Leto V.
Szombathely, oktober 13. 1918.
Štev. 41.
			
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov     8 K.
Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .  .   6 K.
              Cena ednoga drobca je 10 filerov
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye.
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela XXI. po Risalih.
Prispodobno je včinjeno kraljestvo nebesko k človeki krali, ki je šteo račun včiniti s svojimi slugami. 
Mat. XVIII.
Vu  priliki   omenjeni kral je Gospodin
 Bog, ki de z nami oster račun meo. Dao nam je celi svet s vsem stvorom. Vse nam je pred naše noge postavo.
moremo daritev pri
pa almoštvo sv. Pis-
siromaki i ne odvrni od njega Ne odlašaj svoj dar za siromaka. Krščeniki se dostaja krotkost i

poniznost. Krotkost nikoga ne zavrže, poniznost se vsakomi poda. Na dale

Bog nam je dao telo i düšo. Vu sve-


tom Pismi se čte: Napravo je Bog človeka z zemle i vdehno je v njega düšo. Telo moremo nazaj dati Bogi s tem, da jo čisto obdržimo. Tak i düšo.

Na dale Bog nam da svojo miloščo i

jakosti. Že apoštol sv. Pavel opomina krščenike: Mamo miloščo, po šteroj se zveličamo, vu šteroj se dopadnemo Bogi

s bojaznostjov i čast davanjom, ar naš Bog je ogenj požareči. Bogi moremo nazaj dati miloščo s tem, da bodemo ž njov delali: Apoštol nas opomina:

Opominamo vas, ne vzemite zaman (na prazno) miloščo božjo.

    Kral se je razsrdo nad slugom. Bog  se razsrdi nad onimi, ki božje zapovedi zavržejo. Razsrdi se nad onimi, ki

obtrdnejo vu svojih grehah. Razsrdi se nad onimi, ki zemelska dobra na hüdo obračajo. I na slednje, kak vu denešnjom se čüje, Bog se razsrdi nad onimi, ki ne majo smilenja s drügimi. Slugi je kral vse odpüsto, ar ga je proso. Sluga je pa dönok davio svojega tovariša, ki ga je tüdi proso pa je njemi ne odpüsto. Zato ga je kral znovič
na račun pozvo. Sv. Jakob piše: Osojeni bode brezi smilenja, ki je ne šteo meti smilenosti.
               Bojna.
30. sept. Bolgarsko premirje so v Saloniki Frenches D’Esperey višji poveljnik i bolgarski odposlanci, ki so vse pogodbe višjega poveljnika sprejeli, podpisali. Na celom fronti so sovražtvo stavili. Na zahodnom bojišči ententa napada. — Angluši glasijo z palestinskoga fronta, da je do 27. sept. število vlovlenih 50 jezer, štükov pa 325. Angluši so v Palestini vöskričali židovsko državo, — ljüdska vlada bode.
1. okt. Bitje na albanskom fronti. Austrijski ministerski predsednik Hussarek je govorio. Izjavo je, da so s nemcami vred na Balkani zagvüšali za nas vugodno razvijanje dogodkov. — I na balkanskom naši s nemcami vred se borijo. — Govorio je od poljskoga kraljestvi od Bosne. Na dale je pravo, da je v Rumunija lagoja žetva bila: Silje z Vogrskoga čakajo, premenijo silje za drűgo blago. Med njegovim gučom, kda od nemcov gučo, so čehi kričali: Vkraj od Nemčije. Pride i naša vöra. Kda je od Bosne gučo, so kričali: ka je isko tam Tisa? — Med pogojami bolgarskoga premirja je, da bolgari spraznijo zasedeno srbsko i grčko zemljo, vojastov razorožijo, ententa slobodno prek Bolgarije ide i za vojaštvo važne mesta zasede.
2. okt. Bolgarski problašženci so podpisali mirovne pogoje. Med najvažnejšimi je edno, da Bolgarija vkraj spadne od centralnih držav. Bolgarski poslanci so vsi kre vlade Malinove, znamenje, da popunoma podpirajo vlada, naj vzrši delo mirovno. — Spominali smo se, da je Tisa v Bosni hodo. Za lagoje njemi vzemejo, da ki so k njemi priz-
vani bili, so mogli stati, liki deca vu šoli. Niti stolec je njim ne ponüdo. Tisa je izjavo: Mogoče, da moremo vesnoti, nego za dosta moči bodemo meli, da vas vküp semelemo. Vu čemerah je s pesnicov vdaro po spomenici, vu šteroj so predlagali svoje žele. Na zahodnom bojišči francozi napadajo. Nemci so Cambray vužgali.
3. okt. Govorio je angluški Balfour. Mapo tak moremo popraviti, je pravo, da naj več ne bode bojne. Či narode, štere je Austrija i Vogrsko na zemlo skačila, nihamo vu onom položaji, kak so, či dopüstimo, da törki nazaj dobijo svojo oblast, či se srbsko nazaj ne postavi, zaman bi vse bilo. Nam je potrebna zmaga, je dokončo svoj govor, — Guči se, da so se bolgari že davno molili na Dunaji i v Berlini za pomoč. Obečanje so dobili, pomoči pa ne. — Ententa je od 15. julija na zahodnom bojišči vlovila 3518 častnika, 248 jezero 494 prostnih, 36.69 štükov, 23 jezer strojnih pušk. — Na palestinskom fronti so angluši zasedli Damaskus.
4. okt. Bolgarija je sprejela pogoje ententa. Bolgari spraznijo grčko i srbsko zasedene zemljo. Kvara delati ne smejo. Nika ne smejo s sebom vzeti, Orožje, municijo prek dajo. Bolgarski kral Ferdinand je doli zahvalo, sina njegova Boriša za krala skričali. Bivši kral je v Austrijo odpotüvo v Ebenthal; kde so i njegove hčeri. — Proti šefi nemške policaje v Varšavi je atentat včinjeni. Mro je. — Centralne države so znovič mir ponüdile ententi. Nota je poslana k amerižkomi predsedniki Vilsoni. Guči se, da so naši vse njegove pogodbe vu 14 točkah (punktaj) postavlene sprejeli. — Angluši so prek vdrli slednjo Hindenburgovo linijo.
2
NOVINE
1918. okt.
Dom i svet. — Glási.
se toži, da ne davno iz 275 meterskih centov cukra so na železnici 80 centov vkradnoli. Dobili so 10 centov margarina, pet so
pa na železnici vkradnoli. Prišlo je 50 žandarov.
   Znano je, da je pšenica do 1. okt. 75 k, žito pa 62 k. Poleg nove odredbe ki do 1. aprila višešnjo zrnje na odajo püstijo Vojnomi Povi, i na dale dobijo više popisano ceno.
Cena cigla 1000 falatov 280 k. Vapno 1 meterski cent 12.50—18.50 k. Portlandcement 14 k.
Fal kitice, žnjore vu lampaše. Vlada da siromaškesim fal žnjore, 1 m. 17—29—39 fil. Potrebčina trbe zglasiti pri veskom poglavarstvi.     V Berlini je kolera. 30. sept. je iz med sedem betežnikov šest mrlo.
Svobodomiselni Clemencoau in klarikalni Foch. „Gaulois“ poroča, kako sta prišla prvič Clemenceau in Foch skupaj. Ko je bil Clemenceau leta 1906. prvič ministrski predsednik, je šlo za to, da se imenuje ravnatelj vojne šole. Kdo bi bil sposoben? Clemenceau je poklical Focha in ga je z lastno mu razkostjo vprašal: »O Vas  sem slišal večkrat govoriti. Škoda, ker ste klerikalni. Ali je res, da ste klerikalni?« — »Gospod ministrski predsednik,« je odgovoril Foch, »če pravite, da je klerikalno, ker verujem v Boga in ker hodim k maši, sem klerikalen. Če pa z Vašimi besedami mislite na verski fanatizem, nisem klerikalen.« — »To je vseeno,“ je odgovoril Clementeau. „Škoda je. Spisali ste knjige o vojskovanju?« —- »Da, gospod predsednik.« — »Pravijo, da je znamenita.« — Skromno je odgovoril Foch: »Napoleon je naš mojster v vsem. Poizkušam, da proučujem njegove nauke in jih prilagodim potrebščinam moderne vojske.« — »Prav dobro,“ je odgovoril Clemenceau, »pošljite mi knjigo.« Čez osem dni so Focha zopet poklicali h Clemenceauju. Nič manj osorno kakor zadnjič, se je pričel razgovor: »Ali ste še vedno klerikalni?« — Gospod ministerski  predsednik, mislim, da sem na to vprašanje že odgovoril.« — »Škoda. Prebral sem Vašo knjigo. Res je zanimiva. Škoda, škoda, ker ste klerikalni. Sicer na: kljub temu boste ravnatelj vojne šole. Od takrat sta moža zvesta prijatelja.
Hercegovinski tobak kot dota. Erbija Neka deklica v Bos. Brodu išče ženina; za doto bo imela 30.000 zavojčkov hercegovinskoga tobaka, ki stane danes v tihotapski trgovini po 4 K zavojček. Dekla ima torej 120.000 K dote.
  Odredbe od krmlenih svinje. Na krmleno svinjo je  nihano  6   meterskih
centov ječmena  i  kukurce.   Na  mesec se niha ednoj peršoni 42-dek zabela, ki  vu  verstvi  delajo  dobijo  1  kg, po-
delavci  1½  kg,  žnjeci  i  mlaci  3 kg. Poljski delavci i žnjeci samo te
dokeč so  na  deli. 48  dek slanine,
špeka je 42 dek zabela. Poleg toga računa se zračuna vsakoj drüžini, kelko svinj de slobodno krmila. Poprejk na pet person se slobodno edna svinja krmi. Krmlenje se samo z dovoljenjom slobodno zvršava. Gospodar je dužen vse spremenco vu krmlenji (silna zabadenje, zginolo, zabodno i t. d.) vu 48 vörah more zglasiti. Svinje večkrat poglednejo, je li so na krmo vzete, je li so ne spremenjene, je li krmlenje s krmov na svinje nihonov se godi, je li sprememba vu števili svinj je zglašena, je li je ne več svinj na krmo

vzeto, kak gospodar dovoljenje ma. Odredjeno je, da svinje vsaki mesec poglednejo.
Spanski bol lada v celoj Europi. V Budapešti so vse šole zaprli na 14 dnih. Bol se začne z velkov trešlikov, vročinov. Na ednok pride. Noge i roke bolijo. Kak to štoj vpamet vzeme, naj včasi v postel leže, naj spise tej, da bode svico. Či je mogoče betežnika, v posebno hišo trbe spraviti. Paziti moremo, da se ne prehladimo, redno trbe živeti, dober jedec spanski bol preoblada.
Dragši je cuker. Meterski cent 290 kor. V Monostri 292.55 k. V Murskoj Soboti 293.45 k. V Lendavi 293.90 k. V Čakovci 293.20 k. V Srdišči 293,80 k.
Blagoslavlanje križa. Dnes tjeden popoldne je lepa procesija romala iz črensovske cerkvi v žižke h križi šteroga sta Bogdan Jožef i žena Sömén Bara dala gorpostaviti. Križi so domači g. plebanoši blagoslovili. Poblagoslovi med popevanjom lepih Marijanskih pesmi se je procesija vrnola nazaj v cerkev na zahvalo i blagoslov z Najsvetejšin.
   Na znanje iz Rusije. Vsi slovenski starišje i žene, šterim so sinovje ali možovi v ruski uplen spadnoli pa že dugo nikaj ne vejte i ne čüjete od njih i vašo srca žele znati, kaj je z njimi, pišite, kde je bil, kda vam ob slédnjim piso, na kakšom atresi i tak za par dni zvete od naše komande, kde je i zakaj njemi nemožno priti na dom. Pisma ali karte pišite na feldpost brezi marke (štemplna) S pozdravlanjom korporal Mukič Martin z Gornj. Sinika. Moj atres. Korp. Mukič Martin k. u k. Kriegsgefangener Übernahms Komision in Klinzy Deutsche Feldpost. 863. in Ukraine.
Cena zelja 76-fil., lük 146—l 400 f. jaboka, stroščene s rokov brane 180 f, II. vrsti 32 vrsti 420. Taki i grüške 200—320-
f. Oreji 520 f 1 kg.
   Dragi zabel. V Gradec je pri vagonov braske masti. Agent je po kilo za 150 kr. Kda bi ne naiseo ki je pravo, da zabel odpelja na Sem ali na Dunaj (Wien). tam že dobi k   Na podporo Novin dali kon Jožef i Nemeš Mari iz Dolenec k. Vdobljeno je vojaka Fr. Žilavec
   Vimeni Bl. D. Marije prosim bog naj pošlejo nej meni ali komi dr
na hasek, nego jedino nje
se zdaj štampa, malo v podporo. Več jezer koron je stroš Vsi dohodki na Novine ido. Marij  tiste prosi štere je blagoslovila z dari. Ne odvržite njene šnje, dragi bogatini! Črensovci, C föld, Zalam. Klekl Jožef vp. pl.
Deca v bojni
Spisao. Gorski.
Ne prestrahšite se! Deco ne t bojno gnali. Na pol deco so tal odegnali. Rajše vam povem ka vu vrejmeni bojne domá trpi. N ešče dugo ka sam se v Grádec p Na železnici poleg méne sedi gospa, z ednim 9 let star dečak Francoski govorita i gospá decáka Nikofora zove. Čűdivam se ár Nik je russko ime i dönok francoski vorita. Želen sam bio, ka je to za t familie, ali pita kaj tagsega sam sébe se razmi, se ne dostaja. I nok sam zvedo što sta. Naprej san vzeo malo krűha i sam jo. Gda dejte vidi pita to staridičuv zem franzoski: Mademoselle gospodin „szlobodno krüh prosim “ ? To se dostája je odgovor.
Deteti ponüdin krüh. Dejte vz

krüh globoko se nanizi i srčno: háli. Na to gospá právi: „Gospod komi ste krüh dali? Jas vam povem ednomi russkomi grofi. Te dečák

sin ednoga russkoga grofa. Ka je z primeni se je etak zgodilo. Bilo 19 leta julius meseca. Jas sam bila to
	f
deteta franzoska vučitelkinja. Bili s na Svizarskom v kopališči najine g fica, te máli grof i jas. Zgodila se ka je grofica mati pred bojnov do odišla v Russio na obisk, midva pa na Svizarskom ostala. Med t bojna vő vdári grofica več nemre svojemi deteti i mi nemremo na k joj. Tak smo mi na Svizarskom ostali.
Dale.
Nyomatott az Egyházmegyei Könyvnyomdában Szombathelyen.