskih udružen.i :ti o aktualnih davčnih vprašanjih. Na dnevnem redu so bile tudi izjave k ovadbam zaradi kršitev zakona o pobijanju nelojalne konkurence in imenovanja zborničnih zastop-";kov v šolske odbore trgovsko-nadalieval-nili šol.
Na seji obrtnega odseka so razpravljali a organizaciji združeni po novem obrtnem zakonu, o obrtniškem zavarovanju, o pravilniku za gostilniške obrate, o aktualnih davčnih vprašanjih obrtništva ter o imeno-vaniu zborničnih zastopnikov v odbore ob rtn o-n a d aljeva ln ih šo!. Končno ie obrtni odsek razpravljal o predlogih in resolucijah obrtniških oreanizacii in obrtniških '.borov.
Industrijski odsek se ie na seji bavi! s položaiem industrije v drugi polovici tekočega leta, z dobavami premoga železnicam, s trošarino na e'ektrični tok. razpravljal pn ie tudi o valutnem in deviznem prometni z inozemstvom in povišanju prispevka nez.srodino zavarovani« Uprava zavoda za pospeševanje obrti je končno razjpravljala o delovanju zavoda, o obračunu za !e'*o 1932. in o proračunu za nr:hodi!'e ^eto. Vsi trije odsok? so izvodil pc^besi odbor, ki Je zvečer razprav-"aJ in skleira?! o stališču, ki ga naj zbornica nujno zavzame e'ede kmečkega moratorija.
Jiupuife
ne
ugodno

9» /
9
IrOS^^^f»Ve
= Trgovinska pogodba z Italijo. Dopolnilni sporazum k trgovinski pogodbi z Italijo, ki je bil sklenjen 25. aprila t. 1. v Rimu in je b i te dni sprejet v Narodnem predstavništvu, je sedaj objavljen v »Službenih Novinah« od 12. decembra.
= Drugj seznam obveznic Blairovega po-fojila. Pred tedni je finančno ministrstvo kakor znano izdalo seznam obveznic Blairovega posojila, katerih letošnji prvomajski kupon je bil vnovčen pri državni blagajni m s katerimi se lahko trguje na naših borzah. Ker pa je mnogo obveznic, ki so bilo od aprila do novembra legalno kupljene, preko domačih borz je ministrstvo pred dnevi izdalo drugi seznam obveznic, s katerimi se lahko trguje ln kat<^ r:h kupone vnovčujejo državne blagajne. V tem seznamu so one obveznice, katerih kuponi so bili od 1. novembra do 3. decembra prezentirani na vnovčenje državni blagajni v Beogradu.
— Dražba kož divjadi se bo vršila 25. januarja 1933 v prostorih velesejma v Ljubljani. Blago se sprejema v komisijo že sedaj. S pošiljal vijo koz naj nikdo ne odlaša do zadnjega, ker je v korist stvari same, da »Divja koža« čimpreie ve. 9 kakšnimi količinami in s kakšnim b'agom bo za dražbo založena. Komur poslovni red »Divje kožec ni znan, naj ga takoj zahteva. »Divja koža« ie osrednja lovsko-prodajna organizacija, ki dela edinole v dobrobit našega lovstva. Lovci, poslužite se za vnovčenje svojega pridel-ka^le te svoje prodajne organizacije. >Divja koža«, Liubljana-velesejem.
= Češki hmelj iz leta 1930. Češkoslovaški hmeljski sindikat je od hmeLiske letine 1930 kakor znano pokupil okrog 60.000 starih stoto:v hmelja, in sicer z denarnimi sredstvi, ki jih je dala na razpolago država (okrog 20 milijonov Kč). Da bi češkoslovaško finančno ministrstvo dobilo od tega zneska nazaj vsaj gotov del, je doseglo, da se bo ta vskiadiščeni hmelj v manjših partijah spravil na trg. V strokovnih krogih pa so mnemja, da je kakovost vskl-adiščenega hmelja trpela, ker blago m bilo hermetično zaprto. Letošnji hmeloski pridelek pa ie sfcoro docela razprodan.
= Licitacija za nakladanje in r?-klada-nje premoga. Dinfcei ja držav lih železnic v Zagrebu ob javil ja: 17. januarja se bo vršila ofertma licitacija ze nakladanje in razkladanje premoga, zgorelega koksa, peska in lesa v kurilnicah na Sušaku in Splitu. Pogoji jn informacije s dobe v sobi št. 36 direkcije državnih železnic v Zagrebu.
= Dražba premoga. Pri premogovniku Šemnik pri Zagorju se bo vršila dne 19. t. m. ob 12. uri dražba 60 do 70 vagonov premoga.
Zahvala*
Pri razsvet£«2Yi ni merodajna ktapna ccna žarnice, temveč količira svetlobe In poraba toka. »Cenena" žarnica je v vporaki najdražja. Ob znatni porabi toka da nah svetlobe. Ključ ekonoiclčne razsvetljave ie svetlebnojaka, dovršena, ekonomična
TUKGSRA
RT ■ "'-z
mhm l
Borze
13. decembra
Na ljubljanski berzi se je deviza London ronovno nekoliko dvignila. čvrstejši sta tudi devizi Berlin in Amsterdam, dočim ,e Trst za malenkost popustil. V avstrijsk h šilingih ni bilo prometa. Splošna premija za zlata devize je nadalje 20 %; prav tako je ostala nespremenjena posebna premija v kliringu z Italijo (23.5 %) in z Nemčijo (i8.5 c/o). Na novo pa je uvedena posebna pr°m-ja v plačilnem prometu s Francijo v višini 28.5 %.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda danes nadalje naglo dvigala.
Za kaso se je trgovala po 234, 233 in 233. za december pa po 232 in 234. Od ostalih državnih papirjev se je trgovalo 7% Bla'. iovo posojilo po 40. Promet je bil samo še v delnicah Trboveljske po i45.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2315-88 — 2327.04 Berlin 1368.75 - 1379.55, Bruselj 798.29 Jo 802.23, Curih 1108 35 _ 1113.85, ion 187.75 — 189.35, New York ček 5741.59 do 5769.85, Pariz 224.96 — 226.08. Praga 170.67 — 171.53, Trst 294.35 - 296.75.
Curih, Pariz 20.30, London 16.95. New York 520.06. Bruselj 72.—. Milan 26.59, Madrid 41.8250, Amsterdam 9250. BerPn 123.70, Stockholm 92.45. Oslo 87.25, Ko. ■>enhavn 87.80, Sofija 3.76, Praga 15.40, Varšava 58.30, Bukarešta 3.0850.
Efekti.
Ljubljana. Voina škoda 230 den., 7ft/o investicijsko 48 _ 50, 75/u Blair 38 — 40, 8".« fair 43 bi.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 2"3—235, za dec. 233—235. za februar 210—220, 7% investicijsko 46—49, 4% agrarne 29—34. 7% Blair 39.50—40, 8% Blair 43.50 bi., 7% Drž. hip. banka 42—44, 07o begluške 34.50—35.50; bančne vred, rote: Narodna banka 4C00—4600; industrijske vrednote: Trboveljska 145—155, uečerana Osijek 180 b!.. šečerana Vel. Beč. kerek 650 den., Gutmann 80 bl„ Dubro. vačka 220 bi., Isis 20—35.
Beograd. Vojna škoda 232, 231 zaklj., 7% investicijsko 50.50 zaklj., 6% begluške 35.25, 35 zaklj., 8% Bla:r 40.50 zaklj., 7% Blair 38 zaklj., 7% Drž. hip. banka 46 zaklj.. Narodna banka 4350—4470, PAB 235, 231 zaklj.
Dunaj. Trbovlje 18.41, Alpine - Montan. 11-30.
Blagovna trž?šča
+ Chicago, 13. decembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 44-75, za marc 48.25, za maj 48.50; koruza: za marc 27.375, za maj 29.125; oves: za december 15.50, za marc 17.75, za maj 18; rž: za marc 34.50.
+ Ljubljanska borza (13. t. m ) Tendenca za žito nespremenjena Prometa m bilo. Nudi ne pšenica (slov. postaja, mlev. tarifa, p'ač-v 30 dneh): baška 76 kg po 197.50 _ 200, baška 77/78 kg po 2C0 — 202.50, sremska 79/80 po 207.50—212-50; moka (slov. post.): baška M) po 330 - 3%, banatska po 340 do 345; koruza (slovenska postaja, mlevska Urita): baška. umetno sušena po 115 do 117.50, za december no 120 _ 122.50. za januar po 122.50 — 125.
+ Novosadska blagovna borza (13. t. m ) Tendenca nespremenjena. Promet 53 vau-PJenica (76 kg): baška. okolica Novi Sal, Smibor 152 — 154; srednjebaška 153—155; uornjebaška 154 — 156; baška potiska 156 — 158; ladja Tisa 158 _ 160; ladja Begej 157—150: srednjebanat. 150—152; juž-noban. 148—150; smn. 153—155; srednjebaška, 78 kg 150—158. Jermen: baški, sre.n-ski. 65/6 ka 90 - 97 50. Oves: baski. sremski 95 - 97.50 Rž: baška 125 - 1'27 50 Koruza: baška 52 — 54: ?a december 53 do 55, za marc - maj 68 — 70; banatska 49 .lo 51: sremska Z2 — 54; baška sušena 61 lo 63; banatska sušena 59 — 60: sremska sušena 62 — 64. Moka: baška in banatska >0g« in »Ogg« 250 _ 265: »2< 230 — 245; »5t 210—220: *6« 170—180:»7« 125—135: 35 — 90. Otrobi: baški in sremski 58—60; banatski 56 — 58. Fižol: balki beli 117.50 do 120.
Sreda. 14. decembra.
LJUBLJANA 12-15: Plošče. — 12-45: Dnevne vesti. — 13: Čas. plošče, boiza. _ 17.30: Otroški kotiček. - 18: Plošče. _ 18.15: Fonetični poskusi dr. Vebra. — 19: Ruščina- — 19.30: Literarna ura. — 20: F-jerster-iev večer. — 21.15. Salonski kvn.U?t. _ 22: Čas. poroči'a plošče
Četrtek, 15. decembra.
LJUBLJANA 12.15: Radio kvartet. — 12.45: Dnevne vesti. — 13. Čas. radio kvartet. borza — 17.30: Salonski kvintet. — 18.30: Halijanšč. — 19: O dvojčkih pri ljudeh in živalih. — 19.30: Pogovor * poslušalci. — 20: Koncert orkestra »Grafike«. — 21 Fantje r.a vasi. — 21.30: Prenos 1 »Zvezde«. — 22.15: Čas, poročila
BEOGRAD 1205: Radio orkester _ M: Popoldanski koncert. — 19: Kabaretni program. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.20: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plcšče. _ 17: Orkester balalajk. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.10. Godba za ples. — PRAGA 19.35: Saksofon. — 20: Veseloigra. — 22.15: Orkestralen koncert. _ BRNO 19.35:. Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 18: Lahka glasba- — 20: Koncert orkestra in solistov. — 22.15: Lahka in plesna "*:i.-ba. — DUNAJ 11.30: Godalni kvertM. — 15.45: Klavirski koncert. _ 17 0">: Moderni skladatelji. — 19.25: Lahka codba- — 20.35: Brabmsove komorne skladbe. — 22.05: Predvajanje zvočnega napiria. — 22.3-i: K1110tiska glasba. — BERLIN 2£45: Plošče. — 21.15: Mahlerjeva prva simfonija. — Plesna gla.-ba. — 24: Operna skušnja. — KoNINGSBERG 19.30: Orkesualen koncert iz Lipskega. — 21.10: Adventna ura. — MCHLACKER 19 30: Pesmi. — 202 Veseli Hamburg — 22 45- Milanska Sca'a na ploščah. _ BUDIMPEŠTA 17.30: Klavir. —
Vremensko peroeiSo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4 relativna vlaga v »/«, 5. smer in brzina vetra. 6. oblačnost 1-10. 7. vrsta padavin, 8 padavine v irm Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo 13. decembra Ljubljana 7, 774.1, 2.0, 90. NE1. 10, 0.1, dež; Ljubljana 13, 774.0, 3.0, 80, SW1, 10, —, _; Maribor 7, 772.7, 1.0, 90, mirno, 10, _, Zagreb 7, 774.3, 2.0, 90. SE1, megla, 0.4, dež Beograd 7, 774.9, —1.0, 80, SE4, 6, —, —; Sarajevo 7, 773.2, 3.0, 90. nr.rno. 10, —, —; Skopl.je 7, 776.8, 0.0, 90, Wl, 10. —, —; Split 7, 770.9, 10.0, 70, ENE4, 9, —, —; Kumbor 7, 770.0, 7.0, 90, mirno, 1, —, —; Rab 7, 770.9, 11.0. 80. SSE6, 8, —, —; Vis 7, 771.0, 12.0, 70, ESE10, 10, _, _.
Temperatura: Ljubljana 4.0, 1.0; Maribor 3.0. 1.0; Zagreb 2.0, 1.0; Beograd 10.0, —3 0; Sarajevo 4.0, 2.0; Sitoplje 12 0, -1.0: Solit 14.0, 9.0; Kumbor —, 7.0; Rab —, 8.0; Vis —, 10.0.
Sonce vzhaja ob 730, zahaja ob 16.18. Luna vzhaja ob 15.51, zahaja ob 8.28.
Repertoarji
DRAMA
Sreda, 14-: Zločin in kazen. C.
Četrtek. 15. ob 15.: Roksi. Dijaška predstava po znatno znižanih cenah. Izven.
OPERA
Sreda. 14.: Mahon. Sreda-
Četrtek, 15.: Zaljubljen v tri oranže- B.
Petek, 16.: Nastop črnogor=t-<=.r'r1 guslaria Anaistasija Vučiča. Prostovoljni prispevki.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Sreda. 14.: Zaprto.
Četrtek, 15. ob 20 uri: »Zemlja smehljaja«. Red »A«. Znižane cene.
CELJSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 17. ob 16-: »Jurček«. Uprizoritev dramatičnega društva v Celju. Znižane cene.
• r' t -/- /-; m <r/--/1 v-/.'/1 vv,^ /1 n\r
Za mnoge dokaze globokega in iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi nad vse ljubljene soproge, mamice, gospe

soproge posestnika in trgovca
se tem potom zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter vsem, ki so blagopokojno po-kropili in spremili na njeni prezgodnji zadnji poti. Osobito zahvalo smo dolžni častiti duhovščini, prostovoljnemu gasilnemu društvu v Kovorju, domačim pevcem za ganljive žalostinke na demu, v cerkvi in ob grobu, vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter vsem, ki so spremili blagopokojno na njeni zadnji poti.
Prisrčna zahvala vsem in za vsa!
Kovor, dne 11. decembra 1832.
15091
ŽALUJOČI SOPROG IN OTROCI.
trgovina z ogljem in drvami v Trebnjem
naznanjam, da sem se za stalno
preselil v škofjo Loko
in želim, da ostanem s svojimi dobavitelji še nadalje v dobrih trgovskih zvezah kakor do sedaj.	15102
Užaloščeni obveščamo, da je starosta slovenskih šahistov, naš zaslužni ustanovitelj, bivši dolgoletni predsednik in častni član Ljubljanskega šahovskega kluba, šahovski mojster, gospod
HENRIK PFEIFER
tajnik bivšega Deželnega cdbora v pokoju danes preminul.
Blagemu pokojniku, ki si je z neumornim delom pridobil največjih zaslug za razvoj in ugle.d po nj°m ustanovljenega Šahovskega kluba, bo v njegovih analih trajno zagotovljen hvaležen in časten spomin.
LJubljana, dne 13. decembra 1932. ^Predsedstvo Ljubljanskega šahovskega kluba.
Iz
življenja
sveta
K agrarni reformi v Španiji
Nelsonov daljnogled orodati
V Londonu je bila pred dnevi d^ažiba nekaterih predmetov i/ zaiTištrne angleškega adnrrala Nelsona Med dtruigrm so i-km-pili za admiralov daljnogled nad 300.000 dinarjev naše veljave.
Tiij^H promet ki svinje
Češkoslovaška ret*'Miika se ie zavezala prevreti od Madžarske za 5 miliionov Kč madžarskih sv in« ;r, ovac. S to oKve^no«rt-jo si je 7"c:auTala madžarski ziimJcij tujdki promet v Ta tri.
Briinin? v Afriki
B:VŠ! nemn^-i kancelar Bruning je nedavno dospel v TripoJis, kjer bo ostal dalj ča* eo, da si okrepi zdravje.
»Micika, kaj ste včeraj obula moje la kaste čevlje?«
s>Da, gospa, ampak samo vrhu svojih...«
Zimska vojna v Mandžuriji
Pri isfcijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na teščs, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri kongestijah proti jetrom in danki, ter pri krčnih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurjem katarju. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijali in špecerijskih trgovinah.
Pariška reklama
V izožbenem oknu neke pariške trgovske hiše visi tablica z besedilom: »Vsakemu, ki kupi za najrnamj pot frankov blaga, pokažemo hrošo. ki jo ie poOdcril nemški cesar Viljem II. vohun k i Mati i Hnri.« Uspeh te reklame je velik, ljudje neneho« ma dero k prodajnim mizam.
Neprostovoljna vožnja
Don Alvarado in >Iarilyn Miller,
ki sta se pripeljala s prekomornikom »Bremen« v Evropo. Zamudila sta z nekaterimi tovariši od filma odhodni signal na ladji, ki je bila, ko sta se zavela položaja, že na odprtem morju in je rezala pot proti Evropi
španski parlament je sprejel zakon o razlastitvi veleposestev. Gre za razlastitev 40.000 ha zemlje, ki je z njo doslej razpolagalo 156 oseb. Takšnih prizorov, kakor nam ga kaže gorenja slika, ne bo Španija več videla, kajti grandi ne bodo več mogli gojiti bikov,
katere bodo lovili s konji
Razorožitev j besedah in dejanjih
Na levi: Bežeči mandžurski kmetje v obmejnem mestu Mandžuriji, ki so ga zasedli Japonci. — Na desni: Japonski vojaški stražnik pregleduje prtljago mandžurskih beguncev
o v
Lepljenje namestu varjenja
švedski izumitelj Lundberg je izumil lepi vo, ki mu je dal ime >;Metalitix« in ki ga bo v mnogih primerih uporabiti kot nadomestilo za varjenje. To lepivo veže kakršnekoli trde snovi skupaj razen gumija, predvsem pa je mogoče z njim vezati kovine s kovinami in z drugimi snovmi. Lep se uporablja hladen. Pri poskusih, ki jih je napravil Lundberg. je zlepil n. pr. dva fraka aluminij:ve pločevine in je petem cb-težil zlepljeno mesto z 200 kg, ne :Ia bi se vdrlo. Isto obtežbo je prenesel usojen jermen, ki ga je pierezal na dveh mest h. Vrvica, ki jo je prilepil na aluminij, je zdržala cbtežbo 20 kg, dasi je zlepljeno mesto stalo pod vplivom vode in bencina. Isto cbtežbo je vzdržal na aluminij prilepljen kos lesa. Preluknjan aluminijast psker je mogoče popraviti v nekoliko trenutkih. Novo lepivo pride v kratkem v promet.
Nov Dieslov motor
V	Nemčiji so zgradili nov tip Dieslove-ga motorja, ki združuje prednosti dosedanjih Dieslovih in bencinskih motorjev. V vsakem cilindru ima tri bate (dosedanji ima samo enega), m sicer so dosegli to s tem. da so dal: cilindrskemu bloku zvezdno obliko in položili bate v tri rame okrog skupnega ziroriJnega prostora. Kurivo se dovaja direktno, torei brez kompresije v cilinder. V ostalem deluje motor po običajnem dvotaktnem sistemu. Da je zmogljivost novega motorja neprimerno večja nogo pri vseh dosedar.j h motorjih, se razume samo po sebi.
Orjaški mo s t
V	Rio de Janeiru premišljujejo ta čas o ogromnem novem mostu, ki naj bi zve.
„Ušesa" za letala
zal brazilsko prestolnico preko njenega zaliva z mestom Nitcheroy. Most bi spadal k poltrdnemu visečemu tipu in bi mer 1 v dolžino 2560 m. v višine SO m in v širino 36 m. V tehničnem oziru bi se dal ta načrt brez nadaljnjega izvesti, gre samo za stroške, ki bi znašali ekreg milijarde dinarjev. Ta denar bi deloma amortizirali s pobiranjem mostnine, deloma pa bi dali del mostu v najem restavraterjem, prodajalcem itd. Istočasno proučuje tudi načrt podzalivskega predora, ki bi vezal obe mesti. Načrt, k; bo cenejši, bo morda zmagal. S turističnega vidik? bi bil priporočljiv bolj drugi načrt, kajti zaliv brazilske prestolnice slovi kot eden najlepših na svetu in most, naj si bi bil še tako lep, bi gotovo škodoval njegovi lepot*.
Madame Freya prerokuje
Francoska vedeževalika madame Freva, ki je za L 1932 napovedala smrt Aristida Briauda in poraz ameriškega prez;den'ta Hoovra p>r> predsedniških volitvah, dalje nasilno smrt predsednika Doumerji in ve» liko požarno katastrofo ria ladji »George Phiil ppar«, daje za prihodnje leto naslednjo prognozo:
Gospodarska depresija bo trajala še nadalje in bo v Evropi in Ameriki izzvala mnogo denarnih nesreč Anglija ima pred seboj hudo leto. V Franciji bo prodrl v politično ospredje nov mož, s katerim se bodo začeli boljši časi. Imel bo velike uspehe posebno v diplomaciji. Nemčija se bo še naprej oboroževala m strašila. Pričakovati je tudi mnogo vremenskih katastrof in nesreč v zrakoplov9tvu. V Oriemt.u bo 1. 1933 zelo nemirno. V medicinski str<k; se bo posrečilo važno odkritje. Močno bo vse leto 1933 trpel srednji stan a tudi bogatinom ne bo mehko postlano, ker se bo kapital solil iz enih rok v drage.
Lov za ponarejevalcem listin
Črno leto šahovske igre
L. 1932 je bilo za šah zelo usodno. Skoro n'koli ni v tako kratki dobi umrlo to» liko prominentov šahovske igre kakor letos.
Holandoi so izigubili kar tri šahovske mojstre, najprej dr. Euvveja, potem pa v kratkem razmahu še Hendrika Weeninkai m Danijela Notebooma. NVeenink je bil star 39, Noteboom pa komaj 21 let. Belgijcem je umrl Edgar Colle, Madižarcm Takacs, prvi v 35, drugi v 39. letu. Isti dan kakor Takacs je preminul tudi ne. mik i šahovski mojster Aleksander Fritz. O njem se zadnja leta ni več dosti oulo. 11. novembra je smrt pobrala A: 2'eža Frederik« De-\varsta Yatesa, 25. novembra pa 38 letnega Hermanna Mat i s on a iz Rige.
Prepovedana šiednja
V Ameriki delajo gotovi krogi na to, da bi se ljudje prisilili potrošiti 90 odst. svojega za si i u/ik a. Ta predlog javno zagovarja znani založnV< ne\vyoršk<\ga »Journal of Commerce« Bernhard II. Ridder, ki utemeljuje svojo tezo s tem, da je treba krizo premagati s konsumom. »Vsi trpimo pod prokletst vem štedmje« meni Ridder. *Če bi nas pri morali živeti dve leti potratno, bi brezposeln i zopet dob"; dela in beda bi bila olaSšana, gospodarstvo pa bi se okrep'-lo.« K temu ie še pripcnin:ti. da se tudi v Ameriki zadnje čase opazuje močno nazadovanje porodov.
Uspeha ekspedielfe v Ande
Trije milijoni nepostavnih žen
Moderno žemsiko gibanje je naposled pre« plesalo tudi kitajski zid in zmagovito vdrlo v »carstv>o srediine«. Nov mešlanski zakonik kitajsike države odpravlja ir.nogo-žensrtvo i>n uvaia emoženstvo po vzorcu evropskega zapada. Id'lične ra zmere, v katerih je bilo Kitajcu dovoljenih več žen, bodo torej kmalu izumrle. Po novih predpi« sih ima namreč vsaka prva žena pravico zahtevati od moža, da odpusti ostale žene in oljdrži samo n io kot zakonsko družico. Seveda pa bodo Kitajci, ki imajo danes več žfr., tudi v bodoče primorani vzdrževati odpuščene žene. Prav to vprašanje dela kiitajsk'm zakonodavcem velike preglavice, kajti zaradi nove doložbe o enoženstvu postanejo na K a tujske m prositih trije mriliior.i žen. Haremi, kakor jih je priporočal Konfucij, bodo polagoma raginili in rumeno pleme se bo v pogledu zakonskega življenja izenačilo z belim.
Samomor ori živalih
Budimpeštanski »Magvarorszag« poroča, da je te dni skočil neki pes z onido^ne.ga verižnega mostu v Donavo. Pes je pred skokom v valove lumirno tekal po mositu. hodil je sem in tia, potem pa se je odiločno pognal v glohočino Po marki na vratu so i^sledrlj njegovega lastnika, nekega kramarja. Ta povedal, da je pes že dvakrat pop^ei skušal izvršiti sernomo'. pa so vse« Iej ljudje preprečili njegovo nakano.
Francoski pisatelj Guy Mazeline je prejel letošnjo nagrado ustanove bratov Goncourtov za leposlovje
ANEKDOTA
Bjornson se je po večletni odsotnosti leta 1863. vrnil iz tujine v Oslo in državni zbor mu je naklonil letno podporo 1800 norveških kron. S tem denarjem si Je uredil dom vAnlestadtu pri Lillienhaumerju. Kako si ga je urejaJ, pa je poglavje zase. Tako je izjavil, da ne trpi nobenih vrat in so mu morali hišo opremiti brez teh. Nadomestili so jih s težkimi zavesami. V hiši ni bilo tudi noben'h ključev. Dejal je: »Pesnik si itak ne more kupičiti zakladov, ki bi jih moral skrivati pred gospodi vlomilci.«
Vsak dan ena
Angleška podmornica najnovejšega tipa v Portsmou-ihu pred odhodom •j Portland, kjer je zasidrana
Italijanski listi poročajo, da se je pripeljal v Riim ameriški detektiv, ki že leto in dan zasleduje nekega tatu in je v ta namen prepotoval ekoro ves svet.
L. 1929 so bili nekemu ameriškemu milijonarju ukradeni iz blagajne važni d<ku« menti. Tat je pustil v blagajni listek, tako da so po dalijišem iskanju dognali, kdo je prav za prav storilec. Milijonar je poklical k sebi uspešnega detektiva in miu naročil. naj zasleduje tatu. Detektiv, ki se je sijajno obmesel v zasledovanjih vohunov med vojno, je šel takoj na delo. Nastopil je svojo pot v Zedinjenih državah, ki jih je prepotoval od vzhoda proti zapadu. Potem je šel v Mehiko. Avstralijo in od tam v Bombav, v Sidnevu pa "je na svojo nepopisno tegoto ugotovil, da je ves čas s1e-dil napačno sled. kajrti pravi tat je bil tedaj v Niči. Vkrcal se je torej v Bombavu na ladjo in se odpeljal naravnost v Francijo, prepotoval vso Riviero in moral ugotoviti, da je tat medtem tudi od tam že izginil.
Novi predsednik švace
Fklmund Schullhcss je bil izvoljen za švicarskega "veznega predsednika v 1. 1933
Na kratko smo že poročali o povratku vodje nemške ekspedicije v Ande dr. Bor-cherja iz Bremena in o uspehih te odprave.'Nemški listi poročajo dodatno še to.le: Odpravi je bil namen raziskati predvsem centralni masiv And, tako zvano Belo Kor-j d ljero, ki je belokožci do danes skoraj niso cbiskali. Člani odprave so bili znameniti nemški učenjaki in alpinisti, med njimi tudi Erwin Schneider iz Inomosta. Premagali so 5 vrhov preko 6000 m in 15 vrhov preko 5000 m višine. Kot prvi so dospeli na vrh 6730 m visokega Huaskara. na, na povratku pa so zlezli še na najvišjo ameriško goro Akcngagvo, kjer so našli nahrbtnik pred leti smrtno ponesrečenega • Angleža Bazila Mardena. Vreme je b lo ves čas, to je več mesecev, viharno in mračno, le na nekaterih vrhovih je sijalo sonce. Vendar ne morejo prelivaliti lepote in mogočnosti ancleškega sveta. Na težke dostopnem Huaskaranu so se mudili le nekoliko minut, ker je vladal vihar pri 11
I stopinja h pod ničlo.
Poseben uspeh so imeli z merjenjem koz mičmh zdrlv ov. za katere so morali vlačiti s seboj aparature, ki so težke po 300 kg in več. Fiz k Hoerlin se še sedaj mudi z dvema Indijancema v tistem ozemlju, 5000 metrov nad morsko gladino. da prouči kozmičr.e žarke še boli podrobno.
Ekspedicija je iskala pravljično dolino Kvitarasko, v katero ni menda prišel še
Higiena hlachega žepa
Menili fizik v Manchestru je nedavno priobčil sestavek, ki obravnava pomanjkljivost higiene pri hlačnem žepu civiliziranega zapadnega F v rop ca. Po sodbi tega zdravnika je naš hlačni žep pravo gnezdo bacilov in vzrok mnogoterih bolezni.
Iz dneva v dan. iz leta v leto nosimo v obleki ene in iste hlačne žepe. V njih se na,hira vsakovrstna nesnaga, ki je ne oči« stimo. d-k'er se žen ne raztrga ali pa. dokler ne zavržemo obleke. Če ljudje občutimo potrebo, da menjamo enkrat ali večkrat r.a teden srajco in robec, čemu ne občutimo mnogo večje potrebe po izmenjavi hlačnih žepov? Jasno je .da ne segamo van^e vedno s čistimi, manik'ranimi rokami. In takšne roke. s katerimi smo pravkar rili po žepu. prožimo na cesti ali v lokalu znancem in prijateljem Ali nič ne pomišljamo, da se s takšnimi rokami tudi gladimo po obrazu?
Učeni mestni fizik predla na koncu, naj bj žepi ne '.Mi prišiti k obleki, ampak naj bi se zapenjali na gumbe. S tem bi jih lahko večkrat temelj-to prečistili. Dnevno vprašanje vsakega zakonskega moža svoji ženi bi moralo b:itii: »Ali si mi že i/.menja'a oprane žepe v hlačah?«
noben belckožec. Pr: tem so našli v višini 4000 m na nekem gorskem sedlu ostanke velikega mesta iz inkaške dobe. Raziskovalci so se začudeno vpraševali, kako so mogli prebivalca tega mesta živeti v tej popolni puščavi, ki ji primanjkuje vode. Reš'tev te uganke so našli v genialno izvedenem kanalu, ki je vodo dovajal cd oddaljenega ledenika in jo dovaja še danes. Iz te stare trdnjave so prišli v omenjeno dolino, kjer so našli še številne drage inkaške naselbine in še dobro ohranjene namakalne naprave in državne ceste. To so ostanki veličastne stare kulture, ki jo je prea 400 leti uničil lakomni in krvoločni beli osvajalec Pizzaro.
Geolog dr. KinzI je našel polno sledov ledne dobe v teh ozemljih, torej komaj nekoliko sto kilometrov od ravnika. V proučevanju tega čudnega pojava je prišel do zaključka, da bi se polarna ledna kapa ne mogla razprostirati do tu. če ni zemeljska os kvečjemu spremenila svoje lege ali pa če ni b'la južna ameriška celina nekoč v zvezi z Antarktido v smislu 'Vege nerjeve teorije o premikanju kontinentov.
Odprava je imela mr.ogo sreče in škode nobene. Le nekoč se je izgubila skupina indijanskih nosačev in je tavala dva dni v viharju in metežu po tem osamelem gorskem svetu. K sreči pa so iih odkrili in jih rešili, dokler je til še čas.
4.500.000 patentov
Ameriški patentni urad v Ncw Torku objavlja statističen pregled o patentih, ki bo uveljavljeni na svetu. Do 30. junija 1932 cenijo njih šitevilo na štiri milijone :n pol. Od tega števia j;h ima Amerika (Zedinjene države) l.SOO.OOO. Francija 825.000, Anglija 780.000 in Nemčija 575.000.
Menihova poroka
V Celovcu se je nedavno poročil bivši menih Lo-B:sser. še nedavno član benediktinskega reda., s hčerjo nekega koroškega trgovca. Bivši menih se zdaj preživlja z ilustriraojem knjk..
Letošnja Goneourtova nagrada za ksifiževnost
Francozi so skonstruirali novo aparaturo za ugotavljanje bližajočih se letal. Naprava deluje zelo sigurno in najavi letala na večjo razdaljo
- Napadena krotilka
V Lizboni se je nedavno primerila velnka nesreča v omdotnem cirkusu »Koloseju«. Krotiillko Klaro Burketo je napadel neki divjajoči slon in jo tako hudo poškodoval, da so jo morali takoj odpeljati v bolnišnico na operacijsko miizo.
Cene malim oglasom
Zenttva tn doptsuvvnjm. vmaka beseda Din i__ter enkratna pri-
Vojbtna za iifro ali ta dajanje naslova Din S.—, Oglamt trgovskega
tn reklamnega tnačaja: vsaka beseda Din i.—s Po Din l._ ta besedo
ta zaračunajo nad alfe vat oglasi, ki tpadafo pod rubrike »Kam pa kam*, m A u t o-moto*, »Kapital*, »V najem*. »Posest* »Lokali*, »Sta novanja odda* »Stroji* »Vrednote*, »Informacije«, »Živali*, »Obrt* Ln »Les* ter pod rubrikama »Trgovski potniki* In »Zaslužek*, če ta s oglasom nudi tastu tek. oziroma, te te tiče potnika SLdor et pa pod tema rubrikama Oče zaslužka a/l tlutba. plača ta
vsako besedo 50 par Prt vseh oglasih, ki m zaračunajo po Din Ista besedo, ee zaračuna enkratna pristojbina Din 5.— ta iifro ali ta dajanje naslova Vs> ostali oglasi »ocialnega značaja se računajo po S0 par za vsako besedo Enkratna pristojbina ze iifro alt za da fante naslova pri oglasih, ki te taračunajo po SO par za vsako
besedo, znaka Din l— Nafmanfii znesek pn oglasih po 50 pat ta besedo, /e Din 10.—.
tri oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. V te pristojbine ta male oglase fe plačati pn predali naročila, oz*-roma Hh le vpoida/h t> o* smo ohenaen t naročilom.
Kdor i i 4 e zaslužka,
plača r,a vsako besedo 50 par; »a naslov ali Šifro 3 Din. — Kdor a u d i zasJaiek, pa za vsako besedo J Din, za lajanje naslova ali za Šifro pa 5 Din. (3)
Dobra šivilja
za obleke, plašče. peri!« -.d deške oblekce. se po nizki cen: priporoma na dom. — Rolma ulica št. U, dvorišče 50029-3
beseda 1 Din; za dajanj« naslova ali za Irfro o Dšn. Dijaki, ki iščejo instTukcije, plačajo fsako besedo 50 par- za iifro aii za dajanje naslova 3 Din. (4)
Šoferska šo!a E. Ceh
Tyrš»v«i 'Dunajska) «»«;a it. 36. Zahtevajte prospekt
Opremljeno sobo
r. električno razsvetljavo in
hrano «1; brez takoj oddam.
nemščine zastonj. — Goeposka uic« štev. 10/1.
50383-4
Avto	»Fiat«
odprt, d *bro	ohranjen, produ špedicija	Turk v Lin.b-l-j«. rti. 50395-10
otrokov* " ka
za politlranje im Iu-2en;e (bajtianje) leta, samostojnega ln sodobnega, z« vodilno mesto poslovodja išče večja tovarna pohištva. — Ponudbe z opisom dosedanjega »aposlenja na Publi-citas. Zagreb. Ilica 9 — pod br. 32406. 50351-1
Čevljar, pomočnika
dobro Izirjenega sprejme ta. k«. Franc Ložar, Ljubljane VIL Celovška ceste 10 — nasproti mitnice. 50377-1
Trgovsko moč
ženska ali moški, zmožna kavcij«, ki bi samostojno vodiila špecerijsko trgovino v Ljubl.ja.ni. iščemo za takojšnji nastop. Ponudbe n« oglas. oddelek »Jutra« pod »Dobra mit*.	50365-1
Pek. pomočnika
zmožne<r3 vseh del. sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. "503S1-1
Pletiljo in nčenko
sprejmem takoj. Naslov v oglasnem odloku »Jutra«.
504.13-1
Stalno službo
dobi tisti, ki razipolaga s 50—100.000 Din. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Rentabil«.
521/m-o
Služkinjo
Mia-iSiM). pnuhiSno i-n spretno sprejmem na Poljanski cesti 15. I. stopajUče, vrata 2 50417-1
Vsak i beseda 1 Din: { za d;i in njo naslova aK I šifre oa 5 Din. (9)
»Lowe« radioaparat
po-vsein v dob-em stanju. 8/2 ce-. .^'a. z dvema aku-a. ii i t»i" a in zvočnikom za 90(> Din proda Kari Scb>ck, Tržič. 50352-9
Rad-o-aparata
tri in štiricev®i naprodaj. Naslov v oglasnem oddw-ku »Ju.tr a	50285 9
Vsaka beseda 50 par;. | za dajenje naslova ali |j za šifro pa 3 Din. (2)
Izvežbsna kuharica
z lepimi -pričevat, samo.
»toijna in zanesljiva gospodar!, a, išče <- 1. jajMiarjero jD-PSto v graščini ali na ■večjem posestvu. Pojasnila <i f- po-s.' ■ dov il»nica No-■wot-ny v Ljobljaisi.
5031(12
Uradnik
i lolg^lctno prakso, sprej-E,f vsa;.o lelo — 'amo la z.imore •'Jati otrokom hra tie. Pi jo zne ponudbe na o:r as. oddelek »Jutra« p'-d »V.j.mo hvaležen«. 50287-2
Maserka
dobro izvežbana. išče na-3T- en je. Naslov v oglas. oMe.iku »Jutra«. 50382-2
Hlapec
poročen. s^ar 30 :et, dobro vaje® konj in vseh del, išče kjerkoli shržbo. Na stori' lahko '-■'koj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«
50392-2
Kore-pondentinja
popolnoma samostojna moč z do'poletno prakso, zmožna slov nskefrn. srbohrv-at-s' nsra. nemškega i.n Italijan s-kega jeziika ter stenografije. Sfie oamestitrv ia takoj aii pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju ;>i.d značko »Slo-ve. nija«.	519-»o
Ug-iasj trg. značaja po 1 Din beseda; za dajanj« naslova ali za šifro 5 Dm. — Oglasi socialnega značaja vsaka beseda 50 par; ta dajanj« aasiova aLi za šifro pa 3 Din. (7)
Kupim sani
ivovpreine in štiri««!ežne, tapeciraDe. nove ali rabljene. a d-obro ohranjene. C<=Tijpne ponudbe na oglas, oddeleik »Jutra« pod šifro »Sa.ni«.	50277-7
Kupim štedilnik
Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Le,p«.	50373-7
Vakum-aparat
filter-preša »n velike kndli,
vse v dobrem e-ta.njiu kupi Josi.p Kirbiš, Celje.
520/m.o
ru<
0?ia-»i trg. značaja po 1 Dia beseda; za da janje oasiova ali za šifro 5 Din. — Oglas-i socialnega značaja vaa ka beseda 50 par; za dajanje naslova ali za Šifro pa 3 Din. (6)
Plinski štedilnik
riše na 4 kuhalnike prodam Naslov v oglasnem jddelkn »Jutra«.	50286 6
Kuhinjska kredenca
dobro ohranjena naprodaj v
Fio-rj&tiski ulici štev. 33/1.
50309-6
Božično darilo!
Orientalska oprava (Damas-bus) 5 komadov, in Zeiss-B-iinooI poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50306-G
Za polovično ceno
prodam malo no-šene smučarske čevlje št. 39. Vpre-šati v Trnovski ulici š;. 3. pritličje, levo. 50112-6
2 japonski vazi
krasni, originalni. 1 m visoki naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
50431-6
Novi gramofoni
za potovanje, šport, dom.
z gramofonsko ploščo 250 Di.n, ura z nihalom 60 Din, č-istod a mastni namiTihi prti 30 Din, 100 igel 4 Dim. lu-šjlci 'adja 5 Din. potemni eipaV.i sladkorja 20 Din, patentna krtača, vsesavajo-6a prah. 70 Din. desetletno jamstvo. Hustrovan katalog gratis. Omnia, Duna;ska c. Št. 36.	5tM.35-6
2 baročna lestenca
žolenzen arnipel, porcelan
Sevres itd. prod« Antikva rija.t na Sv. Petra cesti 4.
50423-6
Vsa-ka beseda 1 Din; za lajanj« naslova ali za iifro pa 5 Dra. C161
20 %
plačam za posojilo proti prvonvestni vknjižbi. — Ponudbo na og-lasni oddelek »Jutra« pod »30.000 Din« 50343-16
60—80.000 Din
posojila rabini
za dovrši-tev enonadstropne haše v Ljubljani. Desetkrat no jamstvo v nepremični nah. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Garan-cij««.	50365-16
Do 30.000 Din
posopla iščem
takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 50303-16
Vsa) , Ofseda 50 par; za daj.-ini« naslova aH za šifro pa 3 Din. (1)
Čevljar, pomočnika
sprejme Anton Brajer — baraka v pruiah. 50337 I
Služkinjo
do 20 '"t »taro. rpsno in pridno sprejmem takoj. — PVsmo!.! o .-Midhe na orfae.
»Jutra« pod 5if"0 »S!»Sr'«.;a«.	50372 1
Perzijsko preprogo
220 X 340. krasno, proda špedicija Petan. Dalmatinov« 10.	5U36H-6
Dva kinoaparata
znamke Ernema-n Zeiss-Ikon in zvočna aparatura v najboljšem stanju poceni naprodaj. Dopise 'ta oflasnil oddelek »Ju.tra« pod šifro »Radi bolezni«. 40962-6
Bogata izbira šablon
za ročna dela, gobeline, kelina dela. volne, svile, n.aki*a in vseh C. M. S. priborov. Ažuriranje, entia nje. tamburiranje, vezenje monogramov in k'inika nogavic. hitro in solidno v •rgi"vmi :n atelje'« Kure-ševič. Za ? r e b. Radičeva 'Du ga) ulica 5.	4979?
Puhasto perje
15 Dio č iha.no 32 D..n. ;»ni> 140 Din kitosrram. »r
volno in žimo
'.a tnadraoe iarodn«i oocen' ondaie Sega. W.>lfova 12. ivoršč^.	376 6
Sesalec prahu
smerik-ansk'.. 220 voltov — Din 1200. na mesečne ob-'"•ke po 250 D'n. -»Sapira«. Dunajska cesta štev 36.
50424-6
S podjetno trgovko
d-o 32 let staro, z aktivnim imetjem, želi sodelovanja samski trgovec z večjim kapitalom. Obširne dopise na oglasni oouelek »Jutra« pod značko »Stev. 101«.
50354-16
Knjižico
Lj. kred. banke
30.000 Dij>, prodam najvišjem« ponudniku. — Ivan Berčun, Ljubljana. poš.;n.i predal 151.	50402 16
10.000 Din rabim
z« dobo 6 mes-ec-ev. Vrnem 12.000 v mesečnih obrokih po 1000 Din. Varnost si
gurna Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« poid šifro »Trgovec takoj«. 50405-16
Vložne knjfižice
Ljubljanske kreditne banke kinp'mo za gotovino. Kr di-tna zadru-ga. Lj-ubljana. poštni predal 49. 50420-16
Vsaka 6t»wla 1 Din j za dajanj« na?!ova ali za šifro pa 5 Din. (301
Naprodaj hiša
na lepem prostoru, z lepi mii sobami in vrtom, sred: trga. blizu cerkve in šole, kjer j« obn in sobe odda w v najem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
50362-20
Lepo parceh)
400 ms veliko, v centru Sp. Slške. pn-merno za kakršnokoli stavb«, ugodno proda »Posest«, Miklošičeva r. 4.
50380-20
fc/Ufcirr Itice tiurroug-hs:
Tarzan, krati džungle
DRUGI DEL
145.
Tarzan je izgubil vsak up rešitve, ko so svečenice v dveh vrstah krenile proti njemu. A tedajci je nastala med svečeniki zmešnjava. Eden izmed njih., oduren gorilast velikan, je hotel izpodriniti Šibkejšega tovariša, ld je z njim vred v vrsti čakal Tarzanove krvi. Tarzan ga je slišal, kako je divje zarjovel, ko ga je velika svečenica La zapodila na njegovo mesto.
Enonadstropna hiša
večstanovanjska z vrtom med Vožarsko in Zvonarsko ulico;
stavbne parcele
za hl§e ob Dunajski m Vilharjevl (carinski) cesti;
parcele za vile
med Dunajsko ln Ko-baridsko, Južno od Livarske ulice na prodaj. Pojasnila daje dir. DJ1. novskl. Jadransko-po-dunavska banka, Liub-ljana.	50173-20
Redka prilika
Na prodaj je Penzion. Vlila v Crlkvenlcl. 17 sob. Leži tik ob morju. Kopališče pred Vilo. Naslov v ogl. odd. Jutra.	50126-20
Valjčni mlin in žage
ob želeinici na Gorenjskem na stalni močni vo d"! ugodno naprodaj. Podjetje je zelo rentabilno, veliko kmečke mi trgovske majave. — Ponudbe p.rfi »Vtčj+ podjetje« na oglasni oddelek »Jutra«.
50029 20
Novo hišo
visokoipritlično — T vrtom prodam za 36.000 Din. Brod 24, pri Št. Vidu.
50371-20
Vrednote
Bufiet
dan in noč odiprt, na prometnem kraju t-a.koj prodam radi odh-o-da. Vprašati v Zagrebu, Radičova ulica 13 50-76-19
Dva lokala
za pisarne, v I. nadstropju
odda drogerija Herines. Miklošičema cesta štev. 30.
50379-19
Vsa-ka neseda I Din. ta dajanj« naslovi ali
i» Šifro pa 5 Din C34I
Namizna jabolka
(kisJa i«u sladka) najfinejše vrste razpošilja v za-bojii.h od 25 kg naprej: Franc Lf^kovišiHk. trgovec, Moziirje. 50027 34
Vsa.ka beseda l Din. za lajanj« naslov® ali za Šifro pa 5 Din. (16!
■'Ka Oeseda 1 Dm. za dajanj« naslova alt za «'fro pa 5 Din. (35)
Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje Rafinerija <lrag-:fi kovin. Lju.blja.na. Ilirska ulica štev 36 — vhod t Vidovdan«k® .vsste, pri po »tiirai M ožina.	70
pmmiM
Vsaka beseda 1 Dui. za dajanj« naslova ali za šifro oa 5 Din. (33)
Orehova jederca, brinje in fige
nudi najceneje Sever & Koniip., Ljubljana, Gospo-svettika cesta 5. 50359 33
Vino
lastnega pridelka, Iz borne kakovosti, po Din 6 liter prodaja A. Sušuik., Ljub Ijana, Zaloška. 50346-33
WE3SM
Drva
bukove kro-gljic-e, tnidi hrastove, kuipi več vagonov fiTm» J. Kušlao, Kranj.	50026-15
IVsaJca beseda 50 par; J m dajanj« naslova aM I za Sifr-o 3 Din. (22) I
Dijakinje
sp-ejimem po zmerni coni z novim letom. Nadzorstvo, kojMlnica in klavir. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 50388 22
Stanovanje
Vsaka beaeda 1 Din; za dajanj« naslova ali ta šifro pa 5 Din. (31)
Trisob. stanovanje
l-epo in siolnč-no oddam le mu loštcvilna in absolutno Čisti rodbini — brez steni« in ščurkov. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
48932-21
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali za iifro pa S Din. (19)
Mesnico
na prometnem kraju iščem za takoj. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Promet«.	50306-19
Lokal
za špecerijsko trgtovino, t vsem inventarjem oddam v najem na prometnem krajo v Ljubljani. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Specerija«.	50370-19
Trisob. stanovanie
e kopalnico, vsemi pritiklinami in snnuporabo vrta oddam takoj, s 1. januarjem ali februarjem. Cena 1000 Din. Nasiov i-z prijaznosti v trgovini Siroger — Gajev« uiica 3. 50063-21
Tris,ob. stanovanie
z vsemi priti klina mi, v®e nanovo preslikano, s kopal, nico in vrtom, tranuajiska postaja pred hišo. odda ii/pmviteljbtvo na Tržaški cesti 26.	50403-211
Opremljeno
stanovanje
1—5 lepi eoM, kuhinjo in pritikline oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
50111-31
Trisob. stanovanje
moderno, za 900 Din mesečno odda s 1. .januarjem 1933 Društvo hišnih posest, nikorv, Ljubljana. Salendro-™ ulica 6.	50398-21
Slari livarski
prošeli
vino za praznike (okrepilo za rekonvale-scente), izbrano, več let staro vino, priporočamo vsaki hiši. Zaradi krize znižane cene: Din 16.— »iter franko, pošta Grablje ali železniška postaja Split-Metkovič. Po pošti pošljemo sodček od 15 litrov. Z železnico 50 litrov in več. Vse po povzetju. Sodček vzamemo nazaj. Poskusite ta iz-borni prošek, pa se boste prepričali!
LOVRO TUDOR
vzorni vinogradnik Malo Grablje, Hvar, Dalmacija
OBELITE SVOJE ZOBE!
Dvosob. stanovanje
parketirano. 8 kuhinjo, jedilno shrambo. ko-[«ln-ico i® vsemi; pritiklinami oddam s 1. januarjem dnržiini z •»draslimn rodbinskim: člani v Zeleni jami. Prešernova ulica St. 15.	500C2-31
Vrtnarju
strokovnjaku, oddam na periferiji Splita vrt 1500 m4 ln malo stanovanje po najugodnejših pogojih. Informacije: Posrednlčka agencija Fe. rič, Split, Tvrtkova 1.
50224-21
Stanovanja
Vsaka beseda 50 par: za dajanj« naslova ali za šifro 3 Din. (žl-a)
Prazno sobo
4X5. oddam g-oapodlčni ali s^ospe- o«ir. zakonskemu paru brez otrok. Na «.!»v pove oglasni oddelek »Jutra«.	50360-23
Sobo
s prostim vhodom, v sredici mesta takoj oddam uradniku. Naslov v og'a = . oddeiku »Jutra«. 50364 23
Sostanovalca
sprejmem na stanovanje z ali brez hrane. Nas'iov pove oglas-Tid oddelek »Jutra«.
5025M-23
Preprosto
stanovanje
•cbo !m kubinje, na periferij« m«5ta i&če petčlanska družina, prot.i točnem u plač i iii. IVumudbe na oglasni •od<le!(k »Juitra« pod šifro »Tečen plačnik 91«.
50074 -31 /a
Dvosob. stanovanie
s kopalnico in pritiklinami iščem v suhi hiši v m«Hu. Ponudbe n« osrl«. oddt-lek »Juitra« pod šifro *S'a!no«.
50389-21/a
Dvosob. stanovanje
čiisto, v bližini stare Sššcji-sike cerkve ali Bi^igrada išče tričlanska družina. — Roiuudbe s ceno na naslov: P e č n i k, Ljoibljana VII, Jernejeva 53. 50110Sl/a
/jrrijsriTinru
Vsaka beseda 50 par: za dajanje naslov« ali za šifro 3 Din. (23)
Sostanovalca
sprejmem v sobo s posebnim vbodom. Naslov |«ove ogasiij oddelek »Jutra«.
50358-23
Sobo
z eno ali dv<nia posteljama oddam v vili blizu Le-ouišča. Na Kodeljevo 13.
50316-23
Opremljeno sobo
lepo in čisto, z dvema po-s-teljama, posebirni vhodom, elektriko i.n pranjem perfia oddan: za 170 Dl«i ia osebo na Celovški cesti 72. pritličje, levo.	50378-23
Sobo
s posebnim vhodom, v centra mesta takoj oddam. — Naslov v og asuem oddelk-u »JutTa«.	50375 23
Opremljeno sobo
sriiKiT.irano — z o-kr!>o »Ii
brez takoj oddam v Bo ho ničevi ulici 7. 50386-23
Boljšega gospoda
sprejme na stanovanje Vet,ter. Oojiova ces-a št. 1.
pritličje.	50337-23
Separirano sobo
s komfortom, v strogem
centru takoj oddam solidni iin stalni osebi. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
50397 23
Opremljeno sobo
z zajtrkom ali brez takoj odda.m v Židovski stezi 6/II 504»; 4-23
Sobo
lepo opremljeno, zračno, s posebnim vhodom, zraven »Evrope« oddam. Nas'ov v Oigasnean oddelku »Jutra«.
50418-23
Sobo
lepn oprom-ljemt takoj od-
dam v Tavčarjem' ulici. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	50119-23
Sofao 7.2 posteljama
oddam. Naslrcv porve o^glas. oddelek .-Jutra«. 50446-23
nii
Vsaka b«seda 50 par: za dajanj« naslova al« n šifro Jt Din. (33^)
Skromno
separirano sobico, z elektriko, išče mlajši uradnik, — Ponudbe z na ved bo cene na ogHasoi oddelt-k »Jutra« ped »Do 200«. 50422-23'a
Opremljeno sobo
s štedilnikom, iščem. Ponudbe na oglasni oddei'4 »Jutra« pod šifro »Eventu-elno periferija«. 50306 23'a
r u/
Vsaka beseda 2 Din. za dajanje naalova ali šdfr« pa 5 Din. (24)
Danes zvečer
50356-24
Vdova brez otrok
46 let stara, z nekaj go.
tovlne iSče znanja s starejšim, solidnim gospodom v svrho skupnega gospodarstva Prednost imajo penzljonlstl. Ponudbe v oglasnem odd. Jutra pod: Dobra go. spod ln j a 222. 50125-24
Vsaka beseda 2 Din: za dajanje naslova ali šifi* pa 5 Din. (25)
Kmetski fant
star 30 let, ne-ojKurečne preteklosti. 8 70.000 Din. leli poročiti 20—26 let staro dekle ali vlovo, ki poseduje majhno posestvo ali kaj 6'ičnega. Ponudbe prosi na og^las. oddelek Jutra poj šifro »Kriza rešena«.
50355-25
Vsaka beseda 1 Dui; za dajanj« naslova aH za Šifro pa 8 Din. (26)
Pianino
dobro ohranjen, m e ta 1 n e
konstrukcije, proti gotovini zelo poceni prrdn Bizjan, Glince, cesta VH štev. 21.
50301-36
Dva klavirja
dobro ohranjena, z lepim jTlasom. radi selitve poceni proda Zima, VVo fova 10/1.
50115-26
Pozor!
Prodam prvovrstno trovrsu no. črno. oktavno harmoniko v najboljšem stanju tet ;«pimc glasovi! Osieda se jo lahko vsak dan od i lo tri četrt na 2. popoldne. Naslov v glasnem -vide!k>j »Jutra«.	40508 26
Živali
Vsaka beseda 1 Dni. za dajanje naslova alt za šifro pa 5 Din. (27)
Preklic!
Niisem plačnik ta dolgove moje žene Ks-ti Vi-rv<.£a. — Leopold Vervega. Trbovlje 1 50093-31
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali
za šifro pa 5 Din. (37)
Primerno božično darilo
so čistokrvni jazbečarji :.n foksterijeirji (mladiči), katere ugodno prodam. Naslov v oglasnem oiddeikn Jut:«.
50404-27
7
Vsaka beseda 1 Din; za dajanje naslova ali Sifm pa 5 Din. (30)
Mrtvaške krste
vseb vrst. obik in velikosti, po najnižjih cenah ima vidno v zalogi Anton Za-krajš^, miz-ar. vas S robo t-nik pri Velikih Laščah. __5065) 80
Maribor, Mlinska 8
Britje 2 Din. striženje 4 Din. — Brusimo britve >n škarje.	49351-30
Telefon 2059
A
PREMOG suha drva
POGAČNIK
Bohoričeva ulica št. 5 Katera
plemenita da.ma bi hotfla ods-top:ti iz svoje gradeio-
be polovično toplo obleko in plašč siromašni gospodični. ki je po narečnem slučaju ostala brez najpo trebnejše^a. Za dobroto in uslugo bo vedno ns :ez pol.".""" za vsakovrstna ročna dela. Naslov pro«'lm na oglas, oddelek »Jutra« po-d »Ilvaležna dolžm-ica«.
5029S
v'sa-ka b«seda 1 Dui. za dajanj« naslova ali za šifro pa 5 Din. (31)
Velika razlika med pedikerji!
Pohvala n;twii. ki mii je odpravil bolečine k u r j i h očes! Avbelj, kopališče, brivnica Okrožnega urada. Veronika Sl.mončič, Ljnb ljana.	503S2-31
Preklicujem
žaliji.vie. katere sem govorila proti Jakobini Sever, Poljanska cesta. — Marija Za.tko.	504(M3--il
bi krepi in zdravi
edini proizvajalec
LOVRO SEBENIK LJubljana VIL
-------- .... —
//;,' i/,'/.

18. in 19. DECEMBRA
prodaja anfikvitet in tsmstiisi
iz lastne posesti: gotske mobilije, gotske skulpture, reneransa: barok, Louis XVI. emplre-mobilije, antčine oljnate slike, rez\. meissen-ski in starodunajski porcelan itd.
Ogled pončenši s 14. decembrom od 9. do 12. in o f3/ 14. do IG. ure, Maribor, Gosposka ulica 8, II. nadstropje, vhod r/kozi pasažo veletrgovine Martinz.	15098

Zahvala.
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, očma, brata in tasta, gospoda

! za tri J stopinje j in v treh dneh!
Ni več drgnenja s ščetkico, nekoristnega in razdražlji-vega. Poslulite se edinega postopka za odpravitev grdih rumenih madežev: en centimeter KOLVNOSA na suhi ščetki dvakrat na dan. Po treh dneh boste videli razliko.
KOLYNOS ozdravi usta, dela dih vonjiv in daje zobem njihovo prirodno belino.
KOLYNOS
antiseptično sredstvo,
naJSzdatnejS« sredstvo za negova-nje »o-b. En centimeter zadostuje.

•V-V-SiV..1 ;
X-.
:-;.'l I'
A" *-*!-,'•
■ it'»' *l -M
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini v Ribnici, predvsem g. dekanu Skubicu, čč. duhovščini v Dolenji vasi, Sodražici in Novi Štifti, gg. zdravnikom, zlasti še g. dr. Oražmu iz Ribnice, Sokolskemu društvu v Ribnici, Gasilnemu društvu Ribnica in Slatnek, pevskemu zboru za prelepo žalno petje. Slovenskemu lovskemu društvu — podružnica Ribnica, gg. županom Ribnice, Jurjovice, Sodražice, Sušja, Dane, Dolenje vasi in Loškega potoka, nadalje zastopnikom oblasti, Zveze industrijcev v Ljubljani, dr. Ivanu Lovrenčiču za tolažilne poslovilne besede ob grobu, ki jih je govoril v imenu ribniške doline, darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Vsem in vsakemu naša ponovna iskrena zahvala.
RIBNICA, dne 14. decembra 1932.
Žalujoči ostali.
Michel Zčvaco:
217
Pardaillanov sin
Zgodovinski roman.
Tako govoreč je do bliskovo vzdignil roko, v kateri je držaJ bodalce, tn mu ga zasadil v prsi. Saint-Julien se je sesedel kakor vreča, še zavpiti ni utegnil. Concini se je s strahotnim, divjim obrazom sklonili k njemu in zaškrtal:
»Hej. Saint-JuHen, ali me slišiš? Ne. nisi še mrtev! Vidiš, ta sunek bodi tvoje plačilo za to. da si me izdajal Leonori... Kaj ne, da sta vidva zasnovala vso čedno i stori jo? Bertillo in Jehana si spravil v samostansko ječo, mene bi bil pa jut.ri peljal k prazni kletki, da bi se obrisal za oboje: za ljubezen in za maščevanje! Zdaj si izkusil, kaj čaka tiste, ki me izdajajo!«
S temi besedami se je vzravnal in brcnil umirajočega s poti: »Crkni kakor pes!«
33.
Ne da bi se ozrl, je naglo krenil dalje. Toda njegova pot ni vodila v Louvre. Ubral jo je v Pisateljsko utico in na poseben način potrkal na vrata hiše. ki jo bralci že poznajo.
Sprejel ga je Perfekt Goulard, rekoč, da Klavdija Acquaviva ni doma. Dolgo sta se razgovarjala. Ko je Florentinec odhajal, mu je obraz kar sijal.
Kmalu za njim je odšel tudi Perfekt Goulard. Napoti] se je proti ulici Sv. Dionizija.
Ko je minil zagato, v kateri je stala jetnišnica, je stopil iz temnega kotička človek, do nosu zahomotan v plašč, in krenil za njim. Bralec je morda uganil, da je bil ta zasledovalec Pardaillan.
Oči so se mu iskrile v temi.
»Tako mi Pilata,« je modroval sam pri sebi, »kako more biti kutar tu, kakor da bi prihajal iz Pisateljske ulice, ko sern na svoje oči videl, da je stop-il v jemišnico»... Da, da, zvodil me je za nos kakor pravega bebca. Hiša v Pisateljski ulici je spojena z jetnišnico po podzemeljskem rovu!... Nu, zato mi je stvar vsaj nekoliko jasnejša. Jutri si moram okolico jetnišnice bolje ogledati. Dotlej hočem pa vsaj paziti na svojega moža, čeprav se mi zdi, da je opravil svoje današnje delo m je kratkomalo namenjen spat. A tudi v tem primeru moram vedeti, kje bo prenočil, da se lahko zjutraj iznova lotim zasledovanja.«
Perfekt Goulard jo je maha! po ovinkih proti vratom Sv. Honorija in dospel do njih tik preden so jih zaklenili.
»Prav,« si je rekel Pardaillan, »pri kapucinih bo spal. To je dokaz, da ima Acquaviva tajne zveze z vrlimi menihi.«
Počakal je, dokler niso zaklenili vrat, in se nato vrnil po ulici Sv. Honorija, misleč sam pri sebi:
»Najbolje je. da storim po menihovem zgledu in grem počivat.«
Ko je prišel mimo ulice Sv. Tomaža, je zagledal na tleh razgr" njen papir. Morda bi bil šel mimo njega, ne da bi se bil zmenil zanj. A mesec je prav tisti mah svetlo posijal izza oblakov, in njegovi žarki so osvetlili pisanje.
Pardaillanove bistre oči so se ustavile na papirju; pobral ga je in se presenečen zdrznil.
»Grb montmartrske ooatinje?« je zamrmral. »Vraga — pa ne da bi bila padJa ta reč menihu izpod kute? Spravimo jo— človek nikoli ne ve. kaj mu utegne koristiti.«
In res je vtaknil papir v nedrije. Ko se je vrnil k »Velikemu odpiraču«, ga je hitro prebral.
»Ukaz gospe opaitinje, naj spuste predložilca tega pisanja v nieno ietnišnico in izvrše vsako njegovo povelje, kakršnokoli bi
bilo! Tako mi smrti božje, sreča mi je naklonjena; ta papirček je dragocen.«
Ves vzradoščen je legel spat, v svesti si, da ni zapravil današnjega dne.
Najdeni papir je bil tisti, ki ga je biJ Saint-Julien pokazal vratarju samostanske jetnišnice. Zakaj je ležal na cesti? To bomo najlažje pojasnili, če se vrnemo k Saint-Julienu.
Ko je Concini odšel, je zavil v ulico Sv. Tomaža človek, ki ju je zasledoval že iz Orleanske ulice. Bil je Saetta. Sklonil se je k Saint-Julienu m si vešče ogledal njegovo rano.
»Lep sunek!« je hladno zamrmral. »Ta se ne bo izlizal. Da bi živel le še aro m izpregovoriJ vsaj še pet besed — pa se upam prepričati signoro.«
Vzel je negibno telo na svoje močne roke in ga odnesel. Spo" toma sta izgubila papir, ki je najbrže tičal ranjencu za pasom.
Saetta je stopil v Leonorino sobo, rahlo položil ranjenca na zofo in ga molče pokazal Galigajki. Ko je ta sjxiznala vohuna, je komaj opazno zgrbančila obrvi. Kakor vsak, kogar je uporabljala, je bil v njenih očeh tudi Saint-Julien samo orodje. Zdaj, ko je bilo orodje strto, ga je bilo treba nadomestiti z dr^im. s tem je bilo vse povedano.
»Ali je mrtev?« je hladno vprašala.
»Ne še, signora!«
»Kdo ga je tako zdelal?«
Saetta je skomignil z rameni, češ, da ne ve.
»To je treba dognati.« je rekla Leonora po kratkem premisleku.
Kakor hitro se je oglasilo osebno zanimanje, je bilo njene rav-nodušnosti do ranjenca konec. S Saettovo pomočjo ga je jela spravljati k zavesti. Čez nekaj trenutkov je Saint-Julien odprl kalne oči, ki so jih že zagrinjale smrtne sence.
»Kdo vas je ranil?« je s sočutnim obrazom vprašala Leonora.
MILIJONE r.: PRAVA LEPOTA
brez Kreme, brez pudra samo po
r/
VELOUTY de
Nadomešča kremo in puder, a se ne masti in ne maže obleke.
C^ratls-kasete (proti 2 din za odpošiljate?) zahtevajte od zastopnika: C O S M O C II E M I A. Zagreb, $mič> klasova ulica šlev. 23
gospodinja,
zamore postati vsakdo zemljiščni posestnik, na tri dele, velike novo zgrajene industrijalne palače v centru Zagreba, vredne z inventarjem 8,500.000 Din, ki nosi letno brutto cca. 2,300.000 Din. Vloženi kapital se dotičniku v vrednosti takoj podvoji, a mu nosi obenem zajamčeno čistili 60.000 Din mesečno, na željo zamore vsak dan dobivati 2000 Din.
V podjetju je možno, a ne potrebno osebno sodelovanje.
Ponudbe na Jugomosse, Zagreb, Jelačičev trg št. 5, pod »4409«.	15066
UPORABLJAJTE TUDI VI Z ZAUPANJEM DOMAČE
PRAŠKE ZA PECIVO
drla
SAJ JAMČIJO ZA NAJBOLJŠO KAKOVOST.	15041
3ESE88BI
KOŽNE NEGE
Preizkusite »Lavenor« vodo za kožo in obraz z dodatkom Hamamelis virginica (Virgi-nično čarobno grmičje — With Hazel). Avtoritete hvalijo zdravilno učinkovitost virginičnega čarobnega gr-mičja« Hamamelis: naglo odpravi vse kožne hibe, napM in posveži polt. prežene gube, ruge in druge starostne pojave. Te na čudo meječe lastnosti »virginičnega čarobnega grmičja« skriva »Lavenor« voda za ko/o in obraz. Steklenice stanejo mala 20 Din. srednja 36 Din in velika 48 Din.
„Lavenor"
voda aa kožo In obraz
Izdelovalec Jfinger & Geb-hardt, ustanovljeno 1873,
Berlin S 14.	*
Zaloga drogerija Gregorii, Ljubljana, Prešernova 5.
Najlepše in najcenejše božično darilo
bo prekrasni roman
»Prekletstvo ljubezni"
ki izide v ponatisu v dveh debelih knjigah in mu bo cena samo Din 30.—. Po pošti Din 35.—
Naročila sprejema uprava »Slovenskega Naroda".
Ljubljana
Polnovredni in moderni RADIO APARATI
raznih znamk od Din 1380.— dalje dobite pri
H. SUTTNER - LJUBLJANA
Tyršova (Dunajska) cesta 1B.
Ogled in predvajanje brezobvezno.
Ugodni plačilni pogoji, cenik!
Zahtevajte brezplačni 15025
LEPA ULICA
po Din 2.— kg nudi
GOSPODARSKA ZVEZA
LJUBLJANA.
13306
Moč osebnega vpliva
Korespondenčm tečaj za pouk v hipnotiziranju, sugestijah itd. — Uspeh garantiran! Cena znižana! — Zahtevajte prospekte pri
„Veda in Znanost", Celje,
Razlagova 3 a.	12698
		•..>-." -..i"- ••:-• =,-*V	• -V: •v; - ■ V,->V.
			
dglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh
•
Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani r. z. z o. z.
javlja tužno vest, da je član njenega načelstva, gospod
•Vr.Cv^J.«:
•••>v
■T. v •

Hnfon
posestnik in trgovec v škof ji Loki
dne 11. decembra 1932 umrl.
Pogreb blagopokojnega se bo vršil v sredo, dne 14. decembra 1932 ob 14. uri od hiše žalosti na mestno pokopališče.
Vzornega sodelavca bomo ohranili v trajnem hvaležnem spominu!
15089
KRUŠNO MOKO
m vse mlevske izdelke
vedno sveže dobite pn
A. & M. ZORMAN Ljubljana
Stari trg št. 32.
181
Vse, kar želite,
dobite v »Jutrovem« malem oglasniku.
ČEVLJI NOGAVICE
ZAHVALA.
Ob priliki prebridke izgube naše ljube, nepozabne soproge, matere, hčerke, gospe
trgovke v Ložu
smo dolžni zahvaliti se vsem, ki so nam na kakršenkoli način skušali omiliti trpko bol.
Izrekamo globoko zahvalo proti g. Milošu Budimiru, ki se je pripeljal iz Ljubljane in opravil cerkveni obred.
Od srca se zahvaljujemo Pevskemu društvu za prekrasno petje, godbi, gasilnemu društvu, Sokolu s praporom, darovalcem cvetja in vencev, nadalje se zahvaljujemo vsem onim, ki so nam pismeno ali brzojavno izrazili sožalje, in vsem, ki so blago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Lož, dne 13. decembra 1932.	15079
Globoko žalujoči soprog Steva z otroci, materjo in sorodstvom.
J. L A M MARIBOR
Občima Liatrtjan« Mestni pogreb™ »vod
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš dobri, iskreno ljubljeni soproCT predragi oče, brat, stric, svak in tast, gospod
Henrik Pfeifer
deželni tajnik v pokoju
dne 13. t. m. ob 9. uri dopoldne po krajšem, težkem trpljenju, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega bo v četrtek, dne 15. decembra 1932 ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne 13. decembra 1932.
Žalujoča soprega z otroci in ostalo sorodstvo
urejuje Davonn Kavijen. izdaja za Konzorcij »Jutra« Adolt Ribmkar. Za Narodno tiskarno d. dL kot uakarnarja ftranc Jezeršek. Za maerauu del j« odgovoren Alojz Novak. .Val c Ljubljani