NOVOTEHNA v; O >15 J* PRODAJA VOZILA n Novo mesto: 8 25-088 * Trebnje: S 44-025 • Metlika: * 58-lff ~ USEni-mirm * Ul < f.j i iu >o Eiin:ciki!tšiiWiii DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST EnEnEEEl s ES222221HS3 DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST jojonca decembra dan 15 prošenj za • Posebnost Kočevske pa je, da bil Dr>Ve*'*t0 mešan*h zakonov, saj sem ko je družinski poglavar prosil v^^a sprejem v državljanstvo m pote.,,;.51* so žena in otroci že slovenski 2 Jani- ■>u dn?f*i smo še, da je v minulem ted-Pr^jj 1° ugodno rešene prošnje še 12 drjj |*v', ki so tako postali slovenski bile Tako je od junija skupaj do-Ho v u pijanstvo 89 ljudi, ki žive stal-d^avp°v®vski občini, pa so bili doslej it. /\LJ*.n‘ drugih republik ali Jugoslavi-it oraci')* za pridobitev državljanstva se karano komaj dobro začela in Jala skoraj do konca decembra. J. P. ,N DIREKTORJI °RMOŽ IN TREBNJE ^n^l-JANA — Na stadionu Svobo-^rije jje bilo prejšnji teden nevsak-'o se J°*oPrcarsko srečanje, na katerem jNfi^rili slovenski direktorji s člani , me!>lo'Ce v'ade. Direktoiji, ki so si mora-b den.v ek'Pi kupiti s tisoč markami, so 'Hw Namenili občinama Ormož in J»Sl0J ’ Vsla bili v času vojnega napada ■2 prj ani-i° najhuje prizadeti. Zmaga je s ^Iko 'a direktoijem, enega od dveh 'tl Vza republiško vlado pa je prispe- Vse več beguncev Do ponedeljka se je samo v Kočevju javilo 114 ljudi iz Hrvaške KOČEVJE, RIBNICA — Do ponedeljka do 12. ure se je na občinskem odboru Rdečega križa v Kočevju prijavilo skupno 114 beguncev s Hrvaške, kjer potekajo boji. Naj večji naval je bil prav minuli ponedeljek, 23. septembra, ko seje prijavilo 44 beguncev. Več begunk je nosečih, dve pa bosta rodili prav te dni. Vsi begunci žive še vedno pri svojcih. Poleg hrane dobe tudi oblačila. Oblačila je daroval tudi kočevski Karitas, ki je zdaj začel zbirati tudi hrano. Ponekod so že izbruhnile otroške bolezni. Časopis Nedeljski seje v svoji rubriki »Iskrica v žalostnih očeh« odločil, da bo zbiral pomoč za begunsko družino na Kočevskem, ki ima največ otrok. Pomoč je treba nakazati na žiro račun RK Kočevje 51300-678-18033. Med begunci je večina otrok. Paketi republiškega RK s hrano pa niso dovolj prilagojeni potrebam otrok, saj je zanje v paketu praktično le mleko v prahu. Sredi minulega tedna seje prijavilo na občinskem odboru v Ribnici 18 beguncev s Hrvaške, z območij, kjer so potekali boji. Vsi stanujejo pri sorodnikih, ki žive že dalj časa v ribniški občini. Nekateri so prišli že julija samo v poletnih oblekah, zato jim je RK priskrbel toplejšo obleko in obutev. Eno izmed družin je prišel obiskat hrvaški vojak-mupovec, kije imel dva dni dopusta. Pripovedoval je o grozodejstvih na območju Petrine. Kaj bo z begunci, se še ne ve, ker so bile med boji mnogim uničene hiše in se nimajo kam vrniti. Uničene so kar cele vasi in tudi pridelek, kar gaje ostalo in ga zaradi bojev ali okupacije ne morejo pobrati. J. P. Stavka črnomaljskih učiteljev Občina ne more izpolniti večine zahtev učiteljev, zato so ti v ponedeljek začeli stpvkati v vseh sedmih osnovnih šolah ČRNOMELJ — Na prvi jesenski dan, v ponedeljek, 23. septembra, so začeli stavkati učitelji vseh sedmih osnovnih šol v črnomaljski občini. Za ta korak so se odločili zato, ker občina ni izpolnila njihovih zahtev. Te pa so: da so njihove plače 19 odst. večje od republiškega povprečja plač v gospodarstvu; da se šolam priznajo vsi materialni stroški in amortizacija; izplačilo drugega tlela regresa ter zagotovitev sredstev za izobraževanje učiteljev. Črnomaljski izvršni svet vseh teh za- nekaj manj kot 1,9 milijona dinaijev. htev nikakor ni mogel izpolniti in učite- Kljub temu skupna vsota skorajda ne lji so se odločili za napovedano stavko, presega lanske realizacije. Seveda je V torek, ko je zasedal črnomaljski iz- jasno, da šole z mesečno dotacijo, kije vršni svet skupaj s predstavniki stavkovnega odbora, je stavka še trajala in takrat tudi ni kazalo, da je bo kmalu konec. Za letos je za izobraževanje v črnomaljski občini iz občinskega proračuna namenjeno 50 milijonov dinaijev, iz republiškega proračuna pa so dobili še taka kot v lanskem šolskem letu, ne morejo normalno delati. Šole so praktično brez denaija in v takih razmerah ni možno načrtno delo. Ni denaija za učne pripomočke in literaturo, ne za izobraževanje učiteljev in ostalo in niti ne, seveda, za toliko večje plače, kot jih učitelji zahtevajo, da o stroških za vzdrže- PAKETI ZA BEGUNSKE OTROKE — V hotelu Jadran v Dubrovniku se je nastanilo 350predšolskih otrok beguncev iz Vukovarja. Po posredovanju No-vomeščanke Ivanke Mestnik so v novomeških vrtcih organizirali široko akcijo zbiranja pomoči Prvi so se odzvali starši malčkov pri vzgojiteljici Renati Adamič. V torek dopoldan so odpremili na pošto 2 7 paketo v z oblačili in obutvijo, v naslednjih dneh pa bodo pomoč begunskim otrokom zbirali tudi po drugih enotah novomeških vrtcev. (Foto: J. Pavlin) Nad krizo s poceni kakovostjo Krkini izolacijski materiali novoterm v veliki konkurenci dobili pravico uporabe znaka kandidat za slovensko kakovost — SQ ’92 — Prodajno uspesni NOVO MESTO — Krkini izolacijski materiali na osnovi steklene volne novoterm so eden od 53 izdelkov 17 slovenskih podjetij, ki bodo eno leto smeh uporabljati znak kandidata za slovensko kakovost —SQ ’92. Kandidate je na nedavnem prvem specializiranem strokovnem sejmu slovenskih izdelkov in storitev v Kranju izbrala posebna komisija izmed 269 izdelkov, kijih izdeluje 75 slovenskih podjetij. »Osnova za podelitev znaka kandidata za slovensko kakovost ’92 je bil najmanj polovičen delež domačega znanja v izdelku, lastna blagovna znamka in uveljavljenost izdelka doma in v tujini, spričevala in certifikati o kakovosti ter že prejeta priznanja za kakovost. Mi imamo pridobljene ateste in certifikate za prodajo vseh izdelkov v Avstriji, Nemčiji, Švici, državah severne Evrope, Italiji, Grčiji, Franciji, v celotnem področju ladjelništva. Naši izdelki imajo tudi vse drugo, zato smo se odločili za kandidaturo na sejmu. Krka je pravico uporabe znaka kandidata za SQ ’92 dobila kot edina dolenjska firma (poleg Novoterma sta bila izbrana še dva izdelka: Krkapon in Basocym-Proteaza C) in edina, ki proizvaja izola- ■■■■■ RHHHI Klic k duhovnosti Od 20. septembra poteka v domovini izseljenstvu in zamejstvu vseslovenski misijonski kongres, tretji po vrsti in prvi na domačih tleh. Kongres ima sicer v osnovi verski značaj, nedvomno paje pomemben tudi z vidika širših narodnih interesov. Dejavnost slovenskih misijonarjev je ena najbolj plemenitih strani v narodovi zgodovini V času, ko se Slovenci osamosvajamo, je vednost o tem še posebej dragocena kot vezivo narodove samozavesti Naši misijonarji niso bili le glasniki vere, marveč ‘adi širine slovenske duše. Od vsepovsod, kjer so delovali iz azijskih, afriških in latinskoameriških dežel prihajajo glasovi ki z občudovanjem govore o njih kol o ljudeh, v katerih ni trohice kolonializma ali vzvišenosti nad drugimi \ časih, ki nosijo še močne naplavine materialnosti a hkrati 'udi ogroženost dosedanjega materialnega blagostanja, je lahko nam vsem, ne samo kristjanom, misijonska miselnost spodbuda k večji duho vnosti Misijonarji so nam lahko zgled zrele odprtosti do drugega in drugačnega, kar na ravni posameznika gradi osnove za resnično demokratično in pluralno družbo, kakršno Slovenci želimo zgraditi Lahko so nam zgled za krepitev vredni kot sla solidarnost in nesebičnost, odprtost za stisko drugih. Te vrednote dvigajo raven medčloveških odnosov in našo družbo "ogulijo v najtrajnešem in najžlahtnejšem pomenu. V tem pogle-"u lahko vidimo kongres kot prizadevanje, da se vključi v napore slovenskega naroda k duhovni in kulturni prenovi, ki jo samostojnost zahteva MARKELJ Inž. Janez Bulc cijske materiale. Pogoj za pridobitev znaka bo v svetu preizkušena in potije-vana kakovost. Mi smo se že pred leti usmerili na Zahod, če se ne bi, bi lahko tovarno že zaprli,« pravi direktor Krkinega Novoterma inž. Janez Bulc. Krkin Novoterm naredi po rekonstrukciji tovarne pred dvema letoma 12 tisoč ton izolacijskih materialov letno, prej jih je 7.500 ton. Na tuje trge proda 35 do 40 odstotkov proizvodnje. Izva-žijo v Avstrijo, kjer držijo kar 15 odstotkov trga, Italijo, Švico, Nemčijo, Grčijo itd •''elo v Mongolijo in na Kubo so že prodali nekaj svojih izdelkov. Renome v tujini in izvoz jih tudi rešuje zdaj, ko je od domačega trga ostala v glavnem le še Slovenija, v kateri pa je nekaj proizvajalcev izolacijskih materialov. »Zgodaj smo spoznali, kakšna je usmeritev za preživetje; evropeizacija proizvodnje in osvojitev tržišč, kakovost dnevno na ravni in cenejša proizvodnja. Rekonstrukcija proizvodnje pred dvema letoma nam je omogočila takšno znižanje stroškov, da smo tudi cenovno konkurenčni. Pri tem smo tudi zmanjša-1 li število delavcev od 232 na 192, vendar nikogar nismo dali na cesto. Rezerve so, če se primeijamo s svetom, tu še precejšnje,« pravi inž. Bulc. SKUPNA SKRB ZA PRIBEŽNIKE OTOČEC — V torek, 24. septembra, je bil v hotelu Grad Otočec sestanek republiškega štaba za civilno zaščito, Rdečega križa Slovenije in ministrstev za zdravstvo in socialno varstvo Republike Slovenije in Hrvaške. Pogo-vaijali so se o pomoči hrvaškim pribež-nikom. Kot je dejal namestnik ministra za socialno skrbstvo Republike Hrvaške, Tomislav-Pavao Duka, je skrb za begunce, ki jo hrvaškim beguncem nudijo Slovenci, več kot humana. Danes je ministstvo za zdravstvo Republike Slovenije poleg ostale izdatne pomoči ponudilo še dodatno oskrbo petdesetim invalidnim otrokom in mladostnikom iz Splita, za kar so jim še posebej hvaležni. Sekretar Rdečega križa Slovenije, Mirko Jelenič, je poudaril, da si slovenske ustanove prizadevajo za čimboljšo oskrbo okoli 9000 beguncev, ki so poiskali zavetišča v Sloveniji. Po zadnjih podatkih je v Novem mestu registriranih 440 pribežnikov, od teh se jih je 170 nastanilo pri sorodnikih in znancih, za ostale pa skrbi republiški štab za civilno zaščito, ki poleg obleke in hrane za vsakega pribežnika prispeva še 300 dinarjev na dan, pomaga pa tudi humanitarna organizacija Karitas. iLiOfef r Jutri se bo vreme poslabšalo, v soboto in nedeljo pa bo spet suho in sorazmerno toplo. vanje in dozidavo šolskih stavb niti ne govorimo. Prvo polletje so šole v črnomaljski občini zaključile s 5,15 milijona dinarjev izgube. Povprečni osebni dohodek so v osnovnem šolstvu v občini od ja-nuaija do julija znašali 8.373 dinaijev, za junij pa 8.340 dinaijev. Da bi vse to zmogli, bi potrebovali vsaj še 22 milijonov dinaijev, ki pa jih v občini nimajo kje vzeti. Občinski izvršni svet je odobril povečanje osebnih dohodkov v osnovnem šolstvu za 18,5 odst., in to za nazaj od 1. julija, denar pa naj bi izplačali v začetku oktobra. Poleg tega so na maso osebnih dohodkov odborih še 10 odst. mate- • Na izvršnem svetu pravijo, da so naredili vse, kar je moč, vendar učitelji s tem niso zadovoljni in, kot rečeno, vztrqjqjo pri izpolnitvi vseh svojih zahtev. Dejstvo je, da so sedqj njihove plače za 6 odst. nižje od republiškega povprečja plač v gospodarstvu in ker zahtevajo za 19 odst. višje od tega povprečja, bi se jim tako morale povečati za četrtino. rialnih stroškov, kar dodatno znese okoli 50 tisočakov. Maja so se dogovorili, da bodo regres izplačali v dveh delih, in sicer so takrat dobili 4.000 dinarjev, manjkajoča dva tisočaka pa prejšnji teden. Vendar sedaj učitelji zahtevajo skupaj 8.000 dinarjev regresa, se pravi še dva tisočaka. A. B. Belt »Stavka« zaradi zamude s plačami Zakaj je prišlo do kršitve ČRNOMELJ — V črnomaljskem Beltu je v ponedeljek prišlo do krajše prekinitve dela. Delavci so se zbrali pred upravno stavbo in od direktoija zahtevali nekaj pojasnil, zlasti v zvezi z gospodarskim položajem podjetja in izplačili osebnih dohodkov za avgust. Potem ko jim je direktor to pojasnil, so se približjio po uri in pol vrnili na delo. Po besedah predsednika Svobodnih sindikatov v Beltu, Toneta Strmca, ni šlo za stavko in tudi za prekinitev dela ni bilo potrebe. Že prejšnji četrtek so na skupnem sestanku Svobodnega sindikata, nanovo nastajajočega sindikata Neodvisnost in vodstva podjetja razčistili sporne stvari in dobili zagotovilo vodstva, da bodo plače za avgust, katerih izplačilo se je ta mesec prvič zavleklo, izplačane v tem tednu, in to za 30 odst. v osnovi višje, tako kot je zahteval Svobodni sindikat. Zaradi splošnega gospodarskega stanja je Belt v prvem polletju imel precej težav, poleg tega so imeli še dolg kolektivni dopust in ni bilo dotoka denaija, njim pa sta ga Tam in Cimos precej dolgovala. Tako so zašli v hude likvidnostne težave in ni bilo denaija za pravočasno izplačilo avgustovskih plač. Vendar je vodstvo Belta ta problem rešilo in je bila plača v tem tednu obljubljena že na sestanku prejšnji četrtek. Tako, poudaija Strmec, so povsem neosnova-ne govorice, češ da so v Beltu plačo dobili le zato, ker je v ponedeljek prišlo do prekinitve dela. To je bilo urejeno že pred tem. Poleg tega ima sedaj Belt zagotovljeno delo in vse kaže, da se bo stanje obrnilo na bolje. A. B. Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • V Beli krajini so začeli trgati, na 4. strani: • Gradbinci se rešujejo s tujir na 6. strani: • Prvo posavsko govedorejsko dr na 7. strani: • O retoriki za vsakogar na 1L strani: • Kadrovsko balinanje v Novem i na 12. strani: s* • »Umuzungu« Anka v deželi tisočerih g{ na 16. strani: jm.. • Lažne naročilnice polnijo tovornjake i»n/m mu*t JUBILEJA DR. ADAMIČA IN PROF. DEGNA — Na Srednji kmetijski šoli Grm so v petek pripravili Slovesnost, posvečeno 80-letnici priznanega sadjarskega strokovnjaka in pisca prof. dr. Franceta Adamiča in 85-letnici kmetijskega šolnika in organizatorja prof. Friderika Degna obenem pa so tako proslavili tudi 105. obletnico te najstarejše slovenske kmetijske šole. Slovesnosti so se udeležili številni ugledni gostje, med katerimije bil tudi kmetijski minister dr. Jože Osterc ter mnogi u velja vljeni slo venski kmetijski stroko vnjakL Organizatorji so ob tej priložnosti pripravili razstavo jabolk iz dolenjskih družbenih nasadov in nasadov zasebnih pridelovalcev. Jubilanta sta bila deležna številnih laskavih priznanj za svoje življenjsko delo, zadovoljna pa sta bila tudi s svojo dediščino, ki sta jo zapustila mlajšim strokovnjakom Na posnetku sta slavljenca s soprogama (Foto: J. Pavlin) Po dolgem času spet brez izgube Po nekaj letih je Novoles kot celota avgusta prvič posloval z minimalnim dobičkom — Štiri petine proizvodnje v izvoz — Stare dolgove bodo poravnali STRAŽA — Še marca letos so izgube v Novolesu znašale 20 milijonov dinarjev. Tudi v juliju je Novoles kot sistem še imel nekaj izgube, v avgustu pa je po dolgem času posloval pozitivno in ustvaril za dober milijon dinarjev dobička. Milan Bajželj, od junija prvi mož Novolesa, pravi, da to pomeni preobrat in obet za boljšo in stabilnejšo prihodnost, čeprav zaradi dolgov iz preteklosti, »težkih« 30 milijonov mark, Novoles še ni povsem zunaj zadreg, v katere je bil potegnjen. Bo pa, trdi Bajželj, konec leta sistem Novoles posloval s tekočim dobičkom in nobeno podjetje ne bo imelo velike izgube. Ve se, daje Novoles več let posloval z Skupno Novoles zdaj daje kruh (po- izgubo. Enega svojih viškov je kriza dosegla lani jeseni, ko so sistem z reorganizacijo v več podjetij s krovnim podjetjem, ki je vzelo nase vse stare izgube skušali popeljati v boljše čase. Ker pa vodilna ekipa ni zagotovila nobenega od pogojev, da bi sprejete rešitve zaživele, so se razmere še slabšale. Kljub delni prisilni poravnavi in odložitvi ostalih velikih dolgov je več podjetij Novolesa in sistem kot celota posloval z vedno večjo izgubo, vse funkcije sistema so začele razpadati. Dve podjetji sta padli v stečaj, ki je grozil tudi drugim. Sanacijo Novolesa je zastavil njegov nekdanji dolgoletni direktor Jož6 Knez s sanacijskim odborom, junija pa je v Novoles prišel Milan Bajželj in sestavil novo vodilno ekipo. V njej je nekaj zunanjih, nekaj pa tudi Novolesovih ljudi, ki drugače uporabljeni dajejo več od sebe. Danes je upravljanje in vodenje Novolesa kot celote stabilno, stabilizirajo tudi vodenje večine podjetij. Teh je zdaj v Novolesu 14. Od tega so tri (Novi ambient, Drobno pohištvo in s septembrom Energetika) v stečaju, ki pa je kontroliran. Stečaji bodo zaključeni do konca leta, iz njih bodo izšla podjetja s proizvodnjo brez izgub. Pet podjetij zdaj posluje okrog pozitivne ničle, proti koncu leta bodo začela ustvarjati dobiček. Pet podjetij pa že zdaj posluje z dobičkom, ki naj bi ga še povečevali. vprečje avgusta prejete plače je bilo okrog 7.500 din) 1.464 zaposlenim, od katerih pa jih bo nekaj deset še dobilo knjižico. Optimalno število zaposlenih Milan Bajželj za*naslednje leto, dve je 1.400, posamezno podjetje pa naj ne bi imelo več kot 250 zaposlenih. Na daljši rok bodo reševali tudi problem zelo neugodne kvalifikacijske strukture zaposlenih. V Novolesu tečejo aktivnosti za povečevanje produktivnosti in za zagotavljanje poslovnega reda med podjetji v sistemu in v odnosih s partnerji izven sistema. Obveznosti plačujejo, spoštujejo dobavne roke, kvaliteto itd. »Naše ukrepanje je dvojno. Peljemo stečaje in sanacijo, že zdaj pa postav-ljemo tudi zametke za razvoj, v katerega bomo prešli v prihodnjem letu. Novoles bo, kot je bil v preteklosti, pretežno lesna firma. Surovino imamo doma (zaradi težav z nabavo v tem smislu obdelujemo tudi tuje trge), imamo ljudi, z lesom znamo delati, projekti so ekološko nesporni in izdelke lahko izvažamo. Letos jih bomo za blizu 30 milijonov mark. Na tuje prodamo 70 do 80 odstotkov izdelkov, tako bo tudi v perspektivi. Stare »grehe«, ki niso majhno breme, pa bomo poravnali, ko zapadejo,« je na nedavni tiskovni konferenci rekel Novolesov direktor Milan Bajželj. Z. LINDIČ-DRAGAŠ SREČANJE DOMSKIH OSKRBOVANCEV DOLENJSKE TOPLICE — Na to-pliški jasi je bilo v torek, 17. septembra, regijsko srečanje domskih oskrbovancev. Gostitelj, novomeški Dom starejših občanov, je za 360 udeležencev iz Črnomlja, Metlike, Kočevja, Ponikev in Grosupljega pripravil bogat kulturni in zabavni program. Udeležence že četrtega zapovrstnega srečanja je pozdravila direktorica novomeškega Doma, Lojzka Potrč, ki je poudarila, da je namen takih srečanj spoznavanje oskrbovancev iz vse Dolenjske, nedvomno pa tudi prijetna popestritev domskih vsakdanjikov. V kulturnem programu je nastopil domači pevski zbor, ansambel Rubin pa je najbolj neučakane že dopoldne zvabil na plesišče. Ni ga bilo, ki ga domiselne družabne igre ne bi spravile na noge. Popoldne so zakurili še kres in podelili prehodni pokal za družabnost. Še v najhujših časih »nad vodo« 30 let Trima — Trebanjski kovinarji najmočnejšje podjetje v občini TREBNJE — 646-članski kolektiv Trima zaokrožuje letos 30. leto delovanja. Trebanjski kovinarji izdelujejo jeklene konstrukcije za zgradbe vseh vrst, biološko in ognjevarne gradbene plošče za oblaganje streh in fasad, kontejnerje, posode iz nerjavečega jekla in mostna dvigala. Na tujem, največ v Nemčiji in v Avstriji, ustvarijo za 60 do 70 odsot. prodaje. Na novinarski konferenci je pretekli petek direktor podjetja Stane Velikonja družno s svojimi najožjimi sodelavci pojasnil nekatere dosežke in razvojne načrte Trima. Kljub temu da letos ne bodo uspeli v celoti uresničiti prodajnega cilja v višini 64 milijonov DEM, pa računajo, da bodo skozi vse leto zagotavljali sorazmerno stalno zasedenost proizvodnih zmogljivosti. Da bi še pospešili prodajo na celotnem ozemlju sedanje Nemčije, so v Muenchnu lani ustanovili še sestrsko firmo Trimex. Pri devizni bilanci v Trimu sicer ugotavljajo še vedno pozitivno stopnjo pokritosti uvoza z izvozom, v primeijavi s tisto (I : 5) ob lanskem polletju pa ni pravih razlogov za pretirano zadovoljstvo. Pri zunanjetrgovinskih poslih z afriškimi deželami imajo v Trimu slabe izkušnje, saj je že zapadlo za poltretji milijon dolarjev teijatev, na katere bodo veijetno morali kratkomalo pozabiti, vseh terjatev pa je že za 4,5 milijona dolaijev. Zavoljo težav s tekočo livid-nostjo zmanjkuje denaija za naložbe. Pomagajo si z amortizacijo, ki pa komajda zadošča za nadomestitev nepogrešljive izrabljene opreme. Navzlic kroničnemu pomanjkanju lastnih obratnih sredstev in vsem omenjenim težavam pa je le treba povedati, da se v Trimu radi pohvalijo, da njihov žiro račun že več let ni bil blokiran. To v teh negotovih časih ni majhna stvar. Za financiranje večjih projektov se morajo v Trimu zadolževati, visoke obresti pa znižujejo v noramlnih razmerah priča- kovani profit. Bojijo se, da so že dokaj konkretne zasnove tujih vlagatelji, predvsem Italijani, dokončno razblinile zaradi politične in pravne negotovosti. V Trimu ocenjujejo, da bodo zaradi poli- • Na slavnostni seji delavskega sveta Trima so podelili priznanja in nagrade 27 delavcem za 10 let, 21 delavcem za 20 let in dvema delavcema za 30 let dela v Trimu. V kultunrem programu je sodeloval pevski zbor Pavel Golia iz Trebnjega pod vodstvom Jureta Tršaija. Slavljence pa so pozdravili tudi trebanjski župan Ciril Pungartnik in učenci osnovne šole iz Trebnjega__________________________________ tičnih razmer rezultati v drugem polletju slabši kot v prvem, saj v avgustu in septembru zaostajajo za mesečnimi proizvodnimi načrti. V zadnjem četrtletju pa bo vendarle, kot kaže, podoba nekoliko bolj ugodna. P. P. TUJ/NA O NAS Slovenija izpolnjuje vse tri kriterije The Wall Street Journal Sedaj, ko je Jugoslavija na robu državljanske vojne, in po neuspelem prevratu v Mosk vije Zahod pripra vij en povleči nove meje v Evropi Toda pri tem nastajajo Številne ironije. Luksemburg, najmanjša država Evropske skupnosti je bila ena izmed članic Skupnosti, ki je najbolj energično zagovarjala celovitost Jugoslavije. Stisnjen med Nemčijo, Francijo in Belgijo, je Luksemburg pridobil svojo neodvisnost v 19. stol., ko se evropske sile niso mogle dogovoriti o tem, kateri naj pripada. »Mi smo uspeli v trenutku, ko je bilo to še mogoče,« zatrjuje neki luksemburški diplomat. Trenutno ima ta država samo 380.000prebivalcev. Torej nastane vprašanje, kaj neko deželo naredi državo. »To, kar gotovo ni bistveno, je njena velikost,« trdi prof. Danilo Turk, profesor mednarodnega prava na univerzi v Ljubljani Za primere navaja različne mikroskopske, pa vendar suverene otoke južnega Pacifika in Karibskega morja ali bližnji Lichtenstein. Kakor je videti te države nikogar ne motijo. Prav tako ni važna ekonomska vitalnost San Mariono ima marke, Lesoto se preživlja s čredami Monako pa pobira po igralnicah. In zopet njihova neodvisnost ne vznemirja nikogar. Kaj je v resnici pomembno, ko gre za drža vnost, ni jasno. Legalno obstajajo trije glavni kriteriji■ ozemje, prebivalstvo in efektivna državna moč, ki brani neodvisnost te države. Slovenija na primer izpolnjuje vse tri kriterije. Okoli 2 milijona Slovencev že od nekdaj živi na ozemlju med Alpami in Jadranskim morjem. 25. j unija je slovenski parlament razglasil neodvisnost od Jugoslavije in Slovenija je tudi obranila svojo neodvisnost pred enourni zvezne armade, ki so hotele preprečiti odcepitev. Po nekaj tednih bojev je Slovenija sklenila premirje, nato pa so se jugoslovanske čete umaknile. Tako je pokazala, da obvladuje svoje ozemlje. • Očitek, da Sachs prodaja boljševističen zakon, je neumesten. Hanvard, univerza, iz katere izhaja, je tradicionalna trdnjava protikomunizma. (B. Pleskovič) • Na Hrvaškem ni od novinarstva ostalo ničesar. Glavna naloga televizijeje danes črpanje adrenalina in celo mržnje v krvni obtok javnosti (J. Lovrič) • Usmeritve v Evropo ostajajo bolj ali manj politična floskula, ki prekriva praznoto slovenskih političnih programov, bolje rečeno odsotnost takih programov. (V. Kavčič) • Ultimat v diplomaciji je zadnja zahteva, preden se zatečemo k popuščanju. (Bierce) Ljubljansko pismo Opozicija laže? V skupščini že kurijo LJUBLJANA — Že predlogi lastninskih zakonov, ki so prišli septembra na poslanske klopi, so strankarsko ozračje v republiški skupščini močno razgreli. Prava vročina pa se vladi obeta v prihodnjih mesecih. Demosova vlada se naraščajoče socialne stiske ljudi sicer zaveda, vendar je ne zna ali seje noče ubraniti. S predlaganimi zakoni nas vlada ne vodi v kapitalizem modernega tipa, ki ga odlikuje socialdemokratska zakonodaja, temveč predko-munističnega — torej v tisto obdobje kapitalizma, ki je zaradi krivičnosti družbenih odnosov, zlasti lastniških, in nesposobnosti političnih strank, da te krivice omilijo in z reformami sistema tudi odpravijo —neposredno vodilo v radikalne ideologije. To pa je opozorilo, ki ga danes ne smemo spregledati. Nujno je torej, da Demos iz. razprave o lastninskih zakonih izloči svoje politične namene in želje ter se opre na stroko. Dejstvo, da je iz razprave o zakonu o lastninjenju izločil vse slovenske strokovnjake o tem vprašanju, pa jasno kaže, da so (za zdaj) prevladale politične težnje, ne pa stroka. Pri tem je značilno, da tista Demosova stranka, ki se imenuje socialdemokratska, večinsko zastopa izrazito nazadnjaška stališča, čemur se ne morejo načuditi niti nemški duhovni očetje te stranke. Delavci se morajo poskusu uveljavitve takšne zakonodaje odločno upreti. Zato velja samo pritrditi besedam Milana Kučana, predsednika predsedstva RS, ki je ob nedavni otvoritvi sejma obrtništva v Celju poudaril: »Predlagani sklop lastninskih zakonov, ki postavlja nov ekonomski red v Sloveniji, dobesedno premika temelje slovenske družbe. Zato zelo resno sproža vprašanje, komu bo nova slovenska družba namenjena in kakšnim namenom bo služila... Nejevoljna aroganca, posmeh domačim znanstvenikom in prikrivanje pomanjkljivih lastnih argumentov z nastopi profesoija svetovnega imena, nekritično prenašanje tujih izkušenj v Slovenijo in neargumentirano obtoževanje direktorjev in končno tudi diskvalificiranje tistih, ki imajo drugačne argumente, z lažnivci, kar je vsekakor presenetljivo neprijetna novost na povolilni slovenski politični sceni, ne bodo nadomestili trdega dela, potrebnega; da rešimo probleme lastninjenja na poti v uspešno in z Evropo primerljivo gospodarstvo. Potrebno se bo sprijazniti s tem, da imajo državljani pravico vprašati za argumente glede odločitev, ki bodo bistveno vplivale na njihov položaj, socialno varnost in prihodnost. Ljudje, ki predstavljajo oblast, pa so jim dolžni brez nejevolje odgovarjati z argumenti in jim dajati željena pojasnila. Takšno je pač v demokratični družbi razmerje med oblastjo in državljani. VINKO BLATNIK /O ljubljanska banka Dolenjska banka d. d. Novo mesto Z VEZAVO DINARSKIH SREDSTEV DO NAJUGODNEJŠIH OBRESTI V razmerah naraščajoče inflacije je pomembno dobro gospodariti z denarjem. Ljubljanska banka Dolenjska banka d.d. vam z varčevanjem v obliki vezanih dinarskih depozitov zagotavlja ohranjanje realne vrednosti vaših prihrankov, z izbiro primerne dobe vezave pa lahko vaše prihranke še občutno povečate. Realno vrednost dinarskih sredstev banka zagotavlja z revalorizacijo, kar pomeni, da se obrestna mera na vezana sredstva povečuje, skladno z mesečno stopnjo inflacije. Za depozite, vezane na tri in več mesecev, vam banka obračuna tudi realne obresti. Stopnja revalorizacije za mesec september znaša 8,80% na mesečnem oziroma 179,03% na letnem nivoju. Ob predpostavki, da bo v prihodnjih mesecih veljala enaka stopnja revalorizacije kot v mesecu septembru, bi k depozitu v višini 10.000,00 din ob zapadlosti pripisali obresti v naslednji višini: doba vezave letna obrestna mera obresti nad 1 mesec R+0 (179,03%) 880,00 din nad 3 mesece R+3 (187,40%) 3.010,90 din nad 6 mesecev R+5 (192,98%) 7.071,50 din nad 12 mesecev R+7 (198,56%) 19.856,00 din Obrtnikom, ki prek žiro računa poslovno sodelujejo z banko, nudi Dolenjska banka d.d. posebno ugodno obliko vezave sredstev, in sicer vezavo depozitov v višini nad 50.000,00 din za nedoločen čas z odpovednim rokom 3 dni, ki se obrestujejo v višini revalorizacijske obrestne mere. Zaradi možnosti preklica vezave sredstev razpolaganje s sredstvi ni bistveno omejeno in je še posebej primerno za donosno plasiranje trenutnih viškov likvidnih sredstev. Vabimo vas, da se o najugodnejši obliki varčevanja pogovorite ob vašem obisku v banki. Naša anketa Kam z reko beguncev? Brutalna vojna, ki jo na hrvaških tleh vodi nekdanja JLA s pomočjo srbskih rezervistov in teroristov za velikosrbske cilje, je ne le uničila ali močno poškodovala na stotine cerkva, šol, vrtcev, bolnic, podjetij in na tisoče domov, temveč je tudi spravila v grob na stotine ljudi, stotisoče pa pognala v beg, ker so izgubili vse ali da si rešijo golo življenje. Srbi bežijo v Srbijo, Hrvatje pa so mnogo ljudi pred naletom pobesnele soldatskc in njenih po; magačev umaknili v hrvaške kraje, manj prizadete z. vojno, mnogi so zbežali in bežijo v Slovenijo, čez moije v Italijo, na Madžarsko, v Avstrijo ali kamor pač morejo. Število hrvaških beguncev v Sloveniji gre v tisoče, v zadnjih dneh sejim je pridružilo nekaj ljudi iz »vročih« krajev BiH. Dejansko število beguncev niti ni znano, saj se vsi niso prijavili Rdečemu križu. Hrvaški eksodus pa se še nadaljuje, kljub zadnjemu ukazu o ustavitvi ognja s strani armade in Hrvaške pa miru na Hrvaškem še ni videti. Slovenija jim pomaga, kolikor jim pač lahko. Brezdomcem, ki nimajo zatočišča pri sorodnikih ali ne gredo v hotel (te dni so s hrvaškimi begunci polni tudi vsi posasvski in dolenjski hoteli), nastanitev zagotovi Rdeči križ. Delujejo celo že regijski begunski centri. Šolarje vključujejo v šole. Nujna medicinska pomoč je zastonj. Rdeči križ. prijavljenim beguncem zagotavlja tudi drugo najnujnejšo pomoč, čeprav je to že problem, saj je Slovenija tudi sama v stiski. A pomoč ni vprašljiva. Vprašanje je le, kako problem beguncev dolgoročneje rešiti. Da bi se v kratkem vrnili domov, pač slabo kaže. Gotovo se bo morala tega problema lotiti tudi Hrvaška, ko opravi seveda z agresorji. ANICA EEZDIRC, učiteljica iz Metlike: »Tem ugobim ljudem v stiski je treba na vsak način pomagati. Vse moramo narediti, da jim olajšamo njihov položaj. Skrb zanje nikakor ne more biti prepuščena samo nji' hovim sorodnikom in prijateljem, h katerim so se zatekli. Akcija pomoči beguncem s Hrvaške mora biti vodena in usklajevana na republiški ravni, kjer naj bi zagotovili tudi večino potrebnih sredstev, pomoč pa naj bo organizirana na lokalni ravni. To naj , delata skupaj Rdeči križ in Karitas, tako bo *>. najbolj pošteno in učinkovito.« JANEZ MODRINJAK, elektrikar iz Kanižarice pri Črnomlju: »Ti ljudje so res reveži. Razumljivo je, da bežijo, če jim rušijo hiše in tolčejo po njih z vsem orožjem. Seveda jih ne moremo napoditi, če pribežijo k nam, vendar to ne sme biti prepuščeno posameznikom, ampak mora za njih poskrbeti republika. Če bo prišlo do množičnega bega s Hrvaške, bodo gotovo najbolj obremenjene obmejne pokrajine, kot na primer Bela krajina, ki so že tako ali tako slabše razvite in bolj revne.« % «r I ggg^ >'» j države.« BOŽO KRAGL, gostilničar z Brezovega, Sevnica: »Res ne morem razumeti, da se po tolikih podpisanih listinah o prekinitvi sovražnosti v brutalni vojni na Hrvaškem in po desettisočih beguncev tako rekoč sredi Evrope mednarodna skupnost bolj ne zavzame za konec te norije. Beguncem bi najbolje pomagali, če bi utišali ekstremiste, ki ob pomoči srboslavske armade skušajo razširiti ozemlje tako imenovane velike Srbije. Beguncem pa bi bil tudi sam pripravljen pomagati.« PETER ŽITNIK, obratovodja v Trimu v Trebnjem: »Imam nekaj sorodnikov v Zagrebu, ki so nam v času vojne v Sloveniji večkrat ponudili svojo pomoč, če bi jo pp; trebovali. Tako zdaj seveda ne more biti vprašanje, da prebežniki oz. begunci pri nas ne bi bili dobrodošli. Gotovo pa to ne more biti trajna rešitev, ampak je treba agresoija, se pravi JA in srbske teroriste, spraviti v kot in jih obravnavati po načelih pravne MARKO ŠUŠTERŠIČ, direktor podjetja Intermarc iz Novega mesta: »Razumem vso krutost vojne na Hrvaškem in z njo p0', vezano begunstvo. Mislim, da bi se morati begunci zbirati v centrih, sprejemati bi jm morali člani Rdečega križa. Na Balkan® namreč živijo ljudje vseh vrst in mislim, o® bodo med begunci tudi lažni, ki bodo izkoriščali to pomoč. Begunci so zame tisti, ki s° ostali brez doma in ki bežijo, da si rešijo golo življenje, ne pa tudi tisti, ki si po tej P0* iščejo boljše življenje.« JOŽE BENJE, referent vzdrževanja v Vidmu, Krško: »Mislim, da bi bili Slovenci sposobni vzeti nekaj beguncev. Begunec je po mojem tisti, ki vse izgubi in beži. Ne bi pa bilo prav, če bi kar množično bežali v Slovenijo. Če ima človek prostor v stanovanju ali kje drugje, potem ga bo že vzel k sebi. Za daljši čas bivanja bi morala kakšna organizacija pokriti stroške. A kdo bo, ko Slovenija nima denarja?« JERNEJ ŽNIDERŠIČ, poslovodja avtomobilske trgovine Kruno v Brežic »Beguncem bi pomagal, če bi prišli- So H" reči, na primer premajhno stanovanje, radi Cesarjih človek ne more vzeti na Zagotovljeno bi moralo biti, da je bo' beguncev samo začasno in da ne bo Kar zadeva naseljevanje počitniških . mislim, da Hrvaška beguncev ne bi s pošiljati le v nehrvaške. Za begunce bi rale skrbeti humanitarne organizacije- JOŽICA KLARIČ, tajnica občinskega odbora Rdečega križa v Kočevij »V naši občini doslej nismo imeli težav z nastanitvijo beguncev. Vsi sjL^, svojih sorodnikih, ki so na Kočevskem že več let. Pojavljajo pa se P'^'-. no ve, saj so nekatera stanovanja prepolna. Nekje jih v eni sobi spi 22. “0 pn. seje zapletlo, ker so med otroki izbruhnile ošpice. Begunci še prihajaj0-čakujemo, da nam bo pri nastanitvi pomagal republiški odbor RK" y jih bo treba razporediti drugam, tudi v zbirne centre. Začasen odvrtaII1er-venskih vikendov v Istri je slabša rešitev, ker lahko pride do raznih . Q Beguncem pomagamo na razne načine, najbolje pa bi bilo, če bi J'n zaposlili, da bi imeli svoje dohodke.« DOLENJSKI UST t. 39 (2197) 26. septembra V Beli krajini so začeli trgati Včeraj se je uradno začela trgatev ranih sort grozdja — Od 17,5 do 42 dinarjev za ___________kilogram — Plačilo 40 dni po končani trgatvi METLIKA — Včeraj so v Beli krajini uradno začeli trgati rane sorte grozdja, se pravi portugalko, šentlovrenko in gammay. Kaj rado, da so nekateri vinogradniki s trgatvijo začeli že prej, vendar metliška Vinska klet sprejema grozdje od včeraj in ga bo sprejemala do vključno sobote, ko mora biti trgatev teh sort končana. Zadnje meritve teden dni pred začetkom trgatve so pokazale, da je sladkorna stopnja v ranih sortah grozdja primerna, saj je imela portugalka okoli 70 oekslejevih stopinj, prav tako šentlovrenka. Sentlovrenka je letos dobro obrodila, zato je tudi sladkor malo nižji, sicer je Sentlovrenka slajša od Portugalke. V tednu dni do trgatve je grozdje še pridobilo sladkor, s trgatvijo pa ni kazalo odlašati tudi zaradi zdravstvenega stanja, saj se je začela pojavljati gniloba (botritis). nedavnem sejmu v Riedu sem c^Je v reJ‘ molznic osrednji cilj toi življenjska proizvodnja in bo-j.vsebnost mleka — gospodama (drj^o ki Z}drii do devet lak,ac‘J-^Jfpebjstvu moramo pomagati, ker lahi tako kot gospodarska panoga DHL°IežuJe v trenutni krizi in tudi v sn, n°sti- Brez lastne hrane ne fejno ostati (Šešok) ko> (Q^ok ‘mamo kmetijsko polit- C,%H kar sovražim pri Sloven-' J* njihov smisel za marljivost in *0raio- (F. Rudolf) (novomeški tržnice naPe*evn> ponedeljek je vplival tudi ialce’ je bilo na tržnici manj proda-ils_.v ln kupcev. »Paprikaiji« so le Peljat •ze'ene z>mske vitamine pri-kun lz Magreba, cena za večji na-neJ;„v Vrečah pa je 30 dinaijev. Kar kajjf Pr°dajalcev je ponujalo jabol-po ?z'mnico po 25 din, branjevke Po Sole C*e v str°kih 'n v zrnJu že'P- Jajca poberejo gospodinje 6 J trafi 06118 v Ponedeljek pa je bila lonč»L °sta*e cene: smetana 50 din So h,- *’ skuta ^O din, domače grozdje ci^S4°dinV Si°jni' Sq ,“Ja'n zelenjave in pri Deladimju (5nt!l° nas,ednje cene: banane 58 .Dar.,’ Paradižnik 30 (30) din, po-din k?,62 (40) din, limone 70 (70) din’ * ke 50 (4°) din, solata 48 (30) 47 f^n 150 (150) din, malancani (40t h- ^ln’ P°r 62 din, korenje 35 din V1’ ^ekiola za ozimnico 16 (20) ’ “'ena-gomolj — 90 din. Sejmišča v BREŽICAH — Na 179 sejmu so imeli naprodaj s,.ra?iiev- starih do 3 mesece, in Prvi ~ Prodal' sojih 89 Drj,„. e J8*' 80 din kilogram žive teže. ni|(A’°d katerih jih je menjalo last-ye (e^ ’80 bili po 60 — 65 din kilo ži- Tudi druge sorte grozdja lepo kažejo, saj seje prejšnji teden kraljevina približevala 60 oekslejevim stopinjam, laški rizling pa 70, prav tako frankinja, lepo kažejo tudi visoko kakovostne sorte beli pinot, chardonnay, sauvignon in renski rizling. Na sobotnem zboru vinogradnikov, ki ga Vinska klet vedno skliče pred začetkom trgatve, so govorili o odkupnih cenah grozdja. Vinska kletje vinogradnikom ponudila take povprečne odkupne cene na prvi dan trgatve (prvi dan trgatve se vsako leto izračuna povprečna Stara sorta sadnega drevja ni nujno tudi bolj odporna Ob razočaranju, ki ga je letos doživel marsikateri Iju-____biteljski sadjar — Bliža se 1. november V letošnjem poletju je prenekatere-mu sadjarju in vrtičkarju povzročila težave zaščita proti boleznim in škodljivci na sadnem drevju. Pogosto deževje je izpiralo škropilno oblogo z listov in plodov, tako da sta se često kljub sicer rednemu škropljenju pojavljala pepela-sta plesen in škrlup. Slabša tržna kvaliteta plodov bo marsikateremu pridelovalcu sadja kot tudi vrtičkarju povzročala jezo. Po taki, že sicer slabi sadni letini marsikdo razmišlja o zamenjavi posameznih bolnih in manj odpornih sort jablan in hrušk s sortami, odpornejšimi proti bolezni, da bi z zmanjšanim škropljenjem oz. neškropljenjem pridelali klub temu zdravo sadje. Med ljudmi je razširjeno mišljenje, da so vse stare, tako imenovane kmečke sorte odporne do bolezni, novejše pa lahko gojimo le ob izdatni fitofarmacevtski zaščiti. Ravno ta zelo posplošen rek lahko dobronamernega sadjarja razočara. Stare sorte niso nujno tudi odporne. Dokler rastejo kot ekstenzivna drevesa v kmečkih vrtovih, resda kažejo precejšnjo odpornost do bolezni, ko pa iste sorte namesto na sajenec cepimo na šibko rastoče podlage, drevesca posadimo na majhne meddrevesne razdalje v naš vrt, močneje režemo in iz želje po velikem pridelku izdatno gnojimo, postanejo naenkrat bolj občutljive. Sortna lastnost je glavni faktor odpornosti do bolezni, škodljivce, vremenske neprilike, ne pa tudi edina. Tudi podlaga, na katero cepimo, intenzivnost pridelovanja, geografska lega, bližina gozda ali okuženega sosednjega vrta oz. sadovnjaka imajo svoj vpliv. Strokovnjaki in drevesničaiji sami bomo morali več storiti v tej smeri. Na eni strani bo potrebno pričeti obnavljati stare kmečke sadne vrtove praviloma z na sajenec cepljenimi tudi starimi odpornimi avtohtonimi sortami, saj je to Kmetijski nasveti ^ herbicidom raje jeseni ^"ice z k?.etu zel° slabo kaže s cenami> saJ mora dat' že dva kilograma Polja knogram mineralnega gnojila, toda ob jesenski setvi, ki se bliža, j0 'h m,, 0 ne txx)o ostala prazna. Toliko že poznamo naše ljudi, ki zdrži-Setevfaj0 zdržati tudi v najbolj nenaklonjenih časih. iain°Zlm‘n -*e .lorei Pred vrati in v dobro pripravo nanjo šteje tudi na-brd pf^jH^rnejših herbicidov, brez katerih ni nezapleveljenih njiv in do-NjeZ ??lka- Pri svetovanju nam bo tokrat v pomoč inž. Geza Džuban, U(Wja ,Kl,strokovnjak iz Pomurja, žitnice Slovenije, ki najprej izrecno po-^fa šele'*6 k°*le l'er^'c'de uporabiti že jeseni in le v primeru slabega vre-Up°tah<,_ P°mladi. Med dosegljivimi novejšimi pripravki so za jesensko Na prvnalk°li priporočljivi naslednji: ratne n|ev°1mest0 sPada dicuran forte, ki razen občutljivih zatira tudi trdov-[Jdi njep0e e’ kakršni so smolenec, kamilica,jetičnik, divja mačeha ipd. Za-m'1 forte k m°čnega delovanja smejo na njivo, kjer je uporabljen dicu-^nico ’ ele*Je šele čez dve leti. Za ječmen je potrebno uporabiti 1,5 kg, za §ibk .d ^ k8 herbicida na hektar. ***evele dieuran 500 FW (3 do 4 kg/ha), ki pa uspešno zatira enoletne ■ Plevelne trave, kakršen je na primer nadležni srakoperec. V na- PNiSLABŠE — Prejšnji teden smo na tem mestu V1,8 tuj,. Prav' krompirja za izvoz in o slabih možnostih prodaje doma tc Par*6ll] 'r8u- Toda bili smo še preveč optimistični. Kot poročajo iz k Po|0v?ka V MVreki Poboti, italijanski kupci ponujajo za naš krom-iSf.c? mar,j' kot plačujejo doma za italijanskega, kar pomeni fofo n ,r 28 kilogram ali v naši valuti — reci in piši — 2,5 dinarja. zmore pridelati krompir po tako nizki ceni?_______ P\V veniji dobila številne izraze podP®". Čestitkam in dobrim željam sta se v i®e okrog 30 novomeških članov te sirari pridružila Brane Kirn in Lojze Županj Novega mesta, pomembna uda novoi* JAVNA TRIBUNA O SOCIALNI POLITIKI NOVO MESTO — Občinsk* konferenca Stranke demokratiitj prenove Novo mesto pripravlja sredo, 2. oktobra, ob 18. uri v sej n dvorani Zavarovalnice Tilia jaJlV tribuno o Demosovi socialni pol'1.' ki. Govor bo o novi zdravstven: pokojninski in socialnovarstve zakonodaji, o kateri te dni potektU razprave v republiški skupščin'- tv tribuni bodo sodelovali stranki poslanci, resorni ministri in str., kovnjaki za ta področja. Vabljen*- PRIPRAVNIŠTVO ZA OTROKE ZAPOSLENIH METLIKA — V delniški^. Kolpa so se odločili, da b°d°.y. ue|av-kih časih vsem otrokom svojih <*. ,.jj _____ ________ • (;iS: cev, ki končujejo šolanje na kate*'jv stopnji, omogočili opravljati pr'P niški staž. Sprehod po Metliki METLIŠKA PESNICA AL^p° MEŽNARŠIČ se vse pogostne og^t Studiu D, in sicer jo je slišati YJ°nf^il» večernih oddajah. Poslušalcem P ^ v pisma, ki jih sestavlja sama, v nj> jdij S metliškem in pravutinskem na**9 ^ vsakdanje napake ljudi, zaposlen' metu, kjer avtorica tudi dela. P* se ob njenem javljanju prijetno Alenka pa se boji predvsem zarne0ojaV. malomeščanskem okolju pos05* gP TONE PENIČ, EDINI KMb1 ^ liškem izvršnem svetu, na sejan mucka, ampak se kar pog^P^Ja' Največkrat ga je slišati, ko teče kmetijstvu ali pa o komunalnih i krajevnih skupnostih. Penič je_ P' da nobena oblast, pa tudi zdajsnp^ jt ne upošteva dovolj, da mu ne P~ Id' več: kmetje so molzne krave, na'' toijev-terih živi cela vojska admims |0je'' prekupčevalcev, trgovcev in dfUg prebivalstva. ijlJN1^ MATJAŽ RUS, METLIŠKI » ykih RIST ŠTEVILKA 2, ima ob dopoldne svoj show po valovm PJrJjjm radijske postaje. Z njemu priljuf ^uig* nuvtga mraut, |Aiiiiuiiimd uua hv kega parlamenta. Kot tak je gospod sicer zelo aktiven. Pred kratkim je j slavnostni govornik na atletskem P*** stvu duševno prizadetih, izkazal se je * na zadnji seji novomeškega parlame ^ Po sfiženem glasovanju o direktorju c tra za socialno delo je predlagal, naj h' Šilca dolžnosti poiskal kar župan. P®*1", se križali nad boljševistično preteklo* J Ena gospa je rekla, da soji v **o meški občinski skupščini v čejfJU dokazali, da so bili komunisti do®, učitelji. Učenci, ki so zdaj pmj!L. oblast, sojih v obladovanju bolr vističnih metod daleč prekosil*- vajalcem Janezom Vraničarje”1 v tskj’ jem zbijata šale na račun Medte® vadn' jem zDijata saie na račun iv*«-— . navau vodilnih in vodstvenih kot tud1 - ■ St*” smrtnikov, včasih se jima prid* -ijsPej1 Vlašič, ki prispeva pevske ‘n i,bdd‘ vložke. Nemalo tistih, kijih ekiP". se jezi, hkrati pa so tudi po^.vj bi*1"' JULIJ BRINC, vodilni meth%jvf sar, se že dolgo časa pripravlja le1®, liko delovno halo blizu s pom' sreče. s* la na Otoku. Pa nima prevellKrjnSjbiPy ne more dobiti zemlje, na kate ponj) stavil proizvodne prostore. Ce -0)tf^ vaški skupnosti za zameno Ijo, se vaščani ne morejo odi Črnomaljski drobir MAlCE — Prejšnji teden so v Mod-em salonu Valentino (ne v butiku, kot *m° v Prejšnji številki nenamerno ponižali “lokal slovečega imena) prodajali MA-E po 200 dinatjev. Najbrž se te maice epo ujemajo s tenisicami, ki jih je tudi oč nabaviti v tem modnem salonu. Sicer ; ,en J gor ali dol. Ebi sloveščino, važen Je biznis. VOJSKA — Črnomaljska vojašnica je Prazna že od sredine avgusta. Vojska je jr®r*k Sila in kopita in odšla v armijsko J Prijazne »krajeve«. Kljub temu pa ju-v°jska noče našim oblastem predati teh jektov sredi mesta, prav tako ne izpraz-Jenih stanovanj svojih oftcitjev. Od okoli vojaških stanovanj v Čmomju je že iz-i ?znJenih 27. Morda pa nameravajo vo-' vse 10 obdržati, da bodo lahko v sa-lojno Slovenijo hodili preživljat do-i * ln vikende. Koliko pa je takih, ki jo vikende v tujini, »molim vas lepo«?! Drobne iz Kočevja -------------------- m____/ 'EHNika PRENOVLJENA — Tr-*°Vlr>o Tehnika v Kočevju je temeljito p novilo podjetje Mercator-Trgopromet. Dri t trgovm' deluje spet Mercator klub, Ob aaterem občani lahko varčujejo. (1 !estna stopnja vlog — vse so na vpo-{pjJ" Je 146 odstotkov letno, ki jo izpla-I^JeJo na tri mesece. Varčevalec lahko v jih jCa'0riev|l| trgovinah plačuje z boni, ki k®«« vloga Po^bnost pa je, da na-“isec °°n' lX)ra<-unavaJ° le vsakega 20. v ALeroj^ni NA RDEČE — Več tr-s,rešlV KočevJu.Je dobilo nad vhodi nad-bj 'n skoraj vsi so rdeče barve. Ta niih * Pa gre nekaterim v nos in če bi bilo v p ',V| rnoči, bi rdečo barvo kar ukinili, dj ne^gj leti pa bela barva ni bila •molu,. ■ Časi ^ spreminjajo, ljudska ne-"ost pa ostaja. dra . JE CENEJE? — Danes je vse 8o m vedno dražje, zato se kaže pred je p p0m dobro prepričati, kje je kaj cene-•-na takih cenenih trgovin je tudi tista v Od 'tJer prodajajo razne izdelke, k '** Potrebščin do obutve, skratka °jj-dobe namesto dinarskega plačila 300 PROŠENJ ZA državljanstvo se ^P^EVJE — Do ponedeljka, 23. Ptembra, so na oddelku za notranje Pre J** obCinski skupščini Kočevje $knH * * prošenj za sprejem v sloven-§nj k^vljanstvo. Na nekaterih pro-iinsk lf ^prošeno za sprejem več dru-Dr~j . Članov, kar pomeni, da se ljudi nanašajo na precej prek 300 S niški zobotrebci K0^Rodajajo avtomobile — v,n j*6 sPodobi za vsako malo večjo slo-n,. .“ vas (naprimer Šalsko v*), ali ltlm v:,mest0, je tudi Ribnica pred kratic a°bila prodajalno avtomobilov, in si-TrJ Prostoru, kjer je bila prej turistična ovalnica Kompasa. "KnD°BE GALLUSOVEGA ČASA Natalu If*>>Podobe Gallusovega časa« bo bod0 dokončana in naprodaj. Še prej pa tmo *'lcal> tiskovno konferenco. Kot nj0 || ®*~l_i» ni bilo veliko prednaročil za-^**bničanje pač neradi kupujejo vo>EK ŠE NI OSVOBOJEN — 'žPrazn° Sa*ad^Ce v Ortneku še vedno ni Nek/"<" čeprav je določeni rok te dni dosijv | r°k m zastoj je, da so težave z torn n v'akovnih kompozicij in prevo-™to sosednje republike Hrvaške. S rebanjske iveri stopnj, Andrej Žabjek je kot pravni za-°trok družine Kotar, to je vdove in treh McdvJ!0 Pokojnem Tonetu Kotaiju z Zah Veke*ta’ naslovil na trebanjsko vlado kiju. . za plačilo vojne škode. Novost, Ontenj« zvemo o boju na Medvedjeku iz KotJ .niT!a spisa, je, da naj bi pokojni v°dila n° . Pred bombnim napadom na-ti rakf^.ddtočnc obrambe, da mora vloži-s« izka. ln sedeti poleg rampe. Tako naj bi tov velika krivda nadrejenih orga-KotVto, G za tragično smrt pokojnika. Vina v°Jak ali član TO pa naj bi imela žaram „Vs° Pravico zahtevati odškodnino Vs,k oh restanih duševnih bolečin, in sicer \han °i!rok in vdova po 100.000 din itd. ttdaije*S ■ v*ada Je zavrnila zahtevke, POvVAnje Pajsotovo sledi. Po m^GPALIŠKI (NE)RED - Čeprav lra \ik_nJn občinskega notranjega minis-jejo J* ranešiča Trebanjci ne potrebu-Po nje,0 a 0 Pogrebnih svečanostih, saj P* so hi|Vem v * ^ letih ni bilo kršitev, bolj se K^.,rUna vprašanja, se je nadejati, fl°dani ° °bCinski odborniki le lotili *°k je |L!.Uz ob cesti od Brežic protL Dobovi. Ob z y menje je nekdo nametarpolno nesnage kateri prevladujejo steklenice in drug P ski pribor. Še dobro, da je božje oWW gori pribito, drugače bi od upravičene Ijenosti pobegnilo. OVIRA — Če je Orvvel, Nostrad*1^ ali kdo slavnejših prerokov napoved* te dni kmečki upor na Bizeljskem ali k* drugo vrsto narodne vstaje, ki bi ime'* cilj med drugim tudi vdor v grajsko vi* . klet, seje krepko uštel. Dostop dog1*".J, zelo otežen, vsaj s tiste strani, kjer je*® nih cest zelo malo, komaj za nekaj d metrov. Če bi po peščenih koritih, J ^ še pravijo cesta, kdo koračil nad grad' najmanj zlomil prst ali izpahnil gleženj- Krške novici SAMO ZA TRDNE — Iz dobro Pjj učenih virov so sporočili, da na Seno'1* zbirajo denar za postavitev promel™. znaka, katerega zasnova in končna P°~( ba še nista znani. Opozarjal pa naj bi ur_ rabnike ceste proti Senovemu, naj si K vočasno snamejo zobne proteze, ak°L seveda že imajo. Participacija za zdravn _ ko obnovo zlomljenih protez je pač P draga reč, se pa omenjena ustna naP1®^ kaj lahko zlomi, če se njen imetnik p0** avtomobilom iz Brestanice na Senovo- Potem ko se je ca, tega ne moremo po' ■trditi- neki TRIGLAV — roiem ko se jv ^ občan pred dnevi uspešno in izjemno, kotno povzpel na Triglav, je imel |' nafl^ Triglav dosti težav v dolini. S'r Posavja in Dolenjske je namreč iskal F sebno izdelane kovinske vijačne vložk -zidarskih in podobnih krogih imenov triglav—vložki. Vložke je kljub vse*1 .j iztaknil v krški Železnini pri Mirku-očitno s tovrstnim blagom nima te fe. Omenjene kovinske zadeve so imele P mer 10 milimetrov, kar je bilo °d'tn° ^ veliko, da bi sicer šlo trgovcem v naba sezname in druge spominske površine- VESELO — Nedavno izredno i nje krške občinske skupščine, na kat* ^ republiški minister malodane vp» ^ predsednika omenjenega parlament*- ^ zapisano v letopisih razprav v Krškem di kot vesel dogodek. Sam sekretar binšek, ki se je jezil in se mu je k tem pan Omerzu kot v znamenje sV^,f!|Vi slabega občutka opravičil, se je v razP^ občasno nasmejal. Podobno se je ti znanemu specialistu za heglovska VP :t nja dr. Šešerku. Tudi poslanec Š°flC^ ;r skoraj glasno smejal ob neki ministm c. javi. Omenjeno mogoče pomeni, da * j li izida krškega zasedanja veseli obe s ,0 Mimogrede: domenili so se izjemno Sevniški paberki PLINOVOD — Sevniški pUn‘>v®L bi stal (brez hišnih pirkljuČkov)' ^ 61,8 milijona dinarjev, od lega naj ^ okrog 18 odstokov posojil. Sevm- ^ jevna skupnost seveda v položaju- ^ na usoda visi na nitki, nikakor ne m ^rc gotavljati zanesljivega odplačevanj kov najetega posojila. Bo občina ** sVOj na eno oko in prevzela tveganje n P,eča? uličiJ FRIZERKA — V Taborniški ^ # nedavno odprla lično urejen fr,zepi Ion Jelka Pemovšek. Dekle se je u . jj sevniških frizerkah, največ pa je p med nekajletnim službovanjem rožu. Jelka pravi, da so bile Prl?. super klapa, kaj pa si misli o svoj« yf$ kih kolegicah, ki jih je vse leP° povabila na otvoritev svojega le' vlj^ bilo blizu niti ene, si ni težko pre ^ TORTA Tale gospod, n**1^ je J se pisal Alif. V nedeljo pop0 °. prem1, srečanju harmonikarjev le m* s)(pn[J . izprsil s stotimi »orli«, tako da J y obl' kali zamoril licitacijo za t°' ncScls'* harmonike. Če jo je v resnic' P1 boj na več kot 1000 km dolg" v NJE REPE — V Indiji nagrajena grafika Boštjana Škode, učenca OŠ Ursljin v Novem mestu Indijska nagrada Shankar .novomeškemu osnovnošolcu Boštjan škoda, učenec 7. razreda OŠ Bršljin, Pobil nagrado za grafiko (linorez) Ribanje repe bo zanesljivo prejel nagrado in katalog. Enako vesel, obenem pa tudi prijetno presenečenje bil ob tej novici Boštjanov likovni pedagog Ljubo Žagar, ki je še pred koncem minulega šolskega stopil v pokoj. »Boštjanov linorez in še nekatera druga dela sem poslal v New Delhi lanskega decembra, ko sem na bršljin-ski šoli še delal,« je povedal. »Ker toliko časa ni bilo nobenega glasu iz Indije, sem mislil, da iz vsega skupaj ne bo nič, in sem na pošiljko že kar malo pozabil. Bolj meje začelo zanimati, kaj bo z grafikami, ki sem jih poslal na domače prireditve, še posebej s tistimi za kostanjeviški bienale. Zato sem zdaj resnično toliko bolj vesel, daje v Indiji uspelo, še posebej pa, da je nagrado Shankar dobil eden mojih učencev, ki še nikoli ni bil nagrajen.« V Indiji nagrajena grafika Boštjana Škode, Ribanje repe, je linorez. Boštjan gaje v linolejno ploščo vrezal v šolskem letu 1989/90, torej ko je bil še v petem razredu. I. Z. . NOVO MESTO — Boštjan k°da, učenec 7. razreda bršljinskc osnovne šole, je pred nedavnim do-1 lz Indije pismo, ki ga obvešča, da mu je Mednarodno otroško tekmo-Vaoje Shankar, institucija, ki ima j ez v Nehrujevi hiši v New Delhija’podelilo nagrado na tekmovanju ? el° 1991, in sicer za grafiko Ri-anje repe. V pismu, ki gaje podpi-la generalna direktorica Yamuna nankar, je še rečeno, da bo sloves-a Podelitev Shankaijevih nagrad necembra ali januaija prihodnje le- o. Nagrade bodo prevzeli diplo-drfkk' predstavniki posameznih *~** * * * v,.od koder so nagrajenci, in jih Poslali dobitnikom po diplomatski Pol)- Hkrati z nagrado bo vsak na-®raJenec dobil tudi katalog Otroška onietnost Shankar. Boštjan, kije dal v angleščini na-P*sano pismo takoj prevesti, je bil rJnf*8- zelo vesel ljubeznivega spo-ip 4.'z New Delhija, daje nagra-n n ^U skladatelja Jakoba sP°mi f*etelina. V okvir počastitve začetni na te®a znamenitega Slovenca, tudi r,, na^c glasbene tvornosti, sodi Sinaj etlstava»Kuge,vojske,lakotere- tenuJ 0..> ki sojo v soboto, 21. sep- sln,Dj ’ zvečer izvedli člani dramske Hiškem KUD Gallus 'z Ribnice v rib-šalcj h ?ac*u’ ‘n t0 Pred toliko poslu-m° takšnega obiska lahko sa- o* "kuge, vojske, lakote reši nas, slikah • . Gallusovega časa v štirih >>Gaij0.*)nreienil' po znanem romanu Pj^telja in dramatika Draga Je za oder priredila ltojje, °štrak in delo tudi režirala. Ta-^jertinn' ^Pis®1!, daje bila predstava Vlo tun ln?Presivna, k čemur je prispe-z bakl^!,0‘olje -ribniški grad, obsijan lreba 'Skratka, vse je bilo, kakor je 'gre L . kostumov, frizur in mask do ler pevlj^zpretacij posameznih vlog tUSo*lh vložkov noneta Vitra, tako ijinr-i. k°valci na koncu hočeš no-st»v4 1 ,vPrašati, ali ni prav ta predat,, Han‘lka preporoda ribniške gle- Obči avn?sti. Z»do, j»stVo je bilo s predstavo zelo Jn° in je z aplavzom kar nekaj- KNJIŽEVNIKI v SLOVENIJO tv* Slovim,ANA — Na povabilo Druš-^27 Lnsklh Pisateljev bo jutri, v pe-■k"Pina BJembra, prispela v Ljubljano 'Z Krvaji® pesnikov in pisateljev N v (v ?• Gb 11. uri bo z njimi pogo-tndj 7?1Tjevern domu, ob 19. uri pa L^*r. M *“anka>jevem domu. literarni kflji2evn,'Lt0p‘*° Bo dvanajst hrvaških No» ri0v 0(1 Luke Paljetka do Dra-k°viča. 'J.anoviča in Ranka Marin-p°re to srečanje je oblika pod-***'- ki krvavi v vojni. č S*JKE S KOLPE ^ V galeriji Miniart J9 °gied sl?!ega P®!*18’ 20- septembra, L' Njih,,, ke’ "aslikane na temo Kol->blja ■ avtor je Kostja Virant, v V H- Kai °m|jeni dolenjski rojak iz he2ivli» •’ žiranta pritegujejo re- J^iranih nje °B "jib, ta svet pa zaradi k 'r* «*»«*» v okolje počasi od-Jer je kaL.1?3 * spreminja v predele, KrSnokoli življenje ogroženo. NOVO MESTO — Ni še minila prav noč po razglasitvi neodvisnosti Republike Slovenije, že so prihrumeli tanki in začeli grobo mendrati, kar nam je bilo že od nekdaj sveto. Agresija jugoslovanske armade na komaj rojeno samostojno državo, je izzvala hud oborožen odpor Slovencev in vojna je bila tu. V eni prvih bitk se joznašel tudi novomeški slikar Janko Orač in potem doživetja tistih strašnih trenutkov likovno zapisal. Izbor slik, ki mu jih je in-spirirala vojna, je od minulega petka, 20. septembra, na ogled v mali dvorani Dolenjskega muzeja, in sicer pod naslovom Kresna noč na Medvedjeku. Vse, kar kažejo te Oračeve slike, je bilo zasnovano okrog kresne noči. V bajeslovju ima kresna noč veliko moč, samo praprotna semena moraš imeti pri sebi in doživiš čudeže. V kresni noči na Medvedjeku pa ni bilo praprotnih semen, temveč drobci granat, bomb in prazni tulci izstreljenih nabojev. Namesto čudežev si slutil le smrt. Ali kot zdaj pojasnijo naslovi podciklov Oračevih slik: bil si na robu, spremenil si se v krik groze, ves čas pa si se zavedal, da si vendarle več kot številka. Vsega skupaj je na ogled 35 slik, zvečine gre za olja na papiiju in pastele. Minute pred otvoritvijo so v dvorani gorele samo sveče. To je bil rekvien za žrtve vojne v Sloveniji in na Hrvaškem. Zbralo se je toliko obiskovalcev, da vsi niti niso mogli hkrati v dvorano. Prišlo je tudi nekaj teritorialcev, Oračevih soborcev. Otvoritveno slovesnost je začel ravnatelj Dolenjskega muzeja Bojan Božič, kije med drugim povedal, da so razstavo, ki seveda ni bila načrtovana z letnim programom, pripravili z združenimi močmi in deležem več sponzorjev. Sodeloval je tudi Pokrajinski štab TO in njegov poveljnik Albin Gutman je izrazil veliko zadovoljstvo, daje prišlo do te razstave. O razstavljenih delih, ki bodo na ogled do 13. oktobra, pa je govoril umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič. I. Z. Srečno odraslim krat priklicalo na oder nastopajoče. Navedimojih: Andreja Hojč, Sonja Pu-cer, Marjana Starc, Neva Oberstar, Franci Zbačnik, Jože Lampe, Bojan Kaplar, Drago Milinovič, Franci Gregorič in Toni Gavranič. M. GLAVONJIČ Aplavz Slovenskemu oktetu Koncert po otvoritvi razstave v Posavskem ________muzeju__________ BREŽICE — Galerija Posavskega muzeja je začela jesensko razstavno sezono z razstavo del akademske slikarke Apolonije Simon, ki sojo odprli v torek, 17. septembra, in bo na ogled vse do nedelje, 13. oktobra, in sicer vsak dan od 8. do 13. ure. Umetnico in njeno delo je predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik dr. Mirko Juteršek. Po otvoritvi razstave je bil v Slavnostni dvorani Posavskega muzeja koncert Slovenskega okteta. Nastop Slovenskega okteta, ki praznuje 40-letnico delovanja, je bil v Brežicah predviden že za 27. junij, in sicer hkrati z akademijo v počastitev razglasitve samostojnosti Republike Slovenije, na kateri naj bi govoril član predsedstva Republike Slovenije, pesnik Ciril Zlobec, pa so ga Zadnji hip zaradi agresije jugoslovanske armade na Slovenijo odpovedali. Oktet se je predstavil s programom, ki je obsegal dvajset pesmi, v prvem delu tudi nekaj Gallusovih, jn je bolj ali manj izzvenel kot posvetilo domovini. Vrhunski nastop te naše mednarodno priznane vokalne skupine iz Ljubljane so poslušalci nagradili z dolgotrajnim aplavzom. Tako razstavo kot koncert so omogočili nekateri sponzoiji, tokrat so bili to Zavarovalnica Triglav, d.d., Krško, Terme Čatež in Opekama — Rudnik Brežice. Zbirali so tudi prostovoljne prispevke in jih namenili prizadetim po agresiji jugoslovanske armade in potem še neurju v občini Ormož. I. Z. V OŠ Bršljin razstava otroških risb s Petrolo-vega likovnega natečaja NOVO MESTO — Na Petrolovih bencinskih črpalkah se vsak dan zvrsti nič koliko avtomobilov, ki potrebujejo gorivo. Z dolitim bencinom se potem spet razpršijo vsaksebi. Kamorkolil že potujete z našim bencinom, potujte srečno, želijo Petrolovi napisi. Žal vse poti nimajo srečnega konca, prenekate-ro za vselej prekine prometna nesreča. Ceste pobirajo krvni davek. Otroci ostajajo brez staršev, starši brez otrok. V Sloveniji že dolgo potekajo najrazličnejše akcije za varno in srečno vožnjo na cestah. Vanje pritegujejo tudi šolaije, češ da je treba začeti pri najmlajših. Petrol je lani v ta namen razpisal likovni natečaj na temo Otroci odraslim — srečno. Otroci naj bi z likovnimi izdelki »spregovorili« proti gorju, ki ostaja za nasilno prekinjenimi v^pjami. Tako, kot vedno znajo: preprosto, neposredno, prepričljivo. Natečaj je dal lepo bero. Razstavo izbranih otroških risb so odprli v torek, 17. septembra, dopoldne v avli OŠ Bršljin, torej šole, katere učenci so se že do zdaj radi odzivali na podobne natečaje, ki sojih razpisovali drugi, in vselej zelo uspešno. Na tej razstavi so prikazana izbrana likovna dela učencev štirih osnovnih šol iz Slovenije, poleg novomeške še ene ljubljanske pa velenjske in makolske. Pri Petrolu so se odločili, da bodo z natečajem nadaljevali, tako da bi postal vsakoletna likovna akcija. V natečaj za leto 1991 so pritegnili vse osnovne šole v Sloveniji in slovenske šole v zamejstvu (v Italiji, Avstriji in na Madžarskem). mm mv ■ v ■■ Knjižničarji tri dni na Rogli Posvet in skupščina Zveza bibliotekarskih društev Slove- nije organizira letošnje strokovno po- svetovanje in volilno skupščino na Ro- gli. Tridnevno delovno srečanje bibliotekarjev se začenja danes ob 11. uri. Osrednja tema ima naslov Knjižničarstvo v koraku s časom. O njej bodo govorili številni referati, kijih bodo avtorji predstavili v današnjem delu zborovanja. Poudarek bo na vlogi računalništva v knjižničarstvu. Jutri bo razprava, popoldne pa tudi deveta skupščina Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, na kateri bodo sprejeli delovni program in finančni načrt za leto 1992 ter izvolili novo vodstvo za obdobje 1991 — 1993. V jutrišnjem programu bosta tudi dve okrogli mizi. Prvo, o temi Knjižni-čaiji v visokošolskih knjižnicah, bo vodila Breda Filo, drugo z delovnim naslovom Poslovanje in cenik storitev, ki bo potekala v okviru sekcije za splošnoizobraževalne knjižnice, pa Nataša Petrov iz Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. VEČER Z MINISTROM DR. PETROM VENCLJEM DOLENJSKE TOPLICE — Občinski odbor Mladih krščanskih demokratov iz Novega mesta pripravlja v okviru aktualnih pogovorov v Zdravilišču Dolenjske Toplice srečanje s slovenskim ministrom za šolstvo in šport, dr. Petrom Vencljem. Pogovor bo v torek, 1. oktobra, ob 20. uri v Malem salonu Zdravilišča, vodil pa ga bo novomeški župan Marjan Dvornik. Glede na to, da se je novo šolsko leto že začelo, tudi akademsko se bo vsak hip, spomin na lanski vroči zaključek šolskega leta pa še živi, kakor tudi glede na trenutna pereča dogajanja v šolstvu, bo pogovor z najodgovornejšim možem za vzgojo in izobraževanje na Slovenskem prav gotovo zanimiv. BORČIČEVE RISBE LJUBLJANA — Akademski slikar in grafik Bogdan Borčič, kije že večkrat razstavljal tudi v Novem mestu, kjer je • nekaj let poučeval likovno umetnost, razstavlja od torka, 24. septembra, v Galeriji ZDSLU v Ljubljani risbe, nastale v letih 1983 — 1991. Dela bodo na ogled do 15. oktobra. Zbor IMV išče nove pevce Z vajami začenjajo 11. oktobra na grmski šoli NOVO MESTO — Mešani pevski zbor IMV, ki ga od ustanovitve vodi Slavko Rauch, se že pripravlja na novo pevsko sezono in bo z rednim delom začel prihodnji mesec. Člani in članice zbora se bodo k prvi vaji po poletnem premoru zbrali v petek, 1L oktobra, ob 19. uri, in sicer v glasbeni učilnici OŠ Grm. Potem se bodo tam sestajali enkrat na teden, vsak petek. Zbor ima lepo tradicijo in je v prejšnjih sezonah uspešno nastopal. Predstavil se je doma, drugod po Sloveniji in tudi v tujini. Na vseh koncertih je bil deležen toplega aplavza. Nastopi na medobčinskih revijah so pokazali, da sodi IMV-jev pevski zbor med boljše zbore na Dolenjskem. V program za pevsko sezono 1991/92 so napisali, da bodo imeli samostojen koncert v Novem mestu, sodelovali bodo na občinski pevski reviji, gostovali v zamejstvu in nastopali ob najrazličnejših priložnostih. Program pa bi radi uresničili z novimi pevci in pevkami, ki jih vabijo, tudi prek tega zapisa, da se vključijo v zbor in pridejo že na njegovo prvo vajo. Vsak pevec in vsaka pevka z dobrim glasom bosta dobrodošla, vsakdo, ki se bo pridružil, bo pripomogel, da bo mešani zbor IMV glasovno še prepričljivejši in zanimivejši. »Nobenemu novemu članu ne bo žal, da se nam je priključil,« zagotavljajo v zboru. »Po trdem delu na vajah znamo poskrbeti, da nam ne manjka družabnih večerov.« I. Z. Mož, ki zna pritegniti Znani radijec Silvo Teršek tudi slika — Razstava jutri kultura in izobra- ževanje Kokijev let Brežiške lutkarice BREŽICE — V tukajšnjem otroškem vrtcu deluje lutkovna skupina. Najbrž prav spretno odpira vrata v brezkončni pisani svet pra vljic in zgodb, saj Koki — tako se skupina imenuje — maha, se smeje, kriči in se poučno obrača k občinstvu malčkov enako zagnano že kar nekaj let Če bi tovarišice, ki so Kokija dvignile s tal in ga drže na sedanji izvajalski višini, »težile«, bi ga naj-mlajše občinstvo verjetno že zdavnaj izžvižgalo, ali bolje, izzehalo ali celo izjokalo. Ime Koki so si tovarišice, kijih v tem priložnostnem gledališču vodi Andreja Ogorevc, sposodile od ptice, najbrže od papige, ki se jih s tem imenom veliko na tem svetu dviga pod strope kletk, vendar Kokijeve teatrske umetnije segajo dlje od junakov pernatega kraljestva. Ogorevčeva pravi, da uprizarjajo različne zgodbe. Pri tem lutke nastopajo kot pomočniku Dvignjeni prst zaradi kake malčkove nerodnosti je namreč veliko milejše opozorilo, kot če bi se ujezila tovarišica, katere roka sega lutki pod glavo. Tako je to, da Najbrž bo Koki že z letošnjo sezono deloval kot sekcija v okviru kulturnega društva bratov Milavcev, medtem ko je vrtčeva lutkovna skupina doslej bila sama zase. Formalni okvir društva bo Kokiju verjetno nekako olajšal delovanje. M. LUZAR OTOČEC — Le kdo še ni prisluhnil tenkočutnim pogovorom radijskega novinarja Silva Terška z bolj ali manj znanimi Slovenci in Slovenkami! Z njimi se pogovarja kot dober človek z dobrim človekom, v sogovorniku vedno najde iskro in iz nje naredi kres, ki ogreje poslušalce. Silvo Teršek to v resnici zna, kot zna malokdo pri nas, in s tem zaznamuje obdobje, ki bo morda nekoč označeno kot Terškovo obdobje na radijskih valovih. Njegovim radijskim poslušalcem pa je manj znano njegovo slikarstvo, ki je, kot pravijo poznavalci, prav eruptivno. »Vsakogar, ki količkaj pozna Terškovo slikarsko pot zadnjih let, bo osupnil vsestranski slikarski napredek tega skoraj do opoja prevzetega likovnika. Ne izogiba se nobeni izmed slikarskih vsebin: ljubi viharno pokrajino, ozke pozabljene ulice, portrete, velikokrat tudi lastnega. Nadvse ga prevzema njegov kamniški kot s planinami in viharnim nebom v ozadju«, je zapisal Janez Klobučar. Silva Terška kot slikarja bodo lahko ta teden spoznali tudi njegovi poslušalci in ljubitelji likovne umetnosti na Dolenjskem. Otvoritev razstave njegovih slik bo jutri, v petek. 27. septembra, ob 20. uri v restavraciji hotela Grad Otočec. Lili Šeruga, ki organizira razstave in kulturniška srečanja na Otočcu, najavlja, da bosta v programu ob otvoritvi razstave sodelovala igralca — brata Kralj, Boris, kije tudi pesnik, in Marjan, znan radijec. Ponovimo: jutri zvečer se na Otočcu obeta lep in vsestransko zanimiv večer, ki bi ga bilo škoda zamuditi. Kajti Silvo Teršek je tak mož, ki zna pritegniti z besedo in s svojimi slikami. Rad ima lepo besedo in misel, srce mu odzvanja na mnoga zvočna vznemirjenja in prodorne oči nenehno snemajo lepoto oblik tega sveta. Odmev takšnega doživljajskega dogajanja je njegovo slikarsko snovanje. V zadnjih letih ga je docela prevzelo. I. ZORAN DANES POGOVOR Z AVTORJEM SLIK NOVO MESTO — V razstavni avli upravne stavbe Krke v Ločni bo še do ponedeljka, 30. septembra, na ogled razstava slikarskih stvaritev akademskega slikarja Mateja Sokliča iz Ljubljane, kije odprta že od 30. avgusta. Avtorja ni bilo na otvoritvi, pač pa bo v tovarno zdravil Krko prišel danes, v četrtek, 26. septembra. V avli, kjer razstavlja, bodo pripravili srečanje z njim ob 13. uri. Ob tem bo bogat kulturni program. JOVO GROBOVŠEK RAZSTAVLJA V PIRANU PIRAN — V piranski Galeriji sv. Donat so v petek, 20. septembra, odprli razstavo fotografij Jova Grobovška iz Novega mesta. Avtorje letos že razstavljal v Novem mestu, in sicer je februarja v novomeški Fotogaleriji predstavil cikel fotografij, ki so nastale na strokovni poti slovenskih konservatorjev po Siciliji in Dalmaciji. O retoriki za vsakogar Nekaj o predavanju dr. Borisa Grabnarja v Novem mestu in nekaj o njegovi letos izšli knjigi NOVO MESTO — Slovenci ne slovimo kot narod dobrih govornikov. Nimamo veliko ljudi, ki so sposobni govoriti na pamet, imeti improviziran govor. Še pravi govor, ki je res prepričljiv in pritegne. Brez papirja pred sabo težko spravimo skupaj kaj pametnega. Pa še takrat, ko je vse napisano, ne gre vselej gladko. Ampak to ni več govorjenje, bi dejal dr. boriš Grabnar, to je branje. Dr. Grabnarje ta čas eden redkih Slovencev, ki ve, kaj je dobro govorjenje. Pozna zakonitosti in pravila govorništva ali retorike. Natančno je proučil te zadeve pri Slovencih in drugih narodih in napisal knjigo Retorika za vsakogar. Knjiga je izšla malo pred agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo. Zadnje čase hodi a vtor naokrog in z vsebino te knjige seznanja poslušalce. Oziroma predava o retoriki za vsakogar. Minuli četrtek, 19. septembra, je o tej zanimivi temi govoril tudi v Novem mestu. Njegovo predavanje v Študijski knjižnici Mirana Jarca je poslušalo kakih 40 obiskovalcev. Predvsem mladi, študentje, gimnazijci in drugi srednješolci Dr. Grabnar je sam ugotovil da tako dobrega obiska na dosedanjih predavanjih o retoriki še ni imel Grabnarjeva Retorika za vsakogarje razdeljena na tri obsežna poglavja. Prvo obravnava zgodovino retorike, drugo teorijo retorike in tretje prakso. Zgodovina pravi, daje bilo govorništvo od nekdaj v čislih. V antiki so ga šteli kot nekakšno umetnost, dokler je v šolah, tudi pri nas. vladala latinščina, je bila retorika celo glavni predmet Služila je iskanju resnice. Toda že od Aristotela sem je znano, da absolutnih, večnih resnic ni Vse, kar ljudje govore, je le bolj ali manj verjetno, je trdil grški mislec, toda tisto, kar ni izmišljeno, ima večjo prepričevalno moč. Retorika je za politiko sredstvo za uveljavljanje njenih idej. Za pluralizem v demokratični družbi je značilen boj med idejami Ta boj se že lepo kaže tudi v novi slovenski skupščini pri čemer pa večina poslancev z nastopi dokazuje, da šibko obvlada retoriko. Neprepričljivo govorništvo opozarja, da politična retorika pri nas nima ravno bleščeče tradicije, prej klavrno. Če se danes dogaja, da poslanci užaljeni zapuščajo seje, da prihaja do obstrukcij, in to ne samo na slovenskem političnem odru, potem je to samo znak, da se ljudje ali nočejo ali pa ne znajo pogovarjati meni dr. Grabnar. Politično go vomištvo je samo ena od zvrsti retorike. Že od antike sem sta znani še sodno in slavnostno govorništvo, da cerkvenega govorništva (pridig) niti ne omenjamo posebej. O značilnostih teh govomištev ve več po vedati teorija, ki pozna številna pravila in navodila, ta pa so tudi v Grabnarjevi knjigi lepo razčlenjena. Vsak pravi govor mora biti pravilno zgrajen, pri čemer mora biti zlasti jasno in precizno predstavljeno tisto, zaradi česar se govornik sploh oglasi Dober govor mora biti zasnovan v pravšni dolžini, obogaten s številnimi primerami oziroma metaforami in prepleten z dramatičnimi poudarki Samo tako bo govornik dosegel, da ga bo občinstvo do konca poslušalo in mu seveda tudi verjelo. Za vse to pa mora biti, preprosto, sposoben, govorjenja se mora učiti bistriti spomin, se znati osredotočiti na glavno stvar itd V Grabnarjevi Retoriki za vsakogar je veliko tovrstnih napotkov. »Toda naj nihče ne misli da bo že postal govornik, kdor bo prebral ta det knjige,« je kotpredavatelj opozoril poslušalce v Študijski knjižnici »Prebrati je treba vse, tudi zgodovino in teorijo, pa še kaj poleg moje knjige«. Dr. Boris Grabnar, sicer profesor na Fakulteti za sociologijo. politične vede in novinarstvo v Ljubljani, si ne dela iluzij, da je knjiga popolna. Vsekakor pa vsebuje temeljne napotke, kako študirati Mje. / ZORAN pisma in odmevi Mirna Hrvaškem! Izjava slovenskih krščanskih demokratov Občinska odbora slovenskih krščanskih demokratov Novo mesto in Trebnje sta na skupni seji 23. septembra sprejela poziv za spoštovanje premiija na-Hrvaškem. Zahtevamo od vseh strani, ki so vpletene v spopade, da z razumnim ravnanjem ohranjajo vsaj to, kar je po hudem razdejanju še ostalo. Državljanska vojna, ki bi se ob ponovljenih spopadih sprevrgla v nekontrolirano morijo, je že do sedaj povzročila neizmerno goije. Z izgubo vsakega dragocenega življenja se je neizbrisno zarezalo v podzavest svojcev trpljenje, ki bo obremenjevalo medsebojne odnose še desetletja. Srbsko-jugoslovanska armada je z rušenjem bolnišnic, šol, vrtcev, sakralnih objektov in spomenikov visoke kulturnozgodovinske vrednosti pokazala svoj barbarski obraz in se razkrila celi svetovni javnosti kot zadnji protagonist revolucionarne politike. Ne pristajamo na to, da bi solda-teska povzročila s svojo agresorsko dejavnostjo prelivanje krvi še med prebivalci Bosne in Hercegovine, Kosova in Makedonije. Protagoniste takih aktivnosti označujemo kot zločince in zahtevamo, da jim legalni organi te namere preprečijo. Vsak narod ima pravico do samoodločbe in svoje države. S to vojno so Srbi porušili vse mostove zaupanja, ki bi lahko omogočili sodelovanje na tem delu Evrope, zato bo potrebno v prvi vrsti namesto sovraštva narediti dejanje odpuščanja. Z neposrednim angažiranjem ob sprejemu pribežnikov želimo premostiti trpljenje prebivalcem sosednje republike. S to izjavo hočemo tudi javno izraziti svoje ogorčenje nad brutalnostjo agresorjev in moralno podporo prebivalcem porušenih mest. OO SKD Novo mesto in Trebnje Pridite in podpišite peticijo! Jutri, 27. septembra, ob 20. uri pri vodnjaku! Mladi v Novem mestu smo zelo zapostavljeni. Vse dogajanje je omenjeno na nekaj lokalov, sem pa tja je morda kakšen zabavni koncert v športni dvorani. Vendar nam to ni dovolj. Nekateri med nami so nadarjeni za slikanje, drugi so obetajoči pesniki, fotografi ali glasbeniki... Večini pa je skupno to, da nimajo ne možnosti ne prostora za delovanje in predstavitev svojih dejavnosti. Vendar se nam je ponudila zelo lepa priložnost, da dobimo svoj prostor pod soncem. Ob umiku iz Slovenije je namreč Jugoslovanska armada med drugim izpraznila in zapustila Dom J(L)A. Tako iskreno upamo, da nam bo Skupščina občine Novo mesto dodelila nekaj prostorov v tej stavbi. Ker pa je interesentov za te prostore zelo veliko, potrebujemo podporo zavednih Novomeščanov, vseh, ki vedo, da ta problem obstaja, da mladi dejansko potrebujemo svoj prostor, kjer se bomo lahko družili in delovali na nekem kulturnem področju. Če se zavedate, da ta problem obstaja, če nam privoščite prostor, ki pomeni obstoj za organiziranost novomeške mladine, vas pozivamo, da s podpisom peticije pokažete solidarnost z nami. Podpise bomo zbirali v petek, 27. 9., ob 20. uri pri vodnjaku na Glavnem trgu. Zbiranje podpisov bomo popestrili s kulturnim programom. Pridite v čim večjem številu, saj le tako lahko prekinemo popolno mrtvilo, ki že več let vlada Novemu mestu. Predvsem pa apeliramo na vse mlade, saj se vas ta problem še kdko tiče! INICIATIVNI ODBOR ZA MKC Moj odgovor tistim, ki ugovarjajo O predlogu lastninjenja družbene lastnine, ki ga brani vladajoča koalicija Nikogar ni potrebno prepričevati, da je bil družbenoekonomski sistem Edvarda Kardelja in tovarišev neuspel eksperiment na živem telesu slovenskega naroda. Ta polomijada je prisilila tudi Zvezo komunistov, da je previdno sestopila z oblasti in odprla pot modelu zahodnoevropske večparlamentame demokracije. To pa je samo prvi del resnične vključitve v uspešno družbo. Drugi je gotovo na gospodarskem področju, kjer morajo nedorečenost družbenega prevzeti osebe z imenom in priimkom. Do tod verjetno ni težav pri razumevanju potrebnosti zakonodaje, ki bo uredila lastninska razmerja. Problem se pojavi pri modelu: Kako? Da bi doumeli vročičnost razprav, ki smo jim priče v parlamentu in na ulici, sije potrebno priklicati v spomin vsem poznano dejansko stanje, kije vladalo še pred kakšnim letom. Zakon o lastninjenju, ki ga zdaj obravnava Slovenska skupščina, ureja lastninsko preoblikovanje podjetij z družbenim kapitalom v podjetja z znanimi lastniki, ob tem pa ureja vlogo Agencije Republike Slovenije za privatizacijo in Sklad Republike Slovenije za razvoj. Osnovna shema predvideva naslednja izhodišča: 1. V prvi vrsti je zavarovana lastnina, ki sojo državljani izgubili s predpisi o nacionalizaciji. Po približni oceni je to 200.000 oškodovancev, oziroma cca 600.000 dedičev. V okviru podjetij ta del lastnine dobi imenskega lastnika, tako da se vsako podjetje lastnini v preostalem delu. 2. Lastninsko preoblikovanje se izvede s prenosom delnic na sklad in razdelitvijo teh delnic investicijskim družbam oziroma skladom, z delavskim odkupom podjetja, pri čemer zaposleni dobe po šolanjem predlogu 10% delnic kot plačilo za minulo delo, in s prodajo preostale vrednosti podjetja. 3. Glede na dosedanje vzhodnoevropske izkušnje zmožnosti privatizacije preko svojih državljanov zakon predvideva tri nekoliko različne možnosti v odvisnosti od velikosti podjetja. 4. Zaradi nefunkcioniranja potrebnih trgov je najpomembnejše izhodišče vrednotenje, ki vzame za izhodišče knjižno vrednost podjetja. S tem je onemogočena razprodaja po znižani ceni, kar bi se v večini slabih podjetij zgodilo. Dobra podjetja bodo pa na ta način zelo zanimiva za zaposlene in za državljane. 5. Premoženje, ki preide na Sklad za razvoj, dobi lastnike: — 15% slovenski odškodninski sklad — 20% pokojninski sklad — 35% investicijske družbe — preostanek Sklad odproda. Za vse, ki so bili 25. 6. 1991 polnoletni in imajo državljanstvo Republike Slovenije, je pomembno, da bodo iz deleža, ki je prenesen na investicijske družbe, dobili državljanske delnice. Višina je odvisna od delovne dobe in pomeni na nek način ovrednotenje deleža, ki gaje vsakdo prispeval na svojem delovnem mestu. Ta zakon pomeni v sklopu z zakonom o denacionalizaciji in zakonom o zadrugah osnovo za izvedbeno zakonodajo, kjer obljubljajo paket preko dvajset zakonov. Vsebinsko pa vsekakor pomeni velik preobrat od deklarativne lastnine delavcev do dejanske, ki se bo pokazala predvsem v vrednostnih papirjih. Pri dobrem gospodarjenju pa morajo ti »papirji« ob vsakoletni bilanci prinesti dohodek, trinajsto plačo. Z znanimi lastniki pa se bo za vsako podjetje oblikoval upravni odbor, ki bo nadziral delo menedžerja in ob neustreznih rezultatih tudi reagiral. Na koncu bi rad obravnaval nekaj dilem, ki so se pojavljale na raznih shodih -in v komentarjih ter napadih na zakone v medijih. Kot prvi očitek smo zasledili ugovor, da ta predlog za razliko od osnutka nima možnosti dokapitalizacije. Da bi doumeli čim več razsežnosti tega vprašanja, je potrebno vedeti, kaj dokapitalizacija pomeni. V teoretičnem smislu je to odprodaja dela vrednosti podjetja, pri čemer kupnina ostane podjetju, ki se na ta način likvidnostno opomore, vsaj Zasebni vinogradniki zahtevamo V pet točk strnjene zahteve Zveze društev vinogradnikov Slovenije • Golo poznavanje kreposti in govorjenje o njih ni Se nikogar naredilo krepostnega. (Aristotel) • S voboda je dosti bolj banalna in siva kot sanje o njej. • Polresnica je hujša kot laž. (Angleški pregovor) 1. Glede na splošno zapostavljanje slovenskega, zlasti zasebnega vinogradništva in vinarstva, je treba le-to v okviru nacionalnega programa kmetijstva enakopravno in enakovredno — na zanemarjenih in slabo izkoriščenih tipičnih vinogradniških območjih celo prednostno! — obravanati z drugimi dejavnostmi za pridelovanje hrane. 2. Nacionalni dolgoročni program razvoja vinogradništva in vinarstva mora pomeniti tudi nacionalno zaščito geografskega porekla pridelka grozdja in vina, torej tudi prepoved uvoza grozdja, mošta in vina z namenom predelave in mešanja na naših nacionalnih tleh. 3. Dokler ne bomo pridelali sami dovolj vina za lastne potrebe in izvoz, je ropOLHA PREKINITEV OGNJA ?? treba osnovati razvojni sklad za namensko obnovo slovenskih vinogradov. Ta naj se, poleg ostalih virov, napaja tudi od vsakega uvoženega litra vina izključno z geografskim poreklom dežele uvoznice in sistematično kontrolo slovenske državne vinske inšpekcije. 4. Pred letom smo Zveza društev vinogradnikov Slovenije (ZDVS) in Odbor vinogradnikov (OV) SKZ-LS predlagali preoblikovanje Poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo (PSVVS) v sodelovanju z zasebnimi vinogradniki na enakopravni podlagi. Kajti očitno je, da PSVVS takšna, kakršna je in v kateri zasebni vinogradnik (in vinar) ni imel mesta, ampak je bil, kljub temu da obdeluje več kot tri četrtine slovenskih vinogradov, posredno in neposredno izkoriščan, danes nima upravičenosti do obstanka. Še manj pravico, da jo in z njo tudi njihova sredstva, dosedanje članice same, brez zasebnih vinogradnikov, privatizirajo ZASE! Zakaj avtobus ni ustavil? Potniki čakali zaman — Na postaji gluhi Pišem v imenu dijakov iz SŠTZU Novo mesto. Ob ponedeljkih, torkih in sredah imamo konec pouka ob 14. uri. Ker hoče vsak od nas čimprej priti domov, gremo na prvi avtobus za Stražo ob 14.15. z glavne avtobusne postaje. Da lahko ta avtobus ujamemo, moramo iz šole skoraj teči. Zgodilo se mi je, da mi je avtobus odpeljal pred nosom. Ponavadi gremo vsi na glavno avtobusno postajo, vendar kadar je stiska za čas, gremo nekateri na avtobusno postajališče na Drski. Tako se izognemo gneči, pot je krajša, imamo pa tudi nekaj več časa, saj mora avtobus še prevoziti pot do sem. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi v torek, 17. septembra letos, ob 14.17. avtobus, čeprav ni bil poln, od- peljal mimo, kot da nihče ni čakal nanj. To se mi ni zgodilo prvič, toda danes sem bil še posebno jezen, ker sem moral hitro priti domov. Ob 14.30 pripelje še lokalni avtobus Novo mesto—Straža— Dol. Toplice—Novo mesto, ki pa na Drski vedno ustavi, seveda v primeru, da avtobus kdo čaka. Zanima me, zakaj ima šofer avtobusa, ki vozi v Stražo ob 14.15 (vedno je isti šofer), tak odnos do potnikov. Mislim, da bi se moral avtobus ustaviti na vsakem avtobusnem postajališču, kjer ljudje čakajo. Razlog za neodgovornsot šoferja sem hotel izvedeti na avtobusni postaji, vendar to ni nikogar zanimalo. ROK ZORE Poziv Rdečega križa Slovenije Pomoč beguncem LJUBLJANA — Rdeči križ Slovenije obvešča, da prihaja v Slovenijo vse več beguncev iz Hrvaške. Do sedaj jih je pri Poizvedovalni službi RKS registrirano 3.562, ki so večinoma nastanjeni pri družinah svojih znancev in sorodnikov. Ker se mnogi pribežniki ne prijavljajo, je evidenca nepopolna in ocenjujemo, daje v Sloveniji dejansko nad 6.000 beguncev. Rdeči križ Slovenije prosi vse, ki tega še niso storili, da se prijavijo pri občinskih organizacijah RKS. Samo tako bodo lahko begunci in družine, ki so jim dale zatočišče, deležne tudi širše pomoči. Prav tako RKS naproša vse, ki so pripravljeni sprejeti begunce na svoje domove, da to sporočijo organizaciji RKS v svojem kraju, v Ljubljani pa na telefonsko številko 061/221-971 Mestni organizaciji RK, kjer je vzpostavljena stalna dežurna služba od 7. do 18. ure. RKS prosi tudi za denarno pomoč. Posamezniki in ustanove jo lahko nakazujejo na žiro račun RKS 50101-678-51579 s pripisom »za begunce«. 5. Enotni zaščitni znamki slovenskih vin, ki je od vsega začetka izključna domena maziljenih »družbeno« organiziranih pri- in predelovalcev ter trgovcev, je takoj treba dati dejansko ustrezno vsebino, način dodeljevanja pa prilagoditi evropskim normam in vsebini. Za ZDVS ŠTEFAN KUHAR TELEFON V PREKOPI PREKOPA — Podjetje za PTT promet v teh dneh napeljuje telefon v Prekopi v kostanjeviški krajevni skupnosti. To verjetno pomeni, da bodo v kraju le dobili telefone, potem ko so omrežje začeli v sodelovanju s pošto graditi že pred nekaj leti. Takrat so bodoči naročniki že tudi vplačali določena sredstva, h katerim so morali na podlagi veljavnih sporazumov med PTT in občino dodati zdaj še po 13.000 din po hišnem priključku. Dela so se zavlekla med drugim zaradi tega, ker so kabel do kostanjeviške telefonske centrale položili tudi po dnu Krke. Pošta je dala kostanjeviški krajevni skupnosti na voljo skupno 90 številk. Tenis v Metliki Pikro komentiranje s teniškega turnirja odmeva ________še danes^________ METLIKA — Čeprav je bil prijateljski teniški turnir med slovenskimi opozicijskimi politiki in domačimi igralci v Metliki že 9. septembra, se nekatere strasti še do danes niso pomirile. Iz Ljubljane so v Metliko na tenis prišli Rado Bohinc, Ivo Vajgl, Viktor Žakelj, Vojko Volk, Ciril Ribičič, Borut Pahor in Lenart Šetinc, kljub obljubi pa ni bilo E. M. Pintaija, Mirana Potrča, Gregorja Golobiča in Mileta Šetinca; domače barve so branili Ivan Malešič, Jože Mozetič in Silvo Štubljar iz Metlike ter Janko Gladek in Gorazd Rade iz Črnomlja. Zmagal je Ciril Ribičič. Gostje so očitno vso zadevo vzeli bolj za šalo in so igrali celo z dežniki, medtem ko so bili metliški igralci bolj zavzeti in jim je zato tudi šlo hudo do živega komentiranje Matjaža Rusa in Tonija Gašperi-ča, in nekateri še do danes niso pozabili komentarjev v stilu: igralec je silovito udaril in zgrešil — igrišče. Nasploh pa pravijo, da je bilo komentiranje omenjenih zaslužnih metliških humoristov glede na njun sloves dokaj prizanesljivo, zato se toliko bolj čudijo, daje izzvalo take reakcije. za nekaj časa. Problemov je pri tej navidez lepi in idealistični podobi več. Kot prvo se postavi vprašanje: ali je podjetje lastnik samega sebe? In če je, kdo je to: PODJETJE? Vprašanje nima realnega odgovora, zato v praksi tako prodano podjetje primerjamo z nakupom čevljev, pri čemer kupnino vzame kupec, in ne prodajalec. Pa to še ni najslabše. Tako dokapitalizacija postane problem v slabih podjetjih, ko direktor oz. menedžer zahteva, da delnice kupijo zaposleni. Ker ne bo nihče hotel prostovoljno kupiti vrednostnega papirja, ki bi ob koncu leta zgubil na vrednosti, namesto da bi prinašal dohodek, se lahko zgodi, da menedžeiji pod pretvezo ohranjanja delovnega mesta izvedejo prisilen odkup med zaposlenimi. Daje v takih podjetjih strašenje s tehnološkimi presežki reden pojav, ni potrebno posebej po-udaijati. Na drugem mestu se pojavljajo strahovi o podržavljanju, ki naj bi se dogodilo z uvedbo skladov. Ti bodo skladno z deleži v podjetjih imenovali določen del članov upravnih odborov. Vsekakor bi bil ta očitek upravičen, če bi bili to državni skladi. Pa to niso. Vsi skladi imajo delničarje, ki v odvisnosti od deleža vplivajo na njihovo početje. Na drugi strani pa bodo menedžeiji teh skladov nastavljeni preko mednarodnih razpisov, s čimer bo zagotovljena strokovnost. Na ta način bo zagotovljeno, da se država ali katera od političnih strank ne bo mogla vtikati v kadrovsko politiko. Morda pa je ravno to moteče in je potrebno skladno s pregovorom vpiti: »Primite tatu!« Glede na razpravo v skupščinskih klopeh sem prepričan, da bo parlament ob upoštevanju dobrih amandmajskih predlogov našel rešitev, ki bo zadovoljila večino poslanskih skupin — vseh nikoli ne bo mogoče — in že na naslednji seji zakon izglasoval. S tem bo omogočeno, da se na eni strani začne proces, ki bo lastninsko strukturo prilagodil evropskim normativom, na drugi pa začel preprečevati številne stranpoti, ki sojih nekateri poslovodncži uporabili za odtekanje kapitala iz podjetij. Prepričan sem, da ne bo noben direktor, ki bo kontroliran preko upravnega odbora, poslal vseh svojih šofeijev, da ves dan vozijo po mestu s praznimi avtobusi, niti ne bo več »by-pas« podjetij, ki so v lasti močnih, niti ne bo mogoče sklepati škodljivih pogodb, s katerimi bi se zmanjševal dobiček podjetja. To pa je že veliko. MARJAN DVORNIK BODO PLAČALI IZ ZAGREBA? RIBNICA — Bolj ko se bliža uradni začetek ogrevalne sezone, aktualnejše je vprašanje, kako bo s praznimi vojaškimi stanovanji na Prijateljevem trgu. Gre za 1.347 kv. metrov stanovanjske površine. Svet stanovalcev naselja Prijateljev trg je dogovoril, da se pošlje sedanjemu lastniku stanovanj, Vojni pošti Zagreb, račun za okrog 25 tisoč litrov kurilnega olja, potrebnega za ogrevalno sezono 1991/92. Odgovor iz Zagreba še čakajo. M. G-č. Tako okrnjen pa semenj v Ribnici ni biL Ugovpr pisca poročila^ Pod tem naslovom je v zadnji števil^ Dolenjskega lista I uristicno cirustv Ribnica objavilo svoje pojasnilo in kn_ tiko mojega poročila z Ribniškega semnja. V njem mi očita, da sem si1 bežno ogledal semenj, da nisem Šel n parkirišče, kjer je bilo največ izdelo-valcev-demonstratoijev itd. Kljub užaljenemu pisanju TD ® morem spremeniti svojega mnenja. ®* je bil letošnji semenj v primerjavi s pr6" jšnjimi skromnejši v tistem delu, kJ®. naj bi prikazali, kako domači obrtni* izdelujejo to in ono. Včasih sta bila Ses* kova ulica in omenjeni parkirni pros*® pretežno zasedena s tistimi, ki so tam izdelovali razne predmete, in to J tudi glavna zanimivost ribniških sen> njev. Letos pa je bilo videti le malo i#j£ lovalcev (za kar je več upravičenih tv logov: vojna, vedno manj teh obrt® kov), več pa je bilo prodajalcev, ven®! teh tudi na prejšnjih semnjih ni m®nJ kalo. Tudi mnenje, da nisem obšel rešeta ja in šel na parkirišče, kjer so bili v nem izdelovalci, ne drži. Ko ne bi bn tja, sploh ne bi videl tistega, kar sen> štel, razen predic in menda žlio*9 Dokaz, da sem bil tam, pa je tudi to grafija »Avtomatska metla«, ki je ® objavljena v zadnji številki Dolenjski lista in sem jo posnel prav na te pripombi TD mi ni bil všeč »Turistično društvo Ribnica«, (menije zn&no, kdo je) n&j bi se sal in se ne skrival za kolektivom, s*J J* si kolektivne odgovornosti (se pravi odgovornosti) na srečo mminevaj; Menim, da sem do te pripombe up** čen, saj tisto pisanje gotovo ni °® razmišljanja vseh turističnih delavce^ Pred objavo mojega poročila sen1j|I1 namreč o semnju pogovarjal z najodgovornejših delavcev v Turis nem društvu in dolgoletnim organ toijem semnjev, ki se je v glavnem *j njal z mojim mnenjem. Dodal paje* | nekaj svojih zapažanj pa tudi p°® vsem, ki so z delom in prispevki o®. gočili letošnji semenj. Žal je to prt* ‘ šanju poročila v uredništvu izpam®^ BODO DO DNEVA MRTVIH UREJENI GROBOVI? TREBNJE — V trebanjski občim/ 92spominskihobeležimNOB,od * je 16 skupnih grobišč. Se sreča, da J večino ( 73 ) teh obeležij prevzela P tronat vrsta podjetij in ustanov,, borci sami z osmimi tisočaki, kol imajo na voljo za vzdrževanje spo ^ imajo na vuijo la vdiiavoiijv r nikov, temu nikakor ne bi bili *c0S' u. da tudi, navkljub podpisanim spo^, mom, vsi »patroni« ne skrbijo e vzorno za ta obeležja NOB, up^® ^ da se bodo potrudili vsaj do let(* / „aj dneva mrtvih. Večje pozomosU 0. bila deležna predvsem obeležja ort® Sv. Maijeta, kjer je skupna gr° borcev, Vrh nad Mokronogom, trupert, Veliki Gaber — na Grič* Z vojsko odšle tudi krogle. Razočarani ribniški kegljači začenjajo znovg. Jugoslovanska armada ob odhodu iz Slovenije ni prizanesla tudi športnim objektom. Med drugim je utrpelo veliko škodo tudi kegljanje. Tako je kegljaški klub Riko v Ribnici ostal brez opremljenega kegljišča in druge ustrezne opreme in je i>jegovo nadaljnje delovanje praktično onemogočeno. Ob komisijskem pregledu doma JA dne 23. avgusta je bilo ugotovljeno, da razen delno poškodovanih stez. in prežaganih ostankov kroglo-vodov ni ostalo ničesar. JA je demontirala in odnesla ves inventar in tudi vso lastnino kegljaškega kluba. Ostal je samo prazen prostor, kjer je nekoč bilo kegljišče. Od izključno klubske lastnine jim je najbolj hudo za šestimi kroglami, ki so jih leta 1989 dobili za darilo od nemškega kluba Vfl-1862 in Triglava iz Sin-delfingsna, s katerimi bi v prihodnjem letu praznovali 20-letnico sodelovanja, in 12 kroglami za pionirsko vrsto. Kegljači Rika so »gostovali« v domu JA 15 let in ves ta čas skrbeli, daje kegljišče obratovalo. V začetku leta 1989 pa je bilo v tako slabem stanju, predvsem zaradi nerednega in neustreznega vzdrževanja, da so se v klubu odločili, da bodo kegljišče obnoviti. JA za kaj takega ni želela trošiti sredstev, je pa dala dovoljenje, da to lahko stori klub. Vložena sredstva naj bi klub dobil povrnjena (po pogodbi) obliki zmanjšane najemnine. K er J kazalo, da se bo klub uvrstil v5 vensko ligo (kar mu je na kvalm* cijah junija 1990 tudi uspelo) temu primemo obnavljali in op mljali kegljišče, ki naj bi odgpv«£ lo predpisom za sodelovanje v publiški ligi. Bogata je dokumentacija, k> Pj, ča o veliki prizadevnosti in s 0 stvih, ki jih je klub vložil v pren e. kegljišča. Sredstva za nakup me in materiala v višini 24-DEM, ki sojih prispevale delo organizacije (predvsem Rik°,1 ,q3 TKS Ribnica) in zasebniki, *er^ jn ure prostovoljnega dela član®' simpatizerjev kluba so zdaj 12 . ^ na. Letos so nameravali vgra®' nove deske položnice, pa so J'".-|0 godki prehiteli. Vloženega Je. toliko, da bi imeli plačano naj nino za skoraj deset let vnaprej Vodstvo, člane in simpa**2^ kluba je odnos odhajajoče^reS močno razočaral in potrl- v ■ v. veliki želji po nadaljevanju ° nosti iščejo sedaj v klubu n®Jr urnejše možnosti, da delo ne bi lo. Upajo, da jim bo to z veliko ^g-in prizadevnosti ter ob pomoč ,j Ijaških in drugih organizacij uspdo. Rjbflica s‘S5SS***" — javni tožilec vjavni presoji Nadeva Drobnič je še brez epiloga — Tisoči protestnih pisem, ki zahtevajo razre-— šitev, ne pa linča — Slovenski parlament se o vsem tem mora izreči Znano je, daje opozicija že pred ne-J meseci v slovenskem parlamentu lav Vl'a ^htevo, naj prouči nekatere . .!!L' aktivnosti republiškega javnega nie'03 ^n,ona Drobniča, ugotovi delež. JSove odgovornosti in na podlagi teh s tovitev odloči, ali mu lahko še na-žav opravljanje odgovorne dr-ne funkcije. Znana je tudi vsebina ‘C1je za njegov odpoklic, van' V°jn'^ ra/IT|erah je bilo podpiso-Us.Je.. Predloga za razrešitev tožilca NOR n°' ven^ar50 mnogi udeleženci sira l njl^HV' simpatizerji in volivci "adaljnjp mlp'fniC te?ali'dase ra?Ti■- e "krati s svojimi podpisi so iz-voin srepri&nje, Jajc tudi najnovejša bit| JaSn° izpričala, da ni in ne more Van ni^akr^nega opravičila za sodelo-l'arod? tl*luPat°rjem proti slovenskemu niam U ln nJeBov'rn osvobodilnim težkati- ' ne 8*e(^e na ideološke motive, na jc se.sidicuje. ZZB NOV Slovenije Drr[k'd?lse za odpoklic g. Antona ie„ ,'v8 s funkcije javnega tožilca RS preštela: vseh je 27.380 protestnih pi-°z. izjav skupnosti borcev, od ZAHTEVAJO VZDRŽEVANE CESTE PoU^pCRAD — Krajevna skupnost je treh a dolina-Predgrad zahteva, da ces.. ‘akoj poskrbeti za vzdrževanje vice od Rajndola do Brezo- zov:’ Predgrada do Dola in od Bre-pravu ?° Nemške Loke. O tem so raz-**htev |l na Mdnji seji sveta KS in pisno ta h. a 1 °d občinskega izvršnega svetovi P°skrbi za vzdrževanje. V pismu obeJP^em vprašanju na zadnji seji Pisali l skupščine so med drugim za- občinskih odborov oz. krajevnih organizacij pa jih je na sedež RO prispelo 45, medtem ko so 6 pisem oz. protestnih izjav prejeli še od posameznikov. Kljub tolikšnemu pritisku javnosti, naj Anton Drobnič zapusti svoj položaj, republiška skupščina še ni ukrepala niti pristojni upravni organi še niso izdali odločbe o prepovedi Nove slovenske zaveze. Nasprotno: Izvršni odbor še neregistriranega društva NSZ je objavil posebno izjavo, v kateri pobudniki za ustanovitev omenjenega društva skrajno žaljivo odgovarjajo na javne proteste RO ZZB NOV Slovenije ter različnih strank, društev, javnih in kulturnih delavcev proti ustanovitvi in delovanju društva. Slovesno razglasitev konca državljanske vojne v republiški skupščini si tokrat snovalci društva razlagajo kot možnost za uveljavitev »novih političnih in moralnih parametrov« za prevrednotenje zgodovinskih dejstev, to pa naj bi jim nudilo podlago za rehabilitacijo kvizlinštva in slovenske domobranske vojske. In kaj zdaj na rob »aferi Drobnič«, ki tako močno buri slovensko javnost? Predvsem: Človek, ki šestinštirideset let po koncu druge svetovne vojne oživlja organizacijo, kije v tej vojni doživela svoj moralni, vrednostni in vojaški poraz, človek, ki se zavzema za njeno polno rehabilitacijo, je izobražen pravnik in bi potemtakem lahko poznal in moral razumeti civilizacijski pomen ntirnberških procesov in mednarodne konvencijske ureditve o nezastaranju vojnih zločinov, ne more biti visok državni uradnik v demokratični slovenski državi. Sam Drobnič in njegovi zagovorniki podpisnikom zahteve za njegov odpoklic očitajo, da so nedemokratični, da Drobniču odrekajo temeljne človekove pravice do svobode mišljenja, do svobodne javne opredelitve, po drugi strani pa v zadnjem času nekateri oporekajo to isto pravico članom predsedstva Republike Slovenije in drugim uglednim funkcionaijem, ki so si drznili podpisati izjavo za Drobničev odpoklic. Moti jih tudi metoda zbiranja podpisov. Nekatere, vsaj med vrsticami, moti celo sam izid druge svetovne vojne, saj se trudijo narodne izdajalce prikazati kot osvobodilno vojsko, NOB v Sloveniji pa kot kvizlinško aktivnost v službi Beograda in Moskve. S takimi in podobnimi trditvami tu ne kaže zapravljati prostora s polemiko. Velja pa si Odjgi lM, ua bo s 1. oktobrom ukinil 8rad» SV0Je avt°busne proge od Pred-Vzro^ Pr«o Dola do Starega trga. vzrok uola do Starega trga. tudi j7? ^htevo je, da po tej cesti vozi obve,n 3VS*1' avt°bus, tu vozijo šolo ostale-6 otr°ke k pouku in domov, da Pisrrni ^Prereeta niti ne upoštevajo. V iUom -vdajajo, da je bila cesta izjemnim • ,no P°Pravljena pred napovejo |e „ reakcijskim ogledom. Opravičila a^nujneJ-^a dela, rednega vzdrže-Podjetj065*1 pa ni> čeprav je Cestno avca jj,V č namen zaposlilo enega de- ijjabokupi« še razburjajo žajavci Eurotransa zahtevajo nekatere kamione na-Hočejo zvedeti, ali bo šel Eurotrans v stečaj iti nieBn*x^ — D Eurotransu Ribnica k vei.l v,n »rabokupih« je bilo doslej sPevek „ naP'sanega, nazadnje tudi pri-Antona p ^dnika DO »rabokupcev« sliši š« ,° Janca pod naslovom »Naj se ijakšen , rabokupcev«, ki je bil ne-f-Urotr-^kovor na moj članek »V Jtopisjc sa ostali brez vozil in dela«, tur0tranna Prcdlog vodstva sindikata psvejup^ bil v našem listu »rabokup« .klinru razen s stran> sindikata in »ra-8irn v v<' & z drugih plati, med dru-lra0sa T^ovoru z v.d. direktorja Euro-tciti p- al(i),ri Zaletelom in v skrajša-SVeta Eur '*u z ^tdnje seje delavskega l?Zi*dev.J?lransa' Kljub vsemu temu pa ^ bo k„, , n' razrešena in tudi ne kaže, Pojasnil ,aJa' N'hče pa doslej ni dovolj fditve, podkrepljene s pisnimi ftes, koga naj bo sram? siQ preJšnji Številki Dolenjskega li-// ,/'m na zadnji strani (v rubriki p,ebr bralec »Dolenjca«!) vefera.' imel dežurni novinar v besp.j ^Jonskih pogovorih za bam^.Va,ce ,U(H nekaj ljudi iz tre-Vse usi‘LY‘ Prebrali do konca, če bi iitiet, “bko prebrali tudi ime in pri-PisQ/ “'l ''lega«, ki je te »zgodbe« na-Vqn '‘bjavil. Zakaj bi se šli skri-e tem, kjer jih ni, zakaj ne bi rekli na ra vnosi: »Sram naj bo Ivana Zorana...« itd Tudi če bi bil tako imenovan, bi zdaj lahko dejal samo to: tega, kar sem o Baragi napisal in podpisal, se ne sramujem (mimogrede: več bralcev iz trebanjskega konca je tudi mene poklicalo po telefonu in mi čestitalo za zapise o Baragi, nekateri so to storili osebno ob obisku), čeprav se zavedam, da bi moglo biti boljše, popolnejše. Sramujem se lahko samo tega, da tlačim isto travo s takimi ljudmi. Z ljudmi, ki jim gre očitno predvsem za telesni blagor, kulturo pa dobivajo r kaki zakajeni vaški beznici Če bi namreč prebrali vsaj kanček Baragovega ali o Baragi, in te literature ni malo, bi ga imeli bolj v čislih, kar bi se navsezadnje tudi njim spodobilo. Na koncu pa še tole. Ko so zlivali gnojnico po Baragi in piscu prispevkov o njem, so to storili z vso močjo svojega napuha, niso pa zmogli niti toliko poguma, da bi se dežurnemu novinarju predstavili Prav rad bi tule ponovil njihova imena. IVAN ZORAN zato ogledati vrednost očitka o kratenju pravice do svobodne javne opredelitve. Te pravice gospodu Drobniču niso oporekali niti je niso krnili. Gospod Drobnič si lahko o vlogi (lomobrancev v drugi svetovni vojni misli karkoli. To svoje mnenje lahko javno izraža z go-voijeno in pisano besedo; lahko se svobodno povezuje s somišljeniki in pridobiva nove somišljenike. Vse to mu demokratična slovenska pravna ureditev dopušča in omogoča — enako, kot lahko počno v sosednji republiki Italiji člani MSI ali v Franciji Narodna fronta. Stvar demokratične procedure in vrednosti v njej predstavljenih argumentov pa je vprašanje, ali gospod Drobnič s takimi javnimi opredelitvami in ravnanji še uživa večinsko podporo v parlamentu. Vsi, ki zahtevajo Drobničevo razrešitev, ne zahtevajo linča. Zahtevajo le — in pri tem, kot vse kaže, nameravajo tudi vztrajati — naj parlament upošteva dejstva o Drobničevem ravnanju, jih oceni v luči sodobnih evropskih demokratičnih standardov in prakse ter nato demokratično odloči. Kakršen koli že bo rezultat takšne skupščinske obravnave, bo demokratični Evropi, zgrajeni na izročilu protifašističnega boja, povedal o slovenski demokraciji več kot deset parlamentarnih resolucij. VINKO BLATNIK dokazili, da delavski svet Eurotransa nikoli ni dovolil »rabokupa« in daje bil zapisnik delavskega sveta o odobritvi »rabokupa« ponarejen. Na tožilstvu v Kočevju sem te dni zvedel, da zadevo še vedno raziskujejo pristojni organi. Predstavnik sindikata Eurotransa mi je sporočil, da bo delavski svet Eurotransa v kratkem spet razpravljal o tem, sedanje stališče pa je tako, da »rabokupci« — Eurotransovi vozniki — lahko odkupijo kamion. Tisti pa, ki so kamion odstopili drugim in so zdaj pri tistih v delovnem razmeiju, pa nimajo pravice do »rabokupa« vozila. Očitno pa je, da bo moralo o vsem tem odločati sodišče. Delavci Eurotransa žele tudi čimprej poročilo banke, če bo šel Eurotrans v stečaj ali v sanacijo. J. PRIMC HERVOL V ŠVICO - Ansambel Tonija Hervola iz Bukoška pri Brežicah bo godel 28. septembra v Zurichu, in sicer ob počastitvi 20-letnice tamkajšnjega Slovenskega planinskega društva Triglav. Na slovesnosti bodo sodelovali še folklorna skupina tam živečih Slovencev, pevski zbor, recitatorji in Ivan Sivec, ki bo zdomcem predstavil svojo knjigo Godec pred peklom. Po uradnem delu programa bodo Hervoli igrali do zgodnih jutranjih ur, namen prireditve pa je zbrati denar za oškodovane v nedavni agresiji jugovojske na Slovenijo. Toniju in njegovi ekipi to ni prvo gostovanje v tujini, saj je pred leti ansambel prepotoval Kanado po dolgem in počez. Tudi takrat so igrali na človekoljubni prireditvi, zbrani dolarji pa so bili podarjeni ljubljanskemu Kliničnemu centru. (T. G.) SRAKIN POZDRAV OSAMOSVOJITVI NOVO MESTO — Novomeška glasbena produkcija in založba Sraka je v dneh, ki nas še ločijo od tako težko pričakovane popolne osamosvojitve, pripravila izid svoje prve laserske plošče. Tovrstni nosilec zvoka, tudi CD imenovan, je Sraka dosegla kot prva naša neodvisna založba, nosi pa nadvse simboličen naslov: »Odpotovanja«. Tako bo Sraka tudi s pomočjo CD-plošče kantavtoija Tomaža Pengova naredila pomemben korak v Evropo in hkrati razveselila številne ljubitelje tega umetnika, kije omenjeno glasbo posnel še davnega 1973. leta. Ker trgovine našim diskografom tudi po pol leta ne plačujejo računov, plošče »Odpotovanj« in CD-ju v njih ne boste našli, temveč boste morali ponjo na sedež založbe (Valantičevo 17, Novo mesto), lahko pa jo naročite po telefonu in vam jo pošljejo po povzetju. Sicer pa namerava Sraka letos izdati še nekaj tovrstnih plošč: ansambla Nagelj, Tončka Pluta (vključno z novimi skladbami), Demo-lition group in Karlija Gradišnika, (dv) KAKO ZASTONJ DO ODOJKA? RA TEŽ — Recept za kaj takega je preprost, izmislil pa si ga je — kdo drug kot rateški gostilničar Toni Vovko. Slehernemu obiskovalcu z opremo in ponudbo obnovljene ter prirejene gostilne, ki je pripravljen za mizo ali šankom zapraviti vsaj 500 din, podari kupon Ta je nato vsako zadnjo soboto v mesecu v igri za celega odojka in še kup drugih nagrad, ki jih domiselni gostilničar izžreba med kuponi v bobnu. Prvo takšno žrebanje, h kateremu seveda sodi tudi ži va glasba, je bilo a vgusta, drugo bo to soboto, 28. septembra, ob 20. uri. Vovko pravi, da ima kuponov še dovolj na zalogi O W \ PO POUKU — Takole se ob lepih dnevih po končanem pouku pred odhodom domov poveselijo šolarji iz štrekljevške šole. (Foto: A. B.) Šola na Štrekljevcu živi ŠTREKLJEVEC — Na Štrekljevcu pri Semiču imajo osnovno šolo že več kot sto let. Včasih je bilo na tej šoli tudi po sto otrok, danes, ko je šola podružnica bližnje semiš-ke osemletke, pa je v štirih razredih skupaj 30 učencev. V teh dobrih 100 letih se je na tej šoli zvrstilo ravno 100 učiteljev. Pouk je kombiniran, 1. in 2. razred imata pouk skupaj, druga kombinacija pa je 3. in 4. razred. »Šola na Štrekljevcu deluje neprekinjeno že več kot sto let in tudi za naprej kaže, da bo otrok za štiri razrede dovolj,« pravi Blaž Kočevar, ki peto leto na tej šoli uči 3. in 4. razred, sicer pa je učitelj že 26. leto. Okoliš štrekljevške šole zajema 9 vasi in zaselkov in to zaledje je dokaj močno, tako da se ni bati, da bi za šolo zmanjkalo otrok. »V tem koncu so trdne vasi in ljudje ne samo da se ne izseljujejo več, ampak se celo vračajo in tudi novi se priseljujejo,« je povedal Kočevar, ki pravi, da imajo na tej šoli vse, kar potrebujejo za delo, prostora je dovolj, celo majhno telovadnico imajo, s čimer se gotovo ne more pohvaliti niti vsaka precej večja šola. Pred proslavo 100-letnice šole leta 1989 pa so šolo tudi obnovili in polepšali. »Naši učenci prav radi hodijo v šolo, tukaj se vsi poznamo in vzdušje je prijetno in domače. Po končanem 4. razredu, ko nadaljujejo šolanje v Semiču, jim je kar dolgčas po naši šoli,« se pohvali učitelj. »Prednost take majhne šole je pred- Blaž Kočevar vsem ta, da se lahko bolj ukvaijaš z vsakim učencem posebej kot na velikih šolah. Tudi kombirniranega pouka so naši učenci vajeni, kar jim tudi kasneje prav pride, saj so navajeni na samostojno učenje in se v semiški šoli praviloma lepo vključijo v pouk.« Seveda je taka šola še bolj povezana s krajem kot v večjih krajih. In z ljudmi v teh vaseh prav zgledno sodelujejo. Krajani so pomagali pri prenovi šole, štrekljevški gasilci vodijo na šoli krožek in tamkajšnji mladi gasilci se na raznih tekmovanjih vedno zelo izkažejo. »Pripravili smo tudi srečanje z ljudmi, ki so včasih hodili v to šolo in je lepo uspelo. Ob koncu šolskega leta pripravimo za učence in njihove starše piknik, kjer je tudi zelo prijetno in zabavno in tudi izletov, ki jih šola organizira, se udeležijo tudi starši,« je našteval Kočevar. A. B. mm Šola brez športne vzgoje Podrta »telovadnica« v Semiču je bila že nekaj let najslabša v Sloveniji, vendar nihče ne ukrepa Sokolski dom v Semiču je bil z udarniškim delom zgrajen že pred vojno leta 1937. Namenjen je bil predvsem odraslim članom Sokola in za kulturne prireditve v kraju. Po vojni 1945. je ta dom prešel v upravljanje TVD Partizan Semič. Kot tak je bil skrajno neprimeren za pouk športne vzgoje. Kljub temu smo — v nasprotju s higienskimi in varnostnimi merili — v tem prostoru izvajali pouk telesne vzgoje vse do decembra 1990. Takrat se je v prostoru podrl strop. Le izjemna sreča v nesreči je obvarovala učence in učitelja. Pričakovali smo, da se bo letos začela gradnja prve telovadnice v Semiču. Kot kaže, pa za našo šolo ni pravega razumevanja, zagnanosti, niti sredstev. Naši šolarji so ostali brez najbolj priljubljenega in potrebnega predmeta. Na pragu 21. stoletja smo se pri športni vzgoji vrnili v čase »gnilega jajca«. Nehote smo dobili občutek, da smo majhna nepomembna podeželska šola, saj nas na primer pedagoški svetovalec za športno vzgojo po nesreči sploh še ni obiskal, da bi videl naše pogoje dela, nam dal vsaj kak predlog in moralno oporo, če že ne more prinesti milijonov. Če že v Delu piše o šolah, ki imajo optimalne pogoje, naj pove nekaj tudi o naši revščini. Ugotavljamo, da ni posluha za gradnjo šolske telovadnice, za katero sta bila že izdelana in plačana dva projekta. Danes se od učiteljev zahtevajo razne novosti v vzgoji in poučevanju, mi pa nimamo možnosti niti za osnovno dejavnost, to je pouk vseh predmetov. Videli smo veliko šol, tudi v nerazvitih občinah, toda nobene brez telovadnice. Podrta »telovadnica« je bila že več let najslabša v Sloveniji, kljub temu pa jo hočejo občinski možje z milijon dinarji popraviti. Naj dodam, da smo edina šola v občini, ki nima Svoje telovadnice. Podrta zgradba ni primerna za pouk športne vzgoje iz naslednjih razlogov: 1. Higienski pogoji so bili nemogoči, kar seje odražalo na zdravstvenem stanju učencev, še posebej pa učitelja, saj je v tem prostoru preživel in delal 25 let po 5 ur dnevno. Kje je vendar bila takrat sanitarna inšpekcija, da bi prepovedala pouk v tej »praharnici«, saj obstajajo za šolske prostore stroga merila? 2. Dom TVD Partizan je od šole oddaljen več kot 100 metrov, kar predstavlja ob deževnem vremenu in pozimi novo nevarnost za zdravje. 3. Prostor je občutno pretesen in slabo opremljen za izvajanje korekturnih vaj slabe drže. V njem je lahko telovadilo največ 15 otrok. 4. Šola ima tedensko 50 ur športne vzgoje in za to potrebuje telovadnico, kjer bosta lahko telovadila dva oddelka hkrati. 5. Položaj je kritičen. Šola z več kot 400 učenci je že drugo leto praktično brez pravega pouka športne vzgoje. Posledice čutijo in bodo čutili učenci. Menimo, da bi skrb za naše otroke morala imeti prednost pred vsemi drugimi gradnjami v občini. V imenu delavcev OŠ Semič SLAVKO PAVLAKOV1Č . A tJtao/TUž&tgcr lujd/ NAGRADNO LETOVANJE Mladi novinaiji na naši šoli zapisujemo vse, kar vemo, da bralci časopisov in poznavalci otroške duše radi prebero. Izbrani smo bili kot posebno aktivni novinarji v različnih medijih v naši republiki. Katja Krnc, vzor novinarjev na naši šoli, sije prislužila tedensko letovanje pioniijev—novinarjev R Slovenije. Člani novinarskega krožka OŠ Sava Kladnika Sevnica in mentorica Jana Udovič DESET STRAŠNIH DNI Vroča junijska nedelja. Pred zgradbo RTV v Ljubljani nas je čakalo 10 mladih novinarjev na kombi, ki naj bi nas odpeljal za teden dni v Moravske Toplice — nagrada za pridno delo v novinarskem krožku. Prvi dan letovanja je bil dinamičen. Po tem je bil 26. junij, nepozaben za vse Slovence, nepozaben za nas letoviščarje. Šestindvajseti junij je zatemnil veselje in srečo prejšnjega dne. Skrb, strah, stisk v grlu. Naše življenje se je skrčilo na okoliš blizu hotela, naša čutila so bila napeta. V zaklonišču smo spodbujali in tolažili drug drugega, iz marsikaterih prsi pa seje utrgal nemi klic: mami! Stisko je reševala gospa Bogi Pretner. Toda strah seje stopnjeval, poti domov so bile blokirane in naš povratek je bil preložen. Prišli so starši. Pot domov nas je vodila skozi Avstrijo, potem po kolovozih in kaj vem kje vse. Na Karavankah so potekali boji, slišalo seje streljanje — regljanje smrti. Nagradno letovanje, ki sem si ga prislužila z delom v novinarskem krožku, bo ostalo nekaj čisto posebnega. Mešajo se občutki, da je bilo lepo in da je pričakovanje najlepšega zatemnilo nekaj, česar moj razum ne more dojeti: barbarstvo. Za vse se lepo zahvaljujem gospe Tanji Pirš, Maji in Bojanu in tudi prijateljem, ki-sem jih spoznala, saj smo drug drugemu pomagali premagati deset strašnih dni za našo lepo domovino, za našo Slovenijo. KATJA KRNC 8. r., novin. krožek OŠ Sava Kladnika Sevnica POČITNICE IN VOJNA Letošnje počitnice so se za nas pričele žalostno, da se bolj niso mogle. Že na njihovem začetku smo se znašli v vojni vihri. Ko sem prvi dan počitnic sedel na klopci pred hišo, sem nad sabo zaslišal čudno hrumenje. Obsedel sem kakor okamenel, prijela se meje čudna omotica, kajti zagledal sem helikopter. Letel je tako nizko, da sem razločil pilotov obraz. Na hitro sem hotel smukniti v hišo, toda noge me začuda niso hotele ubogati. Ko je helikopter odletel, sem se končno zavedel in stekel v hišo. V vojnem času je našo hišo preletelo še mnogo letal in helikopterjev. Menda ima letalstvo preko našega brega in hiše svoj koridor. SANDI ZUPANČIČ 6. r., OŠ Pišece PRIPOMBE IMAMO, A NI POMOČI Lahko bi se več učili ob igrah, prirejali zabavne kvize v zvezi z učno snovjo in tako preverjali znanje. Šola bi morala biti zabavnejša, pravi Janez. Igor težko zmore vse, kar zahtevajo od njega. Po Petrovem mnenju naj bi bili obvezni samo nekateri predmeti, druge naj bi izbirali učenci po interesih. Aleš je prepričan, da je v šoli precej predmetov, ki jih ne bomo nikoli več potrebovali. Rad bi take tečaje, ki bi mu koristili v življenju. Boštjan si želi sproščeno delo. To pa ni mogoče, ker učitelji nimajo dovolj časa. Dušanu pa se zdi naša šola najbolj zahtevna v Sloveniji. Zbrala: SANDRA NOVAK 7. r., novin. krožek OŠ Artiče <£ S», listu h * maja je bil v Dolenjskem {q bbjavljen javni razpis za direktorja Centra teni l‘a no ^el°- Upokojeno direktorico bi na hišk eslu 1°^° nadomestil kandidat z visoko-QH d0 socialne, sociološke, pravne nmizk°tlce smer‘2 naJmanj trem‘ le,‘ delov- viSje(,,enJ na področju socialnega dela ali z Zahi*0 izobrazbo in petimi leti izkušenj. spoSoL.ane so bile tudi strokovne in vodstvene Ce " nosl' ler predložen razvojni program kidata Z° socialno delo. Prija vilo se je pet kan-ttjev~i'?d katerih sta razpisne pogoje izpol-odn-j'1 “va. Komisija za volitve, imenovanja in °bfinTa,ivne zadeve (K VIA Z) novomeške kral skupščine se je, tako kot že mnogo-i>redlJ>° dragem letu dela, odločila skupščini to,kc?u VPotr(iitev kandidata oz. kandidatkin Aj/^litelneje ustrezala razpisnim pogo-iiohra b l°či la se je za visoko, namesto za višjo kuinj i' Pa ,uerU Se re^e’ komisija ni imela tež-zppletio a'A seje vse obrnilo drugače in tako »ima fji'r d° Center za socialno delo še zdaj štirje tn e.rja, čeprav so od razpisa minili že ^lem času sta tudi že bili dve seji Pr(I(j e skupščine, ki mora direktorja potrditi. L°rniL^Nk novomeške skupščine Marjan *°Ptisij ,,iJe s‘cer vabljen na vse seje raznih oboro v, vlade itd., je v tem primeru za K VIA Z pokazal posebno zanimanje in prišel zraven, ko je bil na dnevnem redu Center za socialno delo. Kdo ve, kaj je bilo odločilno v tem zanimanju, morda to, da je na Centru zaposlena njegova žena, morda prijateljstvo s strankarsko enako obarvanim »protikandidatom«, morda dejstvo, da bi se dejavnost Centra in Karitasa dalo še bolje uskladiti in povezati. Članom komisije je g. Dvornik že na začetku povedal, da naj preveč ne balinajo, ker bodo oni (Demos) v skupščini podprli Simončiča. Še enemu članu komisije, tudi iz vrst Demosa, je bil Simončič tudi bolj všeč, enemu (prav tako iz vrst Demosa) pa se je zdelo, da bi bilo bolje, ko bi bil direktor moški, a na koncu se je komisija strokovno, kot vedno dotlej, z enim glasom proti odločila kot kandidata za direktorja Centra za socialno delo Novo mesto predlagati Ba-čerjevo. Zadeva pa se kot edina izmed kadrovskih ni pojavila na dnevnem redu seje občinske skupščine 27. junija. Umaknil jo je župan na lastno pest. To naj bi bil storil zaradi spornega načina odločanja na K VIA Z. Nesklic predsedstva skupščine, na katerem bi se po ustaljenem postopku in poslovniku pogovorili o morebitnem umiku »nezrele« zadeve z dnevnega reda, pa je na zadnji skupščini f četrtek s povišanim tonom in užaljeno (tako je bilo vsaj slišati) pojasnil s svojo veliko zaposlenostjo. PREDLOG KOMISIJE OSTAL PRI ŽUPANU »Zakuhal« je stvar Miro Berger, poslanec v družbenopolitičnem zboru in član K VIA Z. ki je na skupščini 27. junija hotel vedeti, zakaj zadeva ni na dnevnem redu in kdo si jemlje pravico skupščine v svoje roke. Isto je zanimalo Borisa Dularja. G. Dular, ki seje kot član K VIA Z čutil prizadetega, je skupščino seznanil s potekom razprave na seji K VIA Z in z intervencijo župana, kije po njegovem pomenila pritisk na člane komisije. Rekel je, da je predsednik skupščine presegel pooblastila, kijih ima. S takšnim izločanjem zadev iz skupščinske obravnave tudi ni omogočeno zadeve rešiti v 30 dneh, kot zahteva zakon za kadrovske zadeve na podlagi razpisov. A ndrej Bartelj pa je dejal, da sicer sliši za zadevo prvič, vendar je bito glede na povedano nekaj narobe bodisi v ravnanju župana bodisi komisije. Predlagal je, naj se ugotovi, kdo je ravnal napak. » Vprimeru, da so izvajanja o izjavi predsednika, da bo izvoljen določen kandidat ne glede na mnenje oz. delo komisije, resnična, je skupščina ponižana na ra ven g laso vatnega stroja, v katerem nočem sodelovati,« je dejal Bartelj. Spogledovati so se začeli celo županu najzvestejši poslanci, pritisk na delo komisije pač ne zveni posebno lepo in demokratično. Župana je pred nadaljnjim cvrenjem na skupščinski žerjavici takrat rešil predsednik novomeške vlade in liberalnodemokratski prvak mag. Boštjan Kovačič, kije zaradi vojne, ki se je začela v prvi dan samostojni Sloveniji, predlagal prekinitev razprave o sporni zadevi Na prvi naslednji seji predsedstva skupščine je župan Marjan Dvornik v stilu naše črne boljševistične preteklosti ki je mlajše generacije niti niso skušale, način razprave v skupščini ocenil kot populistično pogromaštvo. To, da je K VIA Z dala prednost kandidatu z višjo izobrazbo in večjimi delovnimi izkušnjami, se mu je zdela sprememba razpisnih pogojev, predlaganje le enega kandidata pa da je v nasprotju s prakso dela tovrstnih komisij, predvsem republiške. Kasnejša nepristranska preverba je pokazala, da slednje sploh ne drži, a kaj potem, saj smo na oblasti, ne? Predsedstvo pa je vendar pritegnilo županovemu prizadevanju očrnitve deta KjVIAZ — kije, to je neprizadetim jasno, delala strokovno in pošteno, ne pa politično, karjije bilo očitno tudi šteto v zlo — in je od nje zahtevalo, da »predmet dopolni« na osnovi smernic predsedstva. NEPRA VI PREDSEDNIK? K VIA Z je menila, da je delala strokovno, dosledno, vestno in pošteno, da ima torej čisto vest in je ostala pri prvotnem predlogu. Njen predsednik A ndrej Kirm je na zadnji skupščini pred tednom dejal, da je zanimivo, da je prišlo do zapleta in vseh pomislekov ravno y tem primeru. po letu in pol, v katerem je imela K VIA Z 15 sej in je speljala vrsto kadrovskih zadev, njeno delo pa je bilo vseskozi evidentno. No, ker je bila K VIA Z neubogljiva, je župan od komisije za statutarno pravna vprašanja zahteval pojasnilo, atije Kirm kot podpredsednik izvršnega sveta sploh legitimen predsednik K VIA Z. Čeprav je zadeva strokovno nesporna, je komisija gloso vala, zadeva pa se je strankarsko izšla s 3:3. Šlo je za strokovno vprašanje, ali poznejši predpis razveljavi prejšnjega. Po starem poslovniku bi s Kirmom kot predsednikom K VIA Z res ne bilo vse y redu, po novem, ki si ga je sprejela sedanja skupščina, je z njim vsevredu. Za povrh povejmo, da je Boris Dular v K VIA Z v začetku d vakrat posta vil vprašanje, ali je primerno, da je podpredsednik izvršnega sveta predsednik te komisije, pa je obakrat dobil zagotovilo, da je to v skladu s poslovnikom in akti, kijih skupščina ima. potem pa je nehal spraševati S tem je sam g. Dular seznanil poslance na četrtkovi skupščini Poleg tega je rekel, da je predsednik K VIA Z iz vladajoče koalicije in bi bilo nekorektno očitati, da kar naenkrat ni pravi. In da bi naj direktor bil raje moški, kar si — tako je K VIA Z po njeni odločitvi, da ostane pri starem predlogu, obvestil novomeški minister za družbene dejavnosti Danijel Brezovar — menda silno želijo tudi v Centru za socialno delo. Kdo si to želi oz. kdo je bil za mnenje vprašan, se ne ve, na to opletanje okrog moškega direktorja je v četrtek na skupščini ostro reagirala tudi predsednica statutarno pravne komisije Ana Bilbija sicer direktorica trebanjskega Zdravstvenega doma »Če hočete moškega, potem to zapišite v razpisne pogoje!« Predsednik zbora krajevnih skupnosti dr. Leopold Kocutar, ki mu je bilo v četrtek končno povedano, da seje skupščine vodi tako nebogljeno, da se vsi križajo, kadar pride vrsta spet nanj, se je čutil dolžnega vplesti v to debato okrog moškega ali ženske, češ, »ženska gor, ženska dol. to je prazna slama« ipd Dr. Kocutar se je tudi čutil dolžnega povedati, da do prahu ne bi prišlo, če posamezniki ne bi bili prepotentni in ne bi napadali župana, kar da se spreminja že v pravo gonjo. K VIA Z si je po njegovem uzurpirala oblast in izločila kandidata, kije tudi izpolnjeval pogoje razpisa UBOGLJIVI POSLANCI Če se sistematično vrnemo na zasedanje novomeške skupščine pred tednom, povejmo, da se je skupna seja začela ravno s to točko: obravnava predloga K VIA Z, da za direktorja Centra za socialno delo Novo mesto potrdi Renato Bačer. Oglasil seje Brane Kirn, podpredsednik skupščine, ki je skupščino obvestil da so se v poslanskem klubu Demosa odločili, da bodo glasovali proti Potem je svoje o delu K VIA Z povedal A ndrej Kirm, pa Boris Dular, kije zaključil, da očitki predsedniku skupščine držijo in da ni dovolj, da si predsednik skupščine, da nekaj dosežeš, ampak si kot tak prvi varuh zakonitosti in moraš paziti na vsako stvar. Večkrat je poudaril, da bi moral predlog brez vseh pritiskov priti v skupščino, ta pa bi o njem odločila. Če bi ga zavrnila, bi pač stekel nov postopek. Dotaknil seje tudi predloga predsedstva, ki so ga poslanci dobili v četrtek na klop. Po njem naj bi v bodoče K VIA Z dala na skupščino vse kandidate, ki bi komisiji dobili vsaj en glas. »To bi bilo sicer v prid opozicije, ki se bori, da bo kam prišel tudi kakšen njen kandidat. Vendar moram reči, da lahko v tem primeru skupščinsko komisijo kar razpustimo. Ne rabimo je, da bi le odprla pošto in predloge posredovala skupščini Vse razpisne komisije določajo kandidata,« je rekel Dular in dodal, da ga nič ne moti, če skupščina predloga K VIA Z ne sprejme, da pa hoče povedati, da je komisija delala legitimno, legalno, v skladu s poslovnikom, pošteno, korektno in ne oziraje se na pritiske. Tudi Brane Kirn je kot član K VIAZ potrdil, da je komisija delala po svoji vesti, dodal pa. da so zdaj, ko so stvari spolitizirane, potrebne usmeritve za delo K VIA Z, kijih je predsedstvo tudi pripravilo. Svoje je povedala Ana Bilbija kot predsednica statutarno—pravne komisije in Miro Berger kot član K VIA Z, liberalnodemokratska poslanka prof. Vasja Fuis, ki je na koncu zahtevala prekinitev seje, da si skupščina ohrani vsaj kanček dostojanstva, pa je kmalu v začetku predlagala ponovno vrnitev »predmeta« K VIA Z. 1 'emu jepntrail tudi tsost-jan Kovačič, čeprav je predtem povedal, da zaupa predsedniku K VIA Z in misli, da je komisija delala korektno in da je na prvo mesto postavila strokovnost kandidatov. Andrej Bartelj je opozoril, da prihaja do točke, ki zna biti za delo skupščine zelo nevarna: vladajoča koalicija se bo zavedela, da lahko vse spravi skozi skupščino, opozicija izgubi interes za delo in na vidiku je novi boljševizem. Poslance je pozval, naj ne bodo čreda, ampak zavestni posamezniki. kar je nekatere zelo raz kurilo. Na koncu so le prišli do g laso vanja, v katerem je bil izid pričakovan: Bačerjeva ni bila potrjena za novo direktorico Centra za socialno delo. Treba je še povedati, da je bila kakšno uro prej na dnevnem redu skupščine analiza o varstvu duševno prizadetih oseb v občini Med strokovnjaki, ki so prišli na skupščino, da bi o tej temi na morebitno zanimanje po vedali še kaj več. je bila tudi Renata Bačer. Predsedujoči dr. Kocutar je razpravo zaključil skoraj prej, kot jo je odprl. Mnogi so bili prepričani, da tudi zato, da se Bačerjeva ja ne bi imela možnosti oglasiti in tako morda narediti (prejdober vtis. Zupan Matjan Dvornik pa je med samo skupščino hodil od enega poslanca do drugega. Je treba dosti ugibati, zakaj? Cvetka te zgodbe ostane tudi za konec. Brane Kirn je po glasovanju predlagal skupščini, naj pooblasti predsedstvo, da na županov predlog imenuje v. d direktorja Centra za socialno delo. O predlogu, ki je bil več kot prozoren, skupščina niti ni glasovala, ker je medtem poslala nesklepčna. Marjan Čeme jo je zapustil z ogorčenjem, pred tem je dejal »Danes se prvič oglašam v tej skupščini, ker sem ogorčen, že nekaj časa pa sem bil precej nejevoljen. Pred eno uro sem pisal pismo ogorčenja predsedstvu. a sem ga zadržal, zdaj vidim, da je preblago. Moti me odnos delegatov: eni nas učijo lepega vedenja, drugi grozijo. Nekateri, ki so f predsedstvu in so vodili te seje zelo nebogljeno, nas s tega mesta učijo stvari, ki jih sami ne znajo, kar je, blago rečeno, odraz neresnosti Veliko je patetike, stvari pa so tako prozaične, da bi jih otrok razumel Žato bom zapustil to sejo.« Župan je ugotovil, daje z odhodom nekaterih opozicijskih delegatov zbor postal nesklepčen, zato ga zaključuje. Na vprašanje Andreja Bart-Ija, kako vendar ve, kdo v zboru združenega dela je poslanec pozicije in kdo opozicije, se je g. Dvornik nasmehnil, da so opozicijski pač tisti ki so sejo zapustili Kako preprosto! Le zakaj se demokracija, ki so se je vendar vsi tako veselili spet fiii y nekaj umazanega in demokratičnega le za ene? ZDENKA LINDIČ—DRAGAŠ Dolenjska TO je prispevala svoje P reteklo sredo, ko je generalmajor Janez Slapar, poveljnik slovenske TO, obiskal štab TO za Dolenjsko y Novem mestu in ko je nastal ta pogo vor za Dolenjski list, je minil slab dan od podpisa mirovnega sporazuma v Igalu \ med dr. Franjem Tudmanom, Slobodanom Miloševičem in Veljkom Kadijevičem v prisotnosti evropskega mirovnega posrednika lorda Car-ringtona. Po njem je Hrvaška doživela še hujši udarec armade in njenih pomagačev: nedeljskega ukaza dr. Tudmana in Kadijevica o prekinitvi ognja še ni bilo na vidiku, ampak nove zaostritve. Kako je generalmajor Slapar tedaj oceni! Igalo? »Hitro se bo pokazalo, ali je armadni general Veljko Kadijevičše tisti, ki odloča o ravnanju vojske. Morda je načrt generalštaba drugačen. kot določa podpis. Ne smemo izključiti nobene možnosti, saj obstaja tudi verjetnost zapletov zaradi samovolje lokalnih poveljnikov. Morda pa se bo armada kolikor toliko držala dogo vor a, sajje dosegla in zasedla meje t. i. Velike Srbije. Obvladuje dravsko smer, smer od Save navzgor, z angažiranjem rezervnega se-sta va pa tudi del BiH. Ima probleme s kompleti-ranjem posadk in uporabnostjo nekaterih materialov, dejstvo pa je, da razpolaga z ogromno količino bojnih tehničnih sredstev in da je izključno samo ona tista, ki obvladuje zračni prostor. Zaradi blokade, ki je bila izvedena na celotnem hrvaškem območju, je vojska poslala živčna, stvari poskuša razrešiti na hitro in nasilno. Približevanje tega konflikta slovenskim mejam ima lahko določene posledice tudi za slovensko ozemlje, zlasti za obmejni pas. Nič čudnega ne bi bilo, če bi kakšno letalo namenoma zgrešilo smer in bi svoje aktivnosti iz vaja-lo na slovenskem ozemlju. Sicer pa v Sloveniji ob vrhniških oklepnikih ni vojaških sil. ki bi bile sposobne karkoli naredili. Te tanke bi armada zdaj potrebovala drugje, a j ih do tja ne more spraviti. Transport po železnici ali cesti ni varen, če bi se hoteli sami odpraviti na pot, jim lega mi ne bi dovolili, saj je armada že uničila preveč slovenskih cest. Zaradi spopadov na Hrvaškem je nasploh prišlo do zastoja pri umiku armade iz Slovenije, in s tem je zastalo tudi vračanje naše opreme. O novomeški v Češči vasi se na primer še nič ne pogovarjajo. Zlasti večja skladišča bodo verjetno vrnjena proti koncu, zanesljivo ne bomo dovolili, da bi nam to orožje odpeljali,« je rekel Janez Slapar. • Je v Sloveniji zaradi dogodkov na Hrvaškem povečana stopnja pripravljenosti? SLAPAR: »V Sloveniji ni razglašena povečana stopnja pripravljenosti Ocenjujemo, da zadošča tista, ki smo jo vzpostavili na začetku avgusta, gledati moramo tudi na stroške. Mi seveda ocenjujemo, da bi lahko prišlo do letalskega udara po slovenskem prostoru, saj armada ima letalstvo in tudi nekaj norih poveljnikov, ki bi bili sposobni to ukazati Tudi pilote ima, čeprav so ji ušli praktično vsi slovenski in veliko hrvaških. Mi moramo z vsemi razpoložljivimi sredstvi preprečiti, da bi do takšnega udara prišlo, za kar smo v precejšnji meri pripravljeni Perspektivna ogroženost Slovenije od ostalega jugoslovanskega prostora pa je predvsem odvisna od tega, kako se bodo v bodoče odvijali dogodki na Hrvaškem.« • Smo območje s precejšnjim delom meje s Hrvaško. Ima TO tukaj kakšne posebnosti? SLAPAR: »Kakšno bo varovanje te meje, je precej odvisno od tega, ali bo Hrvaška postala samostojna država ali ne, kar bo konec koncev vplivalo na varnost slovenskega ozemlja. Četo ne bo, bo to ozemlje predstavljalo za nas vsaj v bližnjem razdobju potencialno nevarnost. Slovensko stališče je varovanje meja po evropskih merilih, če gre seveda za mejo z normalno državo. Do umiritve razmer predvidevamo z določenimi enotami varovati ta pas. po potrebi z enotami iz globine, da bi razbremenili obmejne pokrajine. To izvajamo skupaj s pripadniki organov za notranje zadeve, morali bomo najti tudi kake tehnične rešitve za lažji nadzor brez velike fizične prisotnosti pripadnikov TO. Zelo aktualno je vprašanje diverzantskih aktivnosti, ki so se najprej začele na vašem območju in so tudi v bodoče možne. Vsakega droga ni mogoče zavarovati, to pa je potrebno tam, kjer bi lahko bila s takimi aktivnostmi povzročena velika škode ali človeške žrtve. Varnostni protidiver-zantski sistem moramo zagotoviti vsi skupaj, TO, organi za notranje zadeve, podjetja, vsi prebivalci Mislim pa, da pogum marsikomu, tudi petokolonašem, s samorazpadanjem armade upada« • Kako bi ocenili usposobljenost Dolenjcev, ravnanje v vojni? SLAPAR: »Dogodki na Medvedjeku in m Krakovskem gozdu so bistveno vplivali na potek dogodkov y tej vojni in so bili spodbuda TO na celotnem slo venskem prostora V bistvu seje vojna začela na Dolenjskem, in tudi zaradi tukajšnje odločnosti je druga stran sprejela prekinitev ognja TO Dolenjske je pokazala pričakovano pripravljenost in odločnost ter dala svoj velik prispevek k rezultatom, ki jih je dosegla TO skupaj z notranjimi organi in vsemi obrambnimi strukturami ter prebivalstvom. Če ne bi uporabili orožja take stopnje samostojnosti v Sloveniji ne bi dosegli Ker smo pokazali odločnost, da izpeljemo odločitve državljanov Slo venije in slo venskega parlamenta danes na slovenskih mejah ni vojakov JA in v kratkem jih tudi na slovenskem ozemlju ne bo. Tak rezultat sije vojska sama določila sklep o umiku iz Slovenije bi lahko bil sprejet pred meseci izvajal pa bi se do leta 1993. Mislim, da je stvari ocenjevala zgrešeno in da se ni hotela sprijazniti z realnostjo. Mi smo že lani ocenjevali, da večnacionalna armada ni sposobna zagotoviti tistega kar naj bi zagotovila po pričakovanju nekaterih. Če bi v času vojne v Sloveniji tudi na Hrvaškem pokazali odločnost proti armadi, bi ta verjetno razpadla« • Kakšna bo prihodnost slovenske TO in s tem v zvezi objektov JA ? SLAPAR: »Dokler so okrog meja te države močne oborožene sile, ni realno govoriti o Sloveniji kot o državi brez vojske. Mi pripravljamo vizijo bodočih oboroženih sil. Mislim, da je TO skupaj z notranjimi organi pripomogla k zagotovitvi takih razmer, da bomo postali samostojna in priznana država in da nikdar ne bo v takšni funkciji, kot je bila JA. V skladu z veljavno zakonodajo pa bomo morali zdaj kmalu pristopiti k usposabljanju nabornikov. Letni kontingent je precejšen, zato bomo potrebovali nekatere objekte, nekaj tudi za preselitve štabov. Zanesljivo pa ne bomo rabili vsega, kar je imela JA, saj predvidevamo bistveno manjše oborožene sile. Z vojaškimi objekti ne želimo biti sredi naselij, a vse bo stvar dogovora. Za oddajo sedanjih bo treba zgraditi tudi kakšnega nadomestnega Vsekakor predvidevamo našim vojakom zagotoviti boljši standard, kot bi ga lahko v izredno slabo vzdrževanih objektih JA.« Z. LINDIČ—DRAGAŠ mloga dolenjskem lista mi »Umuzungu« Anka v deželi tisočerih gričev V, sakdo ima svoje skrite otroške sanje. Pri večini ljudi v teku let in z dozorevanjem sicer ugasnejo kot čiste fantazije, nanje se samo še kdaj pa kdaj spomnijo z nostalgičnim nasmeškom, saj običajno samo to nostalgično občutje ostane od otroških načrtovanj, kako bodo vozili parni valjar, se podali med Indijance, potovali z vesoljsko ladjo na druge planete ali se kot slaščičarji do sitega vsak dan najedli tort in sladoleda. So pa ljudje, ki od otroških let naprej zvesto sledijo notranjemu klicu in to, kar so za druge otroške sanjarije, tudi uresničijo. Nihče ni vedel, kaj se plete v otroški glavici Anke Burgerjeve, ko je hodila v šmihelsko osnovno šolo v Novem mestu, pa kaj misli dekliška glava, ko je Anka študirala za medicinsko sestro, ne kaj se plete v mislih in srcu odrasle Anke, ko je v novomeški bolnišnici zavzeto opravljala svoje delovne naloge. Ne njeni znanci ne sodelavci v bolnišnici niso slutili, da neka otroška želja in sanja dozoreva v življenjsko odločitev. Še njeni starši niso vedeli vse do tistega dne, ko je njih, sodelavce in znance Anka presenetila s svojo odločitvijo. Leta 1976je zapustila službo in dom ter stopila v red Hčera krščanske ljubezni sv. Vincencija oziroma med usmiljenke, kol je bolj razširjeno in znano ime reda Zdaj že nekaj let dela y misijonu, zdravi, poučuje in pomaga premagovati križe in težave, s katerimi se spopadajo duše in telesa ljudi v nam daljni in malo znani »deželi tisočerih gričev«, kot poetično pravijo gorati srednjeafriški državi Ruandi Tam m daljni deželi Anka Burger v dejavni krščanski ljubezni sledi notranjemu klicu, ki se je v nji oglasil kot otroška želja in sanjarija, postal pa je njen življenjski smisel V teh dneh, ko poteka vseslovenski misijonarski kongres, je s. A nka Burgerjeva po več letih odsotnosti obiskala Slovenijo, njeno bivanje pri bratu, župniku Marku Burgerju na Veliki Dolini, smo izkoristili za pogovor z njo. Za svoj življeryski poklic ste izbrali pomoč bližnjemu, in to ne bližnjemu, ki bi vam bil blizu kot sorojak, marveč bližnjemu, kije tuj vjeziku in navadah. To je vsekakor odločitev, za katero se ne odloča veliko ljudi. Je na vas vpliva! kakšen poseben zgled ali morda kakšno doživetje, dogodek? Neposrednega zgleda, ki bi me navajal k temu, pra vzapra v ni bilo. Že kot otrok sem sanjarila, da bom šla v misijone. Ta želja je ves čas živela z menoj. Nič prelomnega ni bilo, nič nenadnega, ni me spodbudil noben poseben dogodek, kot se je morda dogodilo nekaterim drugim, ki so se odločili za misijonsko delo. Želja po misijonskem delovanju je bila stalno v meni Vodila me je tudi pri izbiri poklica in me nekega dne pripeljala do tega, da sem stopila v red usmiljenk. Po dveh letih noviciata in priprav sem kot usmiljenka pet let delala na nevrološki kliniki v Ljubljani. Leta 1983 sem odšla v misijonski center materne hiše v Parizu na pripravo za misijone. Tam sem bila eno leto in med drugim opravila tečaj za tropske bolezni, nato pa sem odšla v misijon v afriški državi Burundi Tamkajšnja oblast je pra v tisti čas začela izganjati belce iz države in tudi misijonarji smo morali oditi Iz Burundija sem po enem letu odšla v Ruando. Vas je v misijone morda vodila tudi želja po spoznavanju drugih svetov in ljudi? Ne, nič takega, marveč želja pomagati ljudem. Če greš z namenom, da bi spoznaval nove kraje in ljudi, potem np zdržiš dolgo, še posebno ne v tako težavnih razmerah, v kakršnih živimo in delamo v naših misijonih. Zdaj delate v misijonu v Ruandi, mali srednjeafriški državi. Kje se nahaja in kakšna je sploh vaša misijonska postaja? Naš misijon Mukungu leži na odmaknjeni gorski planoti na kakih 2000 metrih nadmorske višine, od glavnega ruandskega mesta Rigali je oddaljen okrog 150 kilometrov. Naša naloga je, da pomagamo predvsem revnim, zato imamo misijone v takih krajih, kjer je veliko revščine in je potreba po našem delu velika. Imamo župnijo, dispanzer s 56 posteljami, pravzaprav kar bolnišnico, porodnišnico in šolo za matere. V misijonu nas je šest sester petih narodnosti Španka, Belgijka, Burundijka, dve Ruandčanki in jaz kot Slovenka. Tri smo po izobrazbi medicinske sestre, kar pride zelo prav, saj zdravnika ni in moramo kar same opraviti njegovo delo. Sporazumevamo se v francoščini Ruanda je bila nekdaj belgijska kolonija, zato še vedno prevladuje francoščina kot glavni jezik sporazumevanja, šepa vse bolj uveljavlja tudi domači jezik kiniruanda. Tega jezika smo se usmiljenke naučile na posebnem tečaju, ki ga vodijo beli očetje. Oni so bili prvi raziskovalcijezika ruandskih ljudstev, napisali so tudi slovnico njihovega jezika. Misijon si običajno predstavljamo kot versko središče in misijonarje kot glasnike evangelija med pogani. Vaše misijonsko delo pa je očitno nekoliko drugačno. Naše misijonsko deloje predvsem pričevanje in naša prisotnost tam. Ljudje spoštujejo našo odpoved domovini, odločitev, da živimo z njimi in se prilagajamo njihovemu načinu življenja, ne da bi jim vsiljevali svojo kulturo. Z osebnim zgledom in delom, a tudi z molitvijo med bolniki smo pričevalci krščanstva. Ruanda ima zelo slabo razvito zdravstvo, saj pride en zdravnik na več kot 22.000 prebivalcev, zato je naše zdravstveno delo resnično potrebno. V misijonu smo na razpolago ljudem vseh 24 ur na dan, tudi svoje delo opravljamo drugače kot v državnih bolnišnicah. Verska vzgoja je organizirana na župniji, kjer so kateheti domačini Me ne učimo, bolj smo potrebne drugje. Veliko hodimo na obiske k pomoči potrebnim ljudem. Tam ni pravih vasi, ljudje žive v posameznih hišah, raztresenih po hribih. Včasih zjutraj greš, v misijon pa se vrneš šele zvečer. Kakšna dežela je Ruanda in kakšni so njeni Qudje? Dežela je gosto naseljena. Na ozemlju, ki je le nekaj večje kot Slovenija, živi okrog 7 milijonov prebivalcev. Največ je pripadnikov plemena Hud, ki jih je 84 odstotkov vsega prebivalstva, 14 odstotokov je pripadnikov plemena Tutsi, ostalo so Pigmejci. Njihov položaj je žalosten, so drugorazredni državljani in nimajo enakih pravic kot Hud in Tutsi. Če imamo kakšnega Pigmejca v bolnišnici, imamo takoj probleme, saj nihče noče ležati z njim v isti sobi Ljudje se v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom in so odvisni od tega, kar pridelajo na skopi gorski zemlji. Osnovna hrana je fižol, pridelajo pa še precej sladkega krompirja, manioka, graha in vseh vrst banan, ki jih uporabljajo za kuhanje, za varjenje piva in drugo. Mesa ne jedo veliko, od časa do časa govedino in kozje meso. Zanimivo je, da ovčje meso jedo samo ženske. Krava je njihovo osnovno bogastvo. Tudi premoženje merijo po številu krav. Hiše so narejene v glavnem iz blata, okrogle ali štirioglate, in S praktisom je zimska vožnja užitek N, a letošnjem 24. mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so zopet podelili priznanja najuspešnejšim razstavljalcem. Edino zlato plaketo sejma je dobilo podjetje Barlog iz Trebnjega. To, da bi podelili le eno zlato plaketo sejma, se menda ni primerilo že celih 14 let. To pa je še razlog več, da nekoliko pobliže spoznamo firmo Barlog in predvsem njen povsem nov izdelek pod komercialnim imenom praktis. Laiki bomo verjetno izdelku še dolgo rekli kar snežna veriga, zaradi njegove namembnosti, saj pravijo, da praktis spreminja zimsko vožnjo v užitek. Ni torej naključje, da smo ob našem obisku stojnice trebanjske obrtne zadruge Unitehne na celjskem sejmu opazili nenavadno gnečo. Večino obiskovalcev, staro in mlado, je zanimal prav praktis. Celo nemalo predstavnic nežnejšega spola seje sukalo okoli tega izdelka. Kot da bi se hotele prepričati, ali bodo zdaj le kos nameščanju verig iz novih materialov, enostavno, lepo na toplem ali pa vsaj na suhem v domači garaži Zanimivo je, da oba lastnika firme Barlog do.o., Darko Barle in Ciril Logar, prihajata iz iste firme. Gre za Tesnila iz Velike Loke, od koder je Barle odšel kot šef prodaje leta 1985, Logar pa predlani kot vodja razvoja. Nekaj »zaslug« za njegov ne povsem prostovoljni odhod iz Tesnil naj bi imel tudi pisec tehle vrstic, a Logar tega ne pove z jezo, pač pa z dobršno mero užaljenosti. Pravi, da še hrani izrezke prispevkov iz »Dolenjca«, ki se mu je tedaj zameril. Firmo sta registrirala v začetku leta 1990. Seveda je vse nastalo iz obratne delavnice Darka Barleta, ki je pol leta delal sam. Začel je s predelavo gume, ki je še danes železni repertoar firme, le da je zdaj že prek 500 izdelkov. 11 delavcev je zaposleno v obrti, 3 vodilni pasov družbi Taka je pač naša zakonodaja, daje treba poiskati najboljše možne inačice tudi ko gre za organiziranosh da bi bile obremenitve oziroma dajatve čim manjše. S Tesnili se je Barle navadno dobro razumel njegovi gumijasti izdelki za tesnjenje so tržno dopolnjevali program Tesnil, medsebojno sodelovanje je omogočalo prodor na nova tržišča. pd° Barlog dela kakovostne izdelke za *■ vgradnjo, denimo za Torpedo, Zastav0’ Fiat Polski Deutz Alžir, Kolbenschmia ^ Zetor itd, za procesno industrijo (Ina’ Liv, Unitas...). Za proizvodnjo omenjenega novega je v Šentrupertu ustanovljeno novo Barlog Praktis do.o. Zaenkrat ‘maJ°l0rd^ njih kooperantov. Septembra lanisejef"-0, V ideja o novem izdelku, v letošnjipoznl na pragu pomladi pa so na zavodu za vo materiala (ZRMK) in sami Pre^ ^ predvsem fizikalne lastnosti praktisa-vozilom so prevozili 7000 km, drug0’ ^e, tovo 5, pa je zmoglo 2400 km, 00 ‘ ^ Kranjske Gore do Gorjancev. ^obeMOntdn ga«, katere poglavitni del je profila1 n j^tO plašč iz elastomerja, se ni strgala °‘l ^ sl' drugače poškodovala, čeprav je bilo ^lW veda še največ vožnje po nezasneže” ^li ali makadamski cesti Prav te dtd s pnevmatik zadnji par paktisa. Še Nem stitutu TUES v Muenchnu se kar n ^oV ; načuditi kako ustrezno sestavo majj-uvOf. konstrukcije so ubrali neki Slovenci, iiS nja z avtom s praktisom praktično e rjpo’°' brez tega pripomočka. Praktis vert8e^prof° čajo tudi na republiškem m‘n01lrstV^rJ/kEjij in zveze ter za notranje zadeve. Fr gn,ogM pokazali, da gre za pripomoček, «; . ^ mirno vožnjo po vseh vrstah cestišč’.1 prispevek k bolj čistemu okolju. W aro^n-jeno uporabo praktisa bi se izognilt 8 p\iS« količinam soli, ki jih pri nas vsako t mo na cestah. . , ^ je r »Veliko razumevanja za naš iz°? r$°o’1 kazala tudi zavarovalnica Triglav, kifMt1 no spoznali, da je naš izdelek P^jMisj^t. večjo varnost v cestnem prometu. jr ja 1& radi enostavne montaže in uporaba0 fjptr nih cestiščih hkrati preventivno sreds le, da nas bodo v proizvodnji prakdj ^ tentno zaščiten, podprle naše banke1 prttk'1 njo sezono bomo naredili 15.000P°ru * sov,« pravi Darko Barle. p.P™ priloga dolenjskega ^ pokrite s slamo. V glavnem sta v njih dva prostora: kuhinja in spalnica. Zvečine kuhajo kar na tleh med nekaj kamni Bolj premožni imajo še posebno kolibico za kuhanje. Precej razširjena je poligamija. Uradno je sicer mnogoženstvo prepovedano, a moški odplačajo kazen in žive naprej po starih navadah z več ženami Rodnost je visoka, z njo vštric pa gre revščina. Družine štejejo običajno po deset otrok. Odkar na severu države divja vojna, se revščina še poglablja. Katere nadloge so ob revščini najhujše? Prebivalstvo je v glavnem precej podhranjeno, od bolezni pa je precej razširjena malarija. V zadnjih letih je ogromno aidsa. Vse države v centralni Afriki so v tem pogledu zelo prizadete. Odleta 1981, ko so odkrili prve primere aidsa, se je bolezen silno razširila. Ti bolniki so skoraj vedno tudi težji socialni primeri. Bolniki z aidsom so postali nekakšni sodobni gobavci, ki se jih vsi ogibljejo. Kako ravnate z njimi, saj ozdraviti jih ni mogoče? Obiskujemo jih, jih moralno podpiramo in zanje ob ustrezni negi poskrbimo tudi versko. Največkrat okolica sploh ne ve za resnično stanje. Mi opravimo preiskavo, potem pa povemo samo bolniku, da ima aids. Med bolniki z aidsom je veliko nezakonskih mater in vse več tudi otrok, ki so se bolezni nalezli od mater pri rojstvu. Bolezen je tako tudi posledica socialnih razmer. Dekleta odhajajo v večja mesta, kjer je y nekaterih predelih tudi 50 do 70 odstotkov prebivalstva obolelelega za aidsom. Seveda je delo s takimi bolniki nevarno za nas, a s pre-venti vnimi ukrepi se primemo zaščitimo. To so res težki bolniki, potrebni pomoči vse do zadnjega. Velikokrat imajo po vsem telesu hraste in gnojne izpuščaje, posebno na nogah se jim rane ne celijo in so kar naprej odprte. Žrtve so vseh vrst infekcij in bolezni, ker imajo zrušen imunski sistem. Kako vas ljudje sprejemajo? Ste zanje tujci in predstavniki drugačne kulture, ki se jim je nekdaj celo vsiljevala? Afričani so postali bolj samozavestni, ne marajo vsiljevanja drugih, kako naj delajo in živijo. Nam belcem pravijo umuzungu in seveda ostajamo zanje tujci Vendar lahko rečem, da nas, ki smo iz misijona, lepo sprejemajo, posebno ko vidijo, da znamo kaj povedati po njihovo in ko spoznajo, da jih imamo zares radi, da zanje delamo in jim pomagamo iz nesebič- nih razlogov, da se borimo proti revščini, krivicam, kijih je veliko, in sploh delamo za njihovo dobro. Poganstva več ne preganjate in ne njihovih običajev, saj so nekdaj misijonarji s tem uničili tudi tisto izročilo, ki je bilo pomembno. Kako je s tem na vašem območju? Sodobni misijonar ni več tak. Prilagaja se, je pričevalec krščanstva s svojim osebnim delom in ravnanjem. Zato tudi ni več preganjanja domorodske kulture. Med ruandskim ljudstvom je ohranjenih veliko starih običajev in navad, predvsem je zelo živo čarovništvo. Ko kdo zboli, gre običajno najprej po pomoč k vraču. Šele ko njegovi uroki in zdravila ne pomagajo, poišče pomoč pri nas, a žal je pogosto takrat že prepozno in bolniku ne moremo več pomagati So pa nekatera njihova zdravila učinkovita. Imajo vse mogoče trave in zelišča, s katerimi uspešno zdravijo predvsem boleznijeter in celo nekatere oblike duševne zmedenosti Zdaj ste spet v domovini; kako od tof vidite svoje bivanje v Ruandi? Ste se let liko vživeli v tamkajšnje življenje, staja Afrika vaša druga domovina in 01 želeli ostati tam? Kot redovnica sem se dala na razpolag0E trebam reda in ne odločam sama. Nekateri w sijonarjise vrnejo v domovino, nekateri osta^ jo v misijonu. Čutim, da se ob obiski* domovini ne počutim več tako doma kot kdaj. Človek se počasi le vživi v drugo ok°I Mnogi misijonarji so ostali in umrli tam, kje’ delovali A o tem jaz še ne razmišljam. 'jfrL di evangelizacija lepo napreduje, vse ve°Jejjj. mačinov, ki se posvečajo duhovniškemu P°ft cu. Letos smo imeli 37 novomašnikov, vsej zgodovini katoliške cerkve y tej deleh kaže, da bo dežela imela kmalu dovolj ta5 i duhovniških moči Delo usmiljenk in s te”1 moje pa bo še dolgo potrebno. MILAN MARNIH Slavni dolenjski misijonar in popotnik l olenjci imamo med misijonarji dva velika moža, ki stojita v samem vrhu slovenskega misijonarstva To sta Friderik Irenej Baraga (o njem smo pisali v prejšnji Prilogi) in Ignacij Knoblehar, ki zasluži, da ga ob tej priložnosti predstavimo. Knoblehar seje rodil 6. julija 1819 v Škocjanu pri Novem mestu. Za pot v misijone se je odločil, ko je prebiral Baragova misijonska pisma in v Novem mestu leta 1837 tudi poslušal pridigo svojega vzornika Barage. Dokončal je šestrazredno gimnazijo v Novem mestu, nadaljeval študij modroslo vja na ljubljanskem liceju in se nato vpisal v bogoslovje. Poleti 1841 seje odpravil v Rim na misijonski zavod Propagande, kjer je dve leti čakal na sprejem, vmes pa študiral jezike, za katere je bil zelo nadarjen. 1845. leta je dokončal študije, nato opra vil še doktorat iz bogoslo vja in bil končno določen za misijonsko delo v Sudanu. Po dolgotrajnih pripravah je februarja 1848s sodelavci prispel v Kartum, ki so ga izbrali za glavno misijonsko oporišče. Po smrti svojega predstojnika je Knoblehar prevzel skrb za ustanavljanje novih misijonskih postaj. Na potovanjih po Afrikije odkri val še neznana območja vzdolž Belega Nila in kot prvi Evropejec dosegel 40 severne geografske širine. Na svojih šestih potovanjih po Nilu je zbral bogato etnološko zbirko predmetov nilotskih plemen, marljivo pa je izpopolnjeval tudi zoološko in botanično zbirko. Vse zbirke je kasneje podaril ljubljanskemu in dunajskemu muzeju. Leta 1850je odpotoval v domovino, kjer je oblečen y arabsko nošo navduševal množice, za sodelavce pa pridobil kar pet rojakov. Na Dunaju mu je uspelo od cesarja Franca Jožefa dobiti tudi izdatno finančno podporo, kar vse je pripomoglo, da je v Rimu izposloval ohranitev srednjeafriških misijonov, ki so jih že nameravali ukiniti S Knobleharjem je povezana tudi svojevrstna redkost V Ljubljani jonar kupil na kartumskem suženjskem dr in poslal v svojo domovino, da bi iz njih na dili bodoče misijonarje. Bele glasnike evan?s. lija je namreč v misijonarskih postajah ne miljeno kosila smrtonosna mrzlica in «> ^ precejšnjemu dotoku novih misijonarjev Evrope niso mogli sproti nadomeščati izg Leta 1857je Knoblehar ponovno odpoto ^ Evropo, vendar je bilo njegovo zdravje te do načeto in je bil ob prihodu v Neapelj žeja*, oslabet da ni mogel nadaljevati poti lf af la 1858je umrl v neapeljskem avguštins samostanu. J Ignacij Knoblehar se v zgodovino nizap , samo kot zavzet in uspešen misijonar, nta tudi kot raziskovalec Belega Nila, ^0lSfStpi. Ijavec nemško—banjškega slovarja in kr sec številnih prispevkov. Izdal je tudi knj Potovanje po beli reki e(l Vsekakor je bil Knoblehar mož, kale ^ ime Dolenjci moramo poznati Kdor bo o kal župno cerkev v Škocjanu, pa si ndl0^ jo tudi spominsko ploščo iz marmorja, ki s slavnemu misijonarju v čast izdelala ^ Franc Zajec in kamnosek Ignacij Ploščo so vzidali pod pevski kor leta 1° /2(3 ROSA . Franjo Frančič je znan kot jezni mladenič slovenske Proze, v svoji najnovejši knji-8> Rosa, ki je izšla pri Kmečkem glasu, pa se kaže v nekoliko drugačni podobi kot v Svojih prejšnjih knjigah (Ego triP, Domovina, bleda mati, Jeb). V trdoti brez iluzij, v družbeni upornosti, ciničnosti in jebemstvu, ki so se v rrančičevo pisanje prelivali ROSd i2 doživetij in osebnih izkušenj družbenega roba v mest-f*ern okolju, so se že v prejšnjih besedilih kazale razpoke, iz katerih so pobliskavali “Rotilnost, hrepenenje in sanjarjenje. V mnogih črticah, ‘branih v najnovejši knjigi, Pa liričnost, nežnost in subtilnost prihajajo izraziteje do veljave. Videti je, kot aa Rs Frančičevo pisanje odločilno vpliva okolje ki dominira v skoraj vsen črticah iz noše. To je Istra, starodavna, jnistična, odmaknjena kmečka Istra, ki je s Frančičem dobila še enega zvestega tru-oadurja. Pravzaprav postaja 'stra že kar nekakšna iz-Drana pokrajina dela mlade slovenske pisateljske generacije. Rosa prinaša izbor kratkih proz, ki jih je avtor napisal v zadnjih nekaj letih. Izbor je pester, morda celo preveč. Lirične črtice, ki jih v celoto povezujejo nekatere temeljne pisateljeve izkušnje, a tudi stalnice iz namisljenosti in hrepenenja, predvsem pa doživljanje Istre, prekinjajo skoraj klasično napisane kratke novele, zgrajene na izrazitejši pripovedi. Tako je knjiga bolj zbir kot pa zaokrožen in celovit izbor. A tudi tako jo je mogoče imeti za mejnik v Frančičevem ustvarjanju, ki označuje pomik v nove vsebine in novo poetiko. M. MARKELJ ALMAGEST Ivo Svetina, ki je v slovenski literaturi navzoč že kakega četrt stoletja, je svojo novo pesniško zbirko, izšlo pred dnevi pri Cankarjevi založbi, naslovil Almagest. Almagest je okrnjeni arabski naziv astronomskega dela aleksandrin-skega učenjaka Ptolomeja, s katerim je v središče sveta postavil Zemljo. V Svetinovi zbirki je zveza z orientalskimi znanji in umetnostnimi stalnica tako glede formalnih pesniških iskanj kakor tudi vsebine. A tega ni moč označiti kot nekakšen ekskurz, hoten pobeg ali kaj podobnega, marveč se je pesnik odločil za tako »stranpot« zaradi ustvarjalnega dialoga z orientalnim. Zapisati je moč, da je Almagest zbirka o poeziji, o samem pesniku kot nosilcu spoznanj, ki jih omogoča prav omenjeni dialog. V eni od pesmi, ki so v knjigi oštevilčene od 1 do 100 in od katerih je vsaka »kamenček« celostnega »spozna-njskega mozaika«, pesnik zapiše: »Lirika zahteva od pesnika, da se / odpove seznamu pozabljenih, / a vedno znova oglašujočih se / stanj, ki ne morejo zaustaviti / časa niti na vratih samotne sobe«. In medtem ko »nenadarjena sodrga prebira Poti in oblike zgodnje grške misli«, je pesnik podrejen zavezi, kjer je vsak »stih, kot. vsa knjiga poln želje / zamolčati tisto, česar nihče ne bo mogel izreči«. Navidezno deluje vsaka od teh s številkami naslovljenih pesmi filozofsko hladno. Pesmi prehajajo ena v drugo, tako da je slednja posledica prejšnje, vsaka začeta kot stanje pred spočetjem novega. Res, kot nekaj, kar ponuja pogled na vesolje, ki pa je očem navadnih smrtnikov zakrito. Almagest so pesmi o neizrekljivem sistemu, izrečenem na pesnikov način. Z »besedo, ki ne bo iz črk / ne od glasov«. Poezija je dinamična medbe-sedilna igra z nedoločljivimi mejami. Je novo središče sveta. I. ZORAN VRATA Tretja knjiga pisatelja Janija Virka iz mlajše slovenske pisateljske generacije je zanimiva in pozornosti vredna zbirka krajše proze. Z njo Virk vrača v naše sodobne literarne loge pripoved, zgodbo, in ob nji tudi tisto, kar sicer privlači sodobno usmerjene pisce in bralce, bizarnost, mejnost, okus po transcendenci. Virkove zgodbe so dokaz, da je mogoče pisati moderno prozo na temejih dobre stare pripovedi, na katerih počivajo najmočnejša in najlepša dela svetovnega pripovedništva in jih čas, kot je videti tudi iz Virkovega primera, nikakor ne more kar tako odplaviti. Če se nam ob branju Virkovih zgodb včasih zazdi, da smo kaj podobnega že prebrali pri katerem od svetovnih mojstrov peresa, to prav nič ne moti, saj gre res za blede odseve, ob vsem tem pa je Virk samosvoj in za nameček tudi duhovit pisatelj. Zbir kratke proze, ki ga je pisatelj združil pod skupnim naslovom Vrata po eni od pripovedi, je izšla v uveljavljeni knjižni zbirki Nova slovenska knjiga založbe Mladinska knjiga. Prinaša sedem zgodb, katerim bi še najlažje našli skupen imenovalec v pripovedovalcu, čudaškem tipu, ki se giblje na robu resničnosti in se nagiba enkrat na to in drugič bolj na drugo stran, vse njegove osmislit-ve bivanja in dejanja pa redno razpadejo, sai jih konec koncev tudi junak pripovedi sam ne jemlje povsem zares in ohranja vsemu navkljub ironičen odnos do lastnih prizadevanj in dejanj. Morda je v tem pogledu najbolj nazorna naslovna zgodba Vrata, v kateri se ekscentrični junak zaplete v odnos z neko žensko, ki jo — to je tudi značilnost Virkovih pripovedi — dviga nad raven ostale resničnosti, po dopolnitvi njunega odnosa pa junak odide skozi posebna vrata, za katerimi pade v nič in — recimo — v drugo zgodbo. Virkove knjige se lahko lotijo tudi najbolj zadrti sovražniki sodobne slovenske književnosti, pa ne bodo razočarani. M. MARKELJ POD MARIJINIM VARSTVOM »Vsaka vojna je nepoštena in brez časti, polna preziranja človeških življenj...Vojna je govno, ki pljuska po svetu, maže in blati vse,« je zapisal Alojzij Žibert v svoji knjigi Pod Marijinim varstvom, ki je te dni izšla pri Gorenjskem glasu. Danes lahko tem besedam pritegnemo, saj se nam nesmiselne grozote vojnega divjanja vsak dan znova razkrivajo v neposredni soseščini, doživeli pa smo jih nedolgo tega tudi na svojih tleh. Najbrž pa bi težko našli podobne misli v številnih spominskih zapisih naših ljudi o drugi svetovni vojni. V njih prevladujejo poveličevanje lastnega boja, ideološki besednjak in zja-tenje resničnosti. Da je Žibert zapisal tako obsodbo vojne nasploh, je moral svetovno morijo doživljati na poseben, nedvomno drugačen način kot ostali. In res je tako. Alojzij Žibert je zadnjo vojno preživljal v uniformi nemškega vojaka. Ni bil sam, podobna usoda je doletela prek 30.000 slovenskih fantov iz Štajerske in Gorenjske, ki so jih Nemci mobilizirali. Na tisoče jih je padlo, mnogi so postali invalidi, nad vse pa se je po končani vojni zgrnil desetletja dolg molk^ kot da njihovo trpljenje ni bilo trpljenje, kot da njihova življenja niso bila življenja slovenskih ljudi, kot da jih sploh ni bilo. Prav zaradi tega, ker odpira to zamolčano in odrivano tematiko, ker dopol- njuje, četudi z bridkostjo, zgodovinsko izkušnjo Slovencev, velja izid knjige pozdraviti. Avtor jo je napisal kot spomine Slovenca, nemškega vojaka, na osnovi lastnih izkušenj, pripovedi »pametnih in zanesljivih ljudi«, nekaj zgodovinskih podatkov pa je povzel po virih. Pretresljivo pripoved, ki je izrazito obarvana z globoko vernostjo, je opremljena s številnimi dokumentarnimi fotografijami in dokumenti. M. MARKELJ KRVAVE REKE Slovenska saga Lipa zelenela je, ki jo piše Bogdan Novak, je obsežnejša za dve novi knjigi, s katerima edini tovrstni literarni projekt pri nas šteje že štiri od načrtovanih osem ali morda še več knjig. Koliko jih bo, ko bo saga zaključena, ne ve natančno niti pisatelj sam. Tretja in četrta knjiga nosita naslov Krvave reke, v njih pa pisatelj nadaljujeta pripoved o narodovi usodi v krvavem obdobju prve svetovne vojne, kot se izrisuje skozi usodo posameznikov, pripadnikov dveh slovenskin družin. Pisatelj v Krvavih rekah obravnava prvo svetovno vojno širše, kot smo te teme vajeni iz dosedanjih leposlovnih obdelav, saj je poleg bojev na soški fronti vključil v roman tudi boje v Zakar-patju in drugje. Kot drobno posebnost navedimo, da je v tej knjigi zapisan 402 besedi dolg slovenski stavek, najbrž najdaljši, kar jih je bilo napisanih v kaki doslej izdani slovenski knjigi. spokojne Irske v nemirni Ulster £> %Snr ■■ ro^n°, vendar vztrajno je pršilo, ko H daja'el^ico st0Pili 1 vlakcL Že res, da sva šiite ban rska ti le dežela pisane palete nians zeleno rakr ,emvei dežela, kjer deževni oblaki pogo-Popot^f sonce. Toda, da nama bo dež grenil Mi sprjj^.ke že prve ure, s tem se pač nisva mo- 9bra ti^j^hje ž>il najina prva točka, ki sva jo fef nibn euhr,r,Z!!"a obalnih mest, ob obali pa so le l(‘nef>Q v!elfave- Ko sva, razočarani zaradi zamu-801,2hodu ' kora<-di skoz mesto na skrajnem ju-°,oka’ da bi poskušali potovati dalje z %Q j SVa Po naključju srečali prijaznega pe-ki sva ga spoznali že dopoldan. Po Pl A/ p0lj kavi in kolačih sva se z njim peljali še F km. ' ‘jših j eno izmed najstarejših in najzani-i'po ozL-Sk‘k mest, sva se pripeljali po divji vož-ltQduvij' ‘n °vinkasti cesti Med lepšimi irskimi AI'Zpelj a i V0Je mesto tudi dobro ohranjen grad reko v Kilkennyju. Odkar je bila uničena četrta, zavzema sivo kamnito poslopje z okroglimi strašnimi stolpi in obzidjem tri stranice četverokotnika Galerija v gradu razstavlja poleg portretov lastnikov tudi dela Rubensa Knellerja in drugih ter avtoportret Van Dycka Na vzhodnem delu otoka se tu in tam še pojavljajo manjši gozdovi, na osrednjem ravninskem pa rumenkasta barva pšeničnih polj prehaja v zelene odtenke travnikov in pašnikov, na katerih se pase drobnica in govedo. Zahodni obalni predeli so sicer siromašnejši, redko naseljeni, ljudje pa v glavnem živijo od turizma in živinoreje, so pa te pokrajine najlepše in kontrastne. Turisti, ki jih na Irskem ni malo, se zadržujejo največ po hribih in nižavah na obali Atlantika ter obrežjih rek in jezer zahodnih predelov. Tu sva srečevali kolesarje iz mnogih dežel Kolo je resnično najprimernejše prevozno sredstvo, saj so ceste ozke in slabe, avtobusne in železniške povezave pa nezadovoljive. Spokojno vožnjo z biciklom moti le dež, ki pada vsaj vsak drugi dan. DEŽELA MLADIH UUDI Irska glasba je bila priljubljena tema za pogovor z vozniki, ki so naju avtoštoparki, vozili. Potem, ko sva živahnemu fantu nekje na polotoku Kerry malce potožili, da še nisva imeli priložnosti v živo slišati irske muzike, nama je odvrnil, da jo bova čez deset minut. Ob tem odgovoru sije vsaka mislila svoje, nobenipa ni bilo jasno, kaj je imel fant s tem v mislih. Čez približno deset minut pa smo se ustavili, iz prtljažnika avtomobila vzeli kitaro in violino in šli proti obcestni gostilni. Nekaj minul kasneje sva poslušali pravi mali koncert irske muzike, ki ga je fant odigral posebej za naju. Irska je dežela mladih ljudi A vtomobili, ki so se vozili mimo naju, ko sva stopali, so običajno na zadnji klopi skrivali tri, štiri glavice. Družine s štirimi ali petimi otroki niso redke. Irci tudi zelo cenijo svoje narodno izročilo. Mladi sproščajo svojo energijo ne samo v živahnih disco klubih, pač pa tudi zelo ljubijo svoje irske viže. Prvi ponedeljek v avgustu imajo na Irskem prost, temu dnevu pravijo praznik bank (bank holiday). Ta podaljšani vikend izkoristijo za potovanja po deželi in za zabavo. Čisto slučajno naju je pot zanesla v enega izmed baro v. kjer je bilo vzdušje še najbolj podobno tistemu na naših vaških veselicah. Ansambel je igral zabavne poskočne irske narodne pesmi, v dvorani pa seje trlo urejenih mladenk in mladcev, ki so pili svoje irsko temno pivo, se pozibavali v ritmu, poskakovali, ploskali in družno s pevci peli in se veselili Malce starejši se najraje zbirajo v tipičnih irskih gostilnah, imenovanih pubs, ki so že s svojimi zunanjimi fasadami prava paša za oči Tudi pubsi so polni, posebno ob vikendih, ko si ljudje lajšajo dušo po napornem tednu ob kozarčku temnega guinessa. Prvo nedeljo v avgustu je Dublin gostil štiri polfinalna moštva hurlinga, irskega nacionalnega športa, ki je nekakšna mešanica hokeja na travi in baseballa. Povsod se je govorilo le o teh tekmah, najvijaške množice pa so se trumoma valile proti Dublinu na ogled tekem. Atlantska obala je na nekaterih predelih skalnata, drugje peščena, z lepimi plažami, kjer se ljudje, vajeni hladnejšega podnebja, celo kopajo v, za nas, ledeni vodi Ponekod pa je nenehno butanje morske vode ob stare kamnine ustvarilo grozljive prepadne pečine. Temno nebo ter močno pršenje dežja naju je spremljalo, ko sva skupaj z dvema Spancema obiskali navpične stene Cliffs of Moher, ki se v dolžini okrog osem kilometrov povzpnejo celo do 203 metre visoko. Zaradi vremena, butanja valov, letanja galebo v pred pečinami in njihovega odmevajočega oglašanja, je bil pogled na pečine groteskno zastrašujoč kot prizor v filmih Alfreda Hitckoka. Irska je posejana z jezeri, večjimi in manjšimi, okrog njih pase na brezmejnih travnatih področjih pasejo črede ovac, ki se tu in tam tudi prav brezskrbno sprehodijo po sicer že tako in tako preozkih cestah. Veliko sva se prevozili po teh krajevnih cestah in občudovali drzne vožnje voznikov, ki so vajeni umikanja na skrajni levi rob cestišča. Kljub temu pa vozijo hitro in, tako so nama zatrjevali, z malo nesrečami. Posamezni predeli otoka se med seboj razlikujejo tudi pokrajinsko. Ponekod je trava bujnejša in pomešana sem in tja z grmički ali posameznimi drevesi, drugje, malce višje v hribih, je rastje skromnejše, področja na plano-tastih višavjih pa so močvirnata. Toda prav na teh področjih Irci pridobivajo svojo kurjavo. Gozdov imajo mnogo premalo, da bi jih lahko še sekali, nasprotno, začenjajo načrtno pogozdovati Hladne zime pa vendarle zahtevajo tople peči, zato Irci kurijo s šoto, ki jo izkopljejo na brezmejnih močvirnih planotah. Polenom podobne izkopane valje šote posušijo, spravijo v vreče in uskladiščijo za hladne dni. V Dublinu se nisva imeli namena zadrževati, kajti, čeprav je glavno mesto, ni lepo mesto, pusto in sivo je, umazano in neprijazno, znamenitosti praktično ni Obiskali sva ga samo zaradi tega, ker sva imeli tako najboljšo železniško povezavo proti severozahodu, poleg tega pa sva si želeli ogledati destilerijo viskija. Irci so bili prvi destilerji te popularne alkoholne pijače. Dali so mu tudi irsko ime —Uisce Balha, kar pomeni voda življe- mm mm, IRSKA — Kmečka hiša v Donegalu nja. Irski viskije pijača iz ječmena in kristalno čiste vode. Razlika med irskim in škotskim je v destiliranju, Irci ga destilirajo trikrat, Škoti le dvakrat. Omenila sem že, da imajo Irci radi svojo muziko, ni pa tako tudi z njihovim jezikom. Severozahodni del otoka je zanimiv ne le po pusti pokrajini, drugačni kot kjerkoli drugje, pač pa predvsem zato, ker so to predeli, kjer še vedno govorijo irsko. Krajevne table so tu običajno le v irščini, medlem ko so drugje dvojezične — irske in angleške. Pokrajina Donegal je najredkeje naseljena in najrevnejša, videli sva še nekaj preprostih koč s slamnato streho v katerih živijo še ljudje, drugje pa so take koče le še turistična znamenitost. PRA VO NASPROTJE IRSKE Krožno potovanje po irskem otoku ne bi bilo popolno, če ne bi obiskali Severne Irske, ki spada pod Veliko Britanijo. Irska republikanska armada (IRA), ki se bori za združitev Ulstra z republiko Irsko, je s svojimi terorističnimi dejanji od časa do časa tudi reden gost naših medijev, zato sva želeli videti, čebova kot popotnici kaj občutili napetost v tem delu. Imeli sva srečo, da nama je malo pred mejo med republiko Irsko in britanskim Ulstrom ustavil fotoreporter lokalnih novic v mestu Lon-donderry. Prijazno naju je popeljal po Derryju, ki je še edino evropsko mesto, katerega jedro, obdano z zidom, še vedno stražijo vojaki. Pokazal nama je ploščad, kjer so britanski vojaki 30. I. 1972 (krvava nedelja) ubili med mirnim shodom trinajst katoliških civilistov, v glavnem mladih. Severno Irska je veliko nasprotje republiki Irski. Pokrajina je sicer podobna, površine pa so mnogo bolj urejene. Kmetijstvo ni več usmerjeno le v ekstenzivno živinorejo kot v večjem delu republike, pač pa je tudi veliko več urejenih polj in intenzivne živinoreje. Cestno omrežje je gostejše, ceste pa dobre in široke. Pokrajinsko je zanimiva severna obala s svojimi bazaltnimi stopničastimi skladi, ki sva jih občudovali med panoramskim sprehodom ob robu strme obale. Narava se je v tem delu resnično igrala s skalami, kajti ob pogledu na tako pravilne okrogle oblike stopničastih gmot se mi je utrnila misel, da jih je sposoben ustvariti iz kamna le kipar. Vozili sva se z raznimi tipi avtomobilov, od starega kmečkega z luknjo v dnu in polno slame v notranjosti pa do najimenitnejše trofeje —jaguarjem. Vendar se vsa ta imenitnost ni zrcalila tudi v voznikih. Tisti iz preprostega avta so vedeli vse o partizanih v naših krajih, uglajen gospod iz Jaguarja pa ni mogel skriti svoje nevednosti, potem ko je, po vedno obveznem vprašanju 'Od kod sta?' in najinem ponosnem odgovoru 'Iz Slovenije.' vzkliknil: Where could thal be? (Kje bi lahko to bilo?) ’. Seveda še niso vsi, s katerimi sva se pogovarjali. vedeli, kje je Slovenija, toda po najini obrazložitvi. da je to del Jugoslavije, so se kmalu spomnili nedavnih vojnih dejanj na našem ozemlju, hitro pašo v ta naš balkanski prostor postavili imena Hrvaške in njenih težav, Medjugorja, nekaterih obmorskih letovišč in nenazadnje tudi našega Bleda Takšna je Irska — republika Irska vsa mirna in spokojna kjer človek dobi občutek, da se nikomur in nikdar ne mudi, kjer se ljudje harmonično stapljajo z zeleno naravo, in na drugi strani Ulster, ves nemiren in v strahu pred novimi napadi SONJA NEMANIČ Pologa dolenjskega lista 013 OB pAz‘ k Tukaj hočem tudi umreti JL. jL o se človek približa hišici Koštama-jeve Fanike na Vinjem Vrhu, mu nezavedno v ušesih zazveni neka že zdavnaj pozabljena narodna pesem. Težko bi rekel, katera, toda njen zven je vzroku in v šumenju nepo košene, napol suhe jesenske trave, ki se upogiba pod koraki Odzvanja v slamnati deloma že prepereli strehi kmečke domačije, se razneži ob vonju rožmarina in številnih cvetov begonij, pelargonij, fuksij, deteljic in kaj vem še katerih rož, kijih vzgaja skrbna Fanikina roka, ter spolzi skozi sajasto črno kuhinjo v veži naprej v izbo, kjer kraljuje krušna peč. Tu na steni nasproti Fani-kine postelje visi petrolejka, edino svetilo, ki ga premore domačija. Elektrike tu ne poznajo, vodo pa le v vedru, ki ga Faniki prinašajo prijazni sosedje. $jmi svet se oglaša v Fanikino sobo skozi mali tranzistor ob postelji Zadnje čase z vznemirljivimi poročili o človeški neumnosti in podivjanosti, tako da bi bilo bolje, če bi ga ne bilo. Ob četrtkih se oglasi še en zvesti prijatelj, prinese ga poštar. To je Dolenjski list, ki ga Fanika dobiva zastonj. Toda zato ji ni nič manj drag: »Najprej preberem tisto, kar me najbolj zanima, potem pa vse od kraja, do zadnje črke,« pravi Fanika. Kljub vsej nesreči, ki jo je doletela, ji je nekaj dragocenega le ostalo. To je vid, saj pri petinosemdesetih letih lahko bere brez očal Ostala jije tudi hudomušnost, s katero sprejema svoje obiskovalce. Tudi tiste, ki bi jo radi spravili v dom za ostarele, kjer bi ji bilo življenje gotovo udobnejše. »Tukaj sem bila rojena, tukaj hočem tudi umreti Pa ne še sedaj, to šparam za nazadnje,« se pošali, toda to, kar reče, tudi misli Zato vztraja sama v tej za današnje pojme kaj neudobni domačiji Včeraj je Fanika praznovala 85. rojstni dan, aprila letos pa je minilo že triindvajset let odkar je postala težek invalid 15. aprila leta 1968 je zlezla na kozolec, da bi nametala krmo za živino, a se je tri dni kasneje zbudila v bolnišnici z zlomljeno hrbtenico. Šele enajst mesecev kasneje so jo pripeljali domov. »Če bi se to zgodilo danes, bi morda naredili kaj več,« razmišlja Fanika. Za takratne razmere je bilo za ženičko že dovolj, da je po težkem padcu lahko sedla v invalidski voziček. Oskrba in stroški so bili veliki Od že tako majhne posesti sta z možem najprej žrtvovala vinograd nato gozd potem so romale od hiše še nekatere druge parcele. Nekaj let pozneje je umrl tudi mož in invalidinja Fanika je ostala sama na svetu. Edini otrok, ki sta ga z možem dobila, je že nekaj dni po rojstvu umri Fanika se je rodila v tej s slamo kriti hišici Oče in mati sta kupih tukaj podrtijo in jo ob-no vila. Enajst otrok sejima je rodilo; petfanta v in šest deklet. Fanika je bih nekje v sredini Sedaj je zagotovo živa še ena sestra, za mhjšega brata Ivana, ki je emigriral v Argentino, pa ne ve, če je še živ ali ne, saj že nekaj let ni nič pošte od tam. V A rgentinije bil tudi starejši brat Tone, vendar je že umrL Njegov sin je obiskal domačijo svojega očeta pred tremi leti Vse ga je zanimalo, vendar pa sije verjetno težko predstavljal, kako huda revščina je tukaj vladah nekdaj, zlasti v kajžarskih družinah, kjer je bilo veliko otrok, za pod zob pa le toliko, kolikor so si s težkim delom prislužili Oče in mati sta hodih v »tabrh«, z njima pa tudi otroci čim so toliko odrasli da so bili sposobni za delo. Teh dnin se Fanika še dobro spominja. Saj hrane je še bilo nekaj doma, bolj je na kmetih primanjkovalo denarja. To ali ono je bilo le treba kupiti za številne otroke, zlasti za fante, ki so odhajali v uk. Zato so najraje hodili na tisto obliko dnine, ki se ji je reklo »na dirat«, se pravi, da od delodajalca niso dobili nič hrane, zato pa več denarja. Zjutraj in zvečer so se najedli doma, vmes pa je še kdo prigriznil kaj kruha, če ga je imel. Vse vrste del so opravljale na njivah, na travnikih, v gozdu, v vinogradih. Še najbolj pa je Faniki ostah v spominu mh-čev. V teh krajih se je namreč še dolgo mhtilo s cepci ali na roke, kot so temu rekli »Pri nekaterih kmetih, ki so imeli več grunta, je mlačev trajah tudi po en teden ali več. Tako smo bili pri Luzarju na Orešju kar po osem ali devet dni, če je bih letina dobra. Pri nas doma smo omhtili v dveh dneh. Štirje mhtiči so morali biti Najpomembnejši je bil prvi, ki je snopje odrival in je tolkel na levo roko. Zadnjije bil na desno roko in je mora! na koncu tudi pometati Vsak je imel natančno določeno opravilo. Jaz sem hhko tolkh na levo in na desno roko, zato sem bila pripravna za vse,« se tega, sedaj že pozabljenega opravih spominja Fanika. Na Vinjem Vrhu pa ni bilo samo delo. Tudi veselja je bilo. Še največ ob žegnanjih, zlasti za Jožefovo, ko so gospodarji k oltarju nosili krače, po končani maši pa jih je cerkovnik pred cerkvijo licitiral Ta običaj so opustili med vojno, takrat, ko so krače namesto na licitacijo odrajžale s partizani Fanika pravi da so se svoj čas na Jožefovo zgrinjale na Vinji procesije ljudi iz vseh koncev, od Bele Cer*. Šmarje te in Škocjana. Danesje tu mirno in samotno, toda steza do Fanikine koče jedo« -shojena. Shodili so jo sosedje in drugi k‘s pripravljeni pomaga,L T0NEjAK$ Njegovo veličanstvo krompir M esen je čas, ki pridne z darovi obdari Ve-čina plodo v se je že pošlo vih z nji v, kjer so se krepili v naročju sonca in dežja minulega poletja. Vse bolj so jih polne naše kleti in čeprav žu-Ijave roke še nimajo časa za počitek, srce mirneje bije ob pogledu na bogato ozimnico. Pri tem se izmenjujejo besede, ki pa omenjajo le količino, debelino in zdravje pridehnih poljščin, da o vremenu ne govorimo. Le malokdo pa pomisli, da ima vsaka taka rastlina svojo zgodbo ali celo zgodovino. Pravi pustolovec je bil nekoč tudi krompir, ki je danes že skoraj postal vaš vsakdanji »kruh«. Imeti krompir ne pomeni le biti dobro preskrbljen čez zimo. Zaradi široke uporabe si ta poljščina iz družine razhudnikov gotovo zasluži častni naziv. Dober sloves si je utrdil tudi dolenjski krompir. Ni pa še dokazano reklo, da ima najbolj neumen kmet najdebelejši krompir. Resnično pa je njegovo dolgo popotovanje od Južne Amerike preko zmernih pasov Evrope in drugih celin, vročih puščav Afrike in A vs-tralije tja do hladnih višav Himalaje. Rastlina je prihgojena tako, da uspeva skoraj povsod razen na področjih z visoko vlažnostjo, ki daje potuho boleznim. V skromnejši zemlji daje dosti več od kateregakoli žita, hkrati pa hitreje zori, saj ponudi užitne gomolje že po dveh mesecih. Zato ne preseneča, da so krompirjeve izvrstne lastnosti s pridom izkoriščali že davni visoko kultivirani narodi V Peruju, svoji domovini, Indijancem ni pomenil le hrane, ampak so njegove različno velike in obarvane gomolje uporabljali tudi za zdravilo. Surove rezine so pohgali na rane in zlomljene kosti, ghvobolso preganjali z mazanjem čela, z njim pa so si pomagali tudi pri prebavnih motnjah. Vrači so ga priporočali proti nadležnim duhovom revmatizma in drugih tegob tedanjega časa. Zato so »rdečekožci« marljivo skrbeli za svoj »papa«. K rastlinam z belimi, rožnatimi in vijoličastimi cvetovi so nasipali zemljo, da bi se »stebla oženila z njo«. Izkopane gomolje, ki res niso korenine, ampak odebeljeni deli stebla, so prepustili nebeškim vremenskim silam, da sojih izsušile in s tem konzervirale. Žal pa čarobni »papa« ni imel moči proti pohlepu Španskih zavojevalcev. Ko so L 1530 osvojili Peru, so objestno divjali čez njihova polja, gnani od grabežljivega poželenja po inkovskem zlatu. Uničevalne človeške sle konkvistadorja Pizzaroja in njegove surove bande ni moglo ničesar zaustaviti Čez pol stoletja, ko je imperij Inkov že zatonil, španska »slava« pa je bila le še zlovešč spomin, je mali krompirjev gomolj začel svoj pohod po Evropi Krompir, ki so ga mornarji zanesli čez lužo, se je menda najprej znašel na papeževem dvoru. Kmalu zatem so ga začeli poskusno gojiti m okolici Seville. Do konca 17. stoletja se je razbohotil že po obsežnem delu Evrope, čeprav so nanj gledali s precejšnjim nezaupanjem. Vzrok temu je bila vera, ki ga ni omenjala v Bibliji ter napačna uporaba: namesto po hranljivih gomoljih so segali po grenkih zelenih plodovih. Sredi 18. stoletja pa je njegova popularnost močno porasla in takrat so se ga lotili tudi Kranjci Sprva so ga pokladali le živini njegovo sladkost pa so spoznali ob lakoti Kot rešitelju lačnih mu je kralj Ludvik XVI. nadel ime »kruh ubogih«. Umna cesarica Marija Tj.^ ja je v tistem času odločno ukrepala in kmetom zaukazala saditi krompir. Danes je postal nepogrešljiv za vsa*0,„{j$e in celo za vrt. Spada med štiri najpomemo J ^ hranilne rastline, več prostora je name*Je ■ pšenici, rižu in koruzi Zato si zasluži tua rojstni dan. 13. junija naj bi se še ^ spomnili njegovega okrogloličnega 8°?°L so simbolizira dobroto in naklonjenost 2 til ^ povezane tudi vraže. Tako naj bi ga nlKnveoa sadili na veliki četrtek, prvi grižljaj n. ^ krompirja pa naj bi imel moč izpolniti že'J si jo tedaj zamisliš. O njem se je prelilo že ^ besed in črnila, da ne preseneča, če je ^Neslovenskem zanj poznanih 132 imeti' j, genih s tujimi vplivi Izraz krompir izV‘r Tudi slovenski šport se je umazal z---^-Če pri atletu najdejo hormon, ki nasttiF kobile in ga uporabljajo za zdravljenjes ffi. P jočih spolnih žlez, bi se naivneži lahkojP a /jfj morda ta človek ni bolnik. Da najh^ž^ fjflt j zato, ker ne prenese dejstva daje nam ^0* vemu organizmu postavih meje, PreK ( po*1* poštenimi sredstvi treniranja ne m Zdravih za take osebnosti je doping- ^ ^ V pin, ki so ga pri našem skakalcu °~f Splitu, je bil na spisku prepovedanih s'\1sirok0\. botičnim učinkom, ki ga vsako le>0 športni periodiki objavlja mednarodna ^ t atletska zveza To, da naši športniki ^ ffir. smejo jemati in česa ne, je bleda °^rfZjpinr». Track Technique, y kateri je g zapisan kot prepovedana snov z ana h vanjem, je nekaj mesecev pred E”j P # 'f h tudi Atletska zveza Slovenije. AJ ^tfPrž. skakalca končah dobro, saj mu je s s-e 0rj na bogve kaj (večina kršiteljev se sta J-e ceduralne nedoslednosti) uspeh, da gorj krivde. Ostaja pa slab občutek, ^ IgČ (tirZ da je sicer povprečen športnik tako r n * pristal v svetovni eliti In topodolgm ^„0* . dela, ki se ni in ni hotelo obrestovati obsodba, ampak pravica do javn°^ šfi).j,* mnoga med njimi so samo lepa posoaa duhovno vsebino. aunovno vseoino. , , Ml"* »g- Zato je tako, kot pra vi Frank D‘C ■ . bi nas ob nenavadnem napredku ne ka prephvilo iskreno veselje, nas ^ močno zaskrbeti j. P™ im priloga dolenjskega 'f * tu d * K it ? f Ji V* V *■. ,ifi tu # / < ji 5 S A* S s* > r p^. <• Nagrada v krško ** Je izmed reševalcev 35. na- M07B križanke izbral SILVANA d0 f-RA iz Krškega in mu za nagrabi. knjižno novost vse bolj p.. JavUenega slovenskega pisatelja nja Frančiča zbirko črtic Rosa. Tjiencu čestitamo. Doti ■ lte ^"ašnjo križanko in rešitev i,.Jlte najkasneje do 7. oktobra na »E^Dotenjski list, Glavni trg 24, Novo mesto, s pripisom KRI- Nli REŠITEV 35. ^gradne KRIŽANKE Sp3jav'*na rešitev nagradne križanke »i,,.; ^5' brano v vodoravnih vrsticah, CA £UST' SAAB, konferen- HAApRANA’ ,AN- TRN’ rOL, sMIRmaM, SSS’ MOL’ APLANAT, PAli^A’ LAN- RE> PORNOGRAF, Na TrT°’ SETVENICA, NOVOT-A'TEPEž, ERNA, TČ, AN AN A. Brasu NAGRADNA KRIŽANKA st. 37 »ih. ff0rsliziranje je stvar poraže- V. KAVČIČ teroP|im,n' so kakor sidro, na ka-2an i»srečn° ali nesrečno prive-‘ človekovo življenje. C. ZAGORSKI De i0v,ek /e pač umrljiv, a umreti Vsak» ln tako mu Pr'de Prav Pr,Vj'j Možnost, ki naj mu vsaj todalis0 'n vsai za neka> h'Pcev ‘isa prisotnost na tem svetu. J. MENART MEDENA ROSA V USTJU ORGAN VIDA POMORSKI PREVOZNIK GLASILO IT. socialistične STRANKE DREVESNI IZCEDEK VRSTA' MLEČNE PIJAČE ElEKTRON- VOLT POZITIVNA ELEKTRODA LITER OPRAVLJA- NJE DELA REKA V SV AMERIKI [SLAPOVI1) OZEMLJE KANOVE VLADAVINE NEKDANJE OPORIŠČE ZDA NA PACIFIKU NAPRAVA ZA REZANJE VITER KEM SIMBOL ZA BERILU VRSTA ARAB ČAJA KDOR JECLJA GOZDNI DELAVEC TURŠKI PREDSEDNIK (KENAN) SEVAM GENERAL V SECES VOJNI JAP DENARNA ENOTA PROtZVOO KOLINJENJA STAR DENAR AVTOR J UDIR IZVSEJA-NEGA SEMENA ZRASLO DREVO GLASB IZRAZ ZA LAHKO SMUČAR FRANKO VRSTA SIRA AFR VELETOK KEM SIMBOL ZAUTU OBREDNA OPRAVA AVT OZNAKA KARLOVCA MESEC ROŽNIK TUNIŠKI VLADAR GLINASTA PIŠČAL DALMATINSKO Z IME NAČELNI OKRASEK Star avto nazaj v tovarno Avtomobilske tovarne bodo morale poskrbeti za predelavo odsluženih jeklenih konjičkov — Drugačni tlačitelju ljudstva svetniški nimb? Pradavni b0,niki « + w WW ■■■■■■■*■ Znanstveniki so našli dokaze, da sc •nianje za carja Nikolaja II., ki so ga z vso njegovo družino vred ustrelili revolucionarji, se širi — Postal naj bi celo svetnik pravoslavne cerkve___________________ h,^j°^0v'nska odjuga v Sovjetski zve-k* raztppila sedemdesetletni led PozarIIZma’je iz ledenih okov molka in sejCp pdialila marsikaj. Med drugim ^Prebudilo velikansko zanimanje za ja NikT5*10 Preleklost in seveda za car-sopj.: ° .aja *!• Romanova samega. Ča-'n- e*ektronslci mediji so polni Iti 0l’ Počevanj in drugih prispevkov, knji.eravnavajo to tematiko, izhajajo PrJL ln brošure o Romanovih, na k°' brJ h° *te,,sRi koledarji s caijevo sli-Sksbe l' P°u'i^ni prodajalci ponujajo Bog. ne kasete s staro rusko himno lilij) d VaJ1:4rja, v kinematografih vrtijo ^ruJ.itwr^ 0 Pos'ednjib dnevih carske to '"'m je zastopal Sovjetsko zve-slteip rna nedavnem Canneskem film-rtiipa J^bvalu), Društvo častilcev spota p^.4 velikega caija zbira prispevke Lvsl„ )".tev Krvave katedrale v Sverd- vVSku. ki uaj bi označevala mesto po- ktijpj0 Rke družine, zgodovinarji razis-ij^ojJ^robnosti iz caijevega življe-skrjtu n ‘ * njegove osebne dnevnike, Poharje v modi. »jegpv m drugače je bilo ob koncu hltksj!*? življenja, ko so Nikolaja kevilf. *|roviča Romanova in njegovo J>i Osiai ■Uz*no vs‘ zapustili in so z nji-■ »a OH* Samo njihovi sovražniki. No-ttuji- m°litev ni bila uslišana, nihče rc5it j, '"ne iz domovine jih ni prišel kotb W’ev'sl'čnega ujetništva, kot Julija oh novi ves &S vdano upali. 17. Jdčnj cJ*0*dveh ponoči sojih boljševi-S ajTji Prebudili in caija, njegovo l " naijkSanb športih, bodo nastopale, sklep razšiijene ^je predsedstva RZS v dogovoru s P Otavniki klubov je, naj najboljši ^“venski klubi tekmujejo v repu- bliški w J“per l«gi na' * * 1« super liga bo štela dva-mikr« n?v’ c03 **10 tudi moška re-suiv.'* • *‘8a’ medtem ko bo ženska blia 'me*a deset ekip, repu-in l Pa b° razdeljena v vzhodno dni ■°dno skupino. To je tudi za v'enJske rokometne kolektive nad-l^membna novost. Največ so s jj^Pcidobili igralci Inlesa Rika ter tofrr Novega mesta, ki so se tako šnri ■v super ligi skupaj z včeraj-piJ 811 zveznimi prvoligaši, kot sta link°Varna ^ko Pr' moških in Be-"a Olimpija pri ženskah, mesto h: ; Sl*perligaši pa imajo seveda tu-Sra*ke kočevske Opreme, srt prvega kola moške super li-ln|S * * 8 *° ^ko naslednji: Ajdovščina — »■rv*V- Slovel dra dolinska Slovan — Ja->t I’ Omnikum Rudar -— Drava, prJar — Pomurka Bakovci in Icnsk Tr — Pivovarna Laško. V nem ' konkurenci se bodo v sobot-lj.«, Prvem kolu super lige pomeri-0Dr^nje ~ Kranj, Buija — Polje, Krimma Kočevje — Mlinotest, B_|- '~ Novo mesto in Branik — Olimpija. V vzodni skupini ženske republiške lige bodo nastopale vrste Drave, Radeč, Partizana Žalec, Ere Šmartno, Velenja, Lisce in Branika, v zahodni pa Izola, TA Pl Zagoije, Olimpija, Alples, Piran in Kranj. Kot že rečeno, bo moška republiška liga enotna, v njej pa bodo igrali Izola, Velika Nedelja, Emens Dol, Liplast Grosuplje, Krog, Črnomelj, Krško, Dobova, Ormož, Mokerc, Šešir ter zmagovalec kvalifikacijskega srečanja med Kamnikom in Papirjem Radeče. Sklep seje predsedstva RZS je tudi, da morajo prav vsi republiški ligaši obvezno nastopati z vsaj eno ekipo tudi v kadetski ligi, sicer bodo izključeni iz tekmovanja. Novost je tudi, da se morajo vse tekme v višjih ligah igrati v dvorani; enako priporočilo velja tudi za nižje oblike tekmovanja, kajti le tako bo moč doseči višjo kakovost slovenskega rokometa. In ne nazadnje: strokovni svet RZS bo spremljal nov sistem ligaških tekmovanj, na podlagi spoznanj pa za sezono 1992/93 pripravil nov ali ustrezno dopolnjen tekmovalni sistem. Že sedaj pa je na dlani, da bodo močnejše ekipe, zlasti tiste s pokrovitelji, tarnale nad premajhnim številom tekem. Republiška zveza jim priporoča, naj se povežejo s klubi iz sosednjih držav za nastopanje na mednarodnih turnirjih, saj RŽS bržkone še lep čas ne bo članica mednarodne zveze IHF. Le Oprema dovolj močna za vrh Kočevske rokometašice naj bi se potegovale za 4. mesto v super lig i, medtem ko ovoljen s sredino KOČEVJE, NOVO MESTO, RIBNICA — Rokometnega mrtvila je torej konec, na parkete športnih dvoran bodo v soboto prvi stopili člani obeh slovenskih super lig. Med njimi najdemo tudi tri dolenjske ekipe, kočevsko Opremo in IMV Novo mesto v ženski (er Inles Riko v moški konkurenci. In s kakšnimi željami stopajo v novo prvenstvo, ki bo v mnogočem drugačno od vseh dosedanjih? Ribniški Inles Riko se je v super ligi znašel po zaslugi tretjega mesta na lanskem prvenstvu SRL. Ta dosežek je bil za mnoge manj, kot so lani potihem upali, splet okoliščin pa je pripomogel, da so Ribničani vendarle stopili stopničko više, danes so tako med najboljšimi ligaši. Prav to slednje jih je med pripravami dodatno motiviralo, poročila našega sodelavca Milana Glavonjiča govore, da »lesarji« nikoli doslej niso delali tako zagnano in marljivo. Trener Andrej Mate ima na voljo vse igralce, s katerimi je računal na novem prvenstvu, še posebej je razveseljivo, da seje v ekipo imenitno vklopil levoroki Matjaž Manček, okrepitev iz Ljubljane. Za uspešno rešitev seje pokazala tudi vrnitev Stojana Gelzeja na mesto vratarja, saj je Tomaž Tomšič prestopil k celjski Pivovarni Laško. Ribničani torej pričakujejo uspešno sezono, ne sanjajo sicer o mestu pri vrhu lestvice, zavedajo pa se, da so dovolj močni za uvrstitev nekje v sredini razpredelnice. Za tak rezultat pa pričakujejo seveda tudi izdatno podporo s tribun. Precej večje pa so želje igralk kočevske Opreme v ženski super ligi. Malo je verjetno, da jim bo športna sreča tudi letos tako vztrajno obračala hrbet, zato so mnogi mnenja, da lahko ekipa poseže tudi po četrtem mestu, ki vodi v play off in borbo za naslov prvakinj. Vrsto bo vodil Dušan Križman, ki takšnim napovedim priteguje le v primeru, če bo klubska uprava našla novo vratarko; Sergeja Štefanišin bo namreč prestopila !*rimc kljub poškodbi razred zase arjev ace na Igrah treh dežel. Gujt-Seva etULkro8|e zmagal s 13,99 m, Je bila 2. na 80 m z ovirami (12,39 sek.), enako kot Bartoljeva v skoku v višino s 158 cm. Kot že rečeno, pa je bilo to soboto in nedeljo v Mariboru absolutno posamično prvenstvo. Novomeška vrsta je bila krepko okrnjena, zavoljo poškodb in bolezni niso nastopili Žižek, D. Malnar, Počič itd. Temu primerna je bila tudi bera. Navzlic poškodbi je bil Igor Primc v metu diska še zmerej razred zase, zmagal je z 51,40 m, Podkrižnikova je bila v skoku v daljino 4. s 547 cm in je bron zgrešila le za 2 cm, na 400 m z ovirami pa je bil Božič s 56,65 m šesti. Sicer pa poglejmo še nekaj drugih dolenjskih uvrstitev v Mariboru. V teku na 110 m z ovirami je bil Brežičan Rovan RNIR IN kapetan >tNžETKov,CEVA ni°L"3e in „ ° “boto prizorišči tumiija za J bilo, 3 P‘°mrke do 14 let. Presenečenj jr^Urencj P^kovanju je v fantovski Jan k; zma8al Novomeščan Jure klili SJC ,v Pmalu z 7:5 ugnal Gro-viMonk,, ollča’ medtem ko je v de-(W|n*d 2ll_renc' zmagala Nina Janžeko-Pančevo. Vita-center ob tej %i „a «, da bo 28. in 29. sep-Bnščih teniški tečaj. Vabljeni! G Vt°PlALNI TU! ŽITNIKU JNl vrŠK Krško je pred dnevi CSrnir nlu Sremič drugi memo-CMo vTfJ.da-Božič«, na katerem je iv .ega. y,1šahistov iz Brežic, Sevnice in ki iztnao onkurenc' članov in mladin-lls^alu P^Padla Brežičanu Žitniku, C',Vrde,i°lk'Žledij0 P": Mesojedec ill * itd v ca) 11, KosfKr-t>|0vi, P‘°nirski konkurenci je sla-S'°) 7: i 7,5 nad Volčanjškom (oba zakoškom (Sevnica) 6 točk. J. BLAS Ccadoesrka C Rokometaši ribniškega C v Žknfi Pred dnevi nastopili na tur-O^tatj; lniJ1C' ‘n osvojili prvo mesto. '/r,L ^fP' Rik° — Grosuplje 11:8, J|)S: l .Škofljica 15:10, Inles Riko-C. • Neka- 'a *n*es Riko — Oprema CVRihn' kasne-)e Je bil Podoben V, ^ženi gostitelji so bili nenadejani ** s« n, Grosupeljčanov s 23:21, srX ma8a>' Opremo z 22:20. V X ? 2 l^Jj Grosuplje premagalo M.G-č. Elan praznih rok iz Sežane Derbi nedeljskega kola II. SNL dobil Tabor Jadran — ______Avtobum izgubil doma proti Iliriji SEŽANA, KOČEVJE — Ekipa Tabor Jadrana je po petih odigranih kolih prvenstva v II. republiški nogometni ligi še edina neporažena in potemtakem za zdaj edini in največji kandidat za vnovično vrnitev v prvo nogometno slovensko ligo. Premoč Sežancev so morali v nedeljo priznati tudi Novo-meščani, ki so tako utrpeli prvi letošnji poraz. Čeprav so gostitelji elanovcem nasuli v mrežo kar tri zadetke, govore poročila iz Sežane, da so imeli igralci Tabora Jadrana še vsaj pet zrelih priložnosti, dvakrat pa so zadeli okvir vrat. Derbi dveh bivših republiških prvoligašev je tudi prinesel izredno ostro igro, v kateri je ljubljanski sodnik Govedarevič pokazal sedem kartonov, od tega štiri gostom in tri domačim nogometašem. Končni rezultat je bil 3:0 (0:0). Praznih rok so že drugič zapored ostali igralci kočevskega Avtobuma. Še pred štirinajstimi dnevi so napovedovali boj za vrh, dva zaporedna poraza pa sta resno omajala takšne želje. V nedeljo so v športnem parku Gaj igrali z ljubljansko Ilirijo in nenadejano ostali praznih rok; zmagoviti zadetek so gostje dosegli v 55. minuti. Kočevci so imeli najlepšo priložnost za izenačenje 10 minut pred koncem tekme, toda sodnik je prezrl očiten prekršek nad Rajšljem v kazenskem prostoru gostov. • Brez laži izgubi resnica ves pomen. (J. Klemenčič) • ČloveStvo vse bolj pestijo pesticidu • Konja spoznal po zobek človeka po očeh. (Arabski pregovor) Vrstni red po 5. kolu: Tabor Jadran 10 točk, Slavija in Brda po 8, Triglav in Ilirija po 7, Svoboda Kisovec, Solinar Piran in Elan po 6 itd. V nedeljo se novomeškim žogobrcarskim privržencem obeta dolgo pričakovana poslastica, dolenjski derbi med Elanom in Avtobu-mom. Točke obe enajsterici še kako potrebujeta, Novomeščani se navzlic slabšemu startu, kot so pričakovali, boju za vrh še zdaleč niso odrekli. NAPADALCEM NE GRE - Skromen je učinek napadalcev novomeškega Elana v letoSnjem prvenstvu, mrežo nasprotnikov so v dosedanjih petih kolih zatresli le Štirikrat. Kostrevc (na posnetku v temnem dresu), dolga leta najnevarnejši Elanov napadalec, je bil uspeSen le v prvem kolu, dva zadetka je dosegel Horvat, enega pa Primc. Za ekipo, ki se poteguje za vrh, vsekakor premalo. (Foto: B. B.) v vrste ljubljanske Belinke Olimpije. Sicer pa so Kočevke v pripravljalnem obdobju delale dobro, Križman je zadovoljen s pridnostjo vseh igralk. Ekipa je tako ostala nespremenjena, to pa je hkrati s pomočjo, ki jo kočevskemu rokometu nudi Oprema, porok, da bodo dekleta izpolnila pričakovanja ljubiteljev tega športa v mestu ob Rinži. Naš dopisnik Milan Glavonjič ob tem izdaja še eno skrivnost: delovni kolektiv Opreme je prevzel nase breme, da bo uresničil dolgoletne kočevske želje — izgradnjo nove športne dvorane. Tačas se ureja lokacijska dokumentacija, že v kratkem pa naj bi bila ustanovljena še delniška družba, ki bo z objektom upravljala. Dvorana naj bi bila hkrati 4. s 15,42 sek., medtem ko je v skoku s palico dosegel rezultat 430 cm in 5. mesto. V metu krogle je Brežičan Kevo, ki nastopa za IBL Olimpijo, zasedel 4 mesto s 13,82 m, zmagal pa je v metu kladiva z 58,58 m. V teku na 400 m z ovirami je bil Brežičan Milat tretji (53,65), Podvinski pa šesti s 65,73, medtem ko je v troskoku Topličan Šimunič v dresu v IBL Olimpije zasedel 4. mesto s 14,34 m. V ženski konkurenci je treba posebej omeniti 4. mesto Brežičanke Tomažinove na 100 m z 12,71 sek., Lopa-tičeva je bila v tej disciplini 6. z 12,84, brežiška štafeta 4-krat 100 metrov pa si je priborila bronasto odličje. Še nekaj o izidih topliških atletinj v dresih IBL Olimpije. Špeličeva je bila v troskuku z 11,61 m 4. Lukšičeva v metu diska s 34,66 m 5. in peta v metu kopja s 37,70 m, medtem ko je bila Gordana Djurič v skoku v daljino tretja s 549 cm. ZAPOKAL DOLENJSKEGA LISTA ŠMARJEŠKE TOPLICE — Dolenjci nekaj damo na tradkjjo, v petek in soboto se bodo na teniških igriščih v Šmarjeških Toplicah zbrali vsi, ki v slovenskem novinarstvu kq pomenijo. Tu bo namreč 14. ekipno prvenstvo slovenskih časnikarskih hiš v tenisu za pokal Dolenjskega lista, loparje pa bodo vihtele »račke« iz šestnajstih novinarskih kolektivov, od Dela, Sloenskih novic, Mladine, RTV Slovenije, Dnevnika, Nedeljca, Antene, Večera, 7 D, Našega doma do revije Tenis, Kiha, Grama, Kgja, Primorskih novic, Radia Slovenije in Dolenjskega lista. Uspešen nastop v Italiji Macele šesti, Derganc če-trti, Filip pa sedmi LIVIGNAN — Mladi novomeški kole-saiji so se minulo nedeljo, 22. septembra, udeležili dveh cestnih dirk v Italji: mlajši in starejši pionirji so nastopili v Livignanu, mlajši mladinci p v Vidmu. V konkurenci 80 tekmovalcev so pio-nirji dosegli lep uspeh. V konkurenci mlajših je Macele zasedel 6. mesto, odličen drugi pa bil v točkovanju letečih ciljev. Še bolje pa seje med starejšimi pionirji odrezal Derganc: na cilj je pripeljal kot četrti, zato pa mu je pripadla zmaga v točkovanju letečih ciljev. Kot 13. je na cilj dirke pripeljal drugi krkaš Čivovič. Mlajši mladinci so nastopili v Udinah na 90 kilometrov, dolgi dirki, ki je imela tudi tri večje vzpone. Na startu je bilo 75 kolesarjev. Filip je zasedel 7. mesto, zato pa zmagal v točkovanju gorskih ciljev, Gašperin je bil 10., v točkovanju gorskih ciljev pa tretji, medtem ko je Kastelic prikolesaril skozi cilj kot 12. NOVA ZMAGA »SAMSKIH« DOLNJE MOKRO POLJE — Na novem igrišču v Ograjicah pod Polhovico je bilo nekaj dni nazaj že 15. tradicionalno rekreacijsko srečanje med samskimi in poročenimi Mokropoljčani. Tekma se je končala brez zmagovalca, samski so bili boljši šele po razburljivem streljanju enajstmetrovk s 15:14. Svojo prednost v skupnem seštevku zmag so tako povečali na 10:5. SOBOTNI TURNIR VUČKOVIČU NOVO MESTO — Squash center Mihe Legana na Mestnih njivah v Novem mestu je v soboto pripravil moški turnir, na katerem je nastopilo 15 igralcev. Zmagal je Vučkovič nad S. Turkom, M. Turkom, Zupanom in Seliškarjem. Naslednji v vrsti turnirjev bo to soboto, 28. septembra, ko se bodo pomerile ženske. • Nihče ne ve, kaj je vojna, če nima v njej sina. (Maistre) • Umetnost je paralelna realnost (Živadinov) • Ministrstvo za kulturo ni naredilo nič oziroma le Škodi kulturi. (Šeligo) prototip objekta, ki naj bi jih Oprema kasneje serijsko izdelovala. In še pogled v Novo mesto. Slika je tod najbolj črna. Dekleta stopajo v super ligo oslabljena, pogled na konkurenta kaže, da z igralskim kadrom, kot ga imajo na voljo, ne morejo upati na presenečenja. Butalova in Veseličeva sta prestopili k ekipi Krima, trener Franci Šprajcar, lani še pomočnik prvega trenerja Popadiča, ima tako na voljo skromno izbiro igralk. Po mnenju rokometnih poznavalcev ima takšna ekipa IMV Novega mesta v konkurenci včerajšnjih zveznih ligašev ter Krima in Polja le pičle možnosti, da se reši izpada iz lige. In še nekaj velja zapisati: danes naj bi bil tudi občni zbor kluba, na katerem naj bi dosedanji dolgoletni predsednik kluba Jože Bratkovič celo podal ostavko. Vse torej kaže, da v klubu ne- • U prava kočevske Opreme je te dni stopila v stik z vratarko ljubljanske Belinke — Olimpije Topolovškovo. Vse možnosti so, da zaigra za Opremo in tako Kočevce reši velikih skrbi, ki jim jih je zadal odhod Štefanišinove. kaj škriplje že pred prvenstvom, črnoglede napovedi so zategadelj očitno kar upravičene. Sicer pa več o tem nemara prihodnjič. OPREMA ŠE NAPREJ ZVESTA KOČEVSKEMU ROKOMETU — V soboto se pričenja prvenstvo v obeh republiških super ligak najviSje od treh dolenjskih ekip merijo Kočevke. Tudi ali predvsem po zaslugi Opreme, ki kočevskemu rokometu trdno stoji ob strani. Sodelovanje (na sliki levo direktor Opreme Božidar Zajc med podpisom pogodbe) so razSirili celo na uresničitev dolgoletne zamisli o gradnji nove Športne dvorane v mestu ob Rinži. ZMAGAL JE MUSTANG VAS-FARA — Prvi turnir v malem nogometu je organiziralo 15. septembra pred kratkim ustanovljeno Turistično društvo Kostel. Udeležilo se gaje 6 ekip iz občin Kočevje in Delnice na Hrvaškem. Zmagala je ekipa »Mustang« iz Kočevja, 2. je bila ekipa TD Kostel, 3. Pekarija Delnice itd. Najboljše tri ekipe in najboljši strelec — to je bil Popovič (Pekarija Delnice) — so prejeli pokale. Predsednik TD Kostel Stanko Nikolič pa je pohvalil še glavne organizatoije turnirja, in sicer Vladko in Mira Petrovarja, Lidijo Žagar in Franca Cimpriča. V soboto in nedejo za VN Krke Kolesarski praznik v Novem mestu NOVO MESTO — V soboto in nedeljo bo Novo mesto znova živelo v znamenju kolesarstva. Dvodnevna tradicionalna prireditev za »Veliko nagrado Krke« bo po doslej zbranih prijavah na Dolenjsko privabila vse najboljše slovenske in hrvaške kolesarje vključno s tekmovalci Roga — kar je potrebno ob bivših znanih sporih Novomeš-čanov s tem klubom posebej poudariti. Od tujih bodo zanesljivo zraven Avstrijci, vse kaže, da tudi Ukrajinci, pogovori z Italijani še potekajo, medtem ko so Poljaki zaradi vojne udeležbo zadnji hip odpovedali. V soboto bo tradicionalni nočni kriterij, ki pa ne bo več potekal na po Cesti komandanta Staneta, Kastelčevi ulici, Prešernovem trgu in Sokolski ulici, promet po teh ulicah bo zaprt med 16. in 22. uro. Pionirji bodo vozili 15 krogov, mlajši mladinci in ženske 20. starejši mladinci 30 in člani kar 100 krogov. Kolesaiji se bodo v nedeljo pomerili na 14. memorialni dirki Milana Novaka za VN Krke. Start tekme članov in mladincev bo ob 9. uri na novomeškem Glavnem trgu, od koder bo proga kolesaije peljala čez Otočec in Ratež. Tekmovalci bodo morali prevoziti 7 krogov ali 126 kilometrov, v času dirke pa bo promet tod delno moten. Najbrž je dodati, da bodo novomeški kolesaiji naredili vse, da bi zmaga ostala doma, brez dvoma pa jih za kaj takega čaka izredno težka naloga. Po dirki bo razglasitev najboljših v točkovanju za kriterij slovenskih mest in republiško cestno prvenstvo, novomeška dirka je zadnja letos, ki šteje tudi za to tekmovanje. Med gosti dvodnevne kolesarske prireditve bosta tudi predsednika Kolesarske zveze Hrvaške, Vlado Juriša, ki je tudi član hrvaškega olimpijskega komiteja, in KZS, Dušan Janžič, ter delegacija nemškega partnerskega mesta Langen-hagen. Zmaga Gimplja v Avstriji Novomeški mladinec ugnal vso člansko konkurenco, med njimi celo profesionalce — Krka četrta GRADEC, SUZLEC — Trije kolesaiji KD Krke Glivar, Štangelj in Gim- Dolenjski prvak v tenisu je Uroš Sadek V finalu je ugnal Kočevca Lovka s 7:6 in 6:4 KOČEVJE — Rekreacijski masters turnir v Domžalah je zakrivil, da se je letošnjega tradicionalnega teniškega prvenstva Dolenjske udeležilo nenadejano skromno število tekmovalcev, vsega 34 iz Novega mesta in Kočevja. Navzlic temu in slabemu vremenu navkljub je prvenstvo na igriščih športnega parka Gaj uspelo, prava poslastica pa je bilo finalno srečanje, ki si ga je ogledalo kar lepo število obiskovalcev. Zmaga je zasluženo pripadla Novo-meščanu Urošu Sadku, kije bil v finalu boljši od Kočevca Marjana Lovka (7:6 in 6:4). V srečanju za tretje mesto je Iztok Juvan ugnal Andreja Okorna s 6:3 in 6:3. Poglejmo še, kako sta Sadek in Lovko igrala v polfinalu: prvi je s 6:2, 5:7 in 6:3 premagal Okorna, drugi pa s 6:2 in 6:3 Juvana. M. G-č. pelj so se v nedeljo udeležili mednarod- ne dirke v avstrijskem Gradcu, kjer je Gorazd Štangelj znova potrdil svojo imenitno formo. Na 130 kilometrov dolgi progi je nastopilo 90 tekmovalcev, med njimi vsi najb ‘ vključno s profesionalci, se takšne konkurence ni ustrašil. 8 kilometrov pred ciljem je med vožnjo v klanec pobegnil skupini in s prednostjo kakih 100 metrov prvi pripeljal skozi ciljno črto. Stanglju je moral v hrbet gledati celo avstrijski profesionalni kolesar Linnhart, ki je bil drugi. V ponedeljek pa so se iz Poljske vrnili ostali člani KD Krka, ki so nastopili na dvodnevni cestni etapni dirki v Suzlecu. Krkaši so v konkurenci 84 koiesaijev iz Poljske, Ukrajine in Slovenije zasedli ekipno četrto mesto, v kategoriji do 20 let je bil Fink dnigi, enako je bil drugi tudi ob proglasitvi najaktivnejših tekmovalcev, medtem ko je v absolutnem seštevku zasedel 17. mesto, Papež je bil in Fink 45., 2. etapo, kriterijsko vožnjo na 80 km je dobil Fink, Papež je bil 10., Eržen 23., Turk 33. in Judež 40., na 140 km dolgi tretji etapi je bil Eržen 8., medtem ko je bil v 4., 114 km dolgi etapi Eržen 23., Turk 33., Judež 41. in Papež 51. . septembra 1991 D0LEHJSKI UST PRENOVLJENI SALON KOLPE — Pred kratkim so v metliški Kolpi v Ro-salnicah preuredili svoj prodajni salon in vanj okusno namestili nove izdelke iz programa kopalniške opreme te metliške firme. Novi program izdelujejo za sedaj v treh, bodo ga pa celo v šestih barvah. Le v tem salonu prodajajo tudi izdelke z majhnimi, zgolj lepotnimi napakami, in to po zelo ugodnih cenah. ■ / ',4""' fl';,k y GOSPOD TOVARIŠ PETER KOČEVJE — V prvem delu zadnje seje zboro v občinske skupščine Kočevje je bilo zelo ostro. Kritike, obsodbe, očitki. Takrat so se vsi nazivali z gospodi. V srednjem delu seje so se zadeve nekoliko umirjale in je tu in tam bilo slišati že: »To variš ta in ta.« Proti zaključku pa so bili že vsi nekoliko utrujeni, pa so se klicati in naslavljali kar z imeni, kot: »Peter ima besedo.« »Zdaj pa bo nekaj povedal še Lojze.« »Za njim bo na vrsti Vinko.« Ud .sil#! nagrajuje naročnike Dolenjskega lista ZAVAROVALNICA TILIA, Cesta herojev 1, iz Novega mesta, s svojimi predstavništvi v Metliki, črnomliu. Kočevju in Trebnjem in zavarovalnimi agencijami v Ribnici, Grosupljem in Krškem, nagrajuje naročnike Dolenjskega lista. Nagrada Zavarovalnice TILIA je premoženjsko zavarovanje v višini 2.500 dinarjev. Če je premoženje izžrebanca že zavarovano, nagrado lahko podari prijatelju ali sorodniku, važno je le, da bo tudi on naročnik Dolenjskega lista. Ta torek je imel največ sreče pri žrebu Anton Nemanič, Božakovo 7, Metlika, naročnik od leta 1961, ki naj se čimprej zglasi na predstavništvu Zavarovalnice TILIA v Metliki. DIVJAD POVZROČA ŠKODO V GOZDOVIH ČRMOŠNJICE — Na območju Gozdarstva Črmošnjice divjad z objedanjem mladja, zlasti jelke, bukve in plemenitih listavcev, naredi ogromno škode. Še posebej to velja za območje Kočevskega Roga. Gozdarji trdijo, da bi se sestoji pomlajevali po naravni poti, če jim ne bi divjad povzročala take škode. Tako pa morajo za to skrbeti z umetnim vnosom, v glavnem sadijo smreko, razmišljajo pa, da bi poskusili tudi z jelko in hrastom. CVETLIČARNA Vrtnica in Golovrški Štefan vam v težkih trenutkih olajšava skrbi. Poskrbiva za prev°z pokojnika, pokop, urejanje dokumentacije ter izdelavo *al' nih vencev in ikeban. Do 20 km stroškov prevoza ne računamo. O vsem se lahko pogovorimo po telefonu. Pokličite (068) 84-547, 27-691, 24-676. Golovrški Štefan. Pogrebne storitve, prodaja opreme in prevoz posmrtnih ostankov. Novo mesto. SERVIS NOVO! POOBLAŠČENI AVTOSERVIS V ČRNOMLJU ALOJZ VRTIN 68340 Črnomelj, Kočevje 21 ® infax: 068/51-638 mehanika kleparstvo ličarstvo prodaja orig. rezervnih delov prodaja vozil ___________RENAULT GODCI NA V A Sl—Kulturna skupina na Razborju je spet prijetno presenetila domačine in številne okoličane. Po gosto vanjih z ljudskimi igrami so v nedeljo sicer posnemali že dokaj številne organizatorje srečanj harmonikarjev. Zmagovalcem v svojih kategorijah, tako kot Branetu Vidmarju iz Krškega (na sliki), so podelili celo poktde. Sicer paje bil tudi na tem srečanju harmonikarjev najstarejši 73-letni Alojz Žvar iz Reštanja, ki je za hvaležno občinstvo zagodel še po uradnem delu, njegova žena Ljudmila pa je zapela domoljubno, redko peto slovensko pesem (oba na sliki). Omenimo še, da je v kategoriji do 45 let zmagal A lojz Mrgole s Telč, do 25 let pa Slavko Jančič (Velike Gorelce). Drugouvrščeni, 13-letni Boris Razboršek iz Brodnic, je dobil največ glasov občinstva in za nagrado 4 petlitrske sodčke piva, ki so ga izborno preizkušali njegovi domači (Foto: P. Perc) NAROČILNICA Naročam tednik Dolenjski list. Pošiljajte mi ga na naslov Priimek in ime: ____________________________________________ Ulica in hišna št.: ________________________________________ Poštna številka in kraj.: Št. osebne izkaznice:_____ ARAiovfef SSSSSfSL** .«• js||22.®sr *aon>oflENJS 0LlMPUsKlH ALBERT ^PRTVILLe * • e1 m ,:z. nzjaSSU CERKEV Te dni so vaščani Mačkovca pri Dvoru in okoliških vasi skupaj z g. Nemaničem na novo prekrili cerkvico v Mačkovcu. Enako je bila obnovljena tudifarna cerkev sv. Roka v Žužemberku. Kljub težkim časom se ljudje trudijo, da zob časa ne bi načel sakralnih objektov. (Foto: S. M.) PRED ROKOM — Delavci SGP Posavja iz Sevnice so nedavno pred rokom končali dela na objektu v sklopu golf igrišča v Mokricah, te dni pa skušajo zadržati dober glas tudi pri gradnji resta vracije Nika Frica v Sevnici. Ta gostinski lokal, ki bo popestril sevniško gostinsko ponudbo, naj bi zgradili celo mesec dni pred rokom.(Foto: P. Perc) BRAMAC VSE ZA STREHO BAMACOVA strešna kritina je izdelana iz javnih surovin, peska, vode, cementa in > rvn'h pigmentov na železooksidni osnovi, namenom, slediti najnovejšim smernicam armoničnega vključevanja strehe v nara-n, ’nud' BRAMAC najnovejšo rešitev kritine, va modela strešne kritine (klasični in do-strešnik) v opečni rdeči, rdeče rjavi, erT1no rjavi in črni barvi. BRAMACOVA strešna kritina je primerna za novo ali staro streho, za vsako strešno konstrukcijo nagiba 17 do 90 stopinj. Hitro in preprosto pokrivanje s strešniki BRAMAC z vsemi dodatnimi specialnimi izdelki je osnova za dolgotrajno zanesljivost, estetski videz in gospodarno rešitev strehe. nhn?aleta trac*icionalnih strešnih barv in tr?llk BFtAMAC v zadnjem času na našem str l PrisPeva predvsem k preoblikovanju ®ti, BRAMACOVI izdelki so polni spre-,. mb, so lepi in individualno prilagojeni ženi rn'Potrošnika — gradbinca. Lepi in obstoj-bn|S"ehi Pa pripada še več, namreč naj-BraIP reSitve za vse strehe. Zato ponuja izrini AC tudi dodatni program specialnih v nhvV za vse detajle, od kapi do slemena, stro* 1 in darvi Prilagojene na izbrani model esne kritine. Vsi posamezni deli se har-°n'čno vklapljajo v površino strehe. 30 let garancije = vaša varnost kupon" DL1 Prosim, pošljite mi brezplačno in neobvezno predloge, prospekte, cene in kupoprodajne pogoje. IME IN PRIIMEK: ....................... POKLIC: ............................... NASLOV: ............................... Če potrebujete nasvete, pokličite naš tehnično informativni oddelek po telefonu: 068/22-016 in 0602/85-074. Bramac d.o.o. Škocjan — vse za streho Sedež in tovarna 1:68275 Škocjan, Dobruška vas 45, tel. 068/22-016, fax: 068-76290 Tovarna II: 62375 Šentjanž, Otiški vrh — Dravograd, tel. 0602-85074, fax: 0602-85206 lir ii S MERX BLAGOVNI CENTER CELJE BLAGOVNI CENTER CELJE »o fc! I "O 30 O o > PRODAJNI CENTER GALA METLIKA S -J 5 jd V) I § £ 1 O m z m 30 O > O m Nagrajuje vaše zaupanje: — pri nakupu nad 500 din 3 tl NAGRADE: ju 1. glasbeni stolp MUSICLAND § 2. trim KOLO 3. trinadstropna torta DOLENJSKIH PEKARN > CD O 30 CD > rv> oo § s Uj PA ŠE 100 LEPIH NAGRAD NAŠIH PARTNERJEV Žrebanje bo 18.10. ob 15. uri ob »živi« glasbi Pod pokroviteljstvom DOLENJSKIH PEKARN s priznanim voditeljem. ~o 30 o a > o > 0l^13NViS d09IUVV\l VlV9‘l-VA0d0gV0iaiSI9 A01S Qostinci! Kupujete novo opremo? Ugotavljate, da je vašo opremo že načel zob časa? Zakaj bi po nepotrebnem zapravljali čas in dragocene devize in te aparate uvažali sami? Naše cene so enako ugodne kot pri tujih prodajalcih! V oktobru še posebej priporočamo nakup aparatov za kuhanje kave firme LaSanMarco. Pošljite nam izpolnjen kuponček in poslali vam bomo podrobnejšo ponudbo, ali pa nas poiščite v prodajnem salonu na Celovški 149 vsak dan od 8. do 15. ure (telefon 061 554-781). Gastrema, Celovška 149, Ljubljana (ime in priimek} (moj notlov) (poitna itev.) (krij) Zanimajo me naslednji proizvodi: 1. aparati za kuhanje kave 2. mešalniki 3. ledomati 4. pomivalni stroji 7. sokovniki 8. mikrovalovne pečice 9. grill pečice 10. stroji za rezanje zelenjave 5. aparati za stepanje smetane in pripravo hrane 6. peči za pizze 11. ves program (žaljeno obkrožita ali podčrtajte) L. vodnik po gostinski opremi GASTREMA SOP KLEPAR - PODJET.IF /A PROIZVODNJO INDUSIHIJSKi: OPREME KRŽKO. p. o SOP KLEPAR, p. o. - Krško, Žadovinek 39 SOP KRŠKO OBJAVLJA licitacijo Na licitaciji bomo prodajali: ZASTAVA ARGENTA 110, letnik 1987, izklicna cena 100.000,00 din Licitacija bo 2. 10. 1991 — za druženi sektor ob 8. in privatni sektor ob 9. uri v prostorih SOP KLEPAR, Žadovinek 39, Krško Udeleženci plačajo 10% varščine 1 uro pred začetkom licitacije na blagajni SOP KLEPAR. Kupec plača prometni davek. Ogled je mogoč na dan licitacije od 7. ure dalje. OSNOVNA ŠOLA BRUSNICE RAZPISUJE DELOVNO MESTO RAVNATELJA Kandidati morajo izpolnjevati pogoje za učitelja v OŠ in imeti: — strokovni izpit in najmanj 5 let vzgojno-izobraževalnega dela, — dosegati uspehe, iz katerih izhaja, da bodo lahko uspešno opravljali naloge pedagoškega vodje šole. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Začetek dela 1. 11. 1991. Kandidati morajo vlogi priložiti tudi program razvoja šole. Kandidati naj v 15 dneh po objavi razpisa pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev na OŠ Brusnice s pripisom »ZA RAZPISNO KOMISIJO.« Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ wm KMETIJSKA ZADRUGA ,r"l ČRNOMELJ Na podlagi sklepov organov upravljanja razpisujemo JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sredstev: 1. Stanovanjsko — poslovni objekt Planina št. 1 (bivša šola) v skupni izmeri (klet, pritličje, nadstropje in podstrešje) — 467,99 m2, vključno s stavbiščem v izmeri 263 m2 2. Hlev Lokve v izmeri 607,18 m2 s funkcionalnim zemljiščem v izmeri 1.702 m2 (primerno tudi za mirno obrtno industrijsko proizvodnjo) 3. Stanovanjsko — poslovni prostor Pod smreko 1 v Črnomlju v izmeri 179,20 m2 Izklicna cena din 2.409.465.00 3.640.753.00 1.852.410.00 Licitacija bo v petek, dne 11.10., ob 12. uri v tajništvu M — KZ Črnomelj, Kolodvorska 39, kjer dobite tudi vse ostale informacije. PRODAJALNE, POZOR! Podjetje išče prodajalne na področju Dolenjske za prodajo AUDIO KASET (UVOZ) IN T-SHIRT MAJIC Z GLASBENIMI MOTIVI V poštev pridejo glasbene trgovine in papirnice. Ponudbe pod Šifro »DOBER POSEL«. PAMETEN GOSPODAR VE, DA NJEGOVA ŽIVINA POTREBUJE NARAVNO IN URAVNOVEŠENO PREHRANO I Res je! Mnogim slovenskim kmetom predstavlja reja krav in prašičev osnovni vir zaslužka. Kako se bo račun iztekel, pa je največkrat odvisno od krme. Vaše živali ne potrebujejo umetne hrane ali nekakšnih splošnih dodatkov, temveč usklajen dnevni obrok s pravilno količino vitaminov in mineralov. Zato smo v Leku pripravili vrsto novih mineralno - vitaminskih dodatkov, ki omogočajo najboljšo prehrano živali ob različni intenzivnosti reje in različnih vrstah doma pridelane krme. Naši novi proizvodi so: za krave, ki dobivajo osnovni obrok iz sena ali travne silaže z zmerno gnojenih površin, lahko tudi z dodatkom manjših za krave molznice v ekstenzivni reji z MIN 1 l^RAVIMkoli®n koruzne sila*e> 'n za vse Presu' m? n m n.,«,*i« >■■■ -■,.,»—mm šene krave ne glede na sestavo obroka nizko mlečnostjo za krave molznice, ki dobivajo osnovni _ _ .»gg* obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila kot dodatek doma pripravljenemu KrAVIMIN mo^nemu krmilu iz koruze v poletnem kot dodatek doma pripravljenemu « ---KK-aKPmn--- KraviminS KB6 rlne9a za praoče, Ki imajo v osnovnem obroku HI preleino silirano koruzo ^RAVIMIN I _jjm________ VARAVIMI N za Praž|ce, ki imajo v osnovnem obroku . •. ...i... pretežno žitno zrnje optimalno izkoriščanje doma pridelane krme • večja proizvodnja • boljše zdravstveno stanje VEČJA GOSPODARNOST REJE .RAVIMIN IN r RAVIMIN DODATEK, KI GA CENI DOBER GOSPODAR (§j) lek ljubljana veterina QUALfTY 0024 | Ltr <•* K^ Pri nakupu toplotno izola-cijskega materiala upoštevajte, da edino naš proizvod nosi znak Slovenska kakovost Slovenian quality Za toploto vašega doma 'S*krkk ■mi veletrgovin^ Notranja trgovina na debelo, p.o., Ljubljana, Parmova 53 objavlja prosto delovno mesto TRGOVSKEGA ZASTOPNIKA za prodajo repromaterialov na področju zgornjega dela PosaV) Pogoji: srednja strokovna izobrazba (V. stopnja) ekonomske a1' komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj, vozniški izp11 kategorije, lasten avtomobil, stalno bivališče v Brežicah, n škem ali Sevnici, telefon v stanovanju, 3-mesečno poskus delo. Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas, s polnim delo " nim časom. Kandidati naj svoje vloge z dokazili o izpolnjena j pogojev pošljejo na naslov: Lesnina Veletrgovina, kadrov^ splošni sektor, Ljubljana, Parmova 53, v osmih dneh P°°°:oa O izbiri bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po sprejemu sKi v pristojnega organa. Sklad stavbnih zemljišč občine Krško objavlja na podlag'®, člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS št. 18/8*L 8. člena odloka o pogojih, načinu in postopku oddajanja sta nih zemljišč občine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. J' naslednji JAVNI RAZPIS za oddajo stavbnih zemljišč za individualno stan® vanjsko gradnjo in za gradnjo poslovnih prostoto 1. Individualna stanovanjska gradnja a) K.O. Senovo št. parcele 111/21 v izmeri 659 m2 zemljišče delna komunal, ureditev (lokac. dok., plačana sprememba namembnosti, prispevek za cesto in vodo, elektrika na parceli) Cena Skupna vrednost parcele b) K.O. Kostanjevica na Krki št. parcele 1439/5 v izmeri 714 m2 zemljišče 237,10 din/'1'’2 30? 40 dinj?) 198 622,60 din 237,1 odin/n1' lokacijska dokum. z lokacijskim . ,wf dovoljenjem, sprememba namembnosti 88,20 dim . Cena 325,30 din , 232.264,20 dm/n1 Cena Skupna vrednost parcele št. parcele 1438/2 v izmeri 708 m2 zemljišče 237,10 din/ /m* lokacijska dokum. z lokacijskim .. /rf dovoljenjem, sprememba namembnosti 72,10 din * 289.90 din/rt1 262.90 d® 661.7' 262,90 djfi 552,80 dinv 442.240, Cena Skupna vrednost parcele 2. Gradnja poslovnih objektov K.O. Stara vas št. parcele 279/10 v izmeri 918 m2 št. parcele 279/14 v izmeri 279 m2 komunalna ureditev do parcel, urban, dok., sprememba namembnosti Cena Skupna vrednost parcele št. parcele 279/15 v izmeri 800 m2 komunalna ureditev do parcel, urban, dok., sprememba namembnosti Cena Skupna vrednost parcele Davek na promet z nepremičninami plača kupec. no 3. Rok plačila vrednosti zemljišča je 15 dni po veljavn° godbe o oddaji stavbnega zemljišča. . mo od' 4. Rok za sklenitev pogodbe iz prejšnje točke je 30 dn' Kpol' ločitvi komisije o izboru ponudnikov, ki v največji mer njujejo pogoje. ,lteVo&' 5. Rok za začetek gradnje je 6 mesecev, rok za zgraa' jekta do tretje faze pa tri leta po sklenitvi pogodbe. j0|o- 6. Na stavbnem zemljišču je dovoljeno graditi objekte P0 čilih lokacijske dokumentacije. not®^ 7. Komisija bo ponudbe obravnavala v 15 dneh po P^noi/i razpisa in določila najugodnejšega ponudnika nata*/t>n^ Odloka o pogojih, načinu in postopku oddajanja g/86), zemljišč v občini Krško. (Skupščinski Dolenjski Hs,s to je po točkovnem sistemu. ,atke: Vsaka ponudba pod točko ena mora vsebovati P°° — stanovanjska površina na družinskega člana — ali je ponudnik imetnik stanovanjske pravice — ali je uporabnik oz. lastnik stanovanja v objektu, r^u denem za rušenje po prostorskem izvedbenem — število družinskih članov — skupni dohodek na družinskega člana raZP'sU — neuspela udeležba pri že izvedenem javnem r 0v Gornje navedbe morajo dokazati s potrdilom ustreznih insiužb. dejaVp°" Vsaka ponudba pod točko 2 mora vsebovati progra" sti, ki jo ponudnik namerava opravljati. p0 obij^ zemljišč občine Krško, Komisija za oddajo stavbni .g<< Krško, Cesta krških žrtev 14, z oznako: »za javni fa v nudbi morajo biti priloženi zahtevani dokumenti. . ■ gRia®: Morebitna dodatna pojasnila dobijo interesenti P' |»: (0608)62-417. 5497 GOLF XD, letnik 1989, rdeče barve, 33000 km, prodam, v (068)41-188, po 18. uri. 5503 R 4 GTL, letnik 1987, prevoženih 44000 km, in golf, letnik 1979, potreben popravila, prodam. Cena po dogovoru. »' 40-292, popoldne, Dušan Tramte, Zg. Mladetiče 1 b, Tržišče. 5506 R 18, letnik 1984, prodam ali menjam za cenejše vozilo, m. 59-107, dopoldne, 58-238, popoldne. 5508 FIAT 126 P, letnik 1988, prodam za 3000 dem. Josip Turčin, Germova 4, Novo mesto. 5511 Z 101, letnik 1979, prodam. -o (0608)79-193. 5514 ZASTAVO 101 - JUGO SKALA 55, letnik oktober 1988, prodam, ?« (068) 26-650. 5518 JUGO KORAL 45, letnik 1990, prevoženih 5000 km, prodam. m: 27-402. 5522 GOLF JGL, letnik 1981, in novo viso OLTCIT CLUB 11 RL prodam. » (068)25-217. 5524 JUGO KORAL 55, star 3 leta, garaži-ran, ugodno prodam. « (068)23-166. 5525 Z 101, junij 1984, ugodno prodam ali menjam za manjši avto. >0 posest T VINOGRAD (15 arov) « na lepem kraju, prodam. L u0v:fr d, v okolici Črnomlja- Pr Trški g°n'v vi Id11, na lepi *$££ kend. (068)52-470. VINOGRAD na 15 arov, neobdelan, na tep j_ujviUjgj prodam. Cena po dogovofu-kole, Kopališka 10, LjubU»na ZAHVALA Tiho, kot je živel, je v 85. letu starosti umrl naš dragi mož, ata, dedek, pradedek, tast, stric in svak Ivan Klemenčič upokojenec iz Šegove 7 v Novem mestu Ob boleči izgubi našega dragega ata se najlepše zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijatelj®?' . znancem, ki ste sočustvovali z nami, spremili ata na zadnji poti s toliko cvetja in svečami- ls na hvala dr. Vodniku za dolgoletno zdravljenje, sosedi g. Marti za nesebično pomoč, nJe^,tei-prijateljem pevcem za lepo zapete pesmi. Najlepše se zahvaljujemo delavcem plučnega _ ka bolnišnice Novo mesto za lajšanje trpljenja v zadnjih urah življenja in gospodu Lapu 23 opravljen obred. Hvala vsem za pisno ali ustno izraženo sožalje. Vsi njegovi GASTREMA■ vodnjk poB gostinski ■ opremi Gastrema Celovška 1 49, Ljubljana HIŠO v Brestanici prodam. ® '“«2-451, (0608)33-610. 5519 "rOZDJE IN VINOGRAD (5 l) “parcelo za vikend, prodam. Mož-C«j»Vi za traktor, prednost ima ali univer?al. Svetislav Ilič, Vrh « Mirna Peč. 5561 Vaditelju Jv h°jile birokracije, poti po ura-pr‘n zapletenih postopkov? Za , 0<* in storitve se obrnite na ItlU*0 Legan, Novo mesto, ^»ova 24, tel. (068) 22-282, J' *»«.■ dokuU'e ln organizira pridobitev ifSsssssfe, i javlja gradbeni nadzor. Pri '!eluJe Pri prometu nepremičnin, Vedskih lastninskih sporih itd ^kčite, delovni čas ni omejen! ^VNlK.^ren za sadovnjak' 1 ulici, Sevnica, prodam. HlE'504 . 5596 \ Pohištvo in gospodinjske apa-JSaste|čevi 9, v Novem mestu, * do jP®!«!: od 30. septembra dalje od ^^ure. 5629 ^prodam JlOo^OZDJE - ŠMARNICO, okrog Pr°tlam. Brane Gašperšič, Resa i, K0i?i® (068)84-84-727. 5472 ’), t|»L, ’ ojačevalec Montarbo (200 "“C erPnski bohen Roland CR 8000 "■ blavo Plut, Mladica 10, Semič. **stj rdečih sort, blizu Novega , fci * 28-647. 5476 Kf?onsko harmoniko Sta<;nnX’s carinsko deklaracijo, pro-K % /fjOO DEM dinarske protivrednost11)559-437 ali (064)44-020. 5478 Jttj| j^j^ažno centralno kurjavo Emo S dvj jjjpo kalorij, na trda goriva, rab- S, L**oni, prodam. Lahko na dva l^Mdrv , 5482 “ "V prodam. Jablan 30, Mirna , Kh*v, 5487 N*!,, v* za zakol, starost 4 in 5 let, ■omar, Gumberk 4, Otočec. 5488 ^titti (»i*,’ staro 5 let, brejo, in kravo s ’ brejo 8 mesecev, prodam. i. 5489 vj!») pr.., ^OZDJE (žametovka, fran-Jože Ivanetič, Omota 8, A •‘•Uftr^:170 5490 Jjdstrad JAPONSKO kamero £ ^EM lPeomat'c VHSC prodam za narsEe protivrednosti. ® - 5491 §SEž V&ne« N C!enjene stranke, da ^ obku ' Podajati postrvi. K se priporočamo! (751-OB-39) 54' 1-56 5493 *Wikla- . im. Brezovica 22, ;--iej. 5492 Ni KIS prodam. ® 23-563. 1,1 b-mo central 23 pro- če' K Roku 70, Novo mesto. STROJ WEING,464 C’ter'str • e*avo opaža in profitnih &0, Ve^i sorte refošk, kv; ugodn' 5495 /a-ccni 5509 GROZDJE-ŠMARNICO prcxlam. Medle, Brusnice 47. 5501 GROZDJE - ŠMARNICO prodam. Marinka Klobučar, Šentjošt II, Novo mesto. 5504 SALONITNE PLOŠČE, osemvalne, rabljene, po nizki ceni prodam, o 26- 14^SICO ISTRI J ANKO. staro 6 leUer dva istrijanca, stara 4 mesece, prodam. ® 64-198. 5516 OTROŠKI VOZIČEK ameriški, odlično ohranjen, prodam. Željko Novak, Naselje NE 6, Krško, o (0608)31-918. KRAVO SIMENTALKO, četrtič brejo 5 mesecev, prodam. ® 73-237. PORTUGALKO - MOŠT, harmoniko Kucler in IMT 539 prodam, /r 25-575. 5523 GROZDJE REFOŠK IN MALVAZIJO v neposredni bližini Kopra ugodno prodam. ® (066)31-857, od 15. ure dalje. 5536 TRGOVCI, FIRME, POSAMEZ NIKI! Zagotovite si najnajcenejše blago s pomočjo našega kataloga (500 din). Primer: CD gramofon 39 DEM, videorekorder 320 DEM, videokamera 290 DEM, TV igre 39 DEM, radio 25 DEM, telefaks 318 DEM. ® (065)31-840. 5538 Prodam klana bukova drva. Tel. 068/45-566. GROZDJE - ŠMARNICO prodam. ® 27-857. 5544 ZELO POCENI prodam novo zamrzovalno omaro, barvni TV Iskra in pralni stroj. Gorazd Žunič, Nad mlini 20, Novo mesto, ® 26-832. 5545 ŠTEDILNIK, vgradljiv, odličen, skoraj nov, ugodno prodam. Lahko na obroke. ® 22-953, Drska 49, Novo mesto. HRASTOVE PLOHE (5 cm) prodam. ® 25-408. 5549 JAHALNEGA ŽREBCA, starega 6 mesecev, prodam. ® (061)772-092. VEČ HRASTOVIH SODOV, od 166 do 4001, prodam. Pavlin, Cesta herojev 66, Novo mesto, ® 25-426. 5556 SEMENSKI KROMPIR desiree in primura prodam. Gorenc, Dobrava 7, 68311 Kostanjevica. 5560 GROZDJE - ŠMARNICO, 1000 kg, prodam. Jože Pavlič, Šentjernej, ® 42-324. 5563 PRODAM več sodobnih vrat z novimi podboji in dva soda, 120 in 600 litrov. ®(068)21-747. 5564 GROZDJE - ŠMARNICO in brejo telico prodam. ® 20-319, zvečer. 5565 NUJNO PRODAM novo pocinkano žico, mrežo za ograjo, okna TERMO s polkni (60 x 90 cm) (100/120), balkonska vrata (220 x 100), BTV Riz, star tri leta, stporex Opeko (60 x 22 x 25), peč z boj-lerjem (35000 kalorij). Joži Pečjak, Prevale 22 pri Hinjah, ® (064)222-185, Cmok. 5573 V SEMIČU prodam grozdje (žametno črnino in modro frankinjo). Pridite v nedeljo, 30. septembra. Milka Banovec, Semič 4 c. 5574 TRODELNO OMARO prodam ® 28-501. 5575 GROZDJE - ŠMARNICO prodam. Ambrožič, Šentjošt 14, Stopiče. 5576 GROZDJE, cepljeno in šmarnico, in strešno opeko prodam. ® 42-234. HRASTOV SOD (10 hi), novejši, prodam za 800 DEM, kad (10 hi) za 120 DEM. ® (0608)68-203. 5585 ŠTEDILNIK Calorex s pečico na trda goriva in 3 m dimnika (šidl 16) prodam. ® 44-424. 5589 ŠTEDILNIK (2 plin, 2 elektrika) in pralni, stroj Gorenje prodam. Lebanova 31, Novo mesto, ® 22-252. 5592 GROZDJE, črno — merlot, prodam. ® (065)56-459. 5594 GROZDJE, modro frankinjo, žametno črnino in plaveč prodam. ® 42-256. VEČ OSTREŠIJ za hiše, letve in suhe hrastove plohe prodam. ® (061)193-001, interna 9016, dopoldne. 5603 SEMENSKI KROMPIR desirc in pertland prodam. Dostava na dom. Ropret, ® (064)312-056. 5609 STAREJŠI HRAM z opečno kritino prodam. * (0608)82-008. 5612 LEPI PLEMENSKI OVCI in ovna prodam. ® (0608)33-706, zvečer. GROZDJE (belo, rdeče) na Vinjem Vrhu prodam. ® 85-044. 5626 razno ANGLEŠČINO za osnovne in srednje šole inštruiram. ® (068)21-747. ZA POMOČ v gospodinjstvu in varstvo otroka iščemo pošteno žensko. Naslov v oglasnem oddelku. UGODNO DAJEM v najem delavnico (70 m2) in stanovanje (60 m2) v Bučki pri Škocjanu. ® ZRN 9949814125985. 5613 službo dobi DEKLE z resnim odnosom do dela za šankom dobi zaposlitev. Šifra: »TREBNJE«. 5479 AKVIZITERJE za prodajo učinkovitih amariških čistil sprejmemo. ® (068) 84-555. 5486 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric STANKO MIKLAVČIČ z Gradenj 4 pri Beli Cerkvi Iskreno vse zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in pospremili pokojnika na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo zdravnikom pljučnega oddelka bolnice v Novem mestu, delavcem Tovarne zdravil Krka-tabletni oddelek, Pionirju Novo mesto, marketing in mehanizacije, gasilskemu društvu Bela Cerkev, Šmarjeta in Zbure, govorniku Gregorčiču za poslovilne besede, duhovniku za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njegovi ZAHVALA Delo, trud in trpljenje tvoje je bilo življenje. Bolečine hude si prestala, zdaj boi r grobu mimo spala V 67. letu starosti nas je nenadoma zapustila draga žena, mama, stara mama, tašča, sestra in teta MIROSLAVA CVITKOVIČ iz Tribuč 55 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vaščanki Darinki Prijanovič za poslovilne besede. Posebna zahvala nevrološkemu oddelku novomeške bolnišnice, pevkam iz Adlešič in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni ZAHVALA Z ljubeznijo in bolečino v srcih smo se poslovili od dragega ata FRANCA KAVŠČKA iz Željn pri Kočevju Prisrčno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Andreji Rako, g. kaplanu za opravljen obred, moškemu pevskemu zboru, g. Letonji za poslovilne besede in gasilskemu društvu Šalka vas za organizirani pogreb. Žalujoči: žena Mici, sinova Bogdan in Rajko ter hčerka Jana z družinami, vnuki in pravnuki ČE IMATE PREVOZ in željo po zaslužku, pokličite na # (068)85-392. 5608 BISTRO v Novem mestu zaposli dve dekleti za strežbo. * 28-903. 5611 ČEVLJARSKEMU POMOČNIKU in prešivalki nudim delo na domu. Plačilo po dogovoru. ® (068)42-143. 5624 stanovanja DRUŽBENO dvoinpolsobno slano vanje (84 m2), ogrevano, s telefonom, v Kranju, zamenjam za podobno v Brežicah ali Krškem. Šifra: »SELITEV TAKOJ«. ZAHVALA Zaspal si tiho in nemočno, brez besed si odiel od nas, zdaj ostali sami smo brez tebe in brez tebe prazen dom je nai. Trdo delo tvoje je bilo življenje, skrb, dobrota do ljudi, mirno spi nam, dragi očka, mirno, tiho, brez skrbi. Brez slovesa in nepričakovano nas je v 46. letu za vedno zapustil naš nadvse dobri mož in oči RUDI ZUPAN iz Mirne Peči tv0l^a^ je namenjena vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in krajanom KS Mirna Peč, gasilskim druš-Gjrn' Mlrna Peč, Hmeljčič in Globodol za organizacijo ter spremstvo, kolektivu Novoteks, dijakom 3. e Hlad aZ'Je N°vo mesto, še posebno Nini Štampohar, kolektivu OŠ Mirna Peč in učencem 2. a razreda, žnancpCCm Mirna Peč, kolektivu obrat I. PP Revoz, organizacijskemu odboru mirnopeškega teka, vsem gin, ,crn’ govornikom, povcem, g. župniku in g. Berusu /a lepo odigrano Tišino. Vsem imenovanim in dru-žahvai' S° nam 513*' °bstran' v najbolj težkih trenutkih globoke žalosti ob slovesu našega Rudija, se iskreno prc a JUJem° za moralno in materialno pomoč ter za darovano cvetje, s katerim ste odeli njegov mnogo Bodnji grob. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste se v zelo velikem številu poslovili od našega očka. N-. Žalujoči: žena Fani, hčerka Sabina in sin Robi z Ireno ZAHVALA Ob žalostnem dogodku, ko je odšel od nas tiho in mimo naš dragi KAROL LEVSTEK iz Travnika, Loški Potok smo globoko hvaležni vsem, ki ste ga imeli radi in ga spoštovali. Posebna zahvala OZB, lovskim družinam Loški Potok, Sodražica, Draga, Nova vas, Iga vas, govornikoma za poslovilne besede, pevskemu zboru, vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga pospremili na njegovi zadnji poti in nam izrekli sožalje. Žalujoči: brat Toni, sestri Karla in Ivanka z družinami in ostalo sorodstvo ZAHVALA Tvoje truplo zemlja krije, v temnem grobu mimo spii, tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpi. Delo, skrb in trpljenje, mama. tvoje je bilo življenje. Dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni Po težki bolezni nas je v 54. letu starosti za vedno zapustila naša predraga mama, stara mama, sestra in teta ANICA DESPINIČ iz Semiča 61 Zahvaljujemo se sosedom za nesebično pomoč, delavcem Iskre Semič, govornici Nadi Frankovič za poslovilne besede pred domačo hišo, pevkam za zapete žalostinke, gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, iskrena hvala! Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN Te dni mineva leto dni. odkar te več med nami ni, s cvetjem ti grob krasimo, v trajni ponos in spomin, a v srcih je polno bolečin. Žalostni, ker smo te izgubili, a ponosni, ker smo te imeli JOŽETU PREŠERNU Vrh pri Pahi 9 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate, nosite na njegov grob cvetje in prižigate svečke. Vsi njegovi ZAHVALA Ni več bolečin, ni več trpljenja vse to ti je vzela večna zemlja v domu ostala je praznina a v naSih srcih bolečina Nepričakovano nas je v 67. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in tašča ANGELA KOZJAN roj. Bajuk z Božakovega 11 pri Metliki Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za vso pozornost in pomoč, ki ste nam jo izkazali v dneh žalosti, nam izrekli sožalje, naši mami pa darovali cvetje, vence in maše ter jo v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi DO STP Mercator Metlika in Petrol TOE Brežice. Posebna zahvala tudi pevcem in obema župnikoma za lepo opravljen cerkveni obred. Žalujoči: vsi njeni V SPOMIN JOŽETU PREŠERNU 28. september 1991 Prijatelji . septembra 1991 DOLENJSKI UST Ribiči rotijo: Mirna hira naprej s s s n s * A > H ! ! 5 * n s s s N S S S N % * S s % * % * A S 5 * s s «1 % H S Slavko Šribar s s * % * * s s s s s s «* H s * N N »Naj živi slovensko in danes že prav posebej krško gasilstvo od Viljema Pfeiferja in Antona Ruperta do Slavka Šribarja in njegovih šestdesetih najzvestejših sodelavcev!« Slavko Šribar, ki ga je tako počastil dr. Matjaž Kmecl v nedavnem razmišljanju ob 120-letnici gasilskega društva Krško, se je skozi besede in ton slavnostnega nagovora nekdanjega kulturnega ministra znova pojavil v javnosti kot mož v veličastni, čeprav dokaj skromni gasilski drži in kot človek, ki rad kaj naredi za obstoj in napredovanje gasilstva v tem mestu. Pred enajstimi leti so Slavka Šribarja izvolili za predsednika krškega gasilskega društva. Že »navadni« gasilci so zavzeti s tistim, kar se redno dogaja v društvu, še bolj pa je zaposlen predsednik gasilskega društva, ki se je odločilo do tega in tega datuma obnoviti in razširiti dom. In krško sije naprtilo to nalogo; do 15. septembra jo je zmoglo. To je bila za Šribarja ena večjih takih gasilskih akcij, čeprav so člani G D Krško dom že nekajkrat preuredili, kot sta velevala društvena rast in razvoj. Krški gasilci in Šribar z njimi se, tako kot nabrž velika večina gasilcev, nekako razdajajo za stvari, ki presegajo človekovo osebno korist Tovrstni dvig nad prevladujočo vsakdanjost pojasnjuje Šribar na zgledu krških gasilcev takole: »Mislim, da so gasilci ljudje, ki jim ni žal časa. kolikor ga ima človek na voljo nekako zase. Fantom je gasilstvo po svoje konjiček. Vprašujejo me, kako dosežemo, da člani društva toliko delajo. Zmeraj sem bil za to, naj vsakdo pove kak predlog v zvezi s ciljem, ki si ga postavimo kot društvo, in da naj se ne boji predlagati Tak demokratičen način dela verjetno pritegne ljudi« Poleg gasilstva, ki ga je za približno leto dni opazno »vzelo« Šribarjevi družini, je cenil in po svojih močeh razvijal še dejavnosti nekaterih drugih ustanov in društev. Dolgo je vodil občinski odbor za varstvo naravne in kulturne dediščine in tako sodeloval pri nekaterih pomembnih stavbnih obnovah v mestu. Petinštirideset let je filatelist in krški zbiralci znamk so ga 1965. leta izbrali za predsednika mestnega društva, kar je še danes. Pred filatelijo, ki pod krško zastavico visoko kotira v Sloveniji in širše, se je Šribar nekaj časa posvečal fotografiji Neizprosno natančno oko kamere sicer nekako sodi k Šribar- jevim značajskim podrobnostim. Zdi se, da je natančen in redoljuben. Dlakocepski to bi povedalo malce več, a zveni že skoraj pretirano in slabšalno. »Neka natančnost mora biti, ko gre za več stvari hkrati,« pravi o teh razmerjih do stvari in ljudi Slavko Šribar sam. Ko je bil zaposlen uradno — z gradnjo gasilskega doma je bil kot upokojenec seveda »neuradno« —je bil med drugim direktor krške delavske univerze. Delavstvo kot visoko spoštovan pojem je bilo prisotno tudi v nekaterih njegovih drugih zadolžitvah: delal je v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in v sindikatih, potem ko je ta del življenjske poti začel kot mladinski aktivist. S tem se uvršča med politike, drugače pa je tudi politolog. Politologov pa družba ne potrebuje, kot je nekoč zapisalo Delo, in mogoče je Slavko Šribar pod pezo takih teorij odšel v pokoj nekoliko prezgodaj. Čeprav zdaj torej ni v službi, se zmeraj z nečim zaposli Kajti »ko nimaš več ambicij, ko ti ni več do dela in ustvarjanja, je tako, kot bi legel v krsto in čakal na smri Tisti, ki se ustavi je zapečatil svoje življenje«, pravi Slavko Šribar. M. LUZAR Zeleni Sevnice opozarjajo, da na proteste ribičev zaradi onesnaževanja reke _____Mirne in poginov rib ni pravega odziva — Kritično o čistilni napravi SEVNICA Mineva leto dni, (nikar je sevniška ribiška družina heroja Maroka poslala sevniškemu, trebanjskemu in litijskemu izvršnemu svetu protestno pismo zaradi onesnaževanja reke Mirne. Ribiči ugotavljajo, da so vse doslej spodbujene akcije ostale brez pravega odziva. Predstavniki podjetij, ki najbolj onesnažujejo Mirno, so v razvlečenih po- • Od leta 1975 do 1983 so člani sev-niške ribiške družine heroja Maroka, ki imajo svoj pododbor tudi na Mirni, ugotovili 7 primerov množične zastrupitve in poginov rib v reki Mirni, ti pa so se nadaljevali tudi od leta 1984 do 1987, katastrofalni pogin ribjega življa pa so zabeležili lanskega avgusta. Ribiči povzemajo strokovno oceno deleža onesnaževalcev reke Mine: Dana 31 odstotkov, Kolinska 24, KZ Gabrovka—Presad 16, KPD Dob 12, komunalne odplake 12 in preostala industrija 8 odstotkov. Ribiči kritično govorijo o mirenski čistilni napravi, kjer da se odplake le zgoščajo in prelivajo naprej. Sevniški zeleni pa se bojijo, da predstavlja resno nevarnost okolju odlagališče starih transformatorjev, ki so se začeli nabirati po odhodu podjetja Daleko-vod iz prostora pri starem mostu čez Mirno v Dolenjem Boštanju prav tam, na opuščenem odseku ceste. Ugotovili so, da transformatoiji niso last Elektra. darle poročala o opravljenem delu in ugotovitvah. G. Železnik v imenu sev-niških zelenih še predlaga, naj da sevniška občina pobudo za sklic predstavnikov, odgovornih za varstvo okolja občin iz porečja reke Mirne. Na tem sestanku naj bi se dogovorili o ustreznem režimu za delo čistilne naprave na Mimi in o varstvu voda. Sevniška občina pa bi morala biti zainteresirana za čisto reko Mirno, saj se tod že zavoljo njenega izliva nabere največ odplak, v Dolenjem Boštanju je tudi eno najbolj znanih drstišč podusti. Veliko nevarnost za vodotoke so galvanizacije. Sevniški ribiči imajo te- žave z Dobnikovo galvanizacijo v Krmelju. Lanskega oktobra je poginilo v potoku Hinji veliko rib zaradi odplak iz omenjene galvanizacije, obrtnik pa je menda dobil začasno obratovalno dovoljenje, ko je že začel z delom. Sevniški zeleni sprašujejo, atije obrtnik Dobnik že dobil trajno obrtno dovoljenje in kakšne pogoje glede varstva okolja je morala izpolniti ta obratovalnica. V tej zvezi ribiško družino zanima, ali ima kot društvo pravico, dajo pri pritožbah za varstvo voda zastopa, tako kot občino in krajevne skupnosti, Javno pravobranilstvo v Celju. P. P. TEDEN OTROKA GLAVNEM TRGU NOVO MESTO- Člani) prijateljev mladine bi letos čimbolj opozorili starše in vse.1 skrbe in se ukvarjajo z otrokjjj svoj praznik, teden otroka, zato so se odločili, da vse doga letos preselijo izpod Kapitlja parkirišča Glavnega trga. Tako od 7. do 14. oktobra na trgu kai vahno. Vozila bosta dva mini vi* postavili bodo ogromno figuro! na, žiroskop, vrtiljak za najmlaj napihnili bodo velik balon i*' marsikaj. Vsako popoldne se 1 trgu nekaj dogajalo. Ves čas boj stojnicah sejem igrač, pod ark mi bodo lutkovne predstave, e gu bo kiparska in slikarska del*v| ca za predšolske in šolske oti' Vojna pomoč tudi iz Švedske POPILI 8000 LITROV PIVA Darilo vernikov evangelijske cerkve — Pomoč bodo delili ne glede na veroizpoved ali narodnost NOVO MESTO — Z nastopo"1? sambla Čuki in žrebanjem pivsk*jj kov se je minuli petek na vrtu stopkih na sodiščih največkrat dosegli oprostitev, ribiči sami pa nimajo nobenih pooblastil za ukrepanje. Celo odstopili so od nekaterih odškodnin v upanju, da bo po izgradnji čistilne naprave na Mirni bolje. Predsednik Zelenih Sevnice, Alfred Železnik, je predlagal sevniškemu izvršnemu svetu, naj bi tričlanska komisija, ki jo je ob obravnavi omenjene problematike imenovala sevniška vlada, ven- NOVO MESTO — Predstavniki evangelijske cerkve binkoštne cerkvene občine s sedežem na Trdinovi cesti v Novem mestu so v času agresije na Slovenijo zaprosili za pomoč evangelijske cerkve po Evropi. Pred dnevi so bili vsi presenečeni, ko so jim sporočili, da na carini že čaka tovornjak vlačilec z več kot 18 tonami zdravil, oblačil in hrane. Še najbolj so bili veseli, da so se odzvali verniki iz Jonkopinga na Švedskem, ki so že veliko pomagali pri adaptaciji Božjega groba in izgradnji župnijske stavbe novomeškega evangelijskega centra. »Pri organizaciji te zbiralne akcije Svenske Alliansmission je veliko posredoval naš Darko Podgoršek, ki že vrsto let sodeluje in dela v raznih humanitarnih organizacijah. Prijazni so bili tudi na republiškem Rdečem križu, tako da smo zdravila lahko iztovorili na infekcijskem oddelku UKC v Ljubljani, preostali tovor pa smo shranili v prostorih naše župnije in cerkve, je povedal član prezbiterja evangelijske cerkve binkoštne cerkve občine v Novem mestu, Daniel Brkič. “"T iiiiiiui, na * Kandija končalo letošnje poletje r vom. Tja od julija do septeffl^ tj a uu junja uu bCfnv*- . ^ manjkalo obiskovalcev, še posebšLj liko jih je bilo ob Dnevu piya Iz Švedske so poslali še en kamion s podobno vsebino v Osijek, sa želijo pomagati tudi Hrvaški. Pomoč, ki je prispela v Novo mesto, bo razdeljena med oskrbovance Doma starejših občanov in v šoli Dragotina Ketteja, dobili pa naj bi jo tudi begunci in vsi, ki so te pomoči potrebni. Ne glede na veroizpoved in narodnostjo bodo delili vsem, ki se bodo tam oglasili v popoldanskih in večernih urah. 1000 jih je vsak dan sedelo v seOJU stanjev, v desetih dneh so spili trov piva. V petek so izžrebali tri ( de zaključnega žrebanja. Potov*11^ r W tujino sije prislužil Janez Saje z Gu .. ve 19, vikend paket Igor Poglavc* grebške 3, letovanje v Krkinih * liščih pa Fanika Krivec s Ceste ^e,0f J. PAVLIN JUTRI VICTORV OTOČEC — Jutri, 27. septfjS bo ob 22. uri v diskoteki klub nastopil top show band VictorV' Ijeni! Kot velik konj, le manj je Poni je konjič za rabo in razstavo — Na ohceti RAKOVNIK PRI ŠENTRUPERTU — Princ je, pa okopava krompir. Plemenito ime in krompirišče sta dva različna pojma, vendar lahko gresta tudi skupaj, če povemo, daje Princ ime poniju, majhnemu konju Bizjakovih z Rakovnika. Poleg njega domuje v hlevu še Zora. Čeprav sta prava lepotca in čeravno stg po svojih prednikih nizke rasti, so Bizjakovi zanju pripravili čisto pravi konj- ski zaposlitvi. Kot rečeno, ju uporabijo za delo na krompirjevi njivi, poleg tega pa konjiča včasih tudi potegneta voz. Na splošno sta živali, kot so drugi konji. »Poni je tak kol velik konj, samo manj poje,« omenjata eno od ugodnih razlik Ciril Bizjak mlajši in njegova sestra Mateja. Halo, tukaj je bralec »Dolenjca«! Za najem vojaškega stanovanja kar oficirju 5500 din na mesec — V Šent erneju niso zadovoljni s poučevanjem fizike — v državnih hostah sekajo — Kda luč V zadnjem času je vojna v sosednji Hrvaški kriva za marsikaj, pa naj bo tudi za to, da je bilo zadnji četrtek zvečer nekaj manj telefonskih klicev. Naši bralci sedaj večere preživljajo pred malimi ekrani in jim ni toliko mar za krajevne probleme, pohvale in za vse ostalo, o čemer želimo pisati v naši rubriki. Kljub temu je telefon pel in že ob prvem problemu je bil zaseden kar nekaj dolgih minut. Oglasila seje Franja P. iz Novega mesta in na dolgo razložila svojo stanovanjsko zgodbo. Že maja se je iz enega od blokov v Novem mestu izselila vojaška družina, prazno stanovanje pa oddala v najem. Za dvosobno stanovanje je že vnaprej plačala po 5500 din mesečno, sedaj pa seji pogodba izteka. Oficir je ta čas že poklical iz ene južnih republik, kjer je za svojo družino dobil drugo stanovanje, in zahteval, da Franja spet plača za pol leta vnaprej. Ob tem je zgrožena, saj mora za stanovanje plačevati tudi vse ostale dajatve, od smetarine, vode, elektrike, uporabe skupnih prostorov do vsega drugega. Sprašuje nas, kakšna bo usoda tega in drugih praznih ter nekaterih že nasilno vseljenih vojaških stanovanj. Po odgovor smo šli na občino. Inž. Stojan Horvat, svetovalec izvršnega sveta za stanovanjska vprašanja, je dal naslednje pojasnilo: »Ta stanovanja spadajo pod premoženje bivše JLA in so v njihovem upravljanju vse do tedaj, dokler ne bo dosežen sporazum med republiko Slovenijo in armado. Vemo, da imajo oni drugačne zakone, da so njihove stanarine za polovico nižje. Mislim, da ji v sedanji situaciji za to stanovanje ni potrebno plačevati, pravna pot za to, da bi jo bivši lastnik deložiral, pa tudi ni tako enostavna«. bušne postaje do tega največjega novomeškega naselja. J. P. Kadar za Princa in Zoro ni pluga in ne voza, imata čas za bolj gosposka konjska dela. Ob eni takih priložnosti soju peljali pokazat v Šentjernej na hipodrom. Princ in Zora nista dirkala, zato pa sta pritegnila toliko več zanimanja predvsem tistih radovednežev, ki jim noga še ne seže do tal, če sedijo na ponijevem hrbtu. Lani sta imela konjiča častno mesto tudi na prireditvi »Iz trebanjskega koša«. Iz Trebnjega v Rodine sta v ohcetnem sprevodu peljala pod vajetmi dveh Bizjakovih Cirilov, očeta in sina, slovenski par. M. LUZAR Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista! si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisat j, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 20. in 21. uro na telefon (068) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil. Jožica K. iz Šentjerneja nas je poklicala v imenu staršev, ki imajo svoje otroke v 7. in 8. razredu tamkajšnje osnovne šole. Povedala je, daje sedanji način poučevanja fizike nemogoč in nerazumljiv za večino učencev. Novi tovariš, kije zamenjal dosedanjega učitelja Branka Krošlja, navaja učence le na znanje iz knjig, te pa so menda tako nerazumljive, da jih težko prebirajo še srednješolci. Učenci in starši menijo, da bi kaj le morali zapisati v zvezke, saj je tak način učenja bolj razumljiv, snov pa gre po tej poti tudi lažje v glavo, meni Jožica. Občan iz Otočca nas je opozoril na sekanje v državnih gozdovih. Povedal je, daje na lastne oči videl domačina, ko je žagal in nakladal les v gozdu za gradom Otočec. Kam to pelje, se sprašuje. Anica z Bučke nas je poklicala že pred tednom in nas opozorila na grdo cesto, ki iz tega kraja pelje proti Sevnici. Tokrat je povedala, da smo napačno zapisali, da ta pripomba ne velja za odsek, ki pelje proti Škocjanu, ta je namreč asfaltiran. Stanovalec iz Ulice Slavka Gruma v Novem mestu sprašuje odgovorne na občini, kdaj bo narejena javna razsvetljava in pločnik za pešce od nove avto- POMOČ ZA SOČI A LNO OGROŽENE leč. zato bodo švedske pomoči deležni vsi tisti, kijo bodo iskali in so je p°" (Foto: J. Pavlin) studio Sr' Lestvica narodnozabavne glasbe Studia D in Dolenjskega lista KUPON ŠT. 39 Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega 1|S dodelil nagrado MARIJI SELAN iz Vasi. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (2) Moja mamica — DRUŽINSKI TRIO NOVINA 2 (3) Mlinarjeva hči — ANSAMBEL T. VERDF.RBF.RJA 3 (4) Pozdravljena Slovenija — ANS. SLAVKA PLUTA 4 (l)Topliška dolina —FIS 5 (8) Žena je kriva — ANS. TONETA ŽAGARJA 6 (5) Na kmečki turizem — FANTJE IZPOD ROGLJE 7 (6) Za mamco mojo — ANS. M. KLINC 8 (9) Polka za prijatelje — ANS. IVANA PUGLJA 9 (—) Gozdovi umirajo — SPOMIN 10(7) Na Triglav — NAGEU Predlog za prihodnji teden: Rad zapojem ti, Slovenija — MARELA. 7$ PONIJA •». ~i; ■- . Bizjakova konjiča s svojim hlevarjem. (Foto: L. M.) Glasujem za: Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000 Novo mesto DOBRODELNI KONCERT NOVO MESTO - Danes, 26. septembra, bo ob 7. uri zvečer v športni dvorani Marof dobrodelni koncert, ki ga prirejata Društvo za multiplo sklerozo — podružnica za Dolenjsko in Dolenjsko društvo za cerebralno paralizo. Gost večera bo minister za informiranje Jelko Kacin, za zabavni del programa pa bodo poskrbeli številni ansambli in pevci: ansambli Rubin, Spomin, Verderberjev, Zupanov, Zajčev in Pugljev ansambel, Ringelšpil, Damjana in Hot hot, Pop Design, Čuki, Novina, Chateau, skupini Make Up in Arruba, pa Tomaž Pengov, Franc Košir idr. Prodaja vstopnic pred športno dvorano eno uro in pol pred začetkom prireditve. i § § S ALI KDO POSLUŠA PREDSEDNIKA § s § § § — Vi imeti predsednika, kajne? — Seveda, Fritz. — Kdo biti predsednik? — Gospod Stipe Mesič. — Srb? — Ne, Hrvat je. On biti tudi poveljnik jugoviš- kih oboroženih sil? — Je tako. SS — Pa ga vojska poslušati? § -Ne. \S — Ga poslušati predsedniki re-§ publik? S 2 — Menda so mu tudi oni odpovedali pokorščino. — Zakaj? — Navadno se najodgovornejši izgovarjajo, da tega, kar zahteva Mesič, ni sklenilo Predsedstvo. — Pa je? — Gospod Mesič trdi, da je, drugi zagotavljajo, da ni — Jaz tega ne razumeti. — To je težko dojeti, Fritz. — Ljudje v predsedstvu ne govoriti isti jezik? — Jugo jeziki so si podobni, Fritz. Drug drugega razumemo, če le hočemo. Razglasi za samovoljo. ../j — Jaz slišati, da žena posl*1 predsednik. — Čigava žena? — Žena od predsednik. — Ne bi rekel. j? — Lastna žena ne poslušati"1 _ — V Politiki sem prebral, tako. — In kaj tam pisati? .. ne-— Novinarje iz vohal, 1(0- kega dne zaželel predsednik t silo puranje bedro. $ $ e S - § $ On dajali povelja? ^ posluša Piše jih, ja, a ga nihče ne — Ljudstvo poslušati predsednik? — Ra,................... Kar je komu všeč, to upošteva, kar mu ne gre v računico, odkloni. Und? 0 — Žena pa mu je postavi mizo — srbski pasulj. ^ žSŠ