Izhaja vsak ponedeljek zjutraj IfredniSivo: Kopitarjeva ul. St. 61111 Telefon Si. 3487, lnlerurban 3487 Itokoplsl se ne vračalo Posamezna šl. 1 Din, mesečno, če se spre/ema Ust v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. Celoletna naročnina SO "Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. lnseratl po dogovoru Uprava: Kopitarjeva ulica št. 6/11 Poštni čeli. račun, Cjubljana 15.179 Telefon štev. 2549 Romunski kralj Karel II. Velika narodna skupščina je proglasila princa Karla za kralja — Dosedanji kralj Mihael je proglašen za prestolonaslednika z naslovon „veliki vojvoda Alhe Julije" — Velikansko navdušenje v Bukareštu Bukarešt, 0. jun. x. Romunija ima od včeraj novega kralja Karela II. Vso noč od sobote na nedeljo je vse prebivalstvo z največjo napetostjo zasledovalo potek dogodkov. Vso noč so bili r.a nogah in iz vseh delov državo so prihajali ljudje v glavno mesto, ki je vse v zastavah in slavnostnem razpoloženju. Ves dan v nedeljo so krožila letala nad mestom, ki so spuščala za seboj začetno kraljevo črko »Cc v dimu. Množico so nosile majhne narodno zastavice in mnogo ljudi je nosilo v gunih-nici minijaturno sliko novega kralja. Ulice so nadvse živahne in orožništvo ter policija komaj zmagujeta red v promelu. Ze v nedeljo od G zjutraj dalje so se zbirale po ulicah, po katerih se je imel peljati kralj, ogromne množice, ki so vzklikale novemu kralju. Poslanci in senatorji so se že ob sedmih zjutraj začeli zbirati v parlamentu. Množice so jih živahno pozdravljale. Odstop regentskega sveta V soboto ob 9 zvečer je prisegel novi ministrski predsednik Mironescu, na kar je bila takoj seja ministrskega sveta. Okoli polnoči je demisijo-nlral regentski svet in vlada je po ustavi prevzela prerogative krone, to je vladarsko oblast. Takoj nato je bila zopet seja ministrskega sveta. Sestanek senata in poslanske zbornice V nedeljo dopoldne sla se sestala senat in poslanska zbornica najprej vsaka k posebni seji. Predvsem se je v parlamentarnih odborih izdelal načrt zakona, po katerem se razveljavljata čl. (5. in 7. statuta o kraljevski rodbini. S lema dvema členoma se je bilo svoječasno izreklo, da se prestolonaslednik Karel odpoveduje prestolonasledstvu in da izstopa iz kraljevske rodbine ter se je obenem določilo, da se deset let ne sme vrniti v Romunijo. Potem, ko so je v odborih sklenilo, da se ta dva člena anulirata, se je sestal ob 10 dopoldne senat k plenarni seji, kateri je prisostvovala tudi vsa vlada. Senat je zakonski načrt o anu-liranju teh dveh členov sprejel soglasno. Ravno tako pa tudi ob 11 poslanska zbornica na svoji plenarni seji. V posebnih odborih ob°h zakonodajnih zbornic so je razpravljalo potem o no vem državnopravnem položaju dosedanjega kralja Mihaela. Sklenilo se je, da se na iniciativo parlamenta sprejme zakon, po katerem dobi Mihael, ki se proglasi za prestolonaslednika, naslov »velikega vojvode Albe Julije«. S tem so hoteli preprečiti, da se ne bi njegov dosedanji naslov »Veličanstvo« spremenil v naslov »Kraljevska Visokost«. V odboru, ki je razpravljal o tem novem položaju Mihaela, je izjavil poslanec Jorga, da se iz raznih vzrokov protivi temu naslovu, ter predlagal, naj dobi prestolonaslednik naslov »Doni«, to je gospod. Jorga je navajal, da je mnogo vzrokov za to, da se Mihaelu ne da naslov »veliki vojvoda Albe Julije«. Eden izmed teh vzrokov je ta, da se princezinja-mati Helena protivi temu naslovu. Jorga je imel s princezinjo Heleno zgodaj dopoldne daljši razgovor. Helena je zagotovila, da bo ostala v državi in dalje vzgajala svojega sina. Ona preveč ljubi domovino, da bi jo mogla zapustiti. Kljub ugovoru profesorja Jorge so je v odboru sklenilo, da se da prestolonaslednika naslov »veliki vojvoda«. To se je potem tudi sprejelo na plenarni seji senata in poslanske zbornice. Nato jo šla vlada polnošlevilno v poslansko zbornico. Liberalni poslanci so izostali z obeh sej. Zborovanje velike nar. skupščine Ob 13.30 jo poslanec Csicso Pop otvoril veliko narodno skupščino. Raepravna dvorana je kazala praznično lice. Predsednik skupščine je prečital dekret, s katerim se narodna skupščina sklicuje. Nato je bivši pravosodni minister Junian kot predsednik predlagal, da se državni akt od 4. januarja 1926 anulira in obenem izreče, da s tem anulira-njem postane Karel pravi prestolonaslednik romunski, in ker je prestol izpraznjen, da se Karel proklamira za romunskega kralja. Vsi navzoči so predlog odobrili z velikim odobravanjem. Ministrski predsednik Minorescu je nato izjavil, da je regentski svet demisioniral. Ker je velika narodna skupščina izrazila željo, da se Karel proglasi za prestolonaslednika in potem za romunskega kralja, je izjavil Minorescu v imenu vlade, da se mora ta zakonski predlog v smislu poslovnega reda odka-zati pristojnemu odboru. Nato je imel bivši ministrski predsednik Maniu dolg govor, ki ga je skupščina odobravala in v katerem je izrazil, 'da večina romunskega naroda odobrava Junianov predlog. Po njegovem govoru so vzklikali poslanci več minut dolgo »Živel kralj Karel! Princ Karel proglašen za kralja Po kratki pavzi je biia seja zopet olvorjena in besedo je dobil bivši notranji minister Octavian Goga, ki je v imenu Avarescove stranke izjavil, da ta stranka sprejme predlog Juniana. Tudi vse drugo stranke so potem pristale na Junianov predlog. Končno je govoril še profesor Jorga, ki je izjavil, da mora sedaj v romunsko parlamentarno življenje priti mir. Izrazil je željo, da naj se vojska, ki je sedaj izpolnila svojo dolžnost, zopet vrne na svoje mesto in nadaljuje svoje redno delo. Dalje je izrazil željo, da bi se Karel zopet zbližal s svojo soprogo, princezinjo Heleno. Na to je odgovoril poslanec Junian, da Karla ni pripeljala domov niti vojska niti kaka gotova osebnost, temveč ga je poklicala soglasna želja in volja romunskega naroda. Minorescu pa je izjavil, da mora sedaj nastopiti novo poglavje v življenju Romunije. Nato je Junian dal na glasovanje svoj predlog, za katerega je glasovalo 485 poslancev, proti pa 1 poslanec. Glasovanje je bilo tajno. Po glasovanju so prirejali kralju Karlu bučne ovacije. Navdušen sprejem in prisega novega kralja Ob 15.30 se je kralj Karel odpeljal v zbornico v spremstvu eskadrona gardne kavalerije. Na potu v zbornico ga je prebivalstvo viharno pozdravljalo. Kralj je v poslanski zbornici najprej pozdravil brala princa Nikolaja in ostala dva člana bivšega regentskega sveta Mirona Cristea in Saraceanuja. V dvorani so ga poslanci in senatorji pozdravljali z viharnimi klici kralju in romunskemu narodu. Z galerij in lož se je vsipalo cvetje v dvorano. Kralj je prišel v uniformi romunskega letalskega generala. Ko se je navdušenje nekoliko poleglo, se je predsednik velike narodne skupščine Junian obrnil na kralja s sledečimi besedami: »Zakonodajne korporacijje, združene v veliki narodni skupščini, so sklenile, da pripada pravica na romunski prestol Vašemu Veličanstvu. Prosimo Vas, da prisežete na ustavo.« Nato je Minorescu izročil kralju formulo prisege, ki jo je Karel prečital s trdnim in mirnim glasom. Nato so mu ponudili križ, katerega je poljubil in podpisal pripravljeno pismeno prisego. Kralj Karel govori Nato je Karel, živahno pozdravljen, imel nagovor: »Navdušeni sprejem, ki ste mi ga izkazali, mo je globoko ganil. Pred vami kot zastopniki mojega naroda ponovno ugotavljam, du je duševna zveza, ki je vedno obstojala med menoj in romunskim narodom, še vedno čvrsta in globoka. Prisega, ki sem jo položil danes, je zame in za romunski narod sveta dolžnost. Obvezujem se Vam in narodu, da bom vedno odkritosrčen in skrben oče domovine. Moje pregnanstvo so povzročili nekateri nepremišljeni elementi, ki so hoteli motiti svežo med menoj in narodom. Današnje manifestacije pa dokazujejo, da ta poskus ni dosegel cilja in da jo mojo ljubezen do romunskega naroda meni vrnil ves romunski narod. V moji duši je izginila vsaka sled jeze in sovraštva celo proti onim, ki so me v svoji nepremišljenosti hoteli ločiti od Romunije in naroda. S sv. pismom rečem: Nočem smrti onih, ki so grešili, temveč se veselim vsakogar, ki se vrne v čredo, v kateri bi nikdar ne smel manjkati. Nisem prišel zato, da bi se nad kom maščeval, temveč hočem z vsemi onimi, ki so k temu pripravljeni, dalje sodelovali pri zedinjenju in napredovanju naše domovine. Zrastel sem v vaši sredi in sem delil z romunskim narodom njegovo bol in ideale. Vpričo zastopnikov združene Romunije se moram z največjim spoštovanjem spominjati onih mrtvih, onih velikih bojevnikov, ki so v Bukovini, Erdelju in Besarabiji branili domovino s svojo krvjo. To njihovo dedščino moramo varovati kot najsvetejši zaklad. Da pa se to delo dovrši, jo potrebno sodelovanje vseh moči naroda. Predvsem se zavedamo, da potrebujemo dobro opremljeno nrmndo in zagotavljam, da bom za lo skrbel. Tudi moramo stremeti za tem, da bomo imeli s svojimi sosedi najboljše odnošaje. Neobhodno potrebno je, da se gospodarski položaj naše države konsolidira. Končno sem zopet našel svojega dragega sina, katerega bom z vso svojo domovinsko ljubeznijo vzgajal v čustvih najvišjega patriotizma. Svojemu bratu in njegovima tovarišema v regentskem svetu, ki sta se v času moje odsotnosti brigala za prospeh države, se moram prisrčno zahvaliti. Še enkrat se z najtoplejšim apelom obračam na vsakogar, da bomo vsi skupaj delovali za našo domovino. Končani z željo: Romuni po vsem svetu! Združite se v duhu in sedaj na delo!« Kraljev govor so poslanci burno pozdravljali. Karel .io potem stopil k svojemu bratu princu Nikolaju, ga objel in poljubil, vsa zbornica pa je vzklikala kraljevski rodbini. Nato je kralj, živahno pozdravljen, zapustil dvorano in odšel v Karlov park, kjer jc položil venec na grob neznanega vojaka. Manifest na narod Kmalu nato, ko je kralj zapustil poslansko zbornico, je bil izdan sledeči manifest na narod: -•Vsem Romunom! Gnan po svoji domovinski ljubezni, sem prišel med svoj narod, da po svojem prizadevanju postanem branitelj svojega naroda. Ko so me pred štirimi Ieli z nerazumljivimi sredstvi, ki so bila naperjena proti mojemu dragemu očetu in meni, odstranili z ljubljene domovine, nisem mislil, da bo moj oče tako hitro umrl. Sedaj, ko sem v Vaši sredi, s srcem, polnim ljubezni do vseh Romunov, me navdušuje edina misel, da pomagam narodu do blagostanja. V moji duši ni niti senco maščevalnosti proti onim, ki so med mojo odsotnostjo mislili, du morejo razrušiti duševne vezi, ki me vežejo z mojim narodom. Sedaj, v težkih trenutkih, ki jih mora prestati narod, apeliram naj-topleje na sinove dežele, da bi odkritosrčno sodelovali j>ri razvoju živih sil naroda. Zahtevam od vseh, brez razlike političnega mišljenja, vere in jezika, da me uspešno podpirajo, da bo vse naše delo za domovino uspevalo. Karel.- Vlada odstopila Ob 17 je prišel Mironescu v kraljevo palačo in izročil kralju demisijo vsega kabineta. Romunski poslanik v Londonu Titulescu je bil brzojavno pozvan v Bukarešt. Tudi minister dvora je demisioniral, ravno tako romunski poslanik v Parizu Dia-mandi. Ob 19 zvečer so se že začela posvetovanja o sestavi novega kabineta. Skuša se doseči koncentracijska vlada. Če bo to ostalo brezuspešno, je verjetno, da bo novo vlado sestavil Maniu. V političnih krogih se čuje, da je pričakovali obsežne amnestije. Ob 19 zvečer so ludi čete prisegle novemu kralju. Najbolj zanimiv in napet roman znanega francoskega pisatelja JULES VERNE-JA ki je na čudovit način združeval tehnično znanje z naj drznejšo fantazijo, roman 20.000 milj pod morjem ali Kapitan Nemo začne »Slovenski list« objavljati 15. junija. Kapitan Nemo, tajinstven neznanec, je zgradil žc leta 1866. podmornico, kateri jc dal ime »Nautilus«, s katero sc je peljal po vseh oceanih z namenom strašnega maščevanja. Mi se v romanu peljemo z njim in seznanimo z bajnimi čudesi na dnu morja, obenem pa doživljamo najčudovitejše dogodbe, ki so jih mogli doživeti ljudje, kateri so vznemirjali ves svet s svojo podmorsko pošastjo. Sezite vsi po Slovenskem listu«! Kraljica-vdova Marija Ohoritininergnu, 0. jun. x. Kraljica-vdova Marija je v nedeljo dopoldne prišla z avtomobilom v Oberammergau, kjer so jo pričakovale njena sestra, velika kneginja Cirila, princezinja llohenlohe-Lon-genburg in nečak, princ Leiningcn. Naslonila se je v vili koburške šolske prijateljice, baronico Raven. Popoldne jo obiskala grad Lnngenburg. v ponedeljek pa je obiskala pasi jonske igre. Po zadnjih dogodkih v Romuniji j« kraljica-vdova izrazilo željo, do se čimprej vrne v Romunijo. Zato ne bo potovala v Siginaringen. Najpozneje koncem ledna hoče biti zopet v Bukareštu. Jeseni hoče za dalj časa obiskati Koburg in Siginaringen Italija zadovoljna Rim, 9. jun. y. Giornale d.Ilalia piše v svojih komentarjih o izkllcanju Karla za kralja: Italija se more zaradi vrnitve princa Karla v domovino in prevzema prestola samo veselili. Italijo kot miren opazovalec zasleduje notranje dogodke v drugih državah in z zadovoljstvom ugotavlja, da prihajajo v prijateljskih državah nn krmilo one sile, ki delujejo za obnovo. Vse države imajo veliko polrebo po notranjem mini in obnovi državne avtoritete. Srečno rešitev dinastičnega vprašanja v Romuniji bo kon-solidirala notranji položaj v državi iu okrepilo njeno meddržavno veljavo. Huda nesreča romunskih avSomobiiistov šibenik, 9. junija, p. Danes zjutraj med 7. in 10. uro so se romunski ovtomobilisti peljali skozi Šibenik v smeri proti slapovom Krke in Plitvičkim jezerom. Noben avtomobil se ni ustavil v šibeniku. Okoli 10 in |>ol se je razširila vest, da sc je na cesti blizu Vrlipolja zgodila avtomobilska nesreča romunskemu izletniku. Vest sc je pozneje potrdila in jc bila katastrofa mnogo težja, nego se je prvotno mislilo. Avtomobil Mihaela Fulge, ki ga jc vodil šofer Johan Mandis iz Bukarešta, je z veliko brzino vozil proti Ši-beiiiku. V bližini Vrpolju, 12 km od šibenikn, ni šofer opaz.il zelo ostrega ovinka ceste ter ni zmanjšal brzine. Ko je prišel avtomobil na ovinek, je šofer, v strahu, du nc pade v globok obcestni jarek, skušal ustaviti svoj voz in obenem ostro obrniti. Vsled učinka zavor pa sc je avto dvakrat prevrnil ter podkopal pod sobo šoferju in vse potnike. Šofer je obležal z razbito lobanjo. Žena lastnika avtomobila, gospa Margareta Kulgo je dobila težje poškodbe na hrbtenici, dočim si je druga gospa, ki je vozila z avtomobilom, zlomila ključnico. ist-nik avtomobila iu peti potnik sta le i/je ranjena. Avtomobili, ki so vozili /a ponesrečenim, so takoj odpeljali s\ojc ponesrečene tovariše * šibeniško bolnico. Obe gospe ostaneta v liolnici Šofer jc kmalu i>o prenosu tja izdihnil. Vse naše oblasti so sc stavile romunskim izletnikom na razpolago. Mestni župan <1 r. Smolčič: jc obiskal v bolnici ranjence in jim izrazil sožaljc svojih meščanov. Po izjavi lastnika avtomobila g. Fulge je prišlo do nesreče zgolj rad'i slučaja in nc zadene krivda zanjo nobene osebe, ki jc bila tedaj na ccsti. kakor sc je prvotno mislilo. G. Fulgo je prepričan, da šofer ni zajiuzil cestnega ovinka ter radi velike brzine ni mogel nc ustaviti ne okleniti avtomobila. Kakor peljal mrtvega šoferja v čuje, bo g. Ful domovino. ;o pre- Socijalisfični kongres Pariz, 8. junija. AA. Poročajo iz Bordeauxa, da je bil tam otvorjen državni socialistični kongres, kateremu prisostvuje 300 delegatov. Med delegati iz tujih držav se nahajajo g. Vandervelde iz Belgije, VVinter iz češkoslovaške in Živko Topalovič iz Jugoslavije. Na kongresu je bilo sklenjeno, dr se podrobno razpravlja o agrarni politiki. Dunajska vremenska napoved: Lepo, toplo vreme lx> trajalo dalje, niso pa izključena ioknina motenja. Triurni. zmaga tenorista Banovca na mednarod. koncertu v Chicagu Banovec z najlepšim uspehom predstavil slovensko pevsko umetnost ameriškemu občinstvu — Častno priznanje ameriške kritike Velika udeležba in viharno navdušenje — Banovec dobil mednarodno priznanje Chieago, 20. maja 1930. Ves jugoslovanski živelj v Chicagu je bil pretekle dni na delu, da čim doetojneje proslavi in počasti svojega odličnega gosta tenoristn-umetnika g. Banovca, ki je na tako časten iu dostojen način predstavil sebe in jugoslovansko umetnost ameriški publiki in najstrožji ameriški kritiki, pred katero trepečejo celo umetniki svetovnega slovesa. Chicago je centrum glasbenega življenja v Ameriki in slavna Orchestra I lati je svetišče, kjer nastopajo le prvovrstne glasbene organizacije kot »Chicago Symphony Orchestra in le izbrani umet-nili kot Kreisler, Paderevvsky, Rachmaninov, Pro-kopjev, Eiinan, Horovvit/, Oigli, Shippa, šaljapin itd. V nedeljo 18. maja pa se je zgodilo, da se je v tem v7.višenem svetišču najvišje glasbene umetnosti, v najinipozantnejšem delu štirimilijonekegu mesta sredi širne Amerike pojavil naš odlični rojak, pevec-umetnik g. Banovec, ki si je tekom svoje turneje po Ameriki pridobil nevenljive triumfe in priznanja raznih narodnosti. Doslej smo ga občudovali pri njegovih številnih koncertih širom Amerike kot nedosegljivega interpreta umetnih in posebej še narodnih pesmi jugoslovanskih, ki jih ni znal pred nJim nihče lako čuvstveno in prisrčno podati kot on. Bil je v izvajanju teh biserov in v obnašanju vesel, razigran, hudomušen, žalosten do smrti, pa zopet vriskajoč in je ves živel ž njimi. Podajal jih je po svoji lastni interpretaciji nn čisto svoj način ler nas tako priklenil nase, da smo se čudili njegovim velikim sposobnostim. Prišel pa je ta zgodoviti-iko-kulturni trenutek, ko je doslej prvi in edini jugoslovanski oduosno slovenski pevec-umetnik pogumno stopil pred najvišje in na,(ostrejše glasbeno sodišče v Chicagu. Vedeli smo, da je umetnik prvega reda in nismo se bali zanj. Bili pn smo v strahu za našo jugoslovansko publiko, dali bo mogla pravilno pojmovali in doumeti kullurno-zgodovinski pomen tega koncerta, ki je za ves slovenski oziroma jugoslovanski narod tu- in onstran Oceana dogodek prvega reda. Toda naš narod se je zavedal tega zgodovinskega trenutka. Strnil se je v močno falango in v složno sodelovanje vseli jugoslovanskih pevskih zborov in dni temu odličnemu pevcu že v naprej nnjvečjo moralno oporo. Velika koncertna dvorana je bila dobro zasedena. Banovec je nastopil sigurno, zmagovito, zanosilo. simpatično kot je na tako svetem mestu in ob takih slučajih potrebno, zavedajoč se in svest si, da pomeni ta koncert zanj triumf ali poraz. Njegov fini nastop je kazal njemu prirojeno spoštovanje in obzirnost do publike, nastop — ki mu je v privatnem življenju pridobil številno prijateljev, nastop — ki je bil v tej dostojanstveni dvorani pravna mestu in ki je lasten že tisočkrat preizkušenim umetnikom. Banovec je zmagonosno prodrl pred ameriško publiko. Triumtiral je njegov glas, njegova umetnost, umenjenost in finesa nastopa, triumfirala je llubadova šola. Skratka — Banovec je prodrl na celi črti ter dobil mednarodno priznanje t Pet čikaških največjih dnevnikov je objavilo o njegovem koncertu zelo laskavo oceno in priznanje, ki so sicer zelo redkobesedni v pohvali celo priznanim umetnikom. Strogi prolesijonalni čikaški kritiki, same priznane najboljše glasbene autoritete. pred katerih sodbo so v strahu celo Je neštetokrat preizkušeni glasbeni in pevski umetniki in ki motrijo vsakega inoz.emca z nekakim nezaupanjem, katerim je beseda Balkan barbarizem in necivilizacija, so dali našemu odličnemu pevcu lepo priznanje! Grški in švicarski gostje v Mariboru Maribor ves v zastavah — Triumfalen sprejem švic. „Harmonie" Družba JURIJA" Dunajska cesta št. 46 Telefon: 2820 Premog Drva Koks Edward M o o r e , eden najstrožjih in najbolj upoštevanih kritikov v Ameriki in glasbeni recenzent v največjem listu sveta, ki ima dnevno preko milijonsko naklado, je dal v »Chicago Dailv Tribune« od 18. maja Banovcu sledeči kompliment: »Svetozar Banovec, koncertni in operni tenor kraljeve opere v Ljubljani, Jugoslavija, je priredil koncert v Orchestra ilalt in pri tem razvil liričen glas, očarljivo lep v višini ter ima nastop in znanje dovršenega in izkušenega umetnika. L o r g n e 11 e pa se v »Chicago Daily Times« od 19. maja izrazi kratkomalo sledeče: .-Ne vem, kje jo Ljubljana, vem pa, da ima Svetozar Banovec. tenor tamkajšnje opere, ki smo ga slišali tukaj v nedeljo, čudovito krasen in sladek glas. Maurice Rosenfeld, glasbeni kritik drugega največjega čikaškegu dnevniku priznava Banovcu sledeče vrline v »( hicago Dnily News« od 19. maja: Svetozar Banovec, Jugoslovan, ki je prišel iz. Ljubljane, Jugoslavija, kjer je bil vodilni tenor opere, je priredil svoj koncert v Orchestra lhill in je posvetil velik del svojega programa jugoslovanskim in slovenskim skladbam. V prvi skupini je podal eno Pnvčičevo in eno Lajovičevo skladbo ter eno narodno v priredbi Dobroniča. — V teh skladbah je dokazal, da je liričen tenor, da ima njegov glas znatno moč in dobro šolo, dn z. lahkoto poje in obvlada ležko besedilo svojih pesmi in je pokazal vse druge umetniške vrline. Albert Ooldberg citira sledeče v »Chicago Herald and Examiner< od 19. maja: »Drugi pevec-tenorist je bil Svetozar Banovec, član opere v Ljubljani, Jugoslavija. Vse kaže, da mora bili dobro poznan med svojimi slovanskimi rojaki, kajti napolnili so Orchestra Hali in so ga slišali, kako je prepevat pesmi iz. njih domovine in operne arije. Pel jih je milo in zelo dostojno. llarlelton Hackett, eden najodličnejšili kritikov, direktor največjega konservatorija v Chicagu in priznan profesor solopetja pravi v »Chicago Evening Post« od 19. ninjn: .-.Svetozar Banovec, vodilni lenor ljubljanske opere v Jugoslaviji je na I koncertu v Orcheslra llnll dokazal, da poseduje | izvežban glas. Odlikoval se je v opernih arijah in i jugoslovan. skladbah. Banovec ima krasen glas. i To so ocene in kritike o našem odličnem pev- i cu najverodostojnejših in najmerodnuiejših glasbe- ] nili kritikov v Ameriki, ki so poslušali in pisali i kritike o Carusu, Glgliju, Martinelliju, Sliippi, ! Saljapinu, Rachmnninovu, Prokopjevu, Kreislerju j in o drugih. Na koncertu pa so bili zastopani tudi glas- | beni recenzenti raznih muzikalnih revij, dalje kri- j tik iz. San Francisca in vsi Kritiki naših slovenskih, j hrvatskih, srbskih in čeških listov, ki oduševljeno in polni ponosa v obširnih člankih registrirajo tako sijajno uspeli koncert Banovon. Ta priznnnjn pričajo dovolj jasno, dn si je naš Banovec priboril mednarodno priznanje v kaj kratkem času svojega udejstvovnnja. On je prvi Slovenec, ki je dobil tako visoko priznanje od profesionalnih glasbenih kritikov v Chicagu oziroma v Ameriki sploh in ni nikakor malega pomena zanj in za jugoslovanski živelj v Ameriki in onslran Oceana. Še več takih umetniških koncertov pred inozemsko publiko, pa bodo kmalu ne samo zvedeli, da eksistiramo, temveč nas bodo v vsakem oziru upoštevali in spoštovali kot kulturen narod. Razne vesti Varšava. 9. junija. AA. Pat poroča, da jc maršal 1'ilsudski oclpotovnl v kopališče Druscije-niki, kjer bo ostal dalje časa, Praga, 9. junija AA. ČTK poroča: Na včerajšnjem letalskem mitingu v Karlovih Varili se je ponesrečil z. letalom znnni pilot major Markovski. Pri padu letala si je polomil obe roki, pri prenosu bolnišnico je podlegel ranam. V znak žalosti je bil letalski miting prekinjen. Maribor, 8. juniju. Na binkošlno nedeljo poroma navadilo pol Maribora na planine; letos so Mariborčani ostali v pretežni večini doma: pričakovali so dragih gostov. Že včeraj |>opoldiie si je nadela obdravska prestolica praznično lice: raz. malodune vsa poslopja v mostu so za vihrale državne zastave grškim in curiškim gostom v pozdrav. Prisrčen je bil sprejem grških gospodarstvenikov, ki se je po vršil bolj v ožjem krogu tukajšnjih gospodarskih krogov. V spremstvu predstavnikov oblustev ter zastopnikov mariborske industrije in trgovstva so si po prihodu ogledali fulsko elektrarno in ruško tovarno z.a dušik. Nato so si po vrnitvi v Mariboru ogledali tukajšnjo vinarsko in sndjnrsko šolo, kjer je drugim gostom na čast bila pri-rejenu zukuska. Ob tej priliki sla spregovorila tehtne besede jugoslovnnsko-grškega gospodarskega sodelovanju Georgios Kofinas, predsednik jugoslov. grške lige v Atenah ter ravnatelj sadjarske in vinarske šole Josip Priol. Svojim toplim prizadevanjem za čim tesnejše medsebojne gospodarske stike s«) dali grški gostje značilnega izraza ob priliki pozdravnih govorov pri buukeiu pri »Orlu«. Govorili so predsednik grškega časnikarskega združenja Antonij 11 n 111 u d u p u 1 o s , Zis-sis Vero u, rektor solunskega vseučilišča prof. V i z o u k i d i s . dr. šnnderl, Weixl v imenu trgovslva, svetnik Rodošek za mestno občino ter Pa r m a če vi č za centralni presbiro. Ob 14,36 so se grški gostje z najlepšimi vtisi poslovili od Slovenije ter se odpeljali v Novi sad. Curiški »iiarmonijiiši« — okoli 400 po številu. ki se nahajajo že delj časa v toplih prijateljskih stikih z. mariborsko Glasbeno matico, pa so ol» svojem prihodu ob I4.tr bili deležni uprav triumfalnega sprejema. Brez • pretiravanja lahko rečemo, du ji,h je pozdravil ves Maribor. Nu kolodvoru so se zbrale velike množice Mariborčanov, predstavniki posameznih kulturnih društev in oblustev. Sprejemu tiu kolodvoru so >c med drugim udeležili okrožni inšpektor dr. Schaubach kot zastopnik bana, švicarski konzul dr. VVcber iz Zagreba iu podžupan dr. Lipold. Dobrodošlico je izrekel dragim gostom v prisrčnih besedah predsednik Glasbene matice dr. Tomi n še k. zahvalil se je v imenu gostov curiški župan Naegeli. Z godbo -Drave« na čelu so se jiodnli gostje v sprevodu, spremljani od množic ljudstva ter viharno pozdravljeni in obsipani s cvetjem otl prebivalstvo. ki je tvorilo ob ulicah gost š>palir, v veliko iinionsko dvorano, kjer se je vršil pozdrav gostov in zakuska. Oh ogromni udeležbi Mariborčanov, ki so docela napolnili galerijske in sosednje prostore, ob viharnem navdušenju, izmeničnem nastopu curiških in naših pevcev — zlasti jc zadivilo občinstvo pristno planinsko petje c ur i škilil pastirjev« v značilni planinski narodni noši — ter odličnem svirunju Drave« se je vršil ta pozdrav, lil iskrenih prijateljskih pozdravnih besedah. Okrožni inšpektor dr. Schaubach naglasa kot zastopnik bana potrebo tesnejšega sodelovanju; predsednik llurmonic« dr. S p ii r I nupija v navdušenih besedah Nj. Veličanstvu kralju Aleksandru in kraljevini Jugoslaviji: podžupan dr. Lipo Id pozdravlja goste v imenu mestne občine; curiški župan Naegeli se zahvaljuje za triumfalni sprejem, kakršnega ni Ilarmonia« doživela na svoji turneji, ter izreka željo, da bi se prijateljski stiki med Glasbeno matico in llurmonio« še bolj utrdili ter poglobili: švicarski konzul dr. W e b e r iz Zagreba vz]x>reja sličnost v značaju delov nega švicarskega in slovenskega ljudstva, V središču svečanega pozdrava je bila izročitev diplome častnega članstva mariborske Gospa, Vi iščete zanesljivega pomočniku, osobito kadar imate pranje? Prav težko boste našli takega, ki ho odgovarjal vsem Vašim zahtevam. Ako pu stopite k bližnjemu trgovcu in enostavno zahtevate pravo ter|>cntinovo milo Gazela, boste s tem rešeni vseh skrbi Tovorni voz Velik s premogom naložen tovorni voz se je peljal po tramvajskih tračnicah, ko je nenadoma za njim pridrdral voz električne cestne železnice. Voznik tovornega voza je kričal: Hi, hi!« in vozil tako počasi, kakor da bi bil električni tramvaj samo parni valjar za popravljanje ceste. ln tako se je zgodilo, da je tramvaj zadel ravno še v zadnje kolo tovornega voza. Kolo se je strlo in voz se je nagnil ravno sredi tračnic. »Ti neroda neumna, ali se nisi mogel z vozom pravočasno umakniti s tračnic?« se zadere kondukter nad voznikom. :>Sedaj vendar vidiš, da ne morem več, telek odgovori voznik. In imel je prav, zakaj poln voz premoga se ne da odpeljati na treh kolesih. Kondukter je nato naslovil na voznika še nekaj vprašanj: bo-li v bodoče blagovolil nekoliko bolj paziti; ali morda on nalašč ne pazi in če je na svetu sploh še tako bedasti voznik, kakor je on. Ako ne zna voziti s konji, naj za-preže v svoj voz vole ali osle. Voznik se pa ni zmenil za kondukterjevo zabavljanje, ampak je čisto mirno zlezel z voza in lepo počasi, kakor da tri bil na svojem dvorišču, ugotovil, da je šlo kolo k vragu. Prepričan, da se bo moral radi te nezgode malo delj zamuditi na tem kraju, je izvlekel iz žepa pipo, jo počasi napolnil, prižgal in začel kaditi. Obrnil se je h kondukterju in ga opirzoval. Ko se mu je /delo, da si ga je že dovolj nagledal, se je obrnil k občinstvu in mu razložil, da ni njegova dolžnost, da bi pazil niti na tramvaj niti na njegovega koudukterja. Pozval je tudi tramvajsko delniško družbo in vse njene uslužbence, naj ga pišejo v uh. V tem se je preril skozi množico ljudi stražnik in se ustavil pred vozom. »Kaj je to? Kaj se je tu odigralo?v vpraša stražnik energično. >Zadnje kolo je svoje odigralo,«, odgovori voznik, nalašč uporabljajoč stražnikove izraze, kakor da bi sc mu rogal. >Tako? To bomo mi takoj uredili, odvrne redar. Mislil sein, da bo sedaj kaj pametnega nasvetoval, kako bi voz čimprej popravili in ga spravili s tračnic, da bi mogel tramvaj odpeljati dalje. Stražnik je izvlekel iz prsnega žepa debelo knjigo, jo odprl in vzel v roko svinčnik, ki je bil zataknjen za hrbtom knjige. Medtem ko je skrbno ostril svinčnik, je pridrdral še en tramvajski voz. Voznik tega tramvaja je na vse pretege zvonil, kondukter pa je s svojo srebrno piščalko piskal, koliko je le mogel. >Čemu to predrzno piskanje? Ali ne bi morda hoteli prenehati s tem žvižganjem in zvonjenjem?« vpraša redar in s svojim ostrim pogledom skoro predre kondukterja, močeč medtem svinčnik z jezikom. >Tako/ reče nato in se obrne zopet k vozniku, sedaj mi povejte, kako vam je ime. "Matija Kurešček. •Ma-ti-ja Ku-re-šček. bi kje je vaše rojstno mesto?« >Hm?< Vaše rojstno mesto, kje ste se rodili? Pri Sv. Juriju. Tako? Pri Sve-tein .lu-ri-ju. Vi mislite, da je siiiuo en Sveti Jurij. Ali mi ne bi hoteli povedati, kje je lo gnezdo. Povejte malo na-i tančnejek Medtem se je nabiralo vedno več ludi, ki so stali okrog voza. Neki gospod v prvi vrsti je s slrokovnjaškim pogledom preiskoval škodo na kolesih. Nagnil se je pod voz iu odtam ogledoval kolesa. Nato je stopil pred voz in natanko pregledal oje in sprednji del voza, šel ja okrog voza in trkal s svojo palico po kolesih, ki so ostala cela. Nato je izjavil, da je .samo eno kolo strto. Kadar bo to kolo zopet celo in v redu, 1m> voz takoj lahko odpeljal dalje. Ljudje, ki so stali okrog njega, so mu pritrjevali. Neki delavec pravi, da je treba poskusiti, če se ne bi dal voz odnesti. Pljunil je v roke iu se postavil k zadnjemu delu voza. Pričel je kričali: >0 rukl O ruk!« in tresel voz in ponovno pljunil v roke, dokler ga niso stražniki spravili proč. Ti so sedaj postali silno delavni. Pazili so, tla so se gledalci dostojno obnašali in stali v ravni črti. To ni bilo tako lahko. Zakaj, komaj so na eni strani napravili red, so že radovedneži na drugi strani zmešali in skrivili ravno črto in rili naprej. Tako so morali ubogi redarji neprestano tekati sem ter tja in so postali silno utrujeni in upehani. Poleg tega so morali paziti na to, da je vsak novi redar, ki je prihitel, dobil svoje mesto. Ce je pa prišel kak predstojnik, so mu morali vse natanko razložiti. Prihajali so novi tramvajski vozovi in redarji so morali kon-dukterjem zabičavali, da ne smejo voziti skoz vozove, ki so že stali pred njimi. Ne vem, kako se je cela stvar končala, ker sem po preteku dveh ur moral k večerji. Drugi dan sem pn z zadovoljstvom bral v časopisih, da so kasneje prišli nn lice mesta še policijski ravnatelj, župan in podžupan in končno minister z.a notranje zadeve. Glasbene matice curiški Harmonijih in pa neutrudnemu potnemu muršulu Harmonije« Jaeekelu, ki jo je s primernim nagovorom izvršil ravnatelj dr. Toininšek. Za tako iskrene dokaze prijateljstvu se je nato zahvalil Glasbeni matici predsednik Harmonije* dr. Spori, ki je izročil ravnatelju dr. To in i n-šku kot predstavniku Matice ter vezi prijateljstva med obema pevskima društvoma krasen pokal, diplomo častnega članstvu in lepo darilo. Razen tega pa še 600 omotov švicarske čokolade za mariborsko deco. Višek programa pu je bil nastop celokupnega mogočnega zbora »Harmonije« na Glavnem trgu. k jer se je bilo zbralo 10.000 do 12.000 Mariborčanov, ki so simpatičnim curiškim gostom priredili burne ovucije. Raz oknu je ma-lialu množica ob Gosposki ulici in Glavnem trgu z robci v pozdrav. Mogočno so donele lepe švicarske pesmi ter odjeknile v ubrani harmoniji iz. Gluvnegu trgu v vse smeri. Neizbrisen je bil vtis, ki gu je napravil ta nastop na desettisočgluvo množico: »11 u r m o n i a« si« jajno poje. Po zaključenem pevskem programu so se podali gostje ob značilnem alpskem jodlanju« na kolodvor. Ginjeni od prelepega sprejema, ki jim ga je priredila Glasi bona Matica in po njej obdravska prestolica, polni hvale nad lepoto naše svete zemlje in tople zahvalnosti so se švicarski gostje ob 17.30 odpeljali proti Gradcu. Naj bi bi svečanostni in triumfalni sprejem, ki je bil manifestantna izpoved bralstva dveh kulturnih društev, pri« ijiomogel k sistematičnemu poglabljanju Švicar« sko-jugoslovanskih kulturnih vezi in stikov. Grandi v Varšavi Varšava, 9. jun. x. Italijanski zunanji minister Grandi je danes ob določenem času dospel v Varšavo. Pri sprejemu so bili zunanji minister Zaloški, ministrski predsednik Slawek in predsednik republike Moscicki. Mnršal Pilsudski pa je zapustil Varšavo in odšel v letovišče ob litovski obali. »Gnzeta Poiskan in drugi oficiozni listi ugotavljajo izrecno, da ne obstoja namen, da bi Zale-ski posredoval v italijansko-francoekih spornih vprašanjih. Grandijev obisk je samo čin vljudnosti. Pač bo porabil priliko zn razgovor o splošnih političnih odnošajih in o gotovih podrobnostih poljsko-italijanskih odnosov, da se s tem okrepi že obstoječa priiatel.i«ka zveza med obema državama. Konservativni krakovski :>Czas naglasa, da je Poljska o starih dobrih prijateljskih odnošajih tudi z italijanskimi prijateljicami Madjarsko, Bolgarsko in Turčijo. Narodnodemokratska »Gazela Warszaw-ska naglasa, da se Poljska in Italija deloma med seboj spopolnjujeta tudi v gospodarskih ozirih, do-čim socialistični Kobotnik napada italijansko zunanjo politiko ter izraža prepričanje, da se nikdar ni moglo govoriti o skupni zunanje politični liniji med Poljsko in Italijo, kakor sedaj. Demonstracije iašističnih dijakov proti Jugoslaviji Fašisti zažgali jugoslovansko in fruncosko zastavo Rim, 9. juniju, p. 7. t. m. se jc vršilo v Ba-riz.u zborovanje fašističnih dijakov, na katerem so sodelovali tudi dijaki iz Pulju in drugih mest. Na skupščini je bilo okoli 500 ljudi, ki so prišli, pred jugoslovanski konzulat, kjer so klicali ; italijanski« Dalmaciji. Demonstrirali so pred jugoslovanskim konzulatom preko pol ure ter ga obmetavali s kamenjem. Poškodovali so občutno jugoslovanski državni grb in fasado poslaniške hiše. V ršile so se tudi demonstracije proti Franciji ler so dijaki pred pre-fekturo zažgali francosko in jugoslovansko zastavo. Vsesoholshi zlet v Belgradu Belgrad, 9. jun. AA. Včeraj so na zletu zagrebški srednješolci predali pokrovitelju Sokola kraljevine Jugoslavije, prestolonasledniku Petru kot svoj dar bronast kipček »Borilec z oklepom«, visok 75 cm. Kip je izdelan v Zagrebu. Vojak drži v desni roki z.astavo, desno pa drži na srcu. Belgrad, 9. jun. A A. Ko kraljevem nalogu je razdelila dvorska pisarna 8 tisoč zavojčkov čokolade iu 5000 škatlic rahakluka vsem učencem iu učenkam srednjih šol, ki se udeležujejo zleta. Na vsaki škatlici in na vsakem zavojčku je napisano: Njeg. Vis. prestolonaslednik Peter starešina Sokola kraljevino Jugoslavije. Vsa obdarovana mladina je bila izredno vesela nad darom in pažnjo njegovega Visočanstva. Tragedija v Martinjahu Pod visokim, strmim hribom Slivnico, blizu Cerknice, leži vas Martinjak, vas, tolikokrat že obiskana po nesreči, največkrat po požaru. V nedeljo se je v tej vasi odigrala strašna, pretresljiva tragedija. Posestnik Franc Leveč, 34 leten. stanujoč, v Martinjaku št. 8, je v nedeljo dopoldne naenkrat zblaznel in sunij z, nožem svojo teto v levo stran prsi in s tem pferezal žilo odvodnico. Starka je biln v nekaj minutah mrtva. Na vprašanje orožnika, zakaj je zaklal svojo teto, je Leveč odvrnil, da z.ato, ker mu je nosila hrano. Orožniki so Levca seveda aretirali in takoj spoznali, da imajo opravili z blaznežem. Oblekli so ga v prisilni jopič, in odvedli na postajo Rakek. Od tam so ga z, vlakom prepeljal v Ljubljano v splošno bolnišnico, kjer je bil oddan na opazovalni oddelek. Nova luka na Sušaku Sušak, 9. jun. p. Te dni so pričeli z gradnjo nove luke na ustju Itočine. Dela se vršijo v hitrem tempu. Dela se noč in dan, Dva potapljača čistita dno Rečino na mestu, kjer bodo postavili pontone. V prihodnjih treh tednih se pričllo nadaljnja dela, Zborovanje Gorenjcev na Sv. Joštu Kranj, 8. jun. Že snoči 111 danes na vse zgodaj ter potem vse do desete maše so klicali zvonovi s Sv. Jošta v vse doline pod seboj; vdano, pobožno in slovesno so pritrkovali in zvonili v vedro jutro ter v solnčen dan. V breg in v goro pa so z vseli s tja ni prihajali verniki in se sipuli okrog cerkve po zelenih tratah. Kmalu je bilo \se okrog cerkve, v cerkvi in po vseh tratah polno pobožnega gorenjskega ljudstva, zlasti mož in fantov, zu kutere je bilo današnje zborovanje pri Sv. Joštu določeno. V velikem številu sc je zbrala na gori tudi duhovščina iz vse kranjske dekanije. Ob desetih dopoldne je bil za vernike cerkven govor, takoj nato pa je ljubljanski pomožni škof dr. Gregorij R o ž 111 u n bral množici sv. mašo. Po maši se je pred cerkvijo začelo zborovanje mož in fantov iz kranjske dekanije. začela ga je godba s primemo melodijo, nato pa je zbrane pozdravil kranjski mestni vikar, g. dr. Jože Pogačn ik. , Najprej je govoril g. komisar OllZU. ljudje opazili, da služkinja Ivanka Hogler žo umira. Kljub prvi pomoči, ki so ji mogli nuditi, je Ivanka Hogler že čez nekaj minul umrla. Pozneje sta prišla na lice mesta tudi dežurni policijski uradnik Kek in zdravnik dr. Avramovič. Zadnji je ugotovil smrt zaradi zastrupitve s plinom. Po vseh znakih sodeč, se je morala Hoglerjeva popoldne zaklenili v stanovanje, nato pa je odprla petelina plinske napeljave. Zato je tudi bila vsaka pomoč brezuspešna, ko so jo ljudje našli v nezavesti. Kak zločin ali nesreča sta tukaj izključeni. Hoglerjeva je izvršila samoumor. Vzrok samoumora ni znan. Zdi pa se, da ga je izvršila najbrže iz žalosti za svojim zaročencem, ki je pred dvema mesecema tudi izvršil samoumor. Zakonca Villiarjeva se do 11 zvečer, ko to pišemo, še nista vrnila domov. Zalo tudi truplo Hoglerjeve ni moglo biti prepeljano v mrtvašnico, čeprav stoji mrtvaški voz, še vedno pred hišo Zadružne banke. * Umrla je na binkoštno nedeljo zvečer gospa Binči Schmidt, soproga orož. podpolkovnika v pokoju, sedaj iainika pri uredništvu Slovenca«: gospoda Rudolfa Schmidta. Bla^a pokojnica je z izredno potrpežljivostjo celih 1 qOSo>N 5, g- »Cen« 5-ffiS.piS; - -Si ipgšf« "Spiši Vt trn* » »O 3 , O««" c: 2- • u.S-P ioi=< r« P N COHg < "3>s" rt _ q Zjn " ^»IL Bgl>*!* b jrT F^-JT Dvokofesa tež? od 7 kg naprei aa|lažjega in najmodernejšega tipa najboljših svetovnih tovarn. Otroški vozički od najpriprostejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusu naročnika. Šivalni stroji, motorji pneumatika, posamezni deli. Velika izbera, najnižji cene. Prodaja na obroke. Ceniki franko. ^TRIBUNA" IV B. L., tovarna dvokoles in otro-l.ih vozičkov, LJUBLIANA. Karlovška c. št, 4. priporoča sledeče praktične knjige: ŠOFER iN SAMOVOZAČ. Priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stregi in vodstvu modernega avtomobila. Spisal inž. Josip Štolta. Vezano 140 Din. RADIO. Osnovni pojmi iz radiotehnike, pojasnjeno s 214 slikami. Spisal prof. Leopold Andree. 00 Din, poltrdo 65 Din, v platno vezano 76 Din. PRAKTIČNI SADJAR. Zbirka najvažnejših sadjarskih naukov, pojasnjena s 24 barvanimi prilogami in 92 slikami v besedilu. Spisal M. Humek. Vezano 80 Din. BRESKEV IN MARELICA. Navodilo, kako ju vzgajajmo in oskrbujmo, pojasnjeno z 22 slikami in 2 barvnima prilogama. Spisal M. Humek. 12 Din. NAŠ PANJ. Opis in praktičen navod, kako naj čebelarimo v njem. Po lastnih izkušnjah za slovenske čebelarje priredil Anton Žmderšič. Pojasnjeno s 107 slikami v besedilu. 35 Din, vezano 40 Din. ZEL IN PLEVEL. Kako se zdraviš z naravnimi sredstvi. Solnce, zrak, zemlja, voda in rastline so prva zdravila sveta. Sestavil F. Magister. 60 Din, v platno vezano 75 Din. Najnovejši katalog brezplačno na razpolago. Krvna osveta Na cesti med Ajacciom in Lopigno na Korziki sc je odigrala drama krvne osvetc, ki je zahtevala štiri žrtve. Na tem ozemlju izvršuje svoje zločine cestni ropar Spada. Spada, doma iz Lopigne, je v prepiru ustrelil nekega policijskega uradnika in nato pobegnil v gore. S posredovanjem tretjih oseb jc dobil od župana v Lopigni koncesijo za redni avtomobilski promet med Ajacciom in Lopigno. Ko pa je župan zvedel, kdo je pravi lastnik te avtomobilske proge, ni hotel, ko je pogodba potekla, več obnoviti konccsiie Spa-dovim slamnatim možem, marveč je izročil obratovanje avtomobilske proge svojemu zetu Ricciju. Nato je Spada sporočil županu, da bo ustrelil njega in njegovega zeta in da bo preprečil avtomobilski promet. Na podlagi te grožnje je orožniška oblast odredila, da sta pošto vedno spremljala po dva policijska uradnika. Ko je nedavno poštni avtomobil odpeljal iz Ajaccia, sta bila med potniki zopet dva policista, poleg teh še lastnik avtomobilske proge Ricci, neki poštni uradnik, neki trgovec in dve ženski. Na nekem ozkem mestu pota so našli potniki cesto zabarikadirano s kamenjem. Policista, šofer, poštni uradnik in Ricci so izstopili, da bi odstranili oviro. Preden pa so mogli pričeti s svojim delom, so počili iz zasede streli, ki so smrtno zadeli oba policista, poštnega uradnika in Riccija. Nato je stopil Spada z napeto puško na cesto in je prisilil prestrašenega šoferja, da je polil avtomobil z bencinom in ga zažgal. Avtomobila ni izropal in tudi umorjenim je pustil ves denar, da označi dejanje kot krvno osveto. Ko je avtomobil zgorel, je Spada poslal šoferja in preživele potnike v Lopigno. Takoj po tem strašnem dejanju so oblasti poslale močne Telefon štev. 2481 Račun poštne hranilnice Ljubljana, štev. 10.680 Ifronjska hranilnica je denarni zavod dravske banovine, ki jamči za vloge z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Daje posojila proti vknjižbi na prvem mestu, proti odplačilu na daljšo vrsto let, proti menici, vodi vse kontokorentne posle. Nafbolf * varna * naložba * denarja orožniške oddelke v Lopigno, da zasledujejo morilca. Doslej ga še niso mogli prijeti. Ljubiteljica mačk V Baselu je nedavno na nenavaden način poginilo 40 mačk. Neka stara gospodična, ki je zelo ljubila živali, je najela stanovanje dveh sob s kuhinjo, da bi tam naselila 40 mačk in jih oskrbovala. Obiskovala jih je vsak dan in jim dajala hrano. Končno pa dobra duša ni več zmogla teh izdatkov in je zato sklenila, da jih bo usmrtila. Vprašala je nekega živino-zdravnika, kako bi to storila, da ne bi živalice preveč trpele. Živinozdravnik ji je nasvetoval, naj mačke zastrupi s plinom. Ko so bila vsa okna dobro zamašena, je živinozdravnik odprl plin in je mogel skozi okno opazovati, da so živali poginile. Samo ena mačka je kljubovala plinu in ni hotela poginiti. Gospodični se je živalica smilila in je hitela v stanovanje, kjer se je kmalu zgrudila mrtva na tla. Zlato na Formozi Japonci so odkrili na Formozi v aluviju (vrhnih plasteh) zlata rudišča. Zlato cenijo na štiri milijarde jenov ali približno 108 milijard dinarjev. Rudnike bo izkoriščala vlada v lastni upravi. Mudise mu. »Kam pa se ti tako mudi, Mirko?« »Domov letim, da me bodo mati na-tepli.« »Čudno, pa radi tega se ti tako mudi?« Seveda, če pridem prepozno domov, bodo že oče doma in potem jih dobim veliko več.« Špecerijsko m kolonlialno blago, umetna gnojila, cement Itd. itd. dobavlja Gospodarska zveza v Ljubljani Čitaj „Slovenski list"! Spodnieštajerska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomejno zavezo v Mariboru OBRESTUJE VLOGE PO NAJVIŠJI OBRESTNI MERI TER NE ODTEGUJE VLAGATELJEM RENTNEGA DAVKA Sprejema vloge - Daje posojila - Izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle Edini siooenski zauod brez flniega kapitala ie Uzajemna zavarovalnica o Ljubljani, Dunajska cesta 17 Sprejema v zavarovanje: t. Proti požaru: a) raznovrstne izdelane stavbe kakor tudi stavbe med časom gradbe. b) vse premično blago, mobilije, zvonove in enako; c) poljske pridelke, žito in krmo. 2. Zvonove in steklo proti razpoki in prelomu. 3. Sprejema v življenskem oddelku zavarovanje nn doživetje in smrt, otroške dote, dalje rentna in ljudska zavarovanja v vseh kombinacijah. Zastopniki v vseh mestih in farah. Inserirajte o Slov. listu J