gotovini. LETO III. ŠTFV 61. \ sreda, dne 17. marca 1926. Posamezna Številka Din 1‘—. —. 1 jw«wai«*H-nTTTnrBi kliaia v»sak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po posti: Din 20'—, inozemstvo Din 30-—. Haadvisen političen list UREDNIŠTVO IN UPKAVNIŠTVO: S5M0N GREGORČIČEVA ULICA STEV. 13. TELEFON STEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po t&ffta. Pismenim vprašanjem naj se priloži £a&4tk£ za odgovor. Račun pri poštnem tek. uradu štev. 13.883. Balkanski garancijske pakt Kmalu po sklenitvi Locarnskega pakta se je začelo po časopisih govoriti tudi o potrebi balkanskega garancijskega pakta. Ni zadosti, če se prepreči vojna nevarnost na zapadu ob Reni, treba jo je preprečiti tudi na Balkanu, ki je bil vedno ognjišče evropskih vojn in ki je zanetil 1 nalgreznejšo svetovno vojno. Tako lepo m nulo so utemeljevali angleški Časopisi potrebo takega pakta in skoraj so st jim pridružili tudi časopisi držav, ki so anglofilsko orientirane. Sedaj se zopet oglašajo z novo intenziteto vesti o pogajanjih za sklenitev balkanskega garancijskega pakta in vsa verjetnost je, da se bo končno tudi naša \ lada izjavila >a tak pakt, pa čeprav vemo vsi, da ne -.■o tak pakt prinesel Jugoslaviji nobenih koristi. Po besedah njegovih propagatorjev naj bi se balkanski garancijski pakt za vedno zasigural mir na Balkanu. Kakor bi pozdravili, da bi se to zgodilo, tako pa moramo -odkrito izjaviti, da v tako moč nameravanega balkanskega pakta ne verujemo. Predvsem treba povdariti, da je Balkan nekaj drugega, kakor pa je razmerje ob Renu. Ko so sklepale velesile Lccarnski dogovor, so ga sklepale le v lastnem interesu in ne na račun tretjih. Balkanski pakt pa se naj sklene ne toliko v interesu balkanskih držav, j^kakcr pa v interesu velesil, ki si hočejo z njim zasigurati svc.j upliv na Balkanu. |g Ni glavna misel balkanskega pakta ta, ■ da bi se balkanski narodi med seboj pomirili, temveč nasprotno se hoče s sankcijo sedanjih in mestoma nevzdržnih razmer, očuvati nasprotja, da bodo z izigravanjem medsebojnih nasprotstev balkanski narodi večno le figure na šahovnici velesil. To je jasno povedano že s tem, da so propagatcrji balkanskega pakta velesile. Z nameravanim balkanskim paktom se sploh ne namerava osigurati mir, temveč narode tako /.vezati v interesne sfere velesil, da se bodo smeli — in tedaj tudi morali — pretepati balkanski narodi le tedaj, kadar bo to velesilam po j godu. Da se zasigura na Balkanu, treba iti po čisto drugi poti. V vseh balkanskih državah mora zmagati demokracija — kakor je tudi sama zmaga levega bloka v I' ranciji omogočila Locarno — in šele tedaj, ko bo ta zmaga izvojevana, je mogoče urediti sporna vprašanja in jih z res široko gesto za vedno likvidirali. Z vlado Pangalosa, diktatorja >em zasedanju. Nekateri naglašajo, da je kriva neuspeha zaredanja Zveze narodov Brazilija, ki je vložila svoj veto proti podelitvi stalnega mesta v Svetu Nemčiji. Na pritisk velesil je Belgija svoj veto preklicala in obljubila, da da do danes 10. ure doroldne svoj definitiven odgovor. V dobro poučenih krogih pa trde, da so vzroki neuspeha globlji in da ostane situacija neizpremenjena brez ozira na odgovor Brazilije. Vzrok nesoglasja je v drugih motivih, predvsem v nasprot-stvu Italije ter v razbitem ravnovesju velesil, ki bi jo pcvzrcčil vstop Nemčije. Danes ob 10. uri dopoldne se vrši plenarno zasedanje Zveze, na katerem se bo prečitala prošnja Nemčije za vstop v Zvezo narodov ter kcnstatirale, da še ni prišlo do soglasja, vsLed česar se zasedanje /veze narodov preloži na jesen. V vseh diplomatskih krogih vlada vsled ženevskega neuspeha velika de-primdranost. M. L. Seia skupščine. PRORAČUN POLJEDESKEGA MINISTRSTVA SPREJET. Beograd, 17. marca. Včerajšnja popoldanska seja narodne skupščine se je začela ob 5. Nadaljevala se je razprava o proračunu ministrstva za poljedelstvo in vode. Govori so bili čisto strankarske narave. Govorili so demokrat Miloš Radosavljevič, musliman iNurije Pozderac in radikal Aleksa Zujevič. Pozderac je omenjal bedno stanje bosanskih težakov in navajal nekatere primere iz njihovega življenja. Mnogo jih je^ ki morajo spati v istem prostoru skupaj z živino, mnogi pa imajo le* po eno obleko ter morajo, kadar se obleka pere, ostati doma. Govornik naglaša, da se v Seja vlade. LE 100 MILIJONOV NOVIH KREDITOV ZA KMETIJSTVO IN VOJSKO. Beograd, 17. marca. Jutri dopoldne bo seia mististr. sveta pod predsedstvom Pasica. Na tej seji se bo razpravljalo o arnandmanih in o vprašanju sodelovanja poslancev vladne večine v proračunski lazpravi. Storjeni so koraki, da se v vprašanju amandmanov doseže soglasnost na ta način, da se postavi v proračun aipandman za poljedelski kredit in za potrebe vojske v višini 100 milijonov na kar je pristal fin. minister. Beograd, 17. marca. Včeraj popoldne so se v ministrski sobi narodne skupščine posvetovali Pašič, dr. Stojadinovič in Stefan Radič o arnandmanih. v linanč- uprava demokratizira in da se preneha z dosedanjim načinom vladanja. Shivh) v tem j© uus 'ics ££ Stran 2. •\AKQD.\1 DNK'.'17. marca 1926. Nemčija in Zveza narodov. IZJAVA NEMŠKEGA ZUNANJEGA MINISTRA DR. STRESEMANNA ZASTOPNIKOM TISKA. Ženeva, 13. marca 1920. Za danes ob 19.15 sla povabila voditelja nemške delegacije kancelar dr. Luther in zunanji minister dr. Stresemann k sebi v hotel Metropol zastopnike tujega tiska. Ko smo bili novinarji zbrani, nas je točno v napovedanem času pozdravil v gladki francoščini dr. Luther, povdarjajoč, da polaga veliko važnost na to, da je tisk pravilno obveščen o nemškem stališču. Nato je razložil zunanji minister dr. Stresemann v nemškem jeziku stališče Nemčije do Zveze narodov. Izvajal je: »Prišli smo sem, da izvršimo vstop Nemčije v Zvezo narodov in da s tem naredimo zadnji korak za mir. Mesto pa, da se bi nas sprejelo v Zvezo narodov, se zahtevajo od nas pogoji za bodoče stališče Nemčije v Zvezi narodov in to še predno smo včlanjeni % Zvezi. To je čisto posebna naravnost groteskna situacija. Nemški zastopniki so prišli na povabilo velesil v Ženevo, da se pogajajo o vstopu, sedaj pa smo tu že osem dni in ne slišimo me drugega ko navodila, kako ima Nemčija postopati po vstopu v Zvezo narodov. Pogajanja, ki so se vršila tekom tedna, so bila označena kot kriza Zveze narodov. Ni pa bil ta razvoj dogodkov v zmislu nemških teženj. Od Nemčije se zahteva, da se že danes odloči v vprašanju mest v Svetu. To bi moglo narediti utis, kakor da bi bila usoda mest v Svetu odvisna le od Nemčije. Dejansko pa je razširjenje Sveta zveze narodov odvisno le od soglasnosti v Svetu samem, na kar pa nima Nemčija nobenega upliva. Kriza, v Svetu Zveze narodov zastopanih držav, bi brez-dvomno tudi tedaj izbruhnila, če Nemčija sploh obstajala ne bi. Samo v tem slučaju bi se obsodilo Švedsko, da je pod uplivom Nemčije, je sicer sila Nemčije v razvoju toda preče n javalo bi se Nemičjo, če bi se resno trdilo, da je Nemčija upliva la na Švedsko. Ueden je brez vsake iniciative s strani Nemčije zavzel svoje stališče. Kriza zato ne obstoji med Nemčijo in Zvezo narodov, temveč je nasprotno v polomu ideje in sedanje situacije nikakor ni mogoče pripisati samo intransigenci Nemčije. „ . Včeraj so nam bili sporočeni novi pogoji, po katerih naj bi se Svet razširil za tri mesta Pozvalo se je Nemčijo, da se izjavi, ce soglaša s tem, da se to razširjenje Sveta izvede še v tem zasedanju, pri čemur bi bila nestalna mesta v Svetu stavljena plenumu na razpolago. Anglija in Francija bi zastavile ves svoj vpliv, da bi pripadlo to mesto Poljski. V tem zmislu je poročala tudi agentura i Ha vas*. Predno smo člani Zveze, se zopet zahteva od nas, da se izjavimo v tako vaznem vprašanju in da obenem optiramo glede dr, gih držav. Ce se je Nemčija branila odločiti vorašanie razširjenja Sveta z vstopom Špani-£ Mje in Poljske, potem tudi m mo*, dati svojega pristanka na podelitev Poljski, dočim bi druge države ostale prazne. Ni smela optirati ne na korist ene ali druge države. O tem more odločiti _samo soglasnost Sveta ki pa do sedaj še m dosežena. Svet Zveze narodov, ki do tega trenutka se m v stanu, odločiti se o enem mestu v Svetu, zahteva od Nemčije, ki vrhu tega se m članica Zveze narodov, da zavzame v tem važnem vprašanju pred vsem svetom svoje stališče in da prevzame obvezo, kaki sne se ni zahtevala od nobene države pred njenim vstopom v Zvezo narodov. Izjavljamo, da ni načelno naše stališče naperjeno proti nobeni državi. Toda vseeno se postavlja vedno znova vprašanje: ali ne ob-stoji nevarnost, da bo Nemčija, ko bo enkrat članica Sveta nastopila proti vsaki pomno-žitvi mest v Svetu in zlasti pa proti temu, da bi se to zgodilo v korist Poljske? Z ozirom na to mnenje povdarjam, da semprejsnjone-deljo na koncu pogajanj predlagal, da se voli komisija z nalogo, da prouči vprašanje reorganizacije Zveze narodov in da stavi tozadevno na prihodnjem zasedanju svoje predloge. Ta predlog je med tem nemška delegacija podala tudi pismeno. Reorganizacija Sveta je za nadaljni razvoj Zveze narodov temeljno vprašanje in nemogoče je izvoliti vanj novo državo, dokler ni določen maksimum mest v Svetu sploh, razmerje stalnih mest do nestalnih in najvišje število članov gremija. Ce si more svetovna institucija pri vstopu Nemčije dati nova pravila, potem svet od nje ne more pričakovati, da bodo takoj na izrednem zasedanju vsi faktorji jiodrobno proučeni. Iz naše iniciative sledi, da se postavlja Nemčija na popolnoma intrusigentno stališče in da ne misli na koncesije. Mi smo nosilci rekonstrukcijske misli Zveze narodov in ker smo pomnožitev mest prevdarili, se nam ne more očitati nobenega opozicionalnega stališča. Zveza narodov ima možnost, kakor hitro srno načelno določili svoje stališče, na jesen odločiti o mestih. Nemčija se bo sklepu večine podredila, vseeno za katero državo bo odločeno. Ce obstoja torej namera ustanoviti novo, nestalno mesto, potem ni nobenega načelnega ugovora. Mi se vpiramo le nagli odločitvi in pritisku, ki se ga proti nam izvaja, dokler še nismo člani Zveze narodov. Od včeraj se govori v mnogih variacijah, da je v slučaju nesoglasja evropska mirovna politika ogrožena, da bi bila potem ratifikacija Locarnskega pakta v vseh državah dvomljiva in da bi na Nemčijo padla najtežja odgovornost pred zgodovino. Tisti, ki bi pustili propasti politiko miru, bi dejansko prevzeli težko odgovornost. Državni kancelar dr. Luther in jaz sva že leta dolgo vodila politiko miru v Nemčiji k zmagi, dobojevala sva boj, ki se je pričel z Davvesovin načrtom 1. 1924. v Londonu in ki je vodil preko dvakratnega razpusta parlamenta. Mi smo izvedli Locar-no in mislili smo, da bomo mogli tu položiti končni kamen za evropsko politiko mini. Lo-carno se je pretirano hvalilo. Ne osvajam te pretiranosti, vendar pa smatram Locarno kot velik napredek na potu pomirjenja narodov in bilo bi neoprostljivo, če bi se danes politika Loearna razbila na ničevnem vprašanju poslovnika Zveze narodov. Odklanjamo brezpogojno za sebe to odgovornost. Ne oddaljujemo se cd pota naše zunanje politike, toda na drugi strani so Looarnske pogodbe več ko vprašanje nestalnega mesta v Svetu in Lo-earitu. se za to ne sme razbiti. Poskusili smo vse in mislimo, da naše cilje dovolj jasno osvetljuje predlog o ustanovitvi komisije, ki naj prouči vprašanje pomnožitve mest v Svetu Zveze norodov. Vse ie v Ženevi pesimistično nastrojeno in Head-' Lines (naslovi na glavi) listov poročajo o i razbitju pogajanj. Jaz pa vem. da je želja vseh voditeljev delegacij, da najdejo na vsak način rešitev. S svoje strani morem isto za Nemčijo samo potrditi. Vprašanja tu v Zvezi narodov so malenkostna v primeru z veliko evropsko politiko miru in vse države morajo zastaviti svoje sile, da se ne vrnemo iz Ženeve brez pametne rešitve.« Ko je končal dr. Stresemann svoj govor, je dal dr. Luther francoskim novinarjem še nekatera pojasnila. Nato smo se poslovili od voditeljev nemške delegacije. Po izjavi dr. Stresemanna se je zopet začel v krogih Zveze narodov oglašati optimizem, zlasti v sled odločnega povdarka dr. Stresemanna, da mora priti do rešitve. Pripominjam samo še. da je bil ^rese-mannov interviev gotovo eden najbolj interesantnih, kar jih je bilo v tem nasedanju tu I podanih. vprašanjem vsakdanjega življenja in ne samb borbam čisto političnega značaja, nad katerimi so imeli in bodo imeli največje dopada-! jenje baš naši finančni komisarji. 2e zopet intrige! »Jutro« je objavilo dne 11. marca t. 1. članek, v katerem sporoča, da je trajno vpokojen g. vet. nadzornik Sadnikar v Kamniku. Ugotovljeno je, da se je ta vpokojitev izvršila brez vednosti in prošnje imenovanega gospoda, ki je celo vrsto let uspešno deloval v Kamniškem okraju v korist ondoinili kmetovalcev. Ugotovljeno je nadalje, da se je ta vpokojitev izvršila naravnost od poljedelskega ministrstva, dasiravno ima vpokojenec -pravico približno še dve leti služiti. Ne glede na to, da se na ta- način ne postopa s poštenimi in zaslužnimi uradniki, moramo povdarjati, da. vsled tehtnih vzrokov sumimo, da je tudi ta vpokojitev delo Krmnih »uradniških prijateljev in ima končni namen, postaviti na to mesto nekega, že sedaj znanega gospoda neke sk ra hira ne stranke. Zato zahtevamo, da *se to mesto razpiše in služba j »odeli onemu, ki pride 'kot kvalificiran v poštev in ne onemu, ki hoče priti tja z intrigami. Opozarjamo merodajno kroge, da. pravočasno zadevo v smislu le zahteve urede in preprečijo, triumf intrige. Ako pa hoče g. Sadnikar služiti še do postavnega roka, se mu mora to brezpogojno dovolili. N. Politične vesti. Davčne cenilne komisije. To je poglavje, za katero se naši davkoplačevalci žalibog mnogo premalo brigajo. A z ozirom na ogromne postavke, ki ph dosega pri nas dohodnina, je vprašanje davčnih cenilnih komisij za vsakega davkoplačevalca največje važnosti, tem večje že morda v naj-bližji bodočnosti, ko dobimo nov zakon o izenačenju davkov. Na svojem shodu v Metliki je minister Radie povedal med drugim tudi nekaj o bodočih davčnih cenilnih komisijah. Rekel je. Treba ie davke pravično razdeliti- Finančni minister je hotel sam, brez sodelovanja davkoplačevalcev, imenovati davčne komisije, ki naj bi določevale davke. Radičevci pa so zahtevali da zaupnike voli narod. Finančni minister je hotel ‘imenovati 8 ^pn.kov (očividno v vsako komisijo, op. ur.). Mi smo zahtevali, da imenuje samo predsednika. Dosežemo mogoče, da bo narod vol.l št n a f.-nančni minister imenovat tri zaupnike predsednikom.* T<> ie važna izjava, ki zasluzi splošno po- ljudstvu v odločitev Ul s tem bi bil narejen velevažen korak do davčne samouprave v li državi. Za Slovenijo in Dalmacijo velja danes se vedno stari avstrijski zakon o osebni donoo nini. Tudi avstrijski zakon določa, naj pomerjajo osebno dohodnino davčne cenilne komisije, ki obstoje deloma iz izvoljenih, deloma iz imenovanih članov. V teh komisijah ima predsednik-uradnik samp nalogo, da soje vodi, odločitev pa je v rokah kom.isije. Te velevažne določbe pa naše komisije n.so do-volj upoštevale ali pa je sp oh map po®ud> Zrolo smo danes z našimi davčnimi cenilni- mi komisijami približno tam, kjer nas hoče imeti finančna oblast. Sodelovanje davčnih obvezancev samih pri odmeri davka je velikanska pridobitev za davkoplačevalce. Za tako sodelovanje pa je treba davkoplačevalce vzgojiti in jim vzbuditi smisel za pomen njihove moči, da je ne zametujejo kot so jo navadno doslej. Zadnj. leta, ko je davčni vijak najhujse pel, človek . .. . . 1 ____x:u «r*viVi rrlncillVl UllkfinB" teSKSea -B usoda njihovega denarja, pač pa smo brali velikanske agitacijske članke za vsak praktično še tako brezpomembne vo htve, ce so le nekoliko dišale - reete: smrdele - po nesrečni dnevni joolitiki. .. Napovedane davčne komisije, ki bodo vpeljane verjetno za celo državo, za nas v principu ne bodo nič novega. Njihovo jedro je nam že znano, mnogo premalo pa smo upoštevali njihov pomen in njihovo moč. Zato pa v davčnih cenilnih komisijah tudi pri nas ni odločevalo ljudstvo, kakor bi po zakonu imelo pravico in kar je zakon tudi nameraval, ampak finančna oblast, ki je znala nepoučenost ljudstva izkoristiti tako, da danes dejansko dostikrat odločuje v cenilnih komisijah ona in ne od ljudstva izvoljeni zastopniki. Seveda so odgovorni za današnje na gin v,-, nnatnvlie.no stanie tudi izvoljeni zastopni- Ki. neveruu zn/ uugv.v..- _ » vo postavljeno stanje tudi izvoljeni zastopn ki davkoplačevalcem sami, —■ izjemam vsa čast! - ki so iz prevelikega spoštovanja pred uradno oblastjo bili te preradi vse preveč popustljivi, namesto da bi krčevito brani svoje avtonomne pravice, v katere tudi naj-višji finančni funkcijonar v državi po zakonu ne sme posegati. ' Mogoče bodo žalostne izkušnje zadnjih let tudi našo javnost nekoliko izmodrile, da bo posvečala nekaj več pozornosti tudi realnim Pred oživljenjem opozicionalnega bloka. V demokratskem klubu so dolgo konferirali Ljuba Davidovič, dr. Korošec in dr. Hrasni-ca. Kakor se doznava, so se razgovarjaii o tem, kako bi se zopet osnoval opozicronaini blok. Skušali so najti način, kako bi mogli zrušiti RK vlad o in so razpravljali o tem, kako bodo nastopali v narodni skupščini in kako bi mogli ovirati delo parlamentarne večine. Ni še dosežena popolna soglasnost, da bi opozicionalni blok nastopil kot celota, ki bi .ji načeloval Ljuba Davidovič. — Prizadevanja za sklenitev balkanskega pakta. Naša delegacija v Ženevi ima mnogo posla z vprašanjem sklenitve balkanskega pakta, ki naj bi se po želji Grčije. Rumunije in Bolgarije eimprej izvedla. Naša delegacija smatra, da je sklenitev balkanskega pakia bolj sekundarnega značaja, in ne želi, da bi se to vprašanje preje rešilo, predno se ne urede odnošaji med namii in Grčijo, ki kaže veliko interesa na sklenitvi tega pakta. Veliko važnost se pripisuje razgovoru med Rufosom in dr. Ninčičem glede naših medsebojnih zunanjih vprašanj in glede, ureditve vprašanja solunskega pasu. Dr. Ninčič polaga več važnosti na ureditev odnaša je v Jugoslavije do Francije. V zadnjem času se delajo razne spletke in ovire v teh odnošajih. Pričakuje se, da ee dr. Ninčič s člani naše delegacije vrne v Beograd 20. t. m.; Vendar to še ni gotovo. Neresnična vest. Vest tujih listov, da je imel dr. Ninčič sestanek z Bethlenom in da se je tedaj govorilo o odstopitvi Subotice Madjarski, se odločno demantira. Da morejo take glupe vesti sploh nastati! — Novi amandma ni. Opetovano smo že dokazali, da se z delom dr. Stojadinovica ne strinjamo. Njegov nastop proti novim nmana-mnnom pa moramo v celoti odobravali, V ec ko 1000 milijonov dinarjev bi hoteli nekateri poslanci iz demagoških ozirov iztisniti iz davkoplačevalcev, kakor da ne bi bil že proračun tako visok, da ogroža obstoj našega gospodarstva. Edino pravilno stališče je, da je treba vse amandnvane brez izjeme odkloniti, zakaj finančna politika skupščine mora iti samo za tem, kako bi se davki znižali. In zato moramo — hočeš nočeš — odobravati nastop finančnega ministra proti novim zahtevam nakate-rih poslancev. — Na včerajšnji (dopoldanski seji skupščine se je nadaljevala debata o proračunu poljedelskega ministrstva. Za sejo ni nobenega zanimanja. Vsak govornik odgovori svoj govor za svoj strankarski list, ne posluša ga pa nihče. Zato pa je tem bolj živo na skupščinskih, hodnikih in v klubu. Tu pa se delajo pridno razne kombinacije in mtrige-^ Včeraj dopoldne je najprej sovonl črn gorski federalist VuleUČ k. )e proti zanemarjanju črnogorskega k dij>a,ne Proračun m agrarno lf e r ,j e Go-stranke je branil rad. poslan . ^ ^ vorili so dalje»Se» 6. Med govorom JagatičMradičevekega disidenta) je prišlo do manjših incidentov. Sicer pa je mimla seja brez zanimanja. - Plastiras odide v Francijo. Včeraj so naša oblastva naprosila polkovnika Plastira-fw, naj čimprej mogoče zapusti našo državo. Zato bo Plastiras najbrž še danes odpotoval v Francijo. Njegovo željo, da bi se povrnil v Grčijo, je naša vlada kategorično odklonila. Brez podlag® so vesti o nekem sestanku med Plastirasom in bivšim grškim kraljem Jurijem, ki se nahaja mr našem dvoru. Tak sestanek bi bil že Mio nemogoč, ker je Plast i-ras hud republikanec. — Painleve o Združenih državah Evrope. Francoski vojni minister je v nekem mter- ! viewu razvil interesantne misli, kako bi se 1 mogle ustanoviti Združene države Evrope. ! Še pred 20 leti je bilo nemogoče govoriti o j tej ideji, je dejal Painlevč, danes pa so^njeni 1 pristaši že vplivni državniki, ki delajo za b-j novo Evrope. Toda stvar se ne sme .prenagliti. Najvažnejša pot, ki vodi k cilju, je pot skupnih gospodarskih interesov Evrope. Iz tega se moratudi roditi zavest gospodarske solidarnosti. Skupno gospodarsko delo se i mora raztezati na vse narode m na Vse pa-I noge gospodarstva. Ne sme pa pri tem nastali noben centralizem, temveč se morajo i uooštevati vse nacionalne in pokrajinske po-I sebnosti. Prepričan sem, če bi državniki sjna- Štev. 61. ■ trati za svojo dolžnost, da zapreke tej ideji. j odstranijo, da bi ideja prodrla z lastno silo. ! Predvsem pa se je treba potruditi, da je mlada generacija prepričana o absolutni potrebi Združenih evropskih držav in da more samo sodelovanje vseh evropskih narodov rešiti Evropo pred bankerotom. Gospodarski nered, ki vlada sedaj v Evropi, mora dovesti do vojne. To se more preprečiti samo z lojalnim sodelovanjem vseh narodov. Prišel je čas, ko morajo biti evropski državniki prepričani, da pomeni vsako odlašanje te ideje vojno nevarnost. Trgovinske pogodbe in gospodarske konvencije ne zadostujejo, ker , samo otvarjajo pot. V resnici težka odgovornost je na državnikih in če se ne bodo naslonili na omladino, ki je naša nada, potem ne pridemo do one svetovne harmonije, ki je jamstvo mini. Za svojo osebo sem bil vedno ponosen na to, da je bil phd mojo vlado sklenjen Locarnski pakt. Ponosen sem pa tudi na delo, ki ga je tu izvedel Briand. Locarnski pakt nudi največjo možnost za realizacijo pacifistične ideje. Tu pa treba naglasiti tudi zasluge dr. Beneša, ker brez ženevskega protokola tudi ne bi prišli v Locarno. Poleg političnega sodelovanja narodov je treba do-. seči tudi njih gospodarsko sodelovanje. Zakaj, če se nam ne posreči odpraviti v Evropi gospodarski nered, so vse politične konvencije brez vrednosti. Gospodarski boji se morajo nehati v evropski politiki, vpeljati se morajo nižje tarife in zamena blaga mora biti olajšana. To gibanje pa mora biti seveda splošno. Doseči treba sistem gospodarskih konvencij med državami. Te pa morajo biti zgrajene v geslu, da ni cilj gospodarska konkurenca, temveč da je njih namen gospodarsko sodelovanje.« — Tako je govoril francoski vojni minister. Dvomimo, če bi govoril tako notranji ali zunanji minister. Tudi do demokratizacije Jugoslavije je še dolga pot. -r Uspeh Chamberlaina. Francoska vlada je sporočila turški vladi, da more ratificirati Angorsko pogodbo le, če se omeji nje določba "o nevtralnosti Francije v slučaju vojne Turčije s kako drugo državo in se črta določba o turški pravici, da se smejo turške čete prevažati po bagdadski železnici tudi preko sirijskega ozemlja. Obe novi zahtevi Francije sta samo v interesu Anglije, kateri je tako za slučaj konflikta s Turčijo zaradi mosulskega vprašanja znatno okrepljena pozicija. Smatra se, da je Chamberlain dosegel to od Francije z ozirom na njegovo podporo Franciji v Ženevi glede vstopa Poljske v Svet Zveze narodov. — Verjeten referendum o hrezodškodniu-ski razlastitvi nemških knezov. Ljudsko gibanje za brezOdškodrimsko razlastitev knezov v Nemčiji stalno narašča. Vedno večje je število volilcev, ki so se v ta namen vpisali v volilne liste. V Berlinu se je vpisalo do nedelje že preko en milijon volilcev. Ker so pri zadnjih volitvah dobili komunisti in socialni demokrati le 950.000 glasov, se vidi iz tega, da tudi drugi krogi soglašajo s socialistično-komunističnim predlogom. Vpisovanje traja do četrtka. Že danes je doseženo za referen-dum potrebno število 4 milijonov vpisov. Ra- čuna se pa, da bo to število gotovo še enkrat večje. Agitacija za vpis se stalno veča. S Beležke. Lahka obveza. Posl. Angjekitnovič Pašiču: Kako ste mogli, g. predsednik, pristati na zahtevo Mussolinija, da ne zgradimo svojih pristanišč na Ja- dranu? . Uršič- »Zakaj ne, ko pa vendar sploh mislili' nismo na to. da jih zgradimo!« (»Politika. ) — Novo društvo v Ljubljani. Odkm »6 v »Uradnem listu« od 1. 1918 naprej skoi > v * ' dan razglašali razpust tega ali oneg i <■ štva, je zavladal v Ljubljani občuten dolgčas. To je znamenje, da imamo vse premalo društev in mnogo premalo družabnega življenja. Športni psički uživajo sicer zaščito mogočnega kluba »ljubiteljev športnih psov , komaj rojena deca spada že v delokrog »Udru-žetija balbic«, »Materinske skrbi« in »Dečjega doma«, toda psički in otročički niso za družabnost, kakor tudi kanarčki, ribe, kokoši in sadno drevje ne. Modernega društva, ki bi res znalo dvigniti družabnost na svetovno kulturno višino, Ljubljana žalibog nima. To so uvideli tudi naši najodličnejši meščani, ki so v svoji uvidevnosti sklenili ustanoviti ze najkrajšem času tudi za '.rebiio ;IWSSkT.«I>rešta *» s-®* ............... pu zdravila, POTENKIN0VK VASI. Pred par dnevi je prišla z višje oblasti v /asrebu v Ljubljano 'komisija, da pregleda nodreieni urad. Take komisije prihajajo j>o navadi nenapovedano. No, v tem slučaju je vodja ljubljanskega urada že teden dni -prej vedel za prihod komisije in je to tudi pošteno izrabil. Da pokaže sebe -in urad v najbep-ših barvah komisiji, je izdal fernvan, ki zveni kot anahronizem iz prejšnjih stoletij. Vsebina te okrožnice je približno talca. Tega in tega dne '»e viši v uradu revizija-Vse uradništvo mora biti že ob 8. uri v uradu. (Kot da bi drugače ne bilo! Op. pisca. Vsak mora sedeli pri svoji pisalni nntzi ** pridno delati. Ko vstopi komisija,^ne#. nihče ozreti ali gledati za njo. Vsakdo iH°“. hiti zatopljen v svoje delo. Vstane naj le naj- s r l urndnik v ^obi, naj se približa kome %r«r«!ia kakemu komedij, grafu dovolj motivov za novo farso ■ v . n im naslovom, kot: Stremuhi* P" | J . vem ali Cankurjevem v^rou. K( 'e niavugor, si lahko mislimo. Štev. 61. iNAKODNI DNEVNIK, 17. marca 1926. Stran 3. Dnevne vesti. KAKO DELA BIROKRATIZEM DRAGINJO. V beograjski Politiki čitamo: Neka beograjska železninska trgovina je prejela iz Nemčije kot > v zoreč brez vrednosti’ l>erorez. Za sprejem tega »vzorca brez vrednosti* je predložila carinarnic« sledeč račun: Carina na perorez Carina na zavoj Din 0.20 Din 0.05 skupaj Din 0.25 Pristojbine: Žigo vina noše vina ažijo blanket občinska trošarina razno Din 0.65 Din 0.40 Din 13.— Din 0.30 Din 0.40 Din 8.— Skupaj Din 23.— 25 par znaša carina, plačati pa 'je bilo (reba 23 dinarjev! Ljudje pa govore, da de-tojo draginjo trgovci! Objavljeni račun pa jasno kaže. kdo dela draginjo. — Dr. Slavku Miletič, minister 741 narodno zdravje je prišel včeraj v Ljubljano da pre- in v Sloveniti njegovemu re^rtu podrejene zavode. Ž njim je prišel tudi dr nri-Vkali uaijir* - Q^0(^v'J)ru so odlična gostit ! ajvali veliki župan lialtič, general Kala- drdf; Katičič,’ 4Tdr M^ei, stranke S d,- odbor radikalne ■ Zupanič za Okrožni odbor rrm Narodni tiskarni. Z ozi- ncviiii-i .Sw j6? v znani zadevi glede sta- ?,* aroUr pa ur;1j ne more ugoditi, ker je t>ovrn v *eni pogledu jasen. Delodajalec mora vse izdatke v slučaju poroda zalivu podvržene osebe. Zakonite porod-^eWai !*ve so v'®°'{e. zato je škoda, ki Zelo 0wcu md* opuščene prijave nastane. Ha |e l^tttna. Urad smatra za potrebno, da opo^o ^'^onite posledice izrecno in ponovno dejstv 1 ln ^a povdari, da ima spekulacija na ho ,1.°’, zavarovanju podvržene osebe ne Zato' 211 .Iwslori-šla k njemu neka ženska, o kateri je žal šele pozneje izvedel, da je znana tatica. Ta ženska je dejala, da ve za dekle, ki bi bilo kot nalašč ustvarjeno za njegovo ženo — samo eno napako ima: da namreč nekoliko šepa, ker ima eno nogo neikoliko krajšo od druge, šolski sluga je menil, da ta malenkost ne pride v poštev, gre samo za to, če bi bila njegovi hčerki dobra mati. Par tednov nato sla bila mož in žena. Toda njegova Urška je bila čudna ženska, ni hotel« namreč izpolnjevati zakonskih dolžnosti. Ko'jo je čez par tednov radi tega interpeliral, mu je odgovorila, naj jo ljubi platonično. Ker pa to ni njegova navada, je vložil tožbo za ločitev zakona. Posledici! je bila, da je bil obsojen na plačilo alimentov ter so mu zarubili, ker ni šlo zlepa -- del plače... Poslušalci so bili nad tako pravico ogorčeni. Seveda — očividno ni po-zual nobeden od njih zadevnih določb občnega drž. zakona: če bi bil mož brez krivde, 1 mu v tem slučaju pač ne bilo treba plačali n, v"'V te 'Slučaju pač ne bilo treba plačati nobenih alimentov. Uubljanske univerze razpisuje ni;fakulteti mesto asistenta v ke-inirnn iV utu- l,TOSi'ec mora biti diplo-' ! ‘ifllrnjer a,h 1>« diplomiran kemik-filo- /of. 1 rošnje je vložiti do dne 30. aprila 192« pri lektoratu. Podrobnosti glej v »Uradnem listu« št. 24 z dne 13. t. m. — Razpis stalnih učnih mest. Veliki župan mariborske oblasti razpisuje v »UradnV.n listu« št. 24 z dne 13 t. m. 3(i stalnih učnih mest na osnovnih šolah mariborske oblasti Prošnje je vložiti pri pristojnih šolskih upraviteljih najkasneje do 10. aprila 1926. — Veliki župan ljubljanske oblagti se je zt pet povrni ter sprejema stranke ob določenih urah in dnevih. — Promocija. Medioinec Janko Kalan iz Poljšice pri Podnartu je bil promoviran na graški univerzi za doktorja vsega zdravil-stva. — h postne službe. Anton Pečnik, poštni uradnik v Subotici, je imenovan za pi5wrja 't pri poštnem ministrstvu, vpokojena poštna uslužbenka Antonija Mi lave pa za telefoni- • st in jo na glavni pošti v Ljubljani. — Iz sodne službe. Pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani so napravili pisarniški izpit sledeči orožniki: Ivan Polanc, France Hiegler, France Zebre, vsi trije iz Ljubljane; Ludvik Fras iz Celja ter Bernard Kovač iz Sv. Jurija ob juž. žel. — Epidemija samomora v Beogradu. G Liso 111 uradne statistike je izvršilo v Beogradu v preteklem letu samomor 390 deklet. 45 poročenih in 2 stari ženski. Motiv je v pretežni j večini slučajev nesrečna ljubezen, ljubosumnost in podobno. — Epidemija gripe v Zagrebu. V Avstriji grasira, kot smo poročali, že več dni epidemija gripe. Zdi se, da je zanešena od tam tudi v Zagreb. Zadnje dni so se namreč jeli množiti slučaji gripi podobnega prehlajenja s karakterističnimi bolečinami v sklepih in udih, glavobolom itd. Bolezen večinoma ni težka. — Dve železniški nesreči v Franciji. Iz Pariza poročajo: pri Sucy-Benneuillu sta trčila ] te dni vsled napačno postavljene kretnice dva osebna vlaka. 36 oseb je bilo poškodovanih, od teh mnogo težko. — Rudniška nesreča v Beuthenu vendarle ni bila tako velika, kot se je domnevalo. Od 34 zasutih rudarjev sta bila samo dva ubita, dva pa težko poškodovana, vsi drugi so bili rešeni nepoškodovani. Nesrečo je povzročil, kot trdijo nekateri — zlasti rudniški inženirji — tektoničen potres, dočim trdijo drugi, da je bila posledica dejstva, da se koplje ravno pod terenom, na katerem stoje hiše in na katerem se vrši živahen promet. — Velik požar v Bjelini. V podstrešju hotela Balkan« v Bjelini (Bosna) je izbruhnil te dni požar. Hotel je pogorel do temelja. Škoda znaša 400.000 Din. ! — Neprevidna detomorilka. Na policijo v ! Novem Sadu je prinesla te dni Barbara Kend-ler iz neke okoliške vasi svojega šest mesecev starega otroka trdeč, da ji je na kolodvoru umrl. Ker pa so bili vidni na vratu otroka znaki davljenja, so Barbaro na mestu zaprli, češ da je otroka umorila. — Misteriozna smrt meniha samotarja. Na visekem slemenu gore Monte Scalpello v vzhodni Siciliji so našli te dni umorjenega 501etnega fratra gvardijana Salvatorja Canari-ja. Umorjeni je živel v samostanu v gorskih višavah popolnoma sam ter opravljal božjo službo. Ker sedaj ljudje v dolini že par dni niso čuli običajnega jutranjega in večernega življenja, se jim je zdela stvar sumljiva in šli so pogledat.Samostan, cerkvica in vrt je bil prazen in zapuščen. Šele po dolgem iskanju so našli samotarjevo truplo v nekem vodnjaku v kleti. V prsih je imel globoko rano. Ker ni nobenih indici j za rop, meni prebivalstvo, da gre za »vendetto«. LJublJan*. I— Hof- 11 ud Personalnackrichtcu. I11 Wien sind angekommen und abgestiegen: Hotel OsterreiohLscher Hof«: Dr. Josef Turk, Biir-gernieister von Laibach. (Vgl. >Neues Wie-ner Journal« dto 13. Miirz 1926.) 1— Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. Moški zbor danes v sredo, ženski zbor v četrtek, obakrat ob četrt na sedem! — Odbor. 1— Delavska akademija. Danes, v sredo ob 8. uri zvečer se vrši v Mestnem domu velik recitacijski večer, ki ga priredi umetniški klu'b »Prelom«. Nastopijo Pavla Nevenko-va, Ferdo Delaik in Jane« Žagar. Uvodno predavanje ima Ferdo Delak. Vabljeni so vsi prijatelji delavske izobrazbe in recita cinike umetnosti. I— Recitacijski večer na Viču. V ponde-ijok, dne 15. t. m. se je vršil v Delavskem domu na Viču recitacijski večer, ki sta ga priredila Ciril Debevec in Bratko Kreft. Nastopila sta večinoma z novim sporedom, ki sta ga dobro naštudirala. Na sporedu so bile Župančičeve pesmi »Znamenja« in »Grobovi tulijo, več Seliškarjevih pesmi, ena pesem Mileta Klopčiča in Bezručev »Nestvor«. Večer je v umetniškem oziru zelo lepo uspel. Navzočih je bilo kakih 40 oseb, 'ki so recitatorjem i toplo aplavdirale. 1— Društvo »Treznust« v Ljubljani inui v sredo, 17. marca t. 1. svoj redni sestanek v higienski točilnici. Dnevni red: t. predavanje sestre Kapusove, 2. tekoče zadeve. . 1— Slovenska abstinentna mladina ima 28. marca t. 1. v Celju ustanovno skupščino »Oblastnega Središča STM za Slovenijo*. Misel kongresa se je zaenkrat opustila. 1— Obsojen pustolovec. Svoječasno smo poročali o podjetnem sleparju Francetu Zupančiču, lastniku »Tovarne in prodajalne čevljev na GlLncah« in »ženitovanjskega zavoda- v Ljubljani. Kot lastnik »tovarne in prodajalne čevljev«, nastanjene v neki bivši vojaški baraki, v kateri je imel dva pomočnika, je ogoljufal Na. Na. iz Kranja, ki ga ]e nastavil kot agenta, za kavcijo 6000 Din, kot lastnik »ženitovanjskega zavoda«, nastanjenega v neflii znani gostilni v Ljubljani psi celo vrsto deklet za kavcije v skupnem znesku nad 4000 Din. Dekleta je osleparil na podlagi inseratov s katerimi je iskal za svoj ženii-tovanjski Ziivod proti kavciji uradnico. Te dni se je zagovarjal pred ‘sodiščem, ki mu je prisodilo 4 mesece težke ječe. Dvamesečni preiskovalni zapor so mu všteli v kazen. 1~ Orgije v šiški. V neki zasilni baraki v šiški se je zbirala družba veseljakov_ in veseljakinj. Ko je uganjala včeraj ponoči zopet svoje orgije, je povabilu zastreti akna in tako se je zgodilo, da jih je zasačila policija, ki je bila opozorjena, da se gode v hiši nemoralne 'stvari, in flagranti. Vdrla je v barako ravno sredi najrazuzdanejše zabave ter tirala družbo na policijo. 1— Kje dobite dobite dobro kapljico in raznovrstna dobra jedila? V Uranovi restavraciji »Pod skalco« na Starem trgu. Tam dobite raznovrstna pristna vina najboljših kvalitet in različna jedila — tudi ribe — in sicer vse po zmernih cenah. Vsako sredo, soboto in nedeljo od 20—24 ure je koncert, ob nedeljah in praznikih je razen tega od 9. do 12. ure predpoldne zajutrkovalni koncert. Sicer je pa vsakemu gostu v lokalu na raz-polago glasov,ir. Pri vsem tem so tudi pro- stori izredno simpatični in prijetni. Vse je urejeno po najnovejšem okusu, tako da lokal prejšnjemu ni niti več podoben. — Več rial -ni h gostov. Maribor. 111— Boji s TPD. Narodno delavstvo Maribora, se |e zbralo na poziv svojih delavskih strokovnih organizacij v nedeljo, dne 14. t. m. v mali dvorani Narodnega doma. d:i protestira solidarno zoper redukcijo trboveljskega^ delavstva. Shod je otvoril zastopnik J. S. Z. dr. Veble. Nato so govorili: V imenu Nar. soc. zveze občinski svetnik Trumpej, v imenu >Orjune Tripšak, v imenu »Unije samostojnega strokovnega delavstva« pa Kaučič. Po govorih delegatov je iapregovorilo več mož-delavcev. Sprejela se je sledeča ■resolucija: 1. Narodne delavske strokovne organizacije v Mariboru se pridružujejo sklepom vseh delavskih strokovnih organizacij, Ivi so 'bile sklenjene na shodih dne 3. mana v Ljubljani in 9. marca t. 1. v Trbovljah ter zahtevam, ki so bile izražene v spomenici združenega delavstva, izročeni ministerijalni komisiji v Trbovljah. 2. Izjavljamo, da smo solidarni s težnjami trboveljskih rudarjev, protestiramo proti krivicam, ki se jiim gode ter apeliramo na vlado, delavsko zbornico in vso slovensko javnost, da podpre delavstvo v težkem boju proti krivičnemu postopanju i'PD. m— Odskek za zgradbo Sokolskega diitna v Mariboru- priredi v četrtek dne 18. t. m. v Narodnem domu zabavni večer p "d imenom Jožefov sejem. Na sporedu so poleg godbe dn plesa še razne sejmske zanimivosti t ike, da bo ta povsem nova prireditev v Mariboru nudila vsakomur dovolj prijetne- zabave. Naj torej nihče ne zamudi poseliti ta »Jožefov seijem«. m— Inšpekcijo mariborske dr/ bolnice ie izvršil sanitetni šef dr. Katičič, ki si je pri tej priliki ogledal tudi ostale zdravstvene zavode. m'— Upravnika Narodnega gledališča v Mariboru dr. Radovana Brenčiča je odlikoval predsednik čehoslovaške republike dr. Masajk z redom Belega leva 4. reda. Čestitamo! m— Državni podtajnik Pasarič in šef kabineta minister prosvete Košutič sta prispela v nedeljo 14. t. m. v Maribor. Njun prihod se spravlja v zvezo z neko preiskavo m— Državna borza dela v Mariboru. 0osebno dobro aromo, ki jo občuduje vsak, ki jih je poskusil. Naj se vsak interesent sam prepriča o tem dejstvu dne 22. in 23. marca. Iz Maribora vozi 22. t. m. okoli 10. ure poseben vlak. Udeleženci plačajo od vseh postaj polovično karto. Prosveta. Gostovanje ljubljanske opere v Celju. Na praznik v jietek, dne 19. t. m. gostuje ljubljanska opera v celjskem mestnem gledališču. Poje se večno lepa Smetanova opera »Prodana nevesta« z gdčno Žaludovo kot Marinko g. Knittlom kot Jankom in g. Rump-Ijem kot Kecalom. Začetek predstave je točno ob treh popoludne. Na to predstavo 'opozarjamo občinstvo celjskega mesta kakor tudi bližnje okolice. Konec predstave je ob šestih zvečer. »Planinski Vestnik.* Vsebina 3. letošnje številke »Planinskega Vestnika« je sledeča: Dr. I C. Oblak: Etna. — Dr. Gizela Tarczay: Zena i planinarstvo. — f Dr. Klement Jug: Plezalni zapisniki. — Dr. Fran Ogrin: Moja Vrhnika. — Kotiček: Osredki Mira Marko. — Obzor in društvene vesti: Ferdo Seidel, sedemdesetletnik. Zbor delegatov SPD. Izredni občni zbor SPD. Slovenjebistriške podružnice SPD občni zbor. Celjska koča. »Na Koroško!« Imeni Risnjak in Bjelovasica. Nova cesta čez Visoke Ture. Naslovna slika »Planinskega Vestnika.* Darilo. — »Planinski Vestnik« izhaja 12-krat na leto in stane v tuzemstvu -/a celo leto 40 Din, za inozemstvo 60 Din. Naroča, plačuje, reklamira se pri Osrednjem Odboru SPD v Ljubljani. Spisi za natis se |W>šiljajo na naslov: Dr. Josip Tominšek, gimnazijski profesor v Mariboru. Dijaški vestnik. Akademiku društvo ut Zvezo narodor. Pretekli teden se je vršila v Beogradu skupna konferenca jugoslovanskih akademskih društev za iZvezo narodov. Iz Ljubljane se je konference udeležil, kot smo že poročad* ipredšednik tukajšnje organizacije jurist Mencinger. Zastopani pa sta bili še društvi v Beogradu in Subotici. Razpravljalo se je o medsebojnih stikih, o društveni propagandi in o ustanovitvi balkanske zveze aka-•denudkih društev Z. N., v katero naj bi stopile naša, bolgarska, grška, turška in even-luelno tudi albanska akademska mladina. Že pred to konferenco se je vršil sestanek beograjskih in sofijskih delegatov, na katerem se je sklenil dogovor, ki naj odstrani vsa (sporna taktična vprašanja. Konferenca je sklenila, da sa v prihodnjem mesecu vrši kongres jugoslovanskih in bolgarskih klubov ■v Beogradu, kjer maj bi se Oklepalo o vseh problemih teh društev.. Do ustanovitve di> žavne zveze akademskih društev za Zvezo Narodov, za enkrat še ni prišlo, pač pa se je 'prepustila reprezentanca v inozemstvu1 beograjskemu društvu. Proslave na naših srednjih šotah. Te dni so nekateri srednješolski zavodi priredili proislavo obletnice Miletieeve smrti. Dijaštvo je ponekod dajalo dovolj viden izraz, da se pri nas pač proslavljajo razni srbski kulturni delavci, prezrla pa »e je Prešernova, Aškerčeva, Kettejeva, Slomškova obletnica. Mladina hoče. da so slovenski pisatelji srbskim enakovredni. Šport. Nogometni match med Avstrijo in Češkoslovaško. Na športnem prostoru Hohe Warte se je v nedeljo odigral match med izbranima moštvoma Avstrije in Češkoslovaške pred 40.000 gledalci. Zmagala je Avstrija z 2 :0 (1 : 0): Čehi niso bili več na višini, kakor lansko leto; moštvo, ki je nastopilo, je bilo samo še senca nekdanje veličine. Niti Kada, niti Dvo-raoek, niti branilci niso dosegli svojih slaviti h prednikov. Matadorji so se pač postarali in naraščaja menda pomanjkuje v Pragi. Drugače si tudi ne moremo razlagati, da Čehi niti enkrat niso [»skušali1 sistematač u> znsaovanega napada, in da je dunajsko moštvo ne samo krasno bilo, ampak da je situacijo splošno obvladalo. Na češki strani niso odpovedali samo napadalci, tudi vse druge vrste so bile slabše od dunajskih. Perner in Hojer sta bila preokorna, da bi mogla uspešno tekmovati s hitrima krilima Dunajčanov. Mahrer se je še najbolje obnesel, ker je večkrat prestregel Fischerjeve a tak e. Kadar se je sicer dobre držal, toda Reeeh ga je nadkriljeval. Uveljaviti se tudi nista mogla Jellinek in Sedlaček, nikjer niso mogli Čehi predreti strnjeno napadalno vrsto dunajskega moštva, ki je tvorilo z drugimi deli team z velike prodrno silo. Prišlo je tako daleč, da je končno od Čehov operiral vsak za se, na slepo srečo, ki pa jim ni bila mila. Češki kapitan Kada je bil vzlic porazu dobre volje, glede svojih soigralcev pa se je izrazil, da je forward skrajno slab in da sta odpovedala tudi ob« stranska krilca. Glavni vzrok poraza Čehov je po njegovem mnenju dejstvo, da so morali nastopiti brez svojih najboljših napadalcev, od katerih sta dva ranjena, dva pa n« influenci bolna. Ker se pa match ni mogel več odgoditi, so morali Čehi pač postaviti tako moštvo, kakoršnega so ravno imeli. Pi va smrtna žrtev AVilkinsonove ekspedi-i ije na severni tečaj. Pri pripravah za poskusni polet iz Fairbanksa v Aljaski, je smrt-i no ponesrečil mr. Palmer Hutchinson, ki je J spremljal ekspedicijo v Fairbanks in bi se j imel udeležiti tudi transportnega poleta. Ne-! posredno pred vzletom se je namreč Hutchin-i son neprevidno prestopil, tako da ga je prijel j rotirajoči propeler enega od aeroplanov in ga i ubil. Umrl je kot žrtev svojega nevarnega ] poklica in je njegovo smrt vzbudila obče so-i žalje. | ŠAHOVSKI TURNIR NA SEMMERINGU. ! Predvčerajšnjim se je odigralo VII. kolo ! šahovskega turnirja na Semmeringu. Dr. ’ Taitakovver je premagal dr. Michla, Niemco- vi<5 Rubinsteina, Davidson Gilga, Spk-!man-:i J,-!novskega, Tarrasch Kmocha, Retti Griin-felda. Partija dr. Vidmar: Vnyda. in Trey* b:;i : Roselli sta ostali remis, partija Yates : Aljehin pa je bila po Sumi borbi prekinjena. Stanje po VII. kolu: Niemcovič, dr. Tartalko-wer (i; Spielman 5; Rubinstean, dr. Tarrasch Retti 4 (1); dr Vidmar 4; Aljec.hin 3'A; Urilnfeld, Vayda 3!4; Janovvsky 3 (1); Gilg 3, Davidson 2A, dr. Micliel, Treybal, K mor k 2, Vates 1 'A, Roselli 'A. m.i «rY.r±etat*a ir«»ry. Crosmodirstvo. LJUBLJANSKA BORZA, due 16. marca 1926. Blago. Les: Bukcvi plohi od 2 m naprej, od 40 do 100 mm, fco meja bi. 500; hrastovi plohi od 2.50 m, 70, 80, 90, 100, 110, 130 mm, teo vagon meja bi. 1050; hrastova drva, suha. fco nakladalna postaja za 100 kg bi. 16; frizi hrastovi razne dimenzije, fco Postojna bi. 1200; skorete 12 mm, monte, 4 m dolžine, fco meja den. 620; deske 18 mm, monte, 4 m dolžine, fco meja den. 53f); drva bukova, na-polsuha, fco meja, 8 vagonov den. 17.50, bi. 17.50, zaklj. 17.50. Premog: Kal. ca 7000 antracit, Orle, fco vagon Škofljica: kosovec, za 1 tono bi. 500; kocko v ec, za 1 tono bi. 450; crehovec, za 1 tono bi. 400; zdrob, za 1 tono bi. 350. Kal. ca 4800, fco Ormož: kosovec nad (50 mm, za 1 touo bi. 260; kockovec 35/60 mm, za 1 tone bi. 240; orehovec 20/35 mm, za 1 tono bi. 210; zdrob 10/20 mm, za 1 tono bi. 190. Kal. ca 3500, fco vagon Novo mesto: kosovec, /:a 1 tono bi. 170; kockovec ICO mm, za 1 tono bi. 150; orehovec 50 mm, za 1 tono bi. 140; zdrob, za 1 tono bi. 130; rovni, za 1 tono bi. 120. Žito in poljski pridelki: pšenica bačka, 76 77, fco vagon nakladalna postaja. 2 vagona den. 280, bi. 280, zaklj. 280; koruza, času primerno suha, fco Postojna tranz. bi. 154; koruza, času primemo suha. par. Šid bi. 114; koruza mlevna, (Mahlmais), par. Beli Manastir bi. 145; koruza, umetno sušena, fco vagon nakladalna postaja bi. 135; koruza inzulanka, fco vagon Ljubljana bi. 165; koruza činkvantin, par. Beli Manastir bi. 188; ječmen pomladni, 65 kg, par. bačka postaja bi. 165; rž, 71/72 kg, par. Ljubljana bi. 225; ajda, fco vagon Ljubljana bi. 260; oves rešetani, fco vagon nakladalna postaja bi. 175; otrobi drobni, fco vagon nakladalna postaja bi. 115; rž domača, fco vagon Beltinci bi. 210; proso rumeno, fco vagon°Beltinci bL 210;fižol beli, fco vagon nakladalna postaja bi. 150; čebuljček, fco vagon Novi Sad'M-500. Gradbeni materijal: la Portlandcemeni dalmatinski: v jutastih vrečah, fco Split bi-40; v papirnatih vrečah, fco Split bi. 44. Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 192.1 den. 74, bi. 78; Loterijska državna renta za vojno škodo den. 278, bi. 280; Zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, bi. 205; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 200, bi. 220; Merkantilna banka, Kočevje den. 102; Prva hrvatska štedi-onica, Zagreb den. 9(58, bi. 972; Slavenska banka d. d., Zagreb den. 50; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljani den. 165, bi. 175; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 100, bi. 100; Trboveljska pre-f mogokopna družba, Ljubljana den. 360, bi. 372; Združene papirnice Vevče, Goričane in* Medvode d. d., Ljubljana den. 110; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 80, bi. 90; »Še-šir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Loka den. 115, bi. 120. Zagreb, 16. marca. Devize: Newyork ček 56.67—56.97, London izplačilo 276.1 i—277.8il, ček 276—277.2, Pariz 204.78—206.78, Prasa 168.1—169.1, Curito 1093.42—<1097.42. ček 1093—1097, Milan izplačilo 227.54—228.74, ček 227.525—228.725, Berlin 1352—13E6. Curih, 16. marca. Beograd 9.14, Newyork 519.50, London 25.255, 'Kariž 18.725, Praga 15.89, Berlin 123.675, Bukarešta 2.19, Dunaj 73. 20. Sofija 3.75, Budimpešta 0.007275. Jack London: 38 Morski vrag. Tako sem zalotil samega sebe, da sem brez dela stal v sobi in ga proučeval. Ne morem povedati, kako silno me je začel ta človek zanimati: Kdo je bil? Kaj je bil? Kako se je razvil v takega človeka? Vsa moč je bila videti njegova, vsa energija — kako to, da ni bil nič drugega kot neznaten gospodar skunerja za lovna morske pse, ki je bil med ljudmi, ki so lovili morske pse, razvpit zaradi svoje strašanske okrutnosti? Moja radovednost si je dala duška v celi poplavi besedi. >Kako je vendar to, da niste na svetu izvršili večjih činov? S to močjo, kakor jo imate, bi se lahko povzdignili do vsake višine. Ker nimate vesti, moralnega nagiba, bi lahko obvladali svet, ga ukrotili svoji roki. A vendar ste tukaj, na višku življenja, odkoder pričenja zopet pot navzdol, in živite neznatno, umazano življenje, levite morske živali, da zadostite ženski ni-černurnosti in gizdavosti, in se godite v svinjariji, da rabim vašo besedo, ki je vse, samo ne sijajna? Zakaj niste s tisto svojo čudežno močjo nekaj storili? Saj ni bilo nič, kar bi vam branilo, nič, kar bi vam moglo braniti. Kaj ni bilo pri tem v redu? Ali vam je manjkalo častihlepja? Ali ste padli pod izkušnjavo? Kaj je vzrok? Kaj?« Ob početku mojih besedi je povzdignil oči, jih uprl v mene in me samtdcpadljivo, poslušal, dokler nisem končal ter stal pred njim brez sape in zavzet. Nekaj hipov je čakal, kakor da bi iskal, k je bi pričel, nato pa je dejal: Klada, ali poznaš prispodobo o sejalcu, ki je šel sejat? Kakor se spominjaš, je nekaj semena padlo na kamenita tla, kjer ni bilo dosti prsti, in je takoj vzklilo, ker ni imelo debele zemlje.. K( je vzšlo solnce, ga je ožgalo, in ker ui imelo korenin, je zvenelo. Drugo seme je padlo med trnje, in trnje je pognalo in ga zadušilo. Dobr* VINOC tovarna vinskega kisa, d, z o, z., Ljubljana, nudi »ajfejši in najokusnejši namizni kis iz inskega kisi, jjjp-' zahtevajte ponudliol ^ Tehniko in higienično najmočneje urejena kisama v Jugoslaviji. pisunu: UhMImh, Baeeb&s ***» H. nadstropja. Mil! it širile ,111DHEVHIK'! Izdajatelj in odgovorni urednik ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. Za tiskarno Mer’.;ur« v Ljubljani Andrej ScTer.