PoStnfnm plačana v gotovini. Leto LXXIV., št. 6 L]ttbl]anav četrtek 9. januarja 1941 Cena Din i.— Izhaja vFak dan popoldne Izvzemal nedelje tn praznike. — InaeratJ dO 80 peUt Trst 4 Din 2. do 100 vrst 4 Din 2.50. od 100 do 300 vrst 4 Din 3» veCJl Inaerau petlt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno ▼ Jugoslaviji Din 14.—, aa Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ea ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNIftTVO LJUBLJANA. Rnafljeva ulica It. S Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 11-26 In 31-» Podružnice: MARIBOR, Grajski trgr it. T — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 6- — Postna hranilnica v Ljubljani st_ 10 251« Za utrditev branika demokracije Poslanica predsednika Rooseve!ta kongresa: Ni dovolj braniti samo ameriški narod in njegov obstoj, gre tudi za demokracijo in način življenja »v trenutku, ko nihče na svetu ne more videti pred seboj vseh znamenj« WaahlngtOTi, 9. Jan. AA. (Reuter). V zvezi s finančnim letom, ki se končuje junija 1942. je predsednik Roosevelt naslovil na kongres poslanico, v kateri pravi: Vlada je začela Izvajati načrt za totalno obrambo nase demokracije, to se pravi za vojne in tovorne ladje, tanke, letala in topove, ki naj nas branijo pred napadi in nam zagotove zdravje In varnost. To je načrt za utrditev branika demokracije. Nas problem v prihodnjem letu sestoji v zaščiti na&e demokracije pred pritiskom od zunaj in v okrepitvi na znotraj. Grozeči svetovni položaj nas sili, da ustvarimo kopenske, pomorske in letalske sile, ki bi bile sposobne biti kos vsem morebitnostim. To pomeni: Pospešiti Industrijsko zmogljivost za proizvodnjo vsega obrambnega materiala čim hitreje. To pomeni: narod, ki se zaveda moči svojih zdravih sil in demokratske odgovornosti. To pomeni: gospodarski in socialni sistem, ki funkcionira brez zaato-ja, V nadaljnjih izvajanjih pravi predsednik Roosevelt: NI dovolj braniti samo naš narod in njegov obstoj. Gre tudi za demokracijo, kakor tudi za način žlvlejnja. Upravičenost demokracij, da se poslužujejo vseh svojih sredstev, števila ljudi, specializirane delovne moči in proizvodnje materiala, je stavljeno na preizkušnjo. Temu odgovarjamo na ta način, da do največje mere izkoriščamo ta material in te efektive, med tem ko vzdržujemo socialne urade za državno zaščito in pomoč. Za pomoč narodom, ki se branijo Roosevelt je potem napovedal, da bo doba na katero se nanašajo predvideni Izdatki, po mnenju vlade tudi doba največjih narodnih dohodkov, največjih dohodkov od davkov. Slednjič Je treba takoj vzeti v pretres tudi vprašanje zagotovitve stalnega dotoka municije, ki je nujno potrebna tistim narodom, ki se branijo pred napadi in pred tem, da bi se jim vsilila oblika vladavine. Zdaj je prišel čas, da se to vprašanje takoj začne reševati. Dopolnilni program zahteva postavke in pooblastila samo v okviru tega proračuna. Vsi ti obramb ni napori se morajo združiti z proizvajalno zmogljivostjo tega naroda, zmogljivostjo, ki se mora razširiti do skrajnih meja v pravem pomenu besede. 62% vseh izdatkov za narodno obrambo Roosevelt je dalje pripomnil, da znašajo izdatki za narodno obrambo 62 odst. vseh izdatkov, ki so določeni v proračunu. Celotna številka, namenjena izvedbi načrta narodne obrambe, znaša 28 milijard 480 milijonov dolarjev. Nato je Roosevelt podal še tole pojasnilo: Nihče ne more vedeti v naprej, kakšen bo znesek, ki bo potreben za izvedbo programa ki je še v teku, kajti nihče ne more točno povedati, kaj se bo v bodočnosti zgodilo. Kadar se spomnimo težkih časov, ki so nastali v zadnjih šesih mesecih v svetovnem položaju, računamo s tem, da imajo vse sedanje domneve nesporno značaj nekakega poskusa videti stvari v naprej tako, kakor se bodo zgodile. Najmodernejši material za vojsko - podvojitev pomorskih sil - povečanje letalstva Roosevelt nato analizira številke globalnega programa za narodno obrambo, ki določa vsoto 28 milijard in 480 milijonov dolarjev. Dodal pa je še naslednje podrobnosti: Za vojsko je določenih 13 milijard 704 milijona dolarjev, za vojno mornarico 11 milijard 587 milijonov, za povzdlgo industrije 1 milijardo 907 milijonov in za ostalo, kar je v zvezi z narodno obrambo, 1 milijardo 287 milijonov dolarjev. Proračun za vojsko je namenjen za vojaški pouk In vzdrževanje vojaške sile. ki naj od junija meseca 1940. do leta 1942. naraste od 250 tisoč na 1,400.000 mož. Ta vojska bo oprem (jena — je pripomnil Rcosevelt — z najmodernejšim materialom za izvajanje motorizirane in mehanizirane vojne. V proračuna vojne mornarice je določeno na-laljnje delo za izvedbo načrta za graditev ladij. Predvidena je podvojitev pomorskih rfektivov. Prav tako je v proračunu predvideno »veliko povečanje« števila letal In letalcev. Na polju industrije, pravi dalje Roose-Telt, se ustvarja s finančno pomočjo vlade Usto nova industrija narodne obrambe. Odobrene so že pogodbe za zgraditev 125 novih tovarn, v načrtu pa je zgraditev se drugih. V zadnjih mesecih je bilo za potrebe narodne obrambe porabljenih 1 milijarda 750 miliojnov dolarjev, torej vsota, ki je dva in polkrat večja od tiste vsote, ki je bila porabljena v Istem razdobju leta 1940. V šestih mesecih so bile sklenjene pogodbe in naročila za znesek 10 milijard dolarjev ter z ozirom na to čedalje večje število tovarn v državi vedno bolj povečuje svojo zmogljivost. Za šest mesecev do junija 1941. leta je določeno po proračunu, da bo porabljenih 4 milijarde 750 milijonov dolarjev, ta znesek pa se bo do konca proračunskega leta 1942 povečal na 11 milijard dolarjev. V treh letih — je pripomnil Roosevelt — bomo v resnici porabili nad 25 milijard dolarjev za narodno obrambo. Teja ni mogoče Izvesti, če ni popolnega sodelovanja med ravnateljstvi podjetij, delovno močjo in javnostjo. Znižanje izdatkov za nevojaške potrebe _ Roosevelt nato poudarja, da povečanje izdatkov za vojsko omogoča znatno znižanje izdatkov za nevojaške potrebe. V zvezi z zboljšanjem gospodarstva so se izdatki, določeni za vojne potrebe, povečali za 67% če jih primerjamo s preteklim proračunskim letom, našel pa se je način za zmanjšanje izdatkov, ki niso namnejeni za vojsko in sicer zmanjšanje za 15%, oziroma za 600 milijonov dolarjev. Roosevelt pravi, da vladina politika obstoji v naslednjem: Ohraniti vzore in cilje našega socialnega in gospodarskega programa v zvezi s spremembami, ki jih je povzročila vojna. Priporoča, naj bi se program socialne zaščite izvedel kakor tudi kmetijski program za zaščito farmarjev, ki so izgubili tuja tržišča, zlasti tržišča z bombažem, pšenico in tobakom- Kljub vsemu temu Roosevelt smatra, da bodo zaradi povečanja števila domačih tržišč izvedene redukcije 45 milijonov dolarjev v predvidenih kmetijskih programih. Gradbeni načrti in načrti za javna dela bodo vplivali na izvedbo programa narodne obrambe v toliko, ker bodo zaposlili delovne moči in zahtevali potreben material, bodo podvrženi reviziji. Roosevelt priporoča 995 milijonov dolarjev kredita za javna dela, da bi se zmanjšala brezposelnost. Ta vsota je za 400 milijonov dolarjev manjša kot v preteklem letu. Državni izdatki za leto 1942. dosegajo vsoto 17 milijard 485 milijonov dolarjev in so za 3 milijarde 953 milijonov dolarjev višji kot v letu 1941. Cisti dohodki bodo po Rooseveltovem mnenju znašali 8 milijard 275 milijonov dolarjev, oziroma 622 milijonov dolarjev več kot preteklo leto. Izdatki so za 9 milijard 210 milijonov večji kot dohodki. Razlika je torej za 2 milijardi 321 milijonov dolarjev večja kot v prejšnjem letu. Glede dohodkov smatra Roosevelt, da se bodo neposredni davki, uvedeni za zasebnike, pospeli do leta 1942. na 1 milijardo 979 milijonov dolarjev, kar pomeni, da se bodo zvišali za 408 miliojnov dolarjev. Roosevelt misU, da bodo zapuščinske takse na kapital gospodarskih podjetij dosegle vsoto 2 milijardi 839 milijonov dolarjev, to se pravi, da se bodo povečale za 1 milijardo 94 milijonov dolarjev. Dohodki od carin in taks ter razni drugI dohodki so predvideni v višini 2 milijardi 756 milijonov dolarjev, oziroma za 99 milijonov ali 4 odst. več. Slednjič je Roosevelt poudaril, da bodo državni dohodki, čeprav bo Izvedba obrambnega programa zahtevala 10 milijard 811 milijonov dolarjev od skupnih Izdatkov, ki znašajo 17 milijard 485 milijonov dolarjev, namenjenih za narodno obrambo, dosegli vendar rekordno številko. Poudaril Je, da je treba biti letos pripravljen na to, da se največji odstotek izdatkov za narodno obrambo izplača po predujmih na tekoče dohodke, ki prihajajo od raznih dajatev. Ce vo tej vojni — je končal Roosevelt svoja izvajanja — nastane na sveta mir In doora soseščina, potem bo možno popoln o-dj o is t rani ti tekmo ▼ oboroževanju. Na tej podlagi bo mogoče gospodarsko stalnost na svetr spet vzpostaviti. Glede tega, da vsi Američani obžalujejo tako veliko izdrtke za oboroževanje, J« Roosevelt dejal* l'o čudnem preobratu usode teti to obrambno breme narod, ki se bori za svo-ho- o. Končno je se pripomnil, da je bil proračunski načrt sprejet v trenutku, ko nihče na svetu ne more videti pred seboj vseh enj. Cisto na dnu je edino zanesljivo znamenje, ki nI toliko ukor kakor naloga, da je treba braniti naš demokratski način življenja. Zgodovinski trenutek BOSTON, 9. Jan. s. »Christian Science Monitor« komentira včerajšnji proračunski predlog predsednika Roosevelta. Pravi, da je ta predlog predložen sicer v mirnem stanju. Anglijo in druge države, ki večji nego v prvem letu vojne leta 1917. Ze sedaj so Zedinjene države v obrambnem stanjzu. Anglijo in druge države, ki se bore ob njeni strani, smatrajo kot prvo obrambno linijo tudi za svojo varnost. To je izraženo tudi v proračunu. Zedinjene države morajo imeti po Rooseveltovem mnenju veliki rezervoar vojnega materiala, ki mora biti na razpolago vsem demokratskim državam za njihovo obrambo. List pravi, da je predložitev novega proračuna zgodovinski trenutek, ker tvori osnovo novega mednarodnega sodelovanja med demokratskimi državami, kakršno je bilo doslej v zgodovini še neznano. List opozarja, da ne bo mogoče vseh stroškov za ameriško oboroževanje kriti iz rednih proračunskih dohodkov. Zaradi tega želi predsednik Roosevelt, da kongres sploh odstrani najvišjo mejo, do katere se sme državna blagajna zadolžiti. Odslej naj bi bila edina meja ameriškega državnega dolga to, koliko potrebujejo Zedinjene države denarja, da se ubranijo napada na svoje ozemlje. Novi proračun je torej že sestavljen v smislu Roosevel-tovega načela »totalne narodne obrambe«. Najbolje si je mogoče veličino izdatkov novega ameriškega proračuna za vojne namene predočiti, če upoštevamo, da izdaja Anglija, ki je sedaj v drugem letu vojne, dnevno za vojno po 38 milijonov dolarjev, Zedinjene države pa, ki so še v mirnem stanju, pa že po 25 milijonov dolarjev na dan, to je že 65 odst angleških dnevnih vojnih izdatkov. Pričakovati pa je, da bodo ameriški izdatki za oboroževanje v kratkem dosegli še mnogo večje zneske. Urednik »Christian Science Monitorja« pravi končno, da bo novi ameriški proračun dal novega poguma Angliji in njenim zaveznikom, velesilam osi pa bo pokazal, da so Zedinjene države pripravljene tudi na dejanja. Zedinjene države ne bodo čakale, da bi same stopile v vojno, temveč bodo že sedaj dale v vedno večjem številu svoja ogromna materialna sredstva na razpolago demokratskim državam, ki se bore proti napadalcem. Reorganizacija ameriške mornarice WASIIINGTON, 9. Jan. AA. (Reuter). Na konferenci tiska je mornariški minister Knox podal napovedano izjavo, v kateri je v prvi vrsti omenil velike in daljnosežne spremembe v mornariškem poveljstvu ter reorganizacijo v mornarici sami. Poudaril je da se je to zgodilo zaradi obstoječega položaja. Na vprašanje, ali obstoji možnost, da se tudi drugi ameriški rušil-ci stavijo na razpolago Veliki Britaniji je odgovoril, da ne verjame, da bi se to moglo zgoditi brez občutne škode za ameriško mornarico. Pripomnil pa je, da on ni pristojen za kakšne končne sklepe o tem. V nadaljnjih izvajanjih je dejal, da bo kontraadmiral Cimel zamenjal admirala Richardsona na položaju vrhovnega poveljnika tihomorskega brodovja Admiral Cimel bo imenovan za vrhovnega poveljnika kombiniranega brodovja. Prej je bil poveljnik križark ameriške vojne mornarice. Admiral Richardson bo stavljen na razpolago mornariškemu ministru in bo opravljal do zdaj še neznane posle. Mornariški minister Knox je končno povedal, da sedanje ameriško »patrolno brodovje« v Atlantiku sestoji iz 125 vojnih ladij in da bo sprememba, kar se tiče tega brodovja, samo v njenem nazivu. Odobreno je dalje zgraditev 280 pomožnih vojnih ladij, kakor so na primer ladje za polaganje min in patrolne ladje. WAS HINGTON, t. Jan. AA. (Reuter). Na dobro obveščenih mestih trdijo, da ameriški mornariški minister Knox ne namerava v .edanjih razmerah povečati števila ladij tako imenovanega azijskega brodovja Mornarica USA bo imela pomladi običajne vaje na Tihem morju, na kakšne spremembe v njej pa zdaj ni mogoče še misliti NEW YORK, 9 Jan. e. (Štefani). Ameriško brodovje bo razdeljeno v tri skupine in sicer v atlantsko, pacifiško in azijsko ali skrajno vzhodno skupino. V ameriški vojski bodo organizirani tudi posebni koti za kemično vojna Ob rojstnem atievu D »ne* as res umi narod spominja s rlobokim spoštovanjem Nj. Vel. kraljice Marijo ob njenem 41. rojstnem dneva. Kraljica Marija Je vedno uživala največje simpatije vsega našega naroda. Predvsem si Je pridobila vsa srca kot prava dobra mati in kot človekoljubna delavka m zlasti s svojo skromnostjo ter prisrč- WASHINGTON, 9. jan. AA. (Reuter). Mornariški minister polkovnik Knox je izjavil, da je predsednik Roosevelt odobril, da se efektivi ameriške vojne mornarice povečajo še za 42.000 mož. Izdelovanje velikih bombnikov San Diego, 9. jan. AA. (Reuter). Po novicah, ki so prišle iz dobro poučenih in- nostjo v občevanju tudi s priprostim! ljudmi. Vezi ljubezni med njo in narodom so se še tem bolj okrepile, ko je kraljica Mariju pretrpela »traien udarec usode ob izgubi svojega vzvišenega soproga viteškega kralja Aleksandra L Zedinitelja. Skupna bolest je nas zvezala. Kraljica Marija se Je po tej veliki nesreči posvetila povsem svojim otrokom, nj.hovi vzgoji in pripravljanju za iivljenje. Posebno Je vedno skupno s Nj. Vis. knezom-na-mestnikom Pavlom skrbela, da dobi naš mladi kralj Peter II. primerno izobrazbo in vzgojo za velike vladarske dolžnosti. Razen svojih materinskih dolžnosti je kraljica Marija nadaljevala še posebno intenzivno svoje človekoljubno delo. Kot pokroviteljica Jugoslovenske unije za zaščito otrok, ene naših posebno potrebnih človekoljubnih organizacij, ki nudi otrokom in revnim staršem najpotrebnejšo pomoč. Delo za zaščito otrok pomeni bkrati delo za bodočnost naroda. Pri tem delu je Nj. Vel. kraljica prva, kakor Je prva tudi pri mnogih drugih človekoljubnih akcijah, saj ni skoraj društva s plemenitimi nameni, ki bi ga ne podpirala, bodisi moralno ali gmotno, ter ga vzpodbujala v njegovih plemenitih stremljenjih. Za svojo skrb, da bi mladi kralj dobil primerno vladarsko vzgojo in izobrazbo, kakor za svoje udojstvovanje pri Človekoljubnih akcijah, je Nj. Vel. kraljici Mariji hvaležen ves narod. Prav zaradi tega ji izraža ob njenem rojstnem dnevu naj-iskrenejše želje in čestitke, posebno pa še želi, da bi s svojo nežno materinsko ljubeznijo še dolgo ogrevala plemenito srce svojega prvorojenca Nj. VeL kralja Petra II. črustrijskfh krogov, sta dve veliki amrriSki tovarni in sicer Ford in Motor Companv sklenili skupno sodelovati pri izdelovanju velikih bombnikov. Izvedelo se je, da sta prvo novico o tem skupnem sodelovanju teh dveh velikih tovarn objavila Ford in major Fleet, ki sta voditelja obeh velikih industrijskih podjetij. V glavnem bodo izdelovali bombnike, ki imajo štiri motorja Angleško letalstvo Izjava angleškega letalskega maršala Dowdinga v Ane riki — Anglija in Zedinjene države bodo imele prihod* nje leto skupno sto tisoč letal BOSTON, 9. jan. s. Posebni poročevalec lista »Christian Science Monitor« v Was-hingtonu objavlja izjavo, ki jo je tam podal novinarjem angleški letalski maršal Dowding, bivši poveljnik angleškega lovskega letalstva, ki se sedaj v posebni misiji mudi v Zedinjenih državah. Dovvding je zanikal na vprašanje novinarjev govorice, da bi bili Nemci kdajko-li poskusili invazijo Anglije v preteklem letu. Dejal je, da je bila uničevalna sila angleških letalskih napadov na invazijske luke tolikšna, da bi bil vsak poskus vpo da v naprej obsojen na neuspeh- Dovvding je pripomnil, da se v tem oziru položaj doslej ni prav nič spremenil. Dovvding je dalje dejal, da bo Anglija že v letu 1941 po njegovem mnenju dosegla premoč v letalstvu nad Nemčijo, misleč pri tem verjetno predvsem na premoč v kvaliteti letal. Čeprav delajo Nemci v letalski industriji s polno paro, pa tudi Angleži neprestano izboljšujejo in p om nožu je j o svoje letalstvo. Angleži pri- čakujejo, da bodo Nemci poskusili v bodoče koncentrirati svoje letalske napade predvsem na angleške ladje, toda Angleži bodo tudi to grožnjo odbili. Prav tako pa razpolagajo Angleži s še neuporabljenim orožjem proti nočnim letalskim napadom. Na vprašanje novinarjev, če je možen kompromisni mir med Anglijo in Nemčijo, je Dovvding udaril s pestjo po mizi ter dejal, da je Anglija odločena, da se bori do konca Dokler je Churchill predsednik vlade, ne bo prišlo do sklenitve kompromisnega miru. NEW YORK, 9. Jan. s. Strokovna revija »Aviation« ceni, da bo Anglija v letu 1942 razpolagala z 49.000 vojnimi letali ter da bo tedaj dosegla Številčno pariteto z nemško italijanskim letalstvom. Prav tako ceni revija, da bo v letu 1942 tudi letalstvo Zedinjenih držav razpolagalo s približno 49.000 letali, tako da bi imeli Anglija in Amerika tedai skupno skoraj 100.000 letal Mehiški petrolej za Nemčijo Senzacionalno poročilo ameriške agencije o ogromnih japonskih nakupih petroleja v f .stiki Mexico-City, 9. jan. s. (Columbia B. S.) Agencija »International News Service« poroča v senzacionalni obliki o ogromnih japonskih nakupih petroleja v Mehiki ter izraža mnenje, da je Japonska ta petrolej verjetno pošiljala v Nemčijo. Od izbruha vojne v Evropi v septembru leta 1939 dalje je Japonska kupila v Mehiki 1 milijon ton petroleja. TI nakupi vzbujajo tem večjo pozornost, ker preje 11 mesecev Japonska petroleja v Mehiki sploh nI kupovala. Nakupi pa so se pričeli takoj v septembru leta 1939, ter je prejela Japonska iz Mehike najprej 14.000 ton petroleja, dva meseca pozneje že 88.000 ton, v novembru leta 1940 pa celo že 159.000 ton petroleja. Pozornost vzbuja tudi dejstvo, da se je japonski nakup petroleja ▼ Mehiki povečal se znatno, namreč za 50 tisoč ton mesečno, odkar je bila letos v septembru podpisana nemako-ltalijansko-japonska zvezna pogodba. Agencija izraža mnenje, da Japonska pošilja mehiški petrolej preko Sibirije po železnici v Nemčijo. Ta domneva se zdi tem verjetnejša, ker je Nemčija pred voj- no prejemala _AIke količine petroleja iz Mehike, potlej pa so direktni nemški nakupi popolnoma prenehali. Mexico-City, 9. jan. s. (Columbia B. S.) Semkaj je prispela uradna japonska trgovinska misija. Smatrajo, da ima misija nalogo, da poskusi skleniti z vsemi latinski-sko ameri5kiml drŽavami pogodbe za nakup kovinskega materiala in petroleja. Angleško portugalsko prijateljstvo LISBONA. 9. Jan. s. (Reuter). Novi angleški poslanik pri portugalski vladi sir Ronald Campbell je včeraj izročil predsedniku Carmonacu svoje poveril ne listine. Ob tej priliki je podnl ponovno zagotovilo angleškega prijateljstva do Portugalske ter je izjavil, da Anglija še vedno s simpatijami sledi razvoju portugalskega naroda. Tudi portugalski predsednik je v svojem odgovoru izrazil že1 j o za poglobitev angleško portugalskega prijateljstva ter za prospeh angleškega imperija. Stran 2 »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, 0. Januarja 1941. oil o Libili in Albaniji Posadka v cbkcif enem Tobrnku brez pomoči — Angleži so začeli napadati zunanje utrdbe — Poskus italijanske protiofenzive pri Pod-građen — Crk! so severno od Klisure zasedli nove costolanke KATJRO, 9. jan. a, (Reuter). Po zadnjih poročilih 2 bojica v L.biji se koncentracija angleške vojsku prca Tobrukom nadaljuje. Angleški mehaniziran, oddelki so prodrli ie na zapad od Tcbruka ter so praktično presekali zvezo med Tobrukom in ostalo Libijo. Tako je mogoče reći, da je Tobruk sedaj dejaiiako že obkoljen. Angleško topništvo obvladuje vse dostope co mesta. Večj.m edmicam italijanske posadke je odhod 12 Tobruka preprečen. V ang.ešk.h krogih poudarjajo, da je Tobruk Se močneje utrjen ne^o Bardija Trdnjavski sistem se razprostira preko širšega ozemlja. Italijanska posadka je golovo zelo močna, ne kaže pa doslej nobenih znakov, da bi hotela Angieže napasti. Angleška izvidniška letala so rudi ugotovila, da ne prihaja posadki v Tobru-ku nobena pomcČ. V splošnem smatrajo v an^eSkih vojaških krog h. da se operacije ~d Tobrukom nadaljujejo nadvse zadovoljivo. KAIRO, 9. jan. s. {Columbia B. S.) Poročila vojnih poročevalcev na bojišču v Libiji javljajo, da so manjši angleški oddelki že včeraj pričeli z napadi na zunanji obrambni sistem Tobruka. V angleških krogih so optimistični in napovedujejo, da bo z enako taktiko, kakoi pri Bar-diji, Tobruk še do kenca tedna v angleških rokah. Italijanska posadka v Tobru-ku je zelo močna ter šteje po zadnjih cenitvah okoli 30.000 mož. Opaženo je. da ni maršal Graziani pod-vzel doslej nobenega poskusa, da bi po-sl. v Tobruk ojačenja. F o angleških informacijah je mogeče to tolmačiti na ta način, da so izbruhnili v notranjosti Libije nemiri. Prav zaradi tega je baje vsa Italijanska vojska v Libiji sedaj koncentrirana v zapadnem delu med Tripolijem in Benghacijem. Tako vojaški kakor tudi diplomatski opazovalci v Egiptu izražajo mnenje, da bo v kratkem zelo ogrožen položaj vseh italijanskih kcionij v vzhodni Afriki vkliučno Abesinijo, Eritrejo in Somalijo. Vse te kolonije so zaradi angleške blokade oraktično odrezane od ostalega sveta. KAIRO, 9. jan. s. (Reuter). Po informacijah ansr'ešk'h vojašk h krogov so Italijani v dosedanjem poteku vojne v Afriki izgubili že približno polovico svojih letal prve linije, s ka-erimi so tam rarpolagali. Zelo je bila otežkočena naloga ttalijanSKe-ga Letalstva tudi s tem, da so zasedli An-g'eži mnogo letališč, s ka+erih so preie italijanska lelala operirala. Domnevajo tudi. da povzroča i tal n a n«^ srnu letalstvu v Afriki težave omeien dovoz bencina. Po ar^i^-'h ugotovitvah ie bilo ob priliki angleških letalskih napadov na raz- nih letališčih v severni Afriki doslej uničenih ie 120 letal. Mislijo, pa da je to število Se prenizko ter da bodo na novih le ališčih, ki jih bodo morda Angieli še zavzeli, našli še več neuporabnih italijanskih letal. KAIRO, 9. Jan, s. (Reuter). Poveljstvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da je pilot nekega angleškega lovskega letala Hurricane sam sestrelil Štiri italijanske bombnike. Bila so to letala tipa Savoia 79, ki so v skupini S aparatov napadle neko angleško vojno ladjo ob severni afriški obali. Grško italijanska fronta Po ameriških poročilih so grške čete odbile italijanski protinap^id — Oživljena letalska aktivnost ATENE, 9. Jan. S. (ASS. Tre?*-. Po informacijah iz grških urad*.ih .rogov so podvzeli Italijani včeraj v st vernovzhod-nem rektorju bojišča pn Podgradcu pro-tiofenzivo. Grki so Italijanski napad odbili ter so prizadeli Italijanom velike izgube. Grško topništvo je spreielo italijan ske oddelke z bobnečim ognjem ter jih prisililo k umiku. Na bojišču je obležalo mnogo italijanskih vojakov. V severnovzhodnem sektorju so se poslužili Italijani tudi nove taktike. Smučarski oddelki italijanske vojske so prodrli za grške postojanke z namenom da bi pretrgali prometne zveze med grško vojsko in zaledjem Zaradi čuječnosti grških vojakov in zaradi nepoznavanja terenskih razmer s strani Italijanov pa se je ta poskus ponesrečil. Italijanski smučarji so bih hitre zajeti oziroma prisiljeni k umiku Pustili so mnogo materiala v grških rokah. Na drugih del*h fronte so obstojale vojne operac ije včeraj večinoma v uspešni aktivnosti grških izvidnic. Zlasti pri Klisuri so zaieli Grki več ujetnikov. ATENE, 9. jan s. (Tass). Assoc. Pres? javlja, da so grške prednje ctraže severno od Klisure zasedle nove postojanke Se verno vzhodno od Hi mare Grki po teh poročilih oerožajo cestno zvezo med Valo-no in Te peleni jem. Ista agencija javlja, da so b;li na vzhodno Jadransko ob^lo naplavl^eni ostanki potopljenega italijanskega parnika »Genova*. GrSfeo vof t?o poročilo ATENE, 9 jan. s. (Atenska tel. ag.) Grški generalni štab je objavil sinoči naslednje 74. vojno poročilo: V teku omejenih lokalnih borb smo zajeli nad 300 sovražnih vojakov. Zajeli smo tudi mnogo vojnega materiala vseh vrst, med drugimi celo baterijo havbic. Naše letalstvo se je močno udejstvova-lo ter je bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami sovražne postojanke na bo- ■nsssKani Letalska voli Angleški napadi »a ne^nSka pomorska oporišča Anglija že tr&t]o nož brez nagrada Obrambne prijave na Erskera London, 9. jan. s. (1.- uter). Letalsko ministrstvo javlja: Preteklo noč so bombniki vojnega letalstva izvedli uspešen napad na več nemških oporišč vojne mornarice v sevemozapadni Nemčiji. London, 9. jan. s. (Reuter). Ze tretjo noč zaporedoma niso nemška ietala izvedla nobenega napada na Anglijo. V merodajnih angleških krofih Bmatrajo, da neugodne vremenske prilike, ki vladajo nad letališči na evropskem kontinentu od keder nemška letala običajno izvajajo svoje napade na Anglijo, ne dovoljujejo novih napadov. Včeraj podnevi so izvedla posamična neruska letala nekaj napadov na razne dele Anglije. Mod drugim so bila nemžka letala opažena v bližini Liverpoola. Nemška letala so se pri teh napadih posluževala kritja nizkih oblciov. Eno nemiko letalo je bilo nad južno obalo sestreljeno. Westnsinstrska katedrala pošiiozlovana London, 9. jan. s. (Reuter). Uradno poročajo, da je bila ob priliki nedavnih letalskih napadov na London zopet poškodovana we»tminstrska katedrala. Več zazidalnih bomb je padlo na streho katedrale. Čeravno so gasilski oddelki takoj intervenirali1, je bilo na strehi povzročene nekaj škode. Bombe so te dni poškodovale tudi mestno hišo v Westminstru, odkoder pa so bili vsfcii dokumenti že prej odstranjeni. Izg»t>2;etta podmornica London, 9. jm. s. (Reuter). Admuralite-ta javlja, da Epe je angiežka podmornica >P_egulus<: tsjco zakasnila, da jo je treba smatrati za izgubljeno. Svojci članov posadke so bili obveščeni- DUPLIN, 9. jan. s. (Reuicr). Vlada je odredila, da morajo biti s 1. februarjem odstranjena na cestah vsa kazala, ki označujejo imena mest ter smeri. Prav tako morajo biti odstranjeni vsi znaki, ki bi utegnili služiti tujim letalom za orientacijo nad Irsko. BERLIN, 9. jan. s. (Ass. Press). Nemški radio citira švedski list »Dagens Nyhe-ter«, ki piše na podlag: nemških informacij, da nameravajo Angleži iz Ulstra napasti Irsko in sicer že v prihodnjih tednih. Nemški komentator pripominja, da bi bila v takem primeru Nemčija odločena, da angleško invazijo prepreči na isti način, kakor je to storila na Norveškem in v Eelgiji. Meso ali orožje? London, 9. jan. s. (Reuter j. Ministrstvo za prehrano je odrecUio novo znižanje obrokov mesa. Odslej bo ministrstvo za vsak teden v naprej po trenutnem položaju odrejalo veličino obrokov mesa. Prihodnji teden sme v Angliji vsaka oseba kupiti samo za 1 šiling- tn dva penija (približno) 12 dinarjev) mesa. Minister za prehrano lord VVoolton je v utemeljevanju nove omejitve dejal, da so Angležem ladje, ki so doslej prevažale meso, potrebne v večji meri za dovoz vojnega materiala, ter naj Angleži sami izbirajo, če imajo raje več mesa ali pa raje vidijo, da je Bardia v angleških rokah. Kanadska |a]ca za Anglijo Ottatva, 9. jan. s. (Reuter). Kanada bo v kratkem prodala Angliji sedem in Četrt milijona jajc- ', Ameriški poslanik pri maršalu Petainii V nastopni avdienei ]e izročil maršalu RooseveiHovo poslanico — Ameriški živež za francoske otroke v nezasedeni Franciji ŽENEVA, 9. jan. e. Iz Vichvja javljajo, da je maršal Petain včeraj sprejel novega ameriškega veleposlanika admirala Leachvja, ki je ob tej priliki izročil maršalu svoja akreditivna pisma. Navzoč je bil tudi francoski notranji minister Tlandin. Po opravljenem ceremonialu se je maršal Pet? in razgovirjal z ameriškim veleposlanikom, ki je maršalu izročil tudi osebno poslanico predsednika Roosevelta. Izročitvi akreditivnih pisem niso sledili ©bičajni govori, ker v novem protokolu jTraneije taki govori niso več predpisani. LONDON. 9. Jjan. e. (Reuter). Na predlog predsednika Roosevelta je angleška vlada pristala, da se v strogo omejenih količinah pod kontrolo ameriškega Rdeče- ga križa razdeli vitaminska in konzervira- j na hrana otrokom v nezasedeni Franciji. Ministrstvo za vodstvo gospodarske voj-j ne izjavlja, da ta sklep ni spremenil angleške blokadne politike, kolikor se nanaša na ozt llje nezasedene Francije. Za angleško vlado je zadostno jamstvo dejstvo, da je ameriški Rdeči križ prevzel razdeljevanje hrane. Vse zaloge za otroke določene hrane se bodo poslale v določene kraje v nezasedeni Franci j L Bl'DIMPESTA. 9. jjan. «. (Reuter). Madžarski radio javlja, da je več rumunskih vojakov dezertiralo in pribežalo v Bolgarija liščih. V letalski bitki nad bojiščem so naša letala sestrelila tri sovražna letala Vsa grška letala so se vrnila v svoja oporišča. Vreme se zboljšuje ATEN t. S. jan s. (Reuter) Vreme na severnovzhodnem delu bojišča v Albaniji *e je izboljšalo Tako na grški kakor na italijanski strani so v teku velike priprave za večje vojaSke operacije. Z naie meje Z nase meje, j* jan. e. jd vedrem vremenu se je včeraj vojno delovanje na severnem odseku fronte omejevalo na gi-oanje patroi. Samo v dolini reke Skumbe se je čulo topni§ko streljanje od jutra do mraka. Letalsko delovanje na obeh straneh je bilo omejeno na izvidniške polete in na bombardiranje oskrbovalnih kolon. Angleži bombardirali Elbasan ATENE, 9. jan. e. Atenska agencija javlja: Poveljstvo angleškega letalstva v Gr-čiij poroča, da so letala izvedla uspešne napade na vojaška skladišča in poslopja v Elbasanu. Vihar in dež sta ovirala opazovanje učinkov bombardiranja, videlo se je pa kljub temu, da so bombe zadele vojaška poslopja in povzročile več požarov. Protiletalsko topništvo sovražnika se je močno udejstvovalo, toda vsa angleška letala so se vrnila na svoja oporišča. Italijani pa Solun ATENE, 9. jan. s. (Atenska tel. ag.) Grško notranje ministrstvo javlja, da so vče raj italijanski bombniki napadli Solun. Napad ni povzročil človeških žrtev, pač pa nekaj materialne škode. Kakor javljajo zasebna poročila, so padle bombe tudi v bližino vojaške bolnice, ne da bi zgradbo zadele in ne da bi povzročile žrtve. V bolnici se zdravi tudi več ranjenih italijanskih vojnih ujetnikov. Balgsrlja se zanaša na nosijo Boston, 9. jan. s. »Crlstian Science Monitor« izraža mnenje, da je bolgarska vlada odklonila predloge za prehod nemške vojske preko bolg-arskega ozemlja. List misli, da se Bolgarija v svojem odklonilnem stališču zanaša na Rusijo. Rusija zopet ne more dovoliti po mnenju lista nadaljnje nemške ekspanzije na jugovzhod Evrope, ker bi se s tem ruski položaj tu preveč poslabšal. Sofija, 9. jan. s. (Reuter). Prihodnjo nedeljo bodo v raznih mestih Bolgarije javna zborovanja, na katerih bodo člani viade z ministrskim predsednikom na čelu, kakor tudi ugledni člani parlamenta tolmačili narodu politiko bolgarske vlade. V nekaterih krogih smatrajo, da bodo ta zborovanja v neki zvezi z nedavno vrnitvijo ministrskega, predsednika Filova iz Nemčije. Poostren položaj mefl Siamotn in Indakino HONGKONG, 9. jan. s. (Ass. Press). Iz Bangkoka poročajo, da je siamska vlada proglasila v 24 obmejnih okrožjih ob meji Indokine obsedno stanje. Obmejni incidenti se vedno bolj množe in boji zavzemajo vedno večji obseg. Iz Hanoia poročajo, da so siamske Čete prekoračile indokitajsko mejo in prodrle več kilometrov na francosko ozemlje. Guverner Indokine admiral Decoaux je baje podal izjavo, v kateri pravi, da bo Indokina sedaj prisiljena prijeti za orožje. SINGAPUR, 9. jan. AA. (Reuter). Po poročilu siamskega konzulata v Singapu-ru se na meji Siama in francoske Indokine še dalje ponavljajo obojestranski letalski in topniški napadi. Siamska letala so bombardirala vojaška oporišča v Ba-nampilu, Samrongu in Songku v Indokini, kar je treba smatrati za represalije. Ameriško žitr za Španijo London, 9. jan. AA. (Reuter). Poobla- ščeni zastopnik ministrstva za izvajanje gospodarske vojne se bavi z nedavno razširjenimi glasovi, da je Anglija »oalabila svojo blokado«, da bi se omogočilo pošiljanje ameriškega žita v fepanijo, in pravi, da tu sploh ne are za vprašanje zapore Španije. Velika Britanija — pravi ar i en j eni zar s topnik — > raci ooira c uvoz v Španijo iz drugih držav na ta način, da skrbno pazi, da bi fepanija Imela zadostno količino zalog za svojo domačo uporabo, nikakor pa ne za izvažanje uvoženih *:vaxi iz tujine v sovražne države. Dejstva je, da ae iz Združenih držav pošilja Žito v ftpanijo, Velika Britanija pa je izredno srečna, ko vidi, da prihajajo nov; količine žita v Španijo, ki čuti tolikšno potrebo po njem. Izvoz Žita lz USA v Španijo pa nima nobene zveze s sklepi, Id so jih skupno Izdale britanske m španske oblasti* Predstave danes ob 1«., 19. in 21.15 url REVO MATICA, tel. 22-4L NAJBOLJŠE FILMSKO DELO SEZONE! Vellkl osvajalec ženskih src CHARLES BOVEB in danes najslavnejša filmska igralka BETTK DAVIŠ v Žena s trojnim življenji £nn I BALALAJKA Predstave danes ob 16., 19. in 21. url, KINO UNION — TEL. 22-21 Hoparski umor v Trnovem V baraki mestne vrtnarije ob Zeleni fe zlo- Siisec umoril in oropal 6Hetno dela viko MarljO Podpeean Ljubljana. 9. januarja V mali stanovanjski baraki mestne vrtnarije ob Zeleni poti v Trnovem so snoei odkrili krvav zločin V baraki centralnega šolskega vrta je srtanovala 611etna mestna delavka Manja PodpeOan po rodu iz Ga- i licije pri Celju, pristojna pa v Ljub Jano. Pred neka.i cknevi j« Podpecanova obolela :n je zato ostajala doma v baraki. Njena naloga je bila »amo nakrmiti pse. ki so priklenjeni pri drugi večji baraki a so ti včeraj žalostno javkali Okrog 17 je prišla do Podpečanove barake lastnica bližnje mlekarne Milka Vovkova, Id je staro ženico zalagala z mlekom Poskušala je odpreti vrata, ki so se pa zdela zasloivjena Ker se Podpečanova na njene pozive ni oglasila, je zadevo prijavila nekemu nastavi jen cu mestne vrtnarije. Ta je opozoril stražnika ki je odprl vrata Id našel na svojo grozo Podpečanovo na tleh tik za vrati — umorjeno. Stražnik je takoj poročal na stražnico, ki je obvestila policijsko upravo. Na kraj krvavega dogvdka je prUla irveeer policijska komisija, ki je ugotovila, da Ln-.a Podpečanova na več mestih prebita lobanjo in da se je morilec pri tem poslužll topega predmeta, ki ga pa preiskovalni kriminalni organi niso našli v baraki. Po konUsij-skem ogledu in natančnem lokalnem p i -gledu ao truplo umorjene prepeljali na zate kjer je bila danes obdukcija. Kakor je bilo takoj ugotovljeno, gre za ronarski umor V barak1 je bilo vat premotano, iz gotovih znakov pa ne da sklepati, da se je morilec lotil svoje žrtve zahrbtno in jo takoj pri vstopu v barako pobil na tla. Nato ja pregledal vse pre - 1 , odkril tudi posteljo In odnesel par stota-kov prihiankov. ki jih je pokojnica najbrž imela. Policija je že snoči zaslišala nekaj p oziroma oeeb. ki so pognale ljudi, s katerimi je pokojnica od časa do časa prišla v stik. Preiskava in zasledovanje? je SS i v polnem teku in je upati, da ix> brutalni morilec kmalu v rokah pravice. Pefasssfesa identiteta mrtveca cb žef^zuM Ponesrečenec je delavec Gašperut iz Št« Jaaiža na Dolenjskem Litiia. 8 iamiarja Včerai smo poročali o najdbi mrtvaga neznanca ob železniški oro£i med Litijo :n Savo. Našel ffa ie sh žbuioči obhodnik kmalu putem, ko ie odpelial proti Liub-ljani brzotovomi vlak št. 624. Službuinči or^an ie ooazil poleš Kosove Čuvajnice krvave srbopinie in sledove, ki so vodili pod železniški nasip. Pcstal ie po7orcn in ie našel kakih 15 metrov r>od tir-rn. ob vznožju nasioa. neznanega rroskeea. ki ie bil že mrtev. O na;dbi ie takoi obvestil prometnika na litijski postaji Odrejena komisija ie ugotovila okoliščine in priče.a poizvedbe. Prijavili so se ljudje, ki so spoznaM v ponesi eč>ncu 1. 16H4. roien^sa Janeza Ga-šoeruta. doma iz St. Jan?a na Dol-ni-k^m. Mož ie bil zaposlen v tukajšnjih -ozd'-vih kot drvar. Ob usodnem čnsu ie odšel lz Litije z nahrbtnikom, v katerem ie imM nekai za'o?e fižola, mas+i. moke in kni^a, r.a^a-1 v ?ord. Kakor ^e obicai, r-^ha^alo drvarji, ki so zanos'en: sedaj pri spravi i a- nju lesa, le ob nedeljah sli praznikih v trg. kier si nakupno hrane za vj-g t^doru pa posede tudi pri kozarcu vina pri svojih prijateljih, kier oMzvedo za d l'o i' e n i tednom, Zakai ie Sel Gašoerut po bližnjici ob železniškem tiru in ne po banovinski cesti, ki vodi proti Ponovičam, bo te:\k > pojasniti. Ka!;or ie ugotovila komisija, je r^.d la ponesrečenca lokomotiva, ki ea ie nekai korakov vlekla še s seboi. notem na ga ie treščila v žico. nar.eto ob DroKL S Ve o d tam ie padel navzdel po žeeznikem m-sipu. Poškodbe so bl'e rmrtne V Vi ^- ] 1 ra7Jclal nesrečnemu Ga?per t i ^avo. ..trpel pa ie tudi notranie poš' o-'be. O tra^čni nesreči, ki 1e zade'a Gi*pe-\ ruta. so obvestili rakoi obč-no Kmvv- ni Dolenjskem, Truplo renesrečeneern d lav-ca so prenesli v tnka5šn1n nr-lvaš »le©, Trarična nesreča dwana iz na%th zdov. ki ie že več let hodi1 k mm n-» delo, ie zbudila sočutje pri vreh V ^ znali. iiiček tecafa zapadniji sokolskih žtm Ob Številni udeležbi so bili zabeleženi prav legi uspehi Ljubljana, 9. januarja Včeraj dopoldne je bil zolcljučen sedemdnevni telovadni tečaj za neraščajruke za-pacinih sokolskih žup, na katerega je poslalo 11 žup svoje najboljše tekmovalce, Na tečaju so bile zastopane sokolske župe: Bjelovar, Celje, Kranj, Maribor, Novo mesto, Zagreb, Sužak, Karlovac, Varažuin, Novi Sad in Ljubljana. Razumljivo je, da ie bila župa Ljubljana številno najmočnejše zastopana, SSKJ je poveril vodstvo tečaja in organizacijo Ljubljanskemu Sok-clu in moramo ob zaključku tečaja z veseljem ugotoviti, ca je potekal v najlepšem redu in točno po določenem sporedu, kar je zasluga, številnega prednjačkega zbora, ki je bil ves čas pridno na delu. Tečaj so v-cdili priznani prednjaka in mednarodni telovadci Ljubljanskega Sokola. Tu naj predvsem omenimo požrtvovalna brata, ki sta biLa na tečaju vedno prisotna in s svojim delom pospeševala njegov noraoten potek, br. prof. Wilumanna in br. Gregorko, ki je eden izmed nažih najboljših telovadcev. Posamezne c-kolskega dela v najlepši skupnosti in bratstvu, I^ozval je ponovno vse teč panike k skupnemu vztrrjnccnu in marljivemu 6e!c za prčevit sokolske ideje. Po zaključku tečaja so bile telovadne tekme na orodju in prostih vajnh. Tekmovalci so izvaja i po cve vaji na vsak orodju, sestavljeni iz prvin, katere so b'ili na tečaju. Tekmovalo je 27 ri: nikov, a sta dva pozneje zaraii poš^ l\\ ki pa so bile neznatne, marala o6s4 Naivoč točk je dosegel Kcstrapfl (župa Ljubljana) 80 točk izmed 100 d~r > -ljivih. Dosti ni zaostal Perm on (župa Lj ib-ljana) 76.50 točke. Njemu anakOVT I a prav gotovo Gubiian, ki je le zz pol točke zaostal za odllvnlm Perman^. Podrobni izid tekem je nai".1 ^dnll: 1. Ko-stnapfl (župa Ljubljana) 80 točit, Por-man* (župa Ljubljana) 76.50 toik 3. Gub;-jan (Bjelovar) 76 točk, 4. afaala (L ljana) 75.50, 6- 2utić (ZagTeb) 75, 7. I -taC (Kranj) 73.50, 8. Su&nik (Krani) 00.25, 9. Rakus (Maribor) 68.50, 10. 1A (Maribor) 50.50 11. P.°J.if-:r (KarlcVae) 58.50, 12. še/ić '(Bičloa-arl 5T.50, 13, Ti-kiž (Novo mesto) 58.25, 14. Lobej (Ljubljana) 55 25, 15. Btsrtanek (Sufiak) 84.80 16. Benini (Vsraždin) 51, 17. fCesk (Sušak 50.25, 18. Thuma (Kranj) 48. 19. Pav-lovIC (Varaždin) 45. 20. Bkoberne (Ce\1») 43.75, 21. Rcisncr (Ljubljana) 42.23. 2?. £orič r5!agreb) 30 75, 23. Plesko (KraaD 37.50, 24. Rate j 29.75, 25. Gretn (Varaždin) 24.50 točk. V prostem času so al narp.55ajn:kl -dali vse sokolske kakor tudi modeme * niske telo\fa<*iice pri na/s ter tudi v te u pogledu dobili nekakšen pregled o stanlu pri nas, ki le g:^o v Ljxi'o-1'ani hokejsko moštvo odovžkenai K.. A. C. in pr\*aka bivie Avstrije. Klub si>a'1a med četvorico najholižih klubov N^mći;e in ie v tei sezoni do^e^el že pclno odičiih rezultatov, tako doma kakor v tu "ni. Na5a publika to moštvo dobro pozna, sai ie vedno odhaialo z i'rri'-ča sadovo^ina, ker je videla 1^t>o m hitro isro. H.rl;ani tu:li še n:.so po-abili nevr>me?n napro+rika in bodo Do;zkiJF:li e^-lrrat spraviti zr.\aeo v svoi žeo. Tekma bo vpadna oMsfca. posebno 39. ker bo vstopnina nizka* Curih, S jaguarja. Eccprac! 10, Farta 8.50, London 2 6.125, New York 431, Bru-seV M'* m 21.T" ?r?:'^d 4i>. \msterdam 229. BarKa 172J50, Stockhclm 102.75, Oslo £?8 50, KQ;anj 33.50, SOCJa 425, Bukarešta 215- »SLOVENSKI NAROD«, četrta*, t. januarja 1«4X Stran 3 DNEVNE VESTI — Ce«titka dravske banovine Nj. VeL kraUfci Mariji. Ban dr Natlačen ie rx>-slai maršalatu dvora v Be gradu nas ed-njo brzojavko. Povodom rojstnega dne Ni. Vel. kraliiee nrosim. da izrazite Ni. Veli-čanstvu vseea rrrebivalstva dravske bano-▼ine in rnoie iskrene čestitke in tolmačita na najvišjem mestu čustva neomajne uda-nosti in zvestobe Ni Vel. kralju, visokemu kr. domn m domovini. — Kontrola nad trgovskimi računi. Kr. banska uprava v Ljubljani (referat za kontrolo cen) ponovno poziva vse proizvajalce, uvoznike in veletrgovce. naj pri prodaji predmetov, ki so podvrženi kontroli cen, na vseh računih vidno navedejo datum In Številko odlocoe. s katero se je v dotlčnem računu navedena prodajna cena odobrila po banski upravi. Računi, ki niso opremljeni s temi podatki, se ne bodo upoštevali kot dokazilo pri odobravanju cen m se bo v vseh primerih uvedla preiskava. V interesu trgovcev je torej, da se strogo ravnajo po teh navodilih in da vedno zahtevajo od prodajalcev, naj račune opremijo z zahtevanimi podatki. — Industrija o reor srani raciji delavskega zavarovanja. Zadnje čase ie Dostaa roor- ganiraciia delavskega zavnr vanta oo^eb-no aktualna. Izdelanih ie bilo v< č načrtov med njimi tudi eden v ministstvu socialne Dolitike in drugi v centralnem tajništvu Delavskih zbornic Zdai so se tud' industrijske organizacije pozanimale za 'a načrta in začele so sestavi iari svoj načrt ki ea bodo kmalu Dreti! žile Ind »strH-ke organizacije iziavliaio da so Dremalo za-ctooane Dri organih delavskega 7a^ra*-ova-nja. ori Okrožnih uradih in Dn Osr*»dniem uradu Prsdla^ajo da bi se S izct reorganiziral tako. da bi bi] čimbolj odoravier birokratski sistem. V tem roclertu bi mu na i služile za vzor bratovske -ki~d->ice. organi rudarskega zavarovanja Kakor so delodajalci zastenani v bratovs4dh sklad-nican. tako naj bi bili tudi v drugih organih delavskega za v »rova~ia — Naša inducHercearovlna« sa potrebe mednarodnega Rdečee;a kriza. Vsi parni ki. ki bodo v službi Rdečega kri Za. bodo označeni a posebno zastavo in uživali bodo mednarodno zaščito. Na konferenci so razpravljali o zaščiti naših mornarjev na lad-jab. ki bodo prepuščene mednarodnemu Rdečemu krizu. — Pamlk »Srebrena« izrniHijen. Pred tedni je nasedel parnik >Srebreno« in delj časa so si prizadevali, da bi pa rešili. Zdaj so pa opustili vsa reševalna dela, ker je ladja dokončno izgubljena. Krma ladje se je odtrgala in utonla. Parnik se je ie skoraj povsem potopil . Danes ob 20. uri gostuje v KINU MOSTE GLEDALIŠKI ODEK SOKOLA ZG. ŠIŠKA z burko »Vaška Venera« Vabljeni! — Zagonetka par m Ka »I>urn»itoroškodovana. Te dni so pa prejeli brzojav, ki ga je poslaJ i2 pristanišča Kisimajo \ italijanski Somaliji na tej ladji zaposlen mornar Bare£:ć, da je zdrav in živ. Naše oblasti so uvedle preiskavo, da končno do-ženejo kaj se je e^od'io z lad;o in posadko. — V kanalu Ljuha<* jr utonila jadrnica rNevidjane*, ki je vozila iz Obrovca v Zader dva vagona kož. Lastnik jadrnice Kuzma Kapovič in dva mornarja so se rešili. Jadrnico je zajel močan veter in ker je bila preobremenjena, je udarila ob skalo ter močno poškodovana utonila. — Poroka dr. Bičani/'a, ravnatelja Zavoda za zima.ijo trgovino. Včeraj dopo'dne je bila v Zagrebu skromna poroka dr. Rudolfa 3iv!n.niča, glavnega ravnatelja Zavoda za zumnjo trgovino v Beogradu in znanega hrvatskega gospodarskega delavca. Poroči] se je z gdč. štefieo Valjak, uradnico Gospodarske Sloge. Priči sta bila podpredsednik vlade dr. Vlado Maček in dr. Anton Valččić, zdravn'k Merkurjevega sanatorija. Poroki so prisostvoval: številni znanci in prijatelji dr. Blčaniča. — Konferenca o ribištvu. V soboto bo v Zagrebu v prostorih Zbornice za trgovino, obrt in industrijo konferenca o ribištvu. Konferenco je^ sklicala Zveza ribiških zadrug Gospodarske Sloge in nanjo so povabljeni Številni zastopn-ki pristoimh ustanov. Na konferenci nameravajo urediti vsa vprašanja našega pomorskega ribištva. — Naša ladjsi v«zi turški tobak v Ameriko. Iz gruškega pristanišča se odpravlja naša tovorna ladja >Predsednik ICcpajtič-r s tovorom turškega tobaka v Zedniene države. To blago je bilo najprej prepeljano v Trst. od koder bi ga nal prepeliala v Ameriko neka italijanska ladja. Zaradi vojnih razmer so pa tobak prepeljali na Sušak in prevoz je bil Doverjen naši ladji. — j-SKLa postaja- wm V^rn. 7. t m. je bila *e drvgfa pismena licitacija za. postavitev radijske postaje na ultrakratke valove na hribu Sv. Andrija na otoku Visu. Proračunska v^ta znrša 311.807 dim Tudi druga licitacija je bila brezuspešna. Prijavil se ni niti en ponudnik. — V Zajrrebu boleha. 1500 delavcev u hripo. V Zagrebu se je o božiču razširila epidemija hrlpe. Po poda^'h zagrebškega Okrožnega urada za zavarovanje delavcev je zbolelo za hripo od božiča okrog i500 delavcev. Urad ni bil pripravljen na epidemijo in ne more zmagovati dela. Zelo je pa tudi finančno obremenjen, ker mora izdajati na teden okrog 100 000 din za bolniške podpore več kakor dos!ej. — Tatvina na železnici pr*'gi. Iz ograjenega skladiščnega prostora oh železniški progi na Jesenicah so blizu Ceste kralja Petra odnesli zlikovci 18 delov tirnih stolpičev iz litega železa, težkih po 20 kg. Tatovi so razbili tudi nekaj dimniških cevi in spravili s poti večje komade. Železniška uprava je oškodovana za več tisočakov. — Tečaj za mizarje (obrtno knjigovodstvo, kalkulacija, sestavljanje proračunov itd.), ki ga bo priredil Zavod za pospeševanje obrta zbornice za TOI, se bo pričel v torek 14. januarja v prostorih Tehniške srednje šele v Ljubljani (pritličje soba St. 3) ob 18 zvečer. Ker je še nekaj mest prostih, se prijave še sprejemajo in sicer pri Zavodu za pospeševanje obrta ali pa na večer otvoritve tečaja pri gr predavatelju. — Nesreča nikoli ne počiva. 1 Letni rudarjev sin Dušan Babic iz Kisovca se ie smučal na bregu nad vasio. Dri tem pa le padel in si zlomil levo noeo. — 52letni r>o-setnik Ivan Burkelica iz Komende ie padel doma do stopnicah in se hudo DoSko-doval do noeah ter rokah — 12!etni no-setnikov s;n Janez Lončar iz Horjula si le dajal opravka pri slamoreznici. ki mu j« t Užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem m da je odšel v večnost naš blagi oče Zgonc Anton sobni slikar, častni meščan ljubljanski v 63. letu starosti, previden s sv. zakramenti. Na zadnji poti ga pospremimo v petek, dne 10 t m. ob ^1. a Sal na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 9. januarja 1941* Žalujoča rodbina ZGONC odrezala prste na desni roki — Z ena sprevodnika cestne železnice Hilda Pokora M je včerai z otroci sankala na Šišenskem hribu, kjer je padla in si poškodovala levo nogo. — V bolnico so pripeljali tudi 261etno kuharico v policijski menzi v Li-ničevi ulici Ansrelo Drebnič ki ie oadla v kuhinji in si nalomila kost na levi nogi. — Vreme. Vremenska rranoved Dravi, da bo pretežno oblačno in juž^o vreme. Včeraj ie deževalo v Dubrovniku Najvišja temperatura ie znašala v Dibrovniki: 12. v Kumboru 10 v Splitu 9 na Rabu 8. na Visu 7. v Sarajevu 3, v Beogradu 2. v Ljubljani 0 6. v Zagrebu —1.0. v Mariboru —3. Davi ie kazal barometer v Lj'ibij ni 762.3. temDerntura ie b la —1.4. na aerodromu —3.4. v Ma:itrru —5 0. v Zagreb i —3. v Beosrradu in Sarajevu 0.0. na Visu 3. v Kumboru in Dubrovniku 5. na Rabu 4. Iz Lfublfatte lj— Drsalna prireditev Ilirije v korlH zimske pomoči je zaradi neugodnega vremena preložena na jutri v petek ob 18.30. —lj Akauemija za zimsko p°m©čf bo jutri ob 20. v operi. Razkošen spored in številni odlični izvajalci jamčijo za popoln umetniški užitek. Pohitite z nakupom vstopnic v predprodaji pn operni blagajni. —lj Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima drevi ob pol 8. prvo predavanje v letošn1* sezoni. Predaval bc g. Brece jmk o sadnih sortah. Predavanje bodo spremljale barvaste slike. Naslednje predavanje bo prihodnji četrtek. —lj Nova grobova. Včeraj je umrl v Ljubljani po dolgi bolezni splošno znani in spoštovani oumnikarski mojster g. Josip Bevc. star sele 43 let. Pokojnik zapušča soprogo go. Pavlo. roj. Rogelj in štiri otroke. Poejreb bo jutri od 15.30 z Zal. kapele sv. Nikolaja. — Snoči je umrl so o ni -likar in častni član ljubljanski g. Zgonc Anton v starosti 63 let. Pogreb bo jutri ob 14 30 z 2al. — Pokojnikoma blag spom-u, žalujočim nase iskreno sožaljel —lj S°kol I na Tab°ru obvešča svoje članstvo, da je umrl njegov dolgoletni dan j osip Bevc, dimnikarski mojster. Poziva obenem članstvo naj spremi pok. Dr a a na zadnji poti v čim vec^eni številu v civilu z znakom. Pogieb do jutri ob pol 16. z žal iz kapele sv. N.kolaja —lj Gasilska četa ^jubijana-rocsto javlja tužno vest, da je umrl njen dolgoletni član tov. Zgcnc Anton. Pogreb pokojnega bo jutri ob pol 15. z za.1, kapelica sv. Jakoba. lj— Delodajalci, ki Dlačuieio u lužbenski davek v davčnih znamkah naj predlože v januarju pristojni davčni upravi za mesto Ljubljano v ore^led kniižice uslužbe ske-ga davka za 1. 1940 Ce ne bodo predložili | knjitic. se bo proti njim pretepalo DO čl. 139 odnosno v primeru dnvne ut^e do • čl. 142 zakona o neposr. davkih. —lj NA V>AKO MiZO LAŠKO PIVO! J —lj Angleško društvo v Ljubljani sporoča, da bo v pane.eljek 13 t. m. predaval pod njegovim okri jem profesor na Bri-tarijskem instit-utu v Beogradu g. Robe rt s, o >Waliesu«. Predavanje ho v angleščini m sicer ob iS. v beli dvorani hotela Union. 8—n lj— »Gospo ministrico« zabavno in duhovito Nuš-ćevo veseloigro bodo ponovili v Šentjakobskem elcdalisču sedmič v soboto 11 in nedeljo 12. 1 m ob 20.15 Pri sobotni pred. tavi bo p:o£iav.I svoi stoti nastoD oden najboljih in najsporobn-j*ih igralcev odi a g. Emest Evpper V teku svojega parletneca udejstvovanja na Šentjakobskem odru je pDstavL Evpoer na oder zrele, umetniško dognane like. ki so ostali vsem. ki so jih videli v živem sr>o-minu. O merimo le nje^ove.Ta Ba antača v Golarjevi »Vdovi Tlo5 inld-f. berača Andraža Hudopi^ka v Mthn kovi igri »Ma-tajev Matija« Tudi vloeo ujca Vare. ki si jo ie izbral z. . svoj stoti nastao, je izoblikoval do po L.. i k os t i in predta.lja ta vloga doslei višek njesove ustvarialne moči. Vabimo občinstvo, nai s številnim obiskom počasti delo mladeea orili ubij enega igralca. Ker so bile vse dosedanje predstave DODolnoma razorodane In vselei mnogo *iu-di ni dejbilo več vstopnic, jih kuoite ie v naprei od danes dalie v Mestnem do-nu. lj— Gregorčič-G run ta r jeva knjižnica ie izpopolnjena z najnovejš mi knjigam: današnje literature, oosebno oa Se z mladinskimi. Pridite in vpišite se v knjižnico ob torkih, četrtkih in sobotah od 4 do 8. zvečer in v nedeljah od 9 do 12. dop. lj— Prihodnji klavirski koncert bo v ponedeljek 13. t. m. v mali filha: monični dvorani. Ta večer bo nastopila odlčna jugoslovanska pianistka gdč Branka Musti-lin, ki ie izšla iz zagrebške glasbene akademije, kjer ie bila izvrstna soienka prof. Stančića. Gdč Musulinova uživa že danes velik sloves, ker ie izreden talent. Na ni en koncert še posebno opozarjamo. Predpro-daja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. 599-n —lj Suknje kradej°. Anton Horvat, doma iz Zagradca pri Žužemberku, je prišel po opravkih v Ljubljano in nato zavil v gostilno Lloyd na Sv. Petra cesti, kjer je nekaj časa posedal- Pri tem je pramalo pazil na svojo Črno 1300 din vredno suknjo, ki mu jo je za njegovim hrbtom snel z obešalnika neznan tat. — Pavla Plaoin-šek pa je prijavila, da ji je neznana tatica odnesla 3200 din vreden, črn zimski plašč z velikim kožuh ovi na-stim ovratnikom in sicer iz čakalnice dentlstke v SeJeburgovl uli d 1. —lj Ukradena kolesa. Izpred hlse »t. 84 na Tržaški cesti je nekdo odpeljal Ignacu Verbiču 1500 din vredno, črno ples kan o kolo znamke »Diamanti Izpred Kavčičeve prodajalne n©. Vodnikovem trgu je tat ukradel Josipu Gruberju 800 din vredno črno p oskane kolo neznane znamke. — Iz veže na Celovški cesti 160 je bito ukradeno Francu Koscu 700 din vredno, zeleno ple-ska.no kolo znamke >Tajfunc. — Z dvorišča kina na Kodeljevem pa je bilo ukradeno Ivanu Oblaku 700 in vredno, zeleno pleskano kolo znamke >Pax«. —lj Ukraden voziček. Iz lope na. smar-tinski cesti v bližini mitnice je te dni odpeljal neznan zlikovec štirikolesni ročni vozček. last Ivana FUglerja. Tat je naložil na voziček tudi majhno mizico iz trdega lesa, ki je bila v lopi in vse skupaj najbrž pro< al v okolici mesta. Rlgler je oškodovan za 600 din. —lj Zadnji dnevi »Balalajke« t kinu UniOnu. Opozarjamo občinstvo da bo prelepi film >Balalajka«. ki je deživel v Ljubljani ogromen triumf samo še par dni na sporedu kina Uniona. Film mora v druga mesta. Kjer ga istotako željno pričakujejo. Zato napr. ša uprava kina Uniona vse. ki si še nameravajo ogledati edinstveni film. naj store to brezpogojno danes, ker bo sicer prepozno! Vstepnlce se sedaj že z lahkoto dobe. ker pri blagajni ni nobenega navala Za »Balalajkoc sledi v kinu Unio-nu prekrasni, na letošnji benečanskj bien-nali s prvo nagrado ocenjeni film »Dunja — poštarjeva hči«. Ta film je napravljen po motivih Puškinove nesmilne novele ter predstavlja eno največjih nemških filmskih umetnin zadnje dobe. V filmu igra vlogo ruskega poštarja sloviti Heinrich Georg, najboljši nemški karakterni igralec in vlogo njegove mlade, lepe hčerke Dunje naša rojakinja, doma iz Slav Broda. Hilda Krahlova. Film je bil v Zagrebu skoro 4 tedne nepretrgoma predvajan v piemieri kar je zadosten dokaz o visoki umetniški kvaliteti tega edinstvenega filmskega dela. Kakor »Balalajka-, tako bo tudi »Dunja« navdušila ljubljansko kino-publiko, kajti zasluži v vsakem oziru najvišje nrlmanje 323 lj— Revna raznašr?lka je izcriblla v soboto popoldne bankovec za 100 din. ki ni bil njena last Pošteni najditelj naj ga r-dda v upravi »S'.ov. N.sr .davc. —lj Izgubila se je pekromana zapestna ura na poti od Zitnikove ulice, no Tržaški cesti do Bleiweis^ve ceste. Odda naj se proti nagradi v Ročni dolini, cesLa VIII.-12, na naslov Scdej. —lj Nizke cftie — prijetna zabava, to vse Je združeno na XVII. "brtnlgkein pie*u ki bo v soboto 11, t. m. v Kazini. Obleka poljubna Pridite, ne bo vam žal! Kale blišča DRAMA Zičetek ob 20 uri Četrtek, 9. januarja: Cigani. Red B. Pet^k, 10. januarja: zaprto. Sobota, 11. januarja: Kro^ s kredo. Izven. Znižane cene od 20 d'n navzdol. Nedelja. 12. januarja: Ob 15.: Clgasl, Ir-ven. Zn!?ane cene od 20 din navzdol. Ob 20.: Romeo in Julija. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPEKA Začetek ob 20 url Četrtek, 9. januarja: C t. r m en. R.ed č-etrtek Petek. 1C. j£i_nuaija- Akademija v korist zimske pomoči. Prireditev Združenja gledaliških igralcev in Ljubljanske fil- harmonije. Izven. Abonente reda četrtek opozarjamo, da bodo imeli drevi n&niesio napovedanih »Veselih žen \Vimisorskih« Bizetovo opero »Car men« s Kogejevo v naslovni partiji. Sprememba repertoarja je bila nujno potrebna zaradi obolenj v opernem ansamblu. Na akademiji za zimsko pomoć, ki jo bosta priredili Združenje gledaliških igralcev in Ljubljanska filharmonija jutri zvečer v operi je naslednji spored: P. I. Cajkovskij: Jolanta, arija kralja, poje F. Lupša, M. Klopčič: Mary se prelista vi in M. Kranjc: Kost. Bere Mira Danilova. O. Nicolai: Vesele žene windsorske, arija in O. Dev: Kangljlca. Poje Valerija Hevbalova. I. Cankar: Martin Kačur, župnikova pridiga. Bere Fr. Lipah. A. Rahmanlnov: Prelude, pleše B. Pilato. M. Vilhar: Mornar, poje M- Dolničar. O. Zupančič: Vsak po svoje in O. Župančič: Vesela pomladna epistola. Bere M. Saričeva. C. Saint-Saens: Samson in Dalila, arija in A. Lajovic: Zacvela je roža. Poje Mila Kogejeva, Sr. Kosovel: Starka za vasjo, in M. Klopčič: Drejčnik Andrej govori. Bere Slavko Jan. I. Sibe-lius: Valse triste, plešeta E. Moharjeva in B. Pilato. L. M. škerjanc: Vizija in I. Hat-ze: Serenada. Poje Ivan Franci. — Odmor. — P. Mascagni: Velikonočni zbor iz opere »Ca vali eri a ruaticana«. Izvaja orkester Ljubljanske filharmonije pod vodstvom dirigenta dr. D. Svare s sodelovanjem opernega zbora in Tee La bose ve. D. zebre: Vizija, orkester Ljubljanske filharmonije pod vodstvom dirigenta D. Žebreta. A. Dvorak: Karneval, uvertura, izvaja orkester Ljubljanske filharmonije pod vodstvom dirigenta D. žebreta. Pri klavirju dirigenti: A. Neffat, R. Simonitl. N. fttritof in dr. »vara. Začetek ob 20., konec po 22. teini ea R O L F D A R Dane*: Četrtek. 9. januarja: Jul!jen, zilisa. DANAŠNJE PRIREDITVB Kino Matica: Zrna ■ trojnim Zlvljenj«ra Kino Sloga: Mr. Moto — Rumena reka Kina Union: Balalajka Razstava akademskega slikarja Dušana Fetriča v Oberanelori gaierljl, odprta od 8. do 18. DEŽURNE LEKARNE Dane*: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Ba-hovec. Kongresni trg 12, Komotar, Vid Tržaška cesta 48. Snežne razmere Poročilo Tujskoprornetnih zvez v Ljubljani in Mariboru ter SPD 9. januarja 1941 Rateče-Planica 870 m: —9. megleno. 48 snega prsič. skakalnice 15, 25 in 40 m uporabne Planica-sla1 na 950 m: —8. megleno, 60 cm »nega. prsič, drsališče uporabno Podkcren 800 m: —8, oblačno, 45 cm snega, pršič Dovje-MojMrana 650 m: —5, oblačno. 40 cm snega Pokljuka 1S00 m: —7. sneži, 70 cm »nega, pr&ič Bled 501 m: —3, oblačno. 40 cm snega, praič Radovljica 470 m: —4, oblačno, 35 cm sno^a. drsališče uporabno Bohlnj-Z'atorog 530 m: —4, sneži, 60 am snega, pršič Dom na Ivomnl \5ZQ m: 5, sneži, 135 cm snega, pršič Dom na Krvavca 1700 m: —4, sneži, 60 cm snega, pršič Koča na Veliki planini 1558 m: - 4, sneži, 50 cm snega, prSič Jeze-^ko 81)0 m: —4, sneži. 32 cm snega, prsič P°lževo 620 m: —^5, oblačne, 23 cm snega, pršič Rini« ki vrelCene in njihova vloga v modernem življenju« Opozarjamo na to zanimivo in aktualno predavanje. —c Strokovna nadaljevalna gola v C*-Iju. Seja učiteljskega zbora bo v ponedeljek 13. t. m. — Upravitelj. —c Ne Iropičite zalog vtigauc: Ker so se raznesle neosnovane govorice, da se bodo vžigalice podražile, so začeli ljudje v izredno velikj meri kupovati vžigalice. Glavna zaloga v Celju je prej prodala vsak dan povprečno 4.000 škatlic vžigalic v toreK pa je tc število poskočilo kar na 35.UOO Ta pretirani nakup vžigalic je docela neutemeljen, ker se vžigalice po izjavi aa pristojnih mestih ne bodo podražile Posledica prevelikega nakupovanja m kopičenja zaleg vžigalic pa bi bila. da bi vžigalic zrna. kalo in bi velik del prebivalstva ostal brez njih po krivdi onih kj si po nepotrebnem nabavljajo vžigalice za velike domače zaloge. —e Tri nesreče. Wa Sp Hudinjd pri Celju ?d 1e osemletni rejenec Josip Veber v ponedeljek pri padcu zlomil levo nogo v gležnju Istega dne se je ponesreči) lSletni delavec Franc Krumpačnik s Planine pri Ltuhnem. Pri delu je padel nan^ hlod in ALI OGLASI Beseda 50 par. davek posebej, Preklici, izjave oeseda din L.— davek posebej. 4a pismene odgovore gtede malin oglasov je trena priložit, znamko — Popustov sa maie oglase ae priznamo •beseda nar i«*vek ooseoei Na1man1ši »mesek — din TRGOVINA »tl>0« CEVI^JI Prešernova 4b Vam postreže v modi, Kvaliteti m po najnižjih cenahl Priporoča se EDO ČEVLJI 50 L. OGLAŠUJ »Slov Naroda« » C - i. ■ • • MKEZEL Z.A POSTELJE iobile najceneje v Komenskega al. 34. izdelovanje posteljnih fačnih vložkov Rabljene sprejmemo v popravilo. 292 GOSPODINJA lobra kuharica, čista, varčna n zanesljiva išče službo pri starejšem gospodu samcu ali vdovcu. — Ponudbe na upravo lista pod »Varčnac. 291 n ~ iggg—a^ A. E. Fielding POSEST Seseda 50 par Davek posebej. Najmanjši znesek *4 — din TRGOVSKO HISO enonadstropno, z dobro vpeljano trgovino v obmejnem pasu zaradi pomanjkanja gotovine rakoj prodam. — Ponudbe na upravo pod 2 P. 2991 KUPIM Beseda 50 par. Davek posebej. Nalmaniši mesek *s.— din KUPIM AVTO kabriolet ali limuzmo srednje velikosti, samo prvovrsten ln eleganten voz. — Aleksander Radanović, Okučani, Banovina Hrvatska. 330 POZOR! Kupujem rabljene čevlje, da so le zadnji deli v dobrem stanju. Kupujem tudi snežke ln ga-loše. KLAVzER, Vosnjakova 4. 333 Beseda 50 par Davek posebej Naimaniši znesek *4. din VEČJO KOLIČINO BUKOVIH DBV suhih, pol suhih ln svežih proda Knez — Tržišče. 329 POZOR! Imam v zalogi ženske gumaste škornje ln otroške galoše. Popravljam gumasto obutev. — KLAVZER, Vosnjakova 4. 333 2ena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si izbere 4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK ORK RADIO. RADIO d. z o. z., LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 7. RADIOV AL, LJUBLJANA, Dalmatinova ul. IS. ANTTJN BREMEC, CELJU Miklošičeva ulica 2. L. LUSICK1. MARIBOR, Koroška cesta 1L mu zJomil levo roko v komolcu. Na Poljanah pri Rečici ob Savinji je slamorez-nica zgrabila 231etnega hlapca Josipa Breaovnika in mu zlomila desno roko. Ponesrečenci se adravijo v celjski bolnici Iz Trbovelj — Op°zarjamo prijatelje smuškega sporta, da bo prire:ii smuški odsek SPD. Trbovlje nov smučarski tečaj na Mrzlici, ki se bo pričel 9. t. m. popokine. Tečaj bo vodil znani smuški učitelj g. Ivan Gorjup. Snežne razmere na Mrzlici so ugodne. Za postrežbo je v obilni meri preskrbljeno v planinskem domu. Prijave sprejema vodstvo tečaja na naslov g. Riharja, učitelja ▼ Trbovljah. — Namestil vencev na grob pok. Josipa Haucka sta darovala stavbno podjetje Božič 300 din za občinske reveže mesar g. Jos. Plevčak pa 100 ciin I. deski šoli na Vodah za revno ljudskošolsko deco. — 15.000 kg krušne m°ke je te dni razdelila trboveljska občina najbolj potrebnim občanom Moka je seveda nam ah pošla, kajti potrebe našega industrijskega kraja s številnim prebivalstvom so mnogo večje zlasti še če računamo, da so tri četrtine občanov rudarji z družinami ki jim je kruh glavna hrana. V kratkem bo občina prejela še 20.000 kg enotne moke. ki bo prav tako razdeljena med najbolj potrebne Vse to seveda pa še daleč ne do dovolj, če se pomisli, da Trbovlje pri zelo ekonomski razdelitvi tega prepotrebnega nraniva rabijo na leto najmanj 20 vagonov moke1 Količnik kj se je odredil z racionalizacijo moke za posameznika bo za ru-iarja pri njegovem težkem delu. mnogo prenizek ln nastaja za naše rudarske revirje vprašanje kaj naj številnim rodbinam zlasti pri sedanji draginji nadomešča vsakdanji kruh Za industrijska središča naj bi se Kljub racionalizaciji posebno poskrbelo za zadostne ko:jfine moke? Pre-skrbovatni ohčinski urad je že v polnem poslu V nedeljo dopoldne bodo na posebnem sestanku, k-; su\o z drobnimi bradavicami. Vroči .-a fo zdai nipne, zdai zroet raztegne, in iz nje se p- k^že črv. Ta žival se imenuje Bonellia ali sče-tinaata zvezdica. Naravoslovci dolgo sploh niso vedeli, kam bi io uvrstili Slednjič so se zedinili v tem. da spada med črve. Ugotovih" so. da ie črv prav za prav oa-mo kratek naoihnien mešiček, dojim je dolga zelena neprestano izoreminjaioea se nit samo njegov hebod Potem so na li v črvu želodček. črevo in iajcevod v njem r»3 skorai vedno drobne parazite Jajcevod v vseh oreirkaruh živalcah ie DričaL cla so to samice Kakšen ie pa samec tega čudner.a bitja? Nikoli niso na.:l: nobene živalice. ki bi io mo^li smarati za : mri. Zdelo se ie. dn so samci nevidni Sole čez več lot so prišli naravoslovci na to. kir so dolso z vso vnemo i.knli. Drobni paraziti, živeči v telesu velikih same so v resnici njihovi samci. To ie pač či:d:ia zakonika zveza. Kdo bi tako kupoval, namesto da bi vprašal po kakovosti! Pri nakupu žarnic zahtevajte izrecno ie kvalitetno TUNGSRAM-KRYPTON žarnico: Ista da več sončnim žarkom podobne svetlobe in porabi pri tem mnogo manj toka! BOLJŠA LUC, MANJŠI STROŠKI! TUNGSRAM G) Jćmntcti m ■ - « . ...» ZAHVALA Vsem, ki so nam ob težki izgubi preljubljene soproge, odn. mame. ?ospe Marije Dolenc, roj. Sehnerch izrazili svoje sočustvovanje, naju ustno ali pismeno tolažili, pokojnico spremili na njeni zadnji poti, ji položili na grob krasno cvetje, gg. oevcem Akademskega pevskega zbora za ganljivi žalostinki, — vsem in vsakomur izrekava svojo najiskrenejšo zahvalo. Več svetih maš za mir in pokoj duše nepozabne pokojnice bo po njeni lastni odredbi darovanih v Križankah; prva bo ob 8. uri zjutraj dne 10. januarja t. L LJUBLJANA, dne 8. januraja 1941. Mas. pharm. MARIJA DOLENC Prof. dr. METOD DOLENC 11 Cma mačka prinaša sreče Roman — Vem, to je tvoja teorija, — je dejala Agnes nekam prezirljivo. — Toda v resničnem življenju, celo v vsakdanjem življenju, je morile... — umolknila je, ker ni vedela, kaj naj reče. — Je kaj? — je ponovila Niča. — Mislim, da je ta debata povsem neumestna, — je dejala suho. To je bila njena običajna fraza vedno, kadar si ni znala pomagati iz zadrege. — moramo storiti Henrvju samo to uslugo, da policiji ničesar ne povemo, skratka ničesar. — Draga Agnes, kolika škoda, da to ni bil zločin. Znala bi izredno dobro pomagati zločincu, — je za-mrmrala Niča suho. — Vendar se pa strinjam s teboj, da ni treba prositi policije, nanj išče pri Ga-skellovih anonimno pismo. Mislim, da bi ne bilo prijetno nobenemu izmed nas preostalih, če bi se to pismo našlo. Upam, da se strinjamo, kar se tiče nas: nihče izmed nas ni videl Gaskellove pri predalčku pisalne mize v kabinetu. Pri tem se je ozrla na Farranta, ki ji je prikimal. — Kar ae mene tiče, vem, da je njegova smrt samo posledica strašne pomote, ko se je napil... Agnes je naenkrat odprtih ust obmolknila. — Toda nekaj se mi zdi čudno, — je zašepetala Niča zmagoslavno in skrivnostno. — Ali se vam ni zdelo čudno, kje je čaša? Ne morem si misliti, da bi bil bratranec Henry pil kar iz stekleničice. — Da, toda očividno je pil iz nje. Niča, kako le moreš tako hladno govoriti o njegovi smrti, ki je morala biti tako grozna! Eva, draga moja, ali bi mogla malo govoriti s teboj? Zdravnik utegne priti vsak čas. Eva je odšla za njo na drugi konec velike sobe. Poprej ni pomislila na stekleničico, toda to je bilo res... ni si mogla misliti, da bi se bil Henry Bat-chelor napil iz stekleničice, čeprav zadnjikrat v svojem življenju. — Ali ni bilo v knjižnici nobene stekleničice? — je vprašala. — Kolikor vem, je stal navadno na bronasti japonski mizici pod uro podstavek s starinskimi steklenicami iz zelenega stekla. — Saj so še tam. Hotela sem te prositi, Eva, tak strašen udarec, saj veš___ Agnes je obmolknila. Naenkrat se je zdela zelo stara in utrujena. Prijela je Evo za roko. — Če se spomnim te ženske, kako ga je klicala »Harry«, in videla sem jo, ko smo vstonili v sobo. kako je pritiskala njegovo roko na svoie lice. Seveda, tisto roko, v kateri ni držal stekleničice. Sklanjala se je k njemu, kakor da bi pripadal nji. Komaj, da je pustila k njemu mojega sina. In ko jo je sestra silila, naj odide, sem slišala, kako je dejala, da bi ne smela oditi od njega. Smatrala je za svojo dolžnost, biti pri njem. Ah, Eva, tako bi me veselilo če bi mogla ostati pri meni. če bi le mogla! Agnes jo je lepo prosila. — Če pomislim, da bi morala ostati tu sama z Nico___in Phyll.... Malo se je vzravnala. — Jasno, da gre samo za usodno pomoto. V naglici se lahko vsak človek zmoti in jasno je, da ga ona ni spoznala tako dobro. Zelo bi me pa veselilo, če bi ostala tu. Noel je stopil k njima. Malo prej je bil odšel telefonirat zdravniku. Doktor Morlav ne more priti. Noben zdravnik ne more priti. Vsi so preveč zaposleni na norwich-skem kolodvoru. K sreči ni noben potnik smrtno ranjen. Jutri bo seveda zaslišanje... in obdukcija bo jutri zgodaj zjutraj. — To je pristna angleška izguba časa, — se je oglasila Eva iz drugega konca sobe. — človeka naideio mrtvega s stekleničico strupa v roki in no predpisih ga morajo raztelesiti, da ugotove, koliko strupa je popil. Eva je smuknila iz sobe. Očividno je storila to zato, ker je bila pisateljica detektivskih romanov, da je mogla Niča tako hladno govoriti o svojem nravkar umrlem sorodniku. Na druge linrTi ie na vnlivalo to čudno. Zatekla se je na vrt. da bi nasla tam malo miru. Snomnila 3e je. da že dol ero ni vioVJa mačke Lucky. Klicala jo je po ^menu. toda mačke ni bilo od nikoder. Večkrat jo je poklicala, toda zaman. Ko se je tako počasi izprehajala, je razmišljala o tem, da imajo živali svoje človeške lastnosti. Lucky recimo ni bila navadna mačka. Imela je svoje simpatije in svoje antipatije kakor pes Labbi, ki se ji je bil pridružil in njo spremljal do jezerca sredi vrta, V. Alison Gaskellova pripravi vsem presenečenje Ko se je Eva vračala domov, je zaklical na stopnišču za njo ženski glas. Obrnila se je in zagledala pred seboj gospodično Gaskellovo. — Lady Henneageeva, kaj je novejra ? - Eva ji je pozorno pogledala v bledo obličje. Znelo re ji je, da je močno razburjena in da hoče prikriti nekakšno zadrego ali strah s prisilnim mirom. — Ali mislite na obdukcijo? — je vpmsala končno. Alison Gaskellova je nervozno trgala lističe velike marjetice. — O, prosim, nikar ne uničujte te cvetke, -— je dejala Eva. — Tako lepa je. — Oprostite, — je odgovorila Alison avtomatično. — Nisem mislila na obdukcijo. — Oklevala je, — Niste rodbinska članica, torej bo lažje govoriti z vami o tem, — je nadaljevala. — Ali veste, da je oporoka sira Kenrvja v Broadbendsu? — Njegova onoroka? — je ponovila Eva zbegano. Zdelo se ji je, da je slabo slišala. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran //