Leto XXXVII Št. 26 Murska Sobota 3. julij 1985 CENA 40 DIN TRENUTEK RESNICE NASLOV HA ZASEDANJU REPUBLIŠKE SKUPŠČINE PREGLASOVANA SRČNOST POMURSKIH DELEGATOV Podobno kot v svetovnih in jugoslovanskih razsežnostih se tudi v Sloveniji ostri vprašanje razvitosti in manjrazvitosti. To je med drugim potrdilo zasedanje vseh treh zborov slovenske skupščine 28. junija v Ljubljani, kjer smo slišali, da bodo o tej problematiki spregovorili tudi v CK slovenske partije. O (žal!) preglasovani srčnosti pomurskih delegatov — kar 6 se jih je oglasilo! — da bi posegli po večjem kosu solidarnostne pogače, poročamo na 3. strani. ŽETEV V POMURJU SE JE ZAČELA NAPOVEDUJEJO POVPREČEN PRIDELEK Tudi na pomurskih poljih so že zabrneli kombajni. Ob koncu tedna so pridelovalci začeli s spravilom ječmena, vse pa je že tudi nared za žetev pšenice. To morajo pomurski pridelovalci letos pospraviti z okrog 16 tisoč hektarjev polj, če bo vreme primemo, pa bodo z žetvijo v dobrih dveh tednih v glavnem končali. Na voljo je dovolj kombajnov, saj jih bo letos na pomurskih poljih želo že okrog 600, tudi letos pa so pridelovalci kupili nekaj novih strojev. V sozdu ABC Pomurka, ki oskrbuje z Zmajevimi kombajni celotno Slovenijo, so letos prejeli 37 novih kombajnov in dobršen del teh bo ostal v Pomurju. Poskrbljeno je bilo tudi za rezervne dele in tisti, ki so se z njimi pravočasno oskrbeli, med žetvijo ne bi smeli imeti težav. Žal pa na soboškem Agroservisu ugotavljajo, da se kljub pisnemu pozivu mnogi kmetje niso odločili za nakup rezevnih delov in ti bodo med žetvijo lahko imeli težave. Iz bolečin in solz nov človek Resda se jih je zbrala le peščica, toda s takorekoč zgodovinsko nalogo: zaorati prvo brazdo v ledino imenovano raziskovanje in proučevanje povojnega obdobja, z začetkom leta 1945. Prišli so zgodovinarji, borci, politiki in nekdanji aktivisti, da se v besedi in misli vrnejo v leto zmage in (samo)spraševanja: Kako ohraniti revolucijo? Komisija za zgodovinopisje pri občinski konferenci SZDL v Murski Soboti je v ta namen izbrala Dom borcev in mladine na Vaneči. »Noben velik boj in nobena občudovanja vredna zmaga ni možna brez izrednega idealizma in nadčloveške požrtvovalnosti njenih nosilcev, najmanj pa boj, v katerem gre za stoletni prelom preureditve sveta. Na tej prelomnici pa se ob neizmernih žrtvah na levi in desni, v bolečinah in solzah poraja nov človek. Naj bi mu bile te in tisočere žrtve v končno človečansko in narodno spravo,« je maja 1945 v Slovenskem poročevalcu zapisal dr. Anton Trstenjak. A da ne bomo napak razumeli: ne gre za spravo v ideološkem, političnem, sploh vsakršnem nazorskem pomenu, pač pa resnico; ne črno ali belo, tvojo ali mojo, ampak le resnico. Kako se dokopati do resnice v prvem povojnem letu v Prekmurju? Naloga ni lahka, ne hvaležna. Do včeraj prepovedane teme — kljub ne dovolj dolgi zgodovinski odmaknjenosti — niso več prepovedane. Pisnih gradiv o tem obdobju ni kaj prida, čeprav je verjetneje, da so varno spravljena, dokler večina akterjev tedanjega dogajanja ne zapusti zgodovinskega prizorišča. Kočljivost je razvidna že iz samih tem: utrjevanje ljudske oblasti, nacionalizacija, agrarna reforma, kolonizacije in izseljevanja, delovanje sodišč za zaščito slovenske narodne časti, obsodbe izdajalcev in vojnih zločincev, kontrarevolucionarno delovanje in volitve v ustavodajno skupščino leta 1945. Presoj posameznikov je toliko, da od dreves ni videti gozda. Vprašanj je še več. V prostoru, ki je dalj časa veljal za promadžar- skega in pronemškega, in kjer med narodnoosvobodilnim gibanjem ni bilo radikalne idejnopolitične diferenciacije, je bilo leto 1945 toliko bolj razburljivo. Ustavimo se zgolj pri kontrarevolucionarnem delovanju! Temeljito bo treba raziskati in razčleniti korenine povojnega terorizma, taborišča v tujini (eno osrednjih je bilo v Leibnitzu v Avstriji) in delovanje band v domovini. Slednje so bile znane tudi kot »vojska Kristusa kralja«. Za eno najmočnejših štejejo bando Franca Markoje iz Ren-kovec — imenovali so jih tudi »križarji« — delovale pa so še: Šajnovičeva skupina na ljutomerskem območju, banda, ki jo je vodil Kreslin iz Gornje Bistrice, Mačkova skupina na območju Vadarec na Goričkem in najbrž še kakšna. Skratka, prekmurski zgodovinarji, politiki in nekdanji aktivisti so pred dnevi izpeljali uvodno srečanje v serijo posvetovanj o prvih povojnih letih v pokrajini na levem bregu Mure in ob 40-letnici osvoboditve. Gotovo je to poteza, ki ima nesporen zgodovinski pomen. Branko Žunec Krepitev samoupravljanja nanredek družbe Čeprav takorekoč še tik pred žetvijo ni bila dokončno znana cena letošnjega pridelka krušnih žit, pa v Pomurju vseeno napovedujejo, da bodo planske cilje uresničili in odkupili predvidene količine tržnih presežkov. Po samoupravnem sporazumu bi morali pomurski pridelovalci letos oddati blizu 30 tisoč ton krušnih žit, od tega družbena posestva dobrih 12.400 ton in kmetje 17.250 ton. Družbeni sektor bo tudi letos oddal ves pridelek, težav pa ne bi smelo biti tudi pri kmetih, čeprav ti niso sklenili vseh pogodb. V organizirano tržno proizvodnjo bi namreč moralo biti po republiškem setvenem načrtu vključenih 6.245 hek-taijev kmečkih površin, vendar pa praksa kaže, da je bolj kot pogodbe pomembno drugo — predvsem cena in pridelek. Za slednjega pravijo, da sicer ne bo rekorden, bo pa povprečen, bil pa bi gotovo večji, če spomladi ne bi bilo tako neugodnega vremena. Zaradi dolgotrajnega deževja ponekod zaščita pred pleveli ni bila najboljša, posevki so zdaj precej zapleveljeni, pojavile pa so se tudi bolezni, ki bodo prav tako vplivale na nekoliko nižji pridelek. O odkupnih pogojih za pšenico podrobneje poročamo na 7. strani, pridelovalci pa si zdaj želijo predvsem lepega vremena, da bi tako pridelek čim prej pospravili. Kot običajno bodo med žetvijo tudi tokrat pšenico prevzemali vsak dan od jutra do večera, tudi ob nedeljah in praznikih. L. Kovač Ob dnevu samoupravljalcev in 35-letnici socialističnega samoupravljanja sta občinski svet zveze sindikatov in klub samoupravljalcev občine Murska Sobota pripravila večjo slovesnost. Začela se je s pogovorom ob okrogli mizi na temo Vloga delavskih svetov v procesu samoupravnega odločanja, ki so se ga udeležili predsedniki delavskih svetov ter vodstva družbenopolitičnih organizacij v organizacijah združenega dela in skupnostih soboške občine. Sejna soba skupščine občine pri jedilnici je bila ob precejšnji udeležbi predstavnikov delovnih organizacij skorajda pre- Zvezna MDA Goričko 85 nov Tudi slabo vreme ob otvoritvi zvezne mladinske delovne akcije Goričko 85 v brigadirskem naselju pri osnovni šoli v Gornjih Pe-trovcih ni moglo skaliti vedrega razpoloženja. Za to so poskrbeli mladi iz Orahovice in Zenice, ki so imeli pred sabo sliki tovarišev Tita in Bjediča, pridružili pa so se jim tudi člani delovnih brigad >z Brežic in Trbovelj, pionirji iz Nove Gorice in skupina Rdečega križa Slovenije. Na osrednjem prireditvenem prostoru so se zbrali številni domačini in predstavniki družbenopolitičnega življenja Pomurja in soboške občine, med gosti pa je bil tudi sekretar republiške konference Zveze mejnik socialistične mladine Slovenije Tone Anderlič. Slavnostni govornik pa je bil Štefan Čahuk, predsednik občinske konference SZDL, ki je v imenu družbenopolitičnih organizacij, skupščine občine in občanov tega predela Goričkega izrekel prisrčno dobrodošlico vsem brigadirkam in brigadirjem. Potem, ko je izrazil prepričanje, da bo letošnja akcija izpolnila svoje osnovno poslanstvo, je poudaril, da vsaka mladinska delovna akcija poleg S SLOVESNE OTVORITVE ZVEZNE MDA GORIČKO 85 - V "rigadirskem naselju v Gornjih Petrovcih je bilo v nedeljo zvečer nadvse slovesno. Prišli so t ^mreč brigadirji iz različnih predelov Jugoslavije, ki so že v ponedeli^ začeli z deri pri urejanju ceste v Ivanovcih. Foto: M. Jerše. družbenoekonomskega uresničuje tudi družbenopolitični cilj. »Letos že devetič zapovrstjo začenjamo MDA Goričko, katere dosežki so spodbudni. V vseh dosedanjih osmih akcijah je na Goričkem sodelovalo 3425 brigadirjev, vrednost opravljenih del ' pa je 57 milijonov dinarjev. Opravljene so bile številne obnove cest, mostov, odpravljene posledice po neurjih itd. Delovale 1 so tudi brigade Rdečega križa in začasni vrtci. Skratka — bilo je polno vsestranskega sodelovanja z domačini,« je omenil Štefan Čahuk. Pri tem je izpostavil tudi aktivnost mladih soboške občine na področju mladinskega prostovoljnega dela. V zadnjih osmih letih se je zveznih in republiških akcij udeležilo čez tisoč brigadirjev, različnih enodnevnih in večdnevnih akcij pa celo nad 3000 mladih. Letošnja zvezna mladinska delovna akcija Goričko 85 predstavlja vsekakor mejnik v razvoju mladinskega prostovoljnega dela na manj razvitem in obmejnem območju soboške občine. Ker gre letos prvič za akcijo zveznega značaja, so pričakovanja domačinov toliko večja, odgovornost brigadirjev za opravljeno delo pri urejanju cestnih povezav in navezovanju prijateljskih vezi pa še večja. Ob tej priložnosti so izvedli tudi kulturni program, v katerem so se predstavili orkester garnizije JLA, recitatorka Metka Erjavec, z izraznim plesom pa Petrovčam. Slavje se je zaradi deževnega vremena preselilo v telovadnico tamkajšnje osnovne šole. Milan Jerše Z RAKETAMI PROTI TOČI Slabo vreme s pogostimi padavinami, ki je trajalo takore-koč vso pomlad in se nadaljevalo tudi v prvih poletnih dneh, se najbolj neugodno kaže predvsem v kmetijstvu. Kljub večjim ali manjšim težavam nam je v Pomurju sicer uspelo, čeprav z zamudo, pripeljati do konca spomladansko setev, težave pa so se nadaljevale pri spravilu sena. Kot sporoča Kmetijski inštitut Slovenije, je v juniju ostalo še precej travnikov nepokošenih, zaradi prepozne košnje pa bo imelo seno majhno vrednost za krmljenje. Pozno košeno seno vsebuje malo prebavljivih beljakovin in ga lahko koristno porabimo le za manj intenzivno rejo živali ali pa, če ga v obroku dopolnimo z boljšo krmo. Ker sta v tem trenutku še precej nezanesljiva tudi pridelek in kakovost koruze za sila-žo, je treba izrabiti vse možnosti, da slabo seno čim bolje izkoristimo in pridelamo v poletnem in jesenskem času čim več dobre krme. Travnike je treba čimprej pokositi, seno pa uskladiščiti tako, da ga bo možno uporabiti za krmljenje v vsakem času, v skladu s kakovost- i jo druge krme in potrebami ži- : vali. Priporočljivo je tudi, da i seno ob skladiščenju solimo, i Seveda je potrebno takoj po ! košnji travnike dognojiti, že 1 zdaj pa se pripraviti, da Strniš- > ča po žetvi zasejemo s krmnimi i rastlinami, ki dajejo dovolj vi- j sok pridelek dobro prebavljive s krme z veliko beljakovinami. i Kot kaže, pa ostaja vreme še < naprej nestalno, pojavlja pa se tudi možnost neviht s točo. Prva takšna večja nevarnost se je v Pomurju in Slovenskih goricah pojavila minulo nedeljo, ko so z radarskega centra za obrambo pred točo na Lisci vo- dili zelo obsežno obrambno akcijo. V tej akciji, ki je trajala od 18.45 do 21.28 so z enajstih strelnih mest izstrelili kar 149 raket in tako preprečili večjo škodo, s katero so grozili obsežni točonosni oblaki. V tej akciji se je ponovno dokazala izredna usposobljenost strelcev, žal pa je na nekaterih strelnih mestih zmanjkalo raket. Tako so s strelnega mesta številka 7 v Selu izstrelili vseh 40 raket, tp pa je tudi maksimalno število raket, ki jih imajo strelna mesta. Tudi kakovost samih raket je, kot ugotavljajo na radarskem centru, boljša, saj je v tej akciji odpovedalo le 7 raket, ena pa je zgorela. L. Kovač i majhna, zato bi kazalo v prihodnje take slovesnosti organizirati v večjih prostorih. Uvodoma je spregovoril predsednik izvršnega odbora soboškega kluba samoupravljalcev Jože Horvat, ki je zlasti poudaril vlogo delavskih svetov v zgodovinskem razvoju. Precej besed je namenil ustanavljanju delavskih svetov, njihovim pristojnostim v delovnih in temeljnih organizacijah, pa tudi temeljnim dolžnostim delegatov, izvoljenih v delavske svete. Pri tem je postavil v ospredje tudi vlogo osnovnih sindikalnih organizacij v kandidacijskem postopku, postopek glasovanja v delavskih svetih in njihovih izvršilnih organov. V razpravi je družbeni pravobranilec samoupravljanja Andrej Gerenčer dejal, da je samoupravljanje temelj delovnega procesa in da je treba zakon o združenem delu le v manjši meri dopolniti, posebej z izkušnjami iz prakse. Omenil pa je, da smo zborom delavcev prepustili preveč samostojnosti, s čimer so se marsikje izognili konkretni odgovornosti za sprejete odločitve. Po njegovem mnenju je treba odločitve o manj pomembnih vprašanjih in tekoči gospodarski politiki prepustiti delavskim svetom. Nič manjšega pomena ni sprotno informiranje delavcev, povezano z delegatskim odločanjem. V razpravi smo slišali tudi nekatere izkušnje iz delovnih organizacij Mura in Potrošnik, predstavnik Beltinke pa je prebral sporočilo, ki je bilo objavljeno ob podelitvi zvezne plakete temu marljivemu in uspešnemu kolektivu. Nato je sledila slovesna seja OS ZSS in skupščina kluba samoupravljalcev. Slavnostni govor je imel predsednik skupščine kluba samoupravljalcev Franc Cagran, ki je pou daril, da smo lahko s prehojeno poli v razvoju socialističnega samoupra vljanja zadovoljni. V zdajšnjih zaostrenih gospodarskih razmerah pa mora sleherni delavec narediti kar največ v svojem delovnem okolju, da bi se čimprej izkopali iz težav. Sledil je kulturni program, ki so ga izvedle članice pevskega zbora iz Agromer-kurja in recitatorka iz Mure. Plaketo z listino »Josip Broz Tito — 35 let samoupravljanja« sc prejeli: MURA TOZD PERILO GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO ABC POMURKA, KRAJEVNA SKUPNOST ŠALOVCI ter ŠTEFAN ZADRAVEC (Beltinka), LUDVIK CIPOT (Zavarovalna skupnost Triglav), IGNAC ŽABOT (Gradbeništvo Pomurje), MARIJA VILD (Mura), IVAN ZADRAVEC (Panonija) in JANEZ SEVER (Mesna industrija). Milan Jerše aktualno doma in po svetu Vedno znova prihajajo iz dežel na oni strani Atlantika poročila o čistkah' in obračunavanjih režimov s svojimi državljani. Neslavni rekord o številu ljudi, ki so enostavno zginili, nosi Gvatemala. V državi, ki ima okoli osem milijonov prebivalcev, je po letu 1954 zginilo 50 tisoč ljudi. Potem Argentina in Salvador, Čile, Urugvaj, Paragvaj, Haiti, Peru. Ocenjujejo, da je v vseh teh deželah preko 100 tisoč desaparecidosov — to je »izgi-j nulih.« Na sliki: Vsakdanji prizor iz Buenos Airesa — žalujoči pred predsedniško palačo. Tudi ta policaj ima, med svojimi desaparecidosa. VIDOJE ŽARKOVIČ -novi predsednik Teroristi in minister Italijan Roberto Fiori, ki je bil še pred enim letom in pol med glavnimi člani londonske fašistične stranke »nacionalna fronta«, se svobodno sprehaja po Londonu. Stanuje celo v istem poslopju kot britanski minister za transport Nicholas Ridley. Fiori je terorist, ki so ga v Italiji v odsotnosti obsodili na devet let zapora, ker je avgusta 1980 pripravil pokol na železniški po- staji v Bologni, tistikrat je bilo mrtvih 85 ljudi. Londonska neodvisna televizija je v svoji večerni najbolj gledani oddaji posnela Roberta Fiorija pred stanovanjskim poslopjem, v katerem živi že omenjeni minister v konservativni vladi Margaret Thatcher. Komentar televizijskega reporterja se je glasil : »Gospodu Rid-leyu se najbrž ni treba bati Fiorija.« TREZNO - NE ČUSTVENO Kdo naj razsoja o narodnostni pripadnosti in o narodnostnem čustvovanju, ali le patriot ali tudi znanstvenik? Na hitro bi rekli, da znanost nima prav nikakršne zveze s čustvovanjem, in če že govorimo o čustvovanju kot znanosti, naj bo to področje psihologije. Takšno predalčkanje nas ne bi pripeljalo daleč, kajti o narodu, nastanku, razvoju in o bodočnosti so vedno govorili predvsem znanstveniki, če so želeli dokazati sebi in svetu, zakaj katerikoli narod živi svoje življenje na tak ali na drugačen način. Ko pa smo pri narodih in pri znanstvenem dokazovanju obstoja narodov, se nujno srečujemo tudi z negativnimi prvinami, to je z nacionalizmi, ki se že od nekdaj izražajo v treh bistvenih značilnostih (hegemonizem ali težnja po nadvladi nad drugimi narodi, šovinizem, povzdigovanje svojega naroda nad drugimi, revanšizem, želja po povrnitvi izgubljenega, in to kot maščevanje nad porazom). Četrto značilnost so izumili Italijani z imenom iredenta — Italia irredenta — neodrešena Italija, težnja po priključitvi krajev z italijanskim prebivalstvom. To je v bistvu oblika šovinizma, ki ga v novejši zgodovini zelo dobro poznamo s Kosova. Osnovna naloga znanstvenikov je predvsem v iskanju vzrokov za pojave nacionalizma, saj nam posledice nemalokrat omračijo razsodnost in takrat delujemo bodisi kot hegemonisti, ali šovinisti, ali kot revanšisti. Samo s treznim spoznavanjem vzrokov nastajanja nacionalizmov lahko najdemo zdravilo za odpravo nesmiselnih medsebojnih zapletov. Zato je zanimiv znanstveni posvet o nacionalizmih, ki je bil v središču teh negativnih pojavov, v Prištini. Udeleženci posveta so se osredotočili predvsem na dva vzroka pojavov nacionalizma. Prvi vzrok vidijo predvsem v neurejenih in pomanjkljivih odnosih na gospodarskem področju, oziroma v neuveljavljanju samoupravnih odnosov. Naslednji vzrok, ki pa je lahko tudi že posledica, pa vidijo v prizadevanjih vodilnih političnih in gospodarskih struktur v republikah in pokrajinah, da rešujejo probleme v imenu naroda ali narodnosti, s čimer naj bi dobili podporo za svoja početja s predvsem strani naroda, manj pa s strani delavskega razreda. Skratka, narodnostna čustvovanja in tudi slabe strani takšnega čustvovanja ne nastajajo spontano med narodom, temveč je narodu vsiljeno kot politično gibanje. Opozorili pa so še na pojav, da grajajo nacionalizme ljudje, ki se zatekajo k nacionalizmom, in drugo, da pri ocenjevanju vseh mogočih oblik nacionalizmov posplošujemo in mečemo v en koš normalna zdrava narodnostna čustva in slabe inačice hegemonizma, šovinizma ali revanšizma. Zato je prav, da o teh zapletenih problemih govori trezna znanost, ne pa goreča čustvenost. Mirko Cepič globus ŠKOF RAZBURJA VERNIKE Anglikanska cerkev ne priča- gledajo. Vseeno pa se vsakega kuje od svojih škofov, da jih ver- četrt stoletja najde kak glasen niki poslušajo, ampak da jih le pastir, ki s svojim odstopanjem Pretekli torek so na seji predsedstva CK ZKJ, v skladu z določili statuta ZKJ za novega predsednika predsedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom, izvolili Vi-doje Žarkoviča. Novi predsednik je bil rojen leta 1927 v Črni gori. V Beogradu je študiral na pravni fakulteti. Končal je višjo vojaško pomorsko akademijo, višjo politično šolo Djuro Djakovič in visoko šolo za politične vede v Beogradu. V NOB je sodeloval od leta 1941. Po vojni je dalj časa opravljal razne odgovorne funkcije v JLA. Je rezervni kontraadmiral. Bil je član centralnega komiteja ZMJ in zveznega odbora SZDLJ. Leta 1971 je postal član predsedstva SFRJ. Na 9. kongresu ZKJ je bil izvoljen za člana predsedstva ZKJ, na 10., 11. in 12. kongresu pa za člana CK ZKJ. Spet opozorila iz Nikaragve Nikaragovski predsednik Daniel Ortega in podpredsednik Sergio Ramirez napovedujeta, da je tako rekoč vsako uro možna invazija ameriških sil na Nikaragvo, s čimer v Managui pojasnjujejo popolno pripravljenost nikaragovskih oboroženih sil. Sergio Ramirez je na kratki turneji po dveh članicah posredovalne skupine s Contadore, v Kolumbiji in Venezueli, kamor (v Bogoto) naj bi prišel tudi posebni odposlanec predsednika Reagana za Srednjo Ameriko Harry Shlaudeman. Zadnji podatek pove, da dramatična opozorila iz Manague kljub vsemu morebiti ne napovedujejo neizogibnega vojaškega spopada v Nikaragvi, ki bi imel nepredvidljive posledice za ta del sveta in širši mednarodni prostor. Zunanja znamenja zaostrovanja razmer v Nikaragvi in okrog nje so prejkone posledica stopnjevanja ameriških pritiskov na to srednjeameriško državo in neuspešnih diplomatskih prizadevanj, da bi poiskali politični izhod iz nikaragovske in srednjeameriške krize. Blokada mirovnega procesa je bila najbolj očitna prejšnji teden, ko je v panamski prestolnici propadlo srečanje diplomatov contadorske četverice in petih srednjeameriških držav. od doktrine, grozi s škandalom ali pa vsaj zbudi občinstvo iz spanja. Zadnji te vrste je David Jenkins, durhamski škof, ki javno dvomi o Marijinem deviškem materinstvu, vstajenju in nekaterih drugih temeljnih dogmah krščanske vere. Njegovi stanovski tovariši med duhovščino in v parlamentu so besni, tisk se veseli, nižja duhovščina pa meni, da bi ga bilo treba obsoditi kot heretika. Z vrsto predrznih izjav na televiziji, radiu in s prižnice je večkrat zapored podvomil o čudežnih elementih svetopisemskih zgodb o Jezusu. Lani je o božiču izjavil, da cerkev nima pravice vztrajati pri »dobesedni resnici« o Marijinem deviškem materinstvu, za veliko noč pa ni zgodovinskega dokaza o Kristusovem vstajenju in za binkošti, da so ognjeni jeziki le slikovita scenerija. Konservativce je razjezil, ko se je spravil na gospodarsko politiko M. Thatcher, zlasti na nje- no obravnavanje rudarske stavke. Njegove besede so vlile poguma še drugim anglikanskim prelatom, da so s prižnice spregovorili o perečih problemih, celo samemu canterburryjskemu nadškofu Robertu Runcieju, da se je vpričo osuple kraljeve družine v katedrali svetega Pavla v Londonu zavzel za reveže. Thatcherjeva sprejema te kritike kot muhe enodnevnice, Jenkins pa je zadovoljen, da mu sploh namenjajo pozornost. Jenkinsovi nasprotniki pravijo, da je njegov dvom škandalozen in da močno pretirava. Kar 20.000 anglikancev je podpisalo peticijo proti njemu in kmalu bo o njegovi pravovernosti razpravljal zbor 44 škofov. Ni verjetno, da ga bodo razglasili za krivoverca. Postopek je tako dolg in zapleten, da bo Jenkins prej upokojen. ISLAMABAD - Pakistan je zanikal nedavne indijske trditve, da je prišlo pred nedavnim do spopadov med pakistanskimi in indijskimi graničarji. SOFIJA — Delovnih akcij v Bolgariji se bo letos udeležilo več kot 385 tisoč srednješolcev in študentov. Pomagali bodo pri žetvi in drugih kmetijskih delih. PARIZ — V francoski avtomobilski industriji Renault bodo odpustili še 21 tisoč delavcev: 12 tisoč jih bo ostalo brez dela letos, 9 tisoč pa prihodnje leto. MADRID — Kapitan neke panamske tovorne ladje je izjavil, da je videl, kako je eksplodiralo indijsko potniško letalo. Njegova ladja je bila od kraja nesreče oddaljena le 12 kilometrov. Kapitan je videl, kako je razneslo zadnji del trupa. Letalo se je dvakrat zasukalo okrog svoje osi potem pa strmoglavilo v morje. BRUSELJ - Ameriški predsednik je Evropi napovedal »špagetno vojno« ker je omejil uvoz testenin iz držav članic EGS. Evropske države so Reaganov udarec vrnile s prepovedjo uvoza mandljev in orehov iz ZDA. BUDIMPEŠTA - Prve dni julija so se na Madžarskem končale vojaške vaje Donava 85. Sodelovalo je 23 tisoč madžarskih, sovjetskih in češkoslovaških vojakov ter drugega osebja. LONDON — Maja so se v Veliki Britaniji cene povečale zi pol odstotka. PARIZ — Francoski nacionalni center za vesoljske raziskave načrtuje, da bodo čez deset let izstrelili v vesolje prvo francosko vesoljsko vozilo Hermes. RIM — Pred dnevi je umrlo neko dvajsetletno dekle, ki zaradi poškodb pri avtomobilski nesreči pred dvanajstimi leti ni več prišlo k zavesti. Kitajci prodajajo IZREDNI VARNOSTNI UKREPI Po ugrabitvah nekaj letal, eksplozij bomb na tokijskem in frankfurtskem letališču, anonimnih opozoril, da so na dunajskem in londonskem letališču podtaknili bombe in po sumu, da je indijski boeing 747 tudi strmoglavil zaradi eksplozije bombe, je veliko mednarodnih letališč po vsem svetu uvedlo dodatne varnostne ukrepe. Tudi med- narodno združenje za letalski promet bo prav tako ustrezno ukrepala. Takoj po strmoglavljenju indijskega boeinga 747 v Atlantik v bližini irske obale, torej po eni najhujših tragedij v zgodovini letalstva, je indijska letalska družba Air India zahtevala od tujih vlad, naj okrepijo varnostne ukrepe na letališčih. V Kanadi so to storili že v nedeljo, torej tik po tragediji indijskega letala. Na londonskem mednarodnem letališču Heathrow so veliko bolj pozorni na vse, kar je količkaj sumljivo. V Zvezni republiki Nemčiji so prav tako zahtevali odločnejše varnostne ukrepe na letališčih. Na rimskem letališču Leonardo da Vin- 04 leta 1969 do danes je bilo 657 uspelih 517 neuspelih ugrabitev letal. Na sliki ameriško letalo TWA, ki so ga ugrabili libanonski muslimani na bejrutskem letališču. Letalo je z atenskega letališča nameravalo poleteti preko Rima v ZDA, toda ugrabitelji so ga usmerili drugam in tako razburili svetovno javnost ci so postavili ob vhodu več policistov in okrepili »enote« ljudi, ki skrbijo za varnost. Podobno so ukrepali v Helsinkih in Atenah. Menda so tudi na pariškem letališču krepili varnostne ukrepe. Po telefonskem klicu, ko je neznanec opozoril, da so na dunajskem letališču podtaknili bombo, je bilo to v nedeljo popoldne zaprto kar dve uri. Promet so normalizirali šele po natančni preiskavi. Varnostne ukrepe so poostrili tudi na velikih letališčih v Aziji — v Pakistanu, Singapuru, Sri Lanki in na Filipinih. Ne glede na ukrepe letaliških oblasti in vlad nekaterih držav so posamezne letalske družbe že uvedle poostreno kontrolo. V ameriški letalski družbi Pan American so zaposlili dodatno osebje, ki bo preverjalo prtljago. Britanska letalska družba British Airways pa je zahtevala posebno preverjanje prtljage na letališčih po vsem svetu. V Luxemburg!! pa so se sešli ministri za transport desetih držav članic Evropske gospodarske skupnosti s ciljem proučiti varnostne probleme in ugotovili, da se je treba postaviti po robu »kriminalu, naperjenemu proti civilnemu letalstvu«. V Pekingu so sporočili, da so v zadnjem času prodali kar 5.500 državnih tovarn zasebnikom in kolektivom, kar se je še pred kratkim zdel tako drzen ukrep, na katerega niti pomisliti ne bi bilo mogoče. China Daily je zapisal, da so poleg tega zamenjali upravo v več kot 52.000 državnih podjetjih, kar je dobra desetina državnega sektorja v industriji (vseh državnih podjetij je nad 400.000). Na Kitajskem poudarjajo, da denacionalizacijski proces zajema predvsem manjša in nerentabilna podjetja, ki naj bi jih zasebni lastniki oziroma delniške družbe delavcev in uslužbencev spet postavili na noge. Hkrati v Pekingu ob vsaki priložnosti zatrjujejo, da ima denacionalizacija namen spodbuditi boljše delo, kar naj bi bila avtomatična posledica tega, da so se delavci znašli v dvojni vlogi lastnikov in proizvajalcev, seveda tisti, ki so kupili delnice podjetja ali postali lastniki. Problemi z žitom Čeprav Kanada pridela le okoli 3 odstotke svetovnih količin žita, odpade nanjo petina svetovne trgovine, saj je za ZDA Kanada drugi svetovni izvoznik žit. Lani so izvozili rekordnih 21,8 milijona ton, kar je skoraj dvakrat toliko kot pred petimi leti, letošnja suša je vzrok, da letina ne bo rekordna. Kanadska trda sorta pšenice je zelo bogata s proteini, zato jo kupujejo predvsem v razvitih evropskih in ameriških državah, ne ustreza pa deželam v razvoju, kjer potrošnja žita strmo narašča, trdota kanadskega žita pa ne ustreza zastarelim .mlinom. Spremembe na trgu so za Kanado neugodne tudi zato, ker so letošnje zaloge pšenice precej večje od lanskih. Največji kupec kanadskega žita je Sovjetska zveza, sledijo Kitajska, Japonska, Brazilija, Kuba, Velika Britanija. Alžirija, Italija, Egipt in 'Irak. '4 " STRAN 2 VES' UK 3. 1085 od tedna MURSKA SOBOTA — Na skupščini SIS za cestno in komunalno dejavnost so delegati sprejeli analize izvajanja srednjeročnega plana 1981 —1985. Osnovna ugotovitev je bila, da razvoj komunalne infrastrukture caplja za družbenim in gospodarskim razvojem občine. Zato so vrsto pomembnih nalog opredelili v sprejetem osnutku elementov za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana za obdobje 1986—1990 in do leta 2000. Pri obravnavi dolgoročnega plana SRS (osnutek) pa so se zavzeli, da vanj vnesejo tudi čistilno napravo in akumulacijsko jezero med Sebeborci in Martjanci. Delegati so sprejeli še 38-odstotno podražitev pogrebnih in drugih manjših komunalnih storitev od 1. julija naprej. MURSKA SOBOTA — Člani predsedstva OK ZSMS so podprli program aktivnosti za izvedbo referenduma o občinskem samoprispevku v obdobju 1986—1991. Sklenili so, da se bodo mladi soboške občine še posebej angažirali na tem področju. Na seji je bil govor tudi o družbenoekonomskem položaju mladih, zlasti glede manj razvitosti regije, ki se med drugim kaže v slabši razpredeno-sti šolske mreže, štipendiranju, zaposlovanju itd. Na to so opozorili tudi v razpravi o osnutku sprememb samoupravnih sporazumov o štipendiranju v občinah, kjer so opazne velike razlike. MURSKA SOBOTA — Na zadnji skupščini občinske samoupravne stanovanjske skupnosti so bili poleg (v Vestniku komentirane) podražitve stanarin, pozornosti vredni tudi elementi za sklepanje samoupravnega sporazuma o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti soboške občine za obdobje 1986—1990 in prednostna lista za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Iz nje je razbrati, da je srečnežev 32, ob dodatno obravnavanih 23 in 37 zavrnjenih prosilcih. do tedna Stanarine višje za 25 odstotkov S prvim julijem so se v soboški občini zvišale stanarine za 25 odstotkov. Odločitev, ki jo je sprejel izvršni svet skupščine občine v Murski Soboti, je v skladu z dopolnilom k dogovoru o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985. Do takšnega sklepa so prišli ob upoštevanju stanja v soboški občini in zagotavljanju sredstev za vzdrževanje stanovanjskega sklada. S to odločitvijo so seznanili tudi delegate samoupravne stanovanjske skupnosti. Njen predstavnik je na seji soboškega izvršnega sveta Pojasnil, da bodo z najnovejšo Podražitvijo stanarin zagotovili tudi nekaj sredstev za tekoče vzdrževanje. Na ta način pa se bodo hkrati hitreje približali t. i. ekonomskim stanarinam. Kot so omenili v razpravi, so pri podražitvah stanarine upoštevali tudi življenjski standard stanovalcev, zato nove cene stanarin ne bi smele predstavljati prevelikega stroška. Zavzeli pa so se, da je treba v naši republiki čimprej izenačiti vrednost točke izračunavanja stanovanjskega sklada, ker so za zdaj še prevelike razlike med posameznimi občinami. V nadaljevanju seje pa so člani soboškega izvršnega sveta obrav ZGEP POMURSKI TISK DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB MURSKA SOBOTA, Lendavska 1 DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLUŽB RAZPISUJE na podlagi določil statuta in sklepa DS dela in naloge vodja splošno-kadrovske službe za mandatno dobo 4 let (reelekcija) Za opravljanje razpisanih del in nalog morajo kandidati poleg z zakonom predpisanih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka strokovna izobrazba (VII/1) pravne smeri. — 3 leta prakse v stroki. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 15 dni po objavi splošno-kadrovska služba DO ZGEP Pomurski tisk, Murska Sobota, Lendavska 1. Delavski svet tozda ŽENSKI PLAšCl v Tovarni oblačil in perila MURA razpisuje naloge in opravila tehničnega direktorja tozda ženski plašči POGOJI: — visoka izobrazba konfedkcijske ali tekstilne smeri in 5 let delovnih izkušenj, — višješolska izobrazba iste smeri in 8 let delovnih izkušenj. Kandidati morajo imeti poleg navedenih pogojev še organizacijske sposobnosti in sposobnost razvijati ekonomske, samoupravne in socialistične odnose. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v ovojnici do 15. avgusta 1985 kadrovsko-socialni službi z oznako »za razpisno komisijo«. ' t navali in sprejeli spremembe in dopolnitve družbenega plana občine za obdobje 1981 — 1985. V njem so namreč predvidene le nekatere manjše dopolnitve; pa še te v glavnem na področju urbanističnega urejanja prostora. Za letos je načrtovana gradnja akumulacijskega jezera v bližini Fokovec za namakanje novega sadovnjaka na površini 3 hektarjev. KG Rakičan naj bi začel z obnovo govejih hlevov v Motvar-jevcih in Lemerju. Ker gre za najboljša kmetijska zemljišča, so ' naložbi morali uskladiti s planskim dokumentom. 296 hektarov velik prostor med Nemščakom in Beltinci pa naj bi usposobili za obsežne namakanje. Potrebno vodo bodo zajeli v bližini reke Mure, kar po zagotovilih strokovnjakov ne bo bistveno vpliva- ZASEDANJE ZBOROV RADGONSKE SKUPŠČINE ODPIRATI SE BO TREBA V SVET »Dolgoročni plan razvoja za obdobje od leta 1986 do 2000, je podoben tistim na ravni republike in države. Govori o polni zaposlenosti, korenitih spremembah v sestavi proizvodnih pro- VEC PLATI RAZVITOSTI Z ZASEDANJA REPUBLIŠKE SKUPŠČINE Primerjave s skrbjo za manj razvite v državi, zlasti za SAP Kosovo, nenehno v zraku. V razpravi o problematiki skladnejšega'regionalnega razvoja Slovenije se je oglasilo kar šest pomurskih delegatov. V zboru občin so govorili: Rudi Cipot iz Murske Sobote, Milan Klar iž Lendave, Feri Horvat iz Gornje Radgone in Manica Nedok iz Ljutomera. V zboru združenega dela sta se oglasila: Jože Matja-šec iz Murske Sobote in Štefan Feher iz Lendave. V družbenopolitičnem zboru pa je o tem vprašanju razpravljal tudi naš pomurski rojak Rudi Čačinovič. — Delegat Edo Zorko iz Lenarta: »Predlagamo, da se za Pomurje kot regijo, ki v celoti izrazito zaostaja za splošno razvitostjo y Sloveniji, predvidijo nekoliko ugodnejši pospeševalni ukrepi za področje gospodarske in družbene infrastrukture.« — Za to, da bi zakon o pospeševanju skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji spremenili in dopolnili po trifaznem postopku, je bilo v zboru občin kar 20 delegatov, za to, da bi ga po skrajšanem postopku, pa 37. S tem je bila večkrat ponovljena pobuda delegata iz Pomurja Rudija Cipota preglasovana. Spoprijeti se z dejstvi Na zadnjem zasedanju vseh lo na podtalnico na tem ravninskem območju. Sicer pa bodo o vseh naštetih predlogih dali mnenje tudi občani V javni razpravi, končna odločitev pa je prepuščena delegatom skupščinskih zborov v enofaznem postopku. Na seji pa je bil govor tudi o vrsti osnutkov zakonov s področja kmetijstva, kjer gre za nekatere spremembe in dopolnitve o kmetijskih zemljiščih, njihovem delovanju, preživninskem varstvu kmetov in združevanju kmetijskih proizvajalcev. Seznanili pa so se tudi z delitvijo dohodka v soboški občini za obdobje 1986-1990. Milan Jerše gramov in visokem dvigu kvalifikacijske sestave zaposlenih. Ci-Ijiso gotovo spodbudni, vendar se je težko otresti dvoma o uresničljivosti le-teh, še posebej če upoštevamo dokajšnjo zadolženost države, ki bo v naslednjem dolgoročnem obdobju zaradi odliva akumulacije slabo vplivala na možnosti razvoja. Ugotavljamo, da so za občinsko gospodarstvo smeri razvoja smelo zastavljene. Usmerili naj bi se v avtomatizacijo proizvodnih procesov, varčevanje in iskanje alternativnih virov energije, uvajanje informatike v proizvodnih in upravnih procesih in pridelovanje ter predelavo hrane. Res je, da so to področja, kamor bo šel razvoj, saj na to kažejo tudi usmeritve v svetu, vendar opozarjamo, da so to obsežni, strokovno izredno zahtevni in predvsem dragi projekti, ki jim sami zagotovo ne bomo kos. To bi bilo koristno ugotoviti že na začetku načrtovanja. Za tak razvoj se bo potrebno odpreti v Slovenijo in tudi v svet in Videti, kdo so lahko partnerji pri tako smelo SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE LENDAVA Odbor za gospodarjenje s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini objavlja v skladu z Zakonom o prometu z nepremičninami (Ur. list SRS, št. 19/76) JAVNI NATEČAJ za oddajo v najem poslovni prostor v Lendavi, Partizanska ulica 12, v skupni izmeri 34 m! (dva prostora s pritiklinami). Najnižji ponujeni znesek za pridobitev prostorov so vložena sredstva v obnovo, ki znaša 1,004.000,— din. Pogodba za oddajo poslovnih prostorov bo sklenjena z najugodnejšim ponudnikom. Prispele ponudbe bo komisija pregledala 23. julija 1985. Interesenti naj vložijo ponudbe v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava, Partizanska ulica 52, z oznako »Ponudba«. treh zborov republiške skupščine 26. junija v Ljubljani je med pomembnejše točke dnevnega reda prav gotovo sodilo vprašanje skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji. Zavoljo številnih živahnih razprav na terenu — omenimo samo podravsko pomurski posvet SZDL 24. junija na Ptuju — smo upravičeno pričakovali dvogovor in polemiko, hkrati pa manj s čustvi in bolj z argumenti podkrepljeno razpravljanje. Zgodilo se ni ne eno ne drugo, ampak nekaj vmesnega, čeprav je že jasno, da so sicer dobro »oboroženi« delegati, zastopniki članic kluba manj razvitih — ne le iz Pomurja — ostali osamljeni. Seznanili so jih z bolj ali manj že znanimi ugotovitvami in usmeritvami. Od leta 1970 do 1980 je imela politika skladnejšega regionalnega razvoja ugodne učinke na zmanjšanje razlik v stopnji razvitosti posameznih občin v Sloveniji. Po letu 1980 prihaja zavoljo zaostrenih pogojev in razmer v gospodarjenju ter slabše učinkovitosti pospeševalnih ukrepov do počasnejšega razvoja manj razvitih območij. V prihodnje ne bi več povečevali števila manj razvitih občin, temveč okrepili spodbujevalne ukrepe na manj razvitih geografskih in obmejnih območjih. Pri tem bodo morali veliko večjo vlogo odigrati gospodarski centri, na katerih je grajen sistem policentričnega razvoja naše republike. V osnutku dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije za naslednje srednjeročje so določneje opredeljene naloge in ukrepi za hitrejši razvoj občin in območij, ki bodo prešla iz statusa manj razvitih območij v triletno prehodno obdobje. Začaran krog Delegati iz Pomurja so v razpravi dovolj prepričljivo opozorili, da se razlike med razvitimi in manj razvitimi v Sloveniji poglabljajo. Zelo zaskrbljujoče je naraščanje števila iskalcev zaposlitve kot tudi, da se po končani osemletki vse več mladih odloča za takojšnjo zaposlitev in ne za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje. Zelo ambiciozno razpršeni dislocirani obrati po manj razvitih območjih, zamišljeni kot mikroekonomska jedra in žarišča načrtovanem razvoju. Na to opozarjamo tudi zaradi tega, ker na nobenem od omenjenih področij nimamo primeijalnih prednosti, tudi če gledamo samo Slovenijo, kar pa je za uspešnost poslovanja izrednega pomena,« je dejal v razpravi o osnutku dolgoročnega plana radgonske občine delegat iz Elrada Ivan Vuk. Pričakovati je le, da se bo razprava s tako kritičnostjo še nadaljevala. Veliko pripomb delegatov je bilo tudi na dogovor o temeljih družbenega plana občine za naslednje srednjeročno obdobje, kjer so delegati ugotavljali zlasti nedosledno upoštevanje interesov temeljnih okolij in tudi razvojne naravnanosti posameznih organizacij združenega dela. Uresničevanje kadrovske politike Kadrovska politika postaja eden izmed temeljnih dejavnikov razvoja, kajti še tako dobro zastavljenih načrtov v delovnih organizacijah ni moč izvesti brez dobro usposobljenega človeka, ki mora imeti vse več znanja. Za- razvoja, so se ponekod znašli v slepi ulici. Proizvodni programi, ki jih imajo, so namreč ali zastareli, na nizki tehnično-tehnološki ravni, taki, da jih je razviti delodajalec izločil iz svojih razvojnih ambicij, ali pa take vrste, da vključujejo večje število delovnih mest in začasno blažijo kronično brezposelnost. V Pomurju sta v izjemno težkem ekonomskem položaju kovinska in lesnopredelovalna industrija, ki zaposlujeta čez 6 tisoč delavcev. Agroživilski kompleks, ki naj bi bil predvsem dohodkovni generator razvoja, se je v zadnjem obdobju znašel v primežu cenovnih neskladij, galopirajoče inflacije in visokih obresti, kar je dohodek v zasebnem in družbenem sektoiju kmetijstva malone prepolovilo. Družbene dejavnosti, zlasti v šolstvu in zdravstvu, na manj razvitih območjih kot bistven dejavnik kakovosti življenja, očitno vse bolj nazadujejo. Najbolj se to pozna pri osebnih dohodkih in možnostih za delo, kar povzroča vse več sporov in primerov odkritega nezadovoljstva zaposlenih v teh dejavnostih. Iz razprav pomurskih delegatov V zboru občin se je najprej oglasil Rudi Cipot iz Murske Sobote in predlagal razširitev spodbujevalnih ukrepov. Gre za uveljavitev benificirane obrestne mere za vlaganje na manj razvitih območjih. Razliko do normalne obrestne mere bi pokrivali iz združenih sredstev na ravni Ljubljanske banke — združene banke, ne da se ta bremena prelagajo na temeljno banko. Kazalo bi oprostiti združevanja sredstev poslovnega sklada tozdov na manj razvitih območjih za pospeševanje razvoja gospodarsko manj razvitih republik in pokrajine Kosovo, hkrati pa jih tudi oprostiti obveznega združevanja za vlaganja v gospodarsko infrastrukturo. Potrebno bi bilo dopolniti merila za preoblikovanje slovenskega gospodarstva v dogovoru b temeljih plana 1986—1990, kjer bo dan večji poudarek višji stopnji brezposelnosti. Milan Klar iz Lendave je opozoril, da so v tem srednjeročnem obdobju svojo pospeševalno vlogo v celoti opravile le re- vedati se je namreč treba, da je znanje tisto, ki zagotavlja napredek družbe. Delegat iz Avtorad-gone pa je takole dejal o uresni- čevanju kadrovske politike v njihovi delovni organizaciji: »Močno se zavedamo, da moramo zagotoviti hitrejše izboljševanje izobrazbene in poklicne sestave zaposlenih v celotni delovni organizaciji in zagotoviti vsestranski razvoj sposobnosti delavcev in biti prisotni v sistemu usmerjenega izobraževanja. Zaradi tega dajemo tudi izreden pomen vzgoji in izobraževanju v proizvodnem delu in se zavzemamo za racionalnost v izobraževanju. Neugodni pogoji gospodarjenja in administriranja ob premajhnem upoštevanju tržnih zakonitosti se negativno odražajo tudi na trgu delovne sile. To pa povzroča odtujenost kadrovske politike od subjektov, to je organizacij združenega dela. V kadrovski politiki je poleg tega še veliko idejnopolitičnih odstopanj. Vplivi posameznikov, neformalnih skupin, političnih in strokovnih aktivov so daleč premočni in na koncu tudi odločujoči, kar zavira uresničevanje kadrovske politike.« Ukrep družbenega varstva Na skupščini so delegati izrekli še začasen ukrep družbenega varstva v sozdu Elektrokovina, delovna organizacija Line iz Apač. Izvršni svet je skupaj z odborom v delovni organizaciji Lina ugotovil, da motnje v poslovanju in samoupravnih odnosih huje škodujejo družbenim interesom, o čemer smo že podrobneje poročali. Hkrati pa so imenovali tudi organ družbenega varstva. Na ravni delovne organizacije je vodja Ignac Kocuvan, člana pa sta Maksimilijan Kac in Martin Sredinšek, četrtega neprofesionalnega člana pa bodo imenovali pozneje. V tozdu Notranja oprema pa sta bila imenovana Valter Horvat in Jože Jug. Vse predloge so delegati soglasno potrdili. Janez Votek publiške samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti, zveza vodnih in zveza stanovanjskih skupnosti. Feri Horvat iz Gornje Radgone je v daljši razpravi spomnil na več plati manj-razvitosti. Ustavil se je pri nevarnem zaostajanju na področju naložb in njihovi še slabši sestavi — tako glede na panoge kot glede na tehnološko zahtevnost — in še posebej izpostavil problem brezposelnosti, kjer se stanje kritično slabša. »V obdobju 1981 — 1984 je bilo letno zagotovljenih 956 novih delovnih mest. Dolgoročni plan predvideva 1600 delovnih mest letno. V regiji menimo, da bo mogoče s takim razvojem kot je doslej, letno zagotoviti le od 600 do največ 800 delovnih mest.« Za tem je dodal, da zaostajanje manj razvitih območij postaja ne le ekonomski in socialni, ampak tudi vse večji politični problem, in zelo nazorno predstavil območni vidik razvitosti. Poudaril je še, da bi morali v okviru te problematike krepiti razvojno vlogo Ljubljanjske banke — združene banke. Manica Nedok iz Ljutomera je s podatki pojasnila težak ekonomski položaj, v kakršnega je že lani »padla« ljutomerska občina — s tira jo je zlasti vrgla kriza gospodarjenja in poslovanja v Tehnostro-ju! — in bi jo bilo po krivici kar tako, statistično, na osnovi podatkov — resnici na ljubo dokaj spodbudnih! — iz minulih let, vreči iz »kluba manj razvitih«. Vse te in druge pripombe, ki bi morale najti prostor v ne dovolj celovitem in podatkovno vprašljivem poročilu o uresničevanju politike pospeševanja skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji v letu 1984 z oceno za leto 1985 — zajema namreč predvsem podatke za leto 1983?! — so delegati slovenske skupščine sprejeli. Upoštevati jih bo treba pri oblikovanju dogovora o temeljih družbenega plana republike za prihodnje srednjeročno obdobje, do njegovega sprejema pa mora republiški izvršni svet predložiti skupščini dovolj celovito poročilo o tej problematiki. Odvisno od tega, v kolikšni meri in kako temeljito bo to storjeno, je, če se bomo v Sloveniji znali samoupravno dogovoriti za primerne pospeševalne ukrepe na manj razvitih območjih, manj pa razmišljali o primerjavah s skrbjo za manj razvite v državi, zlasti za SAP Kosovo, kar je bilo sicer na zadnjem zasedanju slovenske skupščine 26. junija v Ljubljani ves čas v zraku. Branko Žunec Izvolili predsednika Pomurske banke Za zadnjo sejo zbora Pomurske banke je bila značilna izredno dobra sklepčnost, kar za te zbore sicer ni običajno. Tokrat se je od 50 delegatov seje udeležilo kar 43, to pa tudi ne preseneča, saj je bila osrednja točka dnevnega reda namenjena imenovanju predsednika poslovodnega organa banke in ustanoviteljem ni vseeno, kdo bo zastopal njihove interese. Razpisna komisija pri svojem delu ni bila v lahkem položaju, saj je v razpisanem roku prejela tri vloge, vsi kandidati pa so izpolnjevali pogoje. Eden kandidat je pozneje svojo vlogo umaknil, za preostala dva pa je komisija zaprosila tudi mnenje Pomurskega medobčinskega sveta SZDL, Medobčinske gospodarske zbornice za Pomurje in družbenopolitičnih organizacij delovne skupnosti Pomurske banke. Čeprav iz vseh mnenj izhaja, da oba kandidata izpolnjujeta vse pogoje, sta gospodarska zbornica in socialistična zveza dali prednost Janezu Lanš-čaku, medtem ko je koordinacijski odbor sindikata Pomurske banke dal pozitivno mnenje za Milana Bratkoviča. Po večkratnem glasovanju, ker se nekateri delegati vanj niso vključili, je zbor banke sprejel sklep, da se za predsednika poslovodnega odbora Pomurske banke imenuje Janez Lanščak. Za to je glasovalo 29 delegatov, 8 se jih je o predlogu vzdržalo, 6 pa se v glasovanje ni vključilo. Ker so se ob vsem tem pojavili nekateri dvomi o pravilnosti izbire, je zbor banke sprejel pobudo za spremembo postopkov o imenov.nju poslovodnega odbora. V statutu banke je namreč zapisano, da mora biti Pri predlogu zagotovljeno enotno mnenje komisije, ta pa se je v tem primeru držala zakona o združenem delu, ki določa potrebno dvotretjinsko večino. L. Kovač VMTNIK 3. JULIJA 108S« STRAN 3 ODGOVORNOST JAVNE BESEDE Ko govorimo o odgovornosti pisane ali govorjene besede, mislimo pri tem v glavnem na sredstva javnega obveščanja, ki morajo javnost realno seznanjati z vsem dogajanjem. Vsaka beseda, postavljena na nepravem mestu, pa naj je še tako nedolžna, kaj hitro naleti na kritiko in polemiko, nemalokrat pa se postavlja celo moral-no-politična odgovornost neobjektivnega pisanja. Prav je tako, vendar naj velja za vse! V mislih imamo izjave posameznikov, ki mislijo, da lahko povedo, kar jim pride na misel, ne da bi jim za to bilo potrebno odgovarjati. Pa je ta odgovornost še kako pomembna! Na pomembnejšem in odgovornejšem delovnem mestu ali funkciji je posameznik, pomembnejša in odgovornejša je njegova izjava. Da se tega v praksi nekateri še vedno ne zavedajo, je med drugim potrdila tudi razprava na zadnji seji zborov občinske skupščine v Murski Soboti, ko se je odgovornost o primeru zazidalnega načrta za naselje ob Ledavi vrtela v glavnem okrog novinarjev in sredstev javnega obveščanja. Na tej seji pa smo lahko slišali tudi razpravo dr. Jožeta Mikliča, člana izvršnega sveta občine Murska Sobota, ki jo tudi objavljamo. Menimo, da je takšna razprava neargumentirana, o odgovornosti javne besede v tem primeru pa naj razsodijo tisti, ki so za to poklicani. Razpravo objavljamo dobesedno in nelektorirano. »Rad bi ob tej plati opozoril še na eno drugo plat. Danes v glavnem slišimo samo eno, da se novinarji lahko lotevajo pač alarmant- SZOMBATHELY----------------------------- Slovenska katedra ima širši pomen Končalo se je 5. leto dela katedre za slovenski jezik in književnost na visoki učiteljski šoli v Szombathelyu, katere osnovni namen je usposabljanje bodočih učiteljev za šole v Porabju, sicer pa opravlja še širše poslanstvo. Kako je potekalo delo v minulem šolskem letu in kateri pomembnejši dogodki so bili neposredno povezani z delovanjem slovenske katedre, smo povprašali njenega vodjo, dr. Karla Gadanyija. »Katedro je v tem šolskem letu obiskovalo 17 rednih in 8 študentov ob delu. V okviru katedre je deloval tudi lektorat slovenskega jezika, kjer je bilo Pogovor z direktorjem PZC Murska Sobota dr. Jožetom Šumakom Problemi v zdravstvu se vsak dan bolj zaostrujejo, kar vpliva na zdravstveno varstvo v posamezni občini ali regiji. Ti problemi nastajajo predvsem zaradi nenehnega realnega zmanjševanja sredstev za zdravstvo, pa tudi zaradi prepočasnega uresničevanja sprejetih stabilizacijskih programov, dogovorjenih ciljev in nalog, ki so bili sprejeti z namenom, da ne bi zmanjševali sedanje ravni zdravstvenega varstva. To pa pomeni, da bi se morali tako uporabniki kot izvajalci organizirati tako, da bi razpoložljiva sredstva in kadre racionalno izkoriščali. Kako v Pomurju uresničujemo te naloge? O tem smo se pogovarjali z direktorjem PZC Murska Sobota, dr. Jožetom Šumakom. — Sodeč po primanjkljaju pomurskih občinskih zdravstvenih skupnosti v prvem četrtletju, ki znaša blizu 103 milijone dinarjev, je materialni položaj pomurskega zdravstva težak. Stanje se bo med ’ letom s sprejetimi ukrepi izboljšalo, vendar sredstev gotovo ne bo dovolj. Ali to pomeni, da pada raven zdravstvenega varstva v Pomu-ju? »Gospodarske možnosti posameznih občin so privedle do tega, da nekatere zaostajajo za republiškimi dosežki. Statistični podatki kažejo, da te ravni v Pomurju nismo uspeli obdržati in da se razlike med našo regijo in republiko povečujejo. Za izboljšanje zdravstvenega varstva bomo zato v naslednjem srednjeročnem obdobju dali prednost dispanzerskemu načinu obravnavanja zvišanega pritiska, zgodnjemu odkrivanju rakastih obolenj na rodilih, dojki in pljučih ter večji skrbi za duševno zdravje naših prebivalcev ob še nekaterih dejavnostih. Za uresničevanje teh prednostnih nalog pa je nujno povečati delež družbenega proizvoda za zdravstvo.« — V Pomurju smo se dogovorili, da ima prednost osnovno zdravstvo, ki je cenejše od bolnišničnega. Ugotavljamo pa, da tega cilja ne uresničujemo, temveč nastaja večji razkorak. Kje so vzroki? »V vseh planskih dokumentih nega dogodka, kakršnega so se lotili. Jaz bi ta zbor odnosno te zbore rad vprašal, predvsem pa jim predstavil problem, ki pa ga pričakujemo. da ga bodo tudi oni slišali in rešili. Obenem bi rad tudi vprašal ustanovitelje — socialistično zvezo — kako budno spremlja ali so naša javna občila na liniji, kakršna bi morala biti in za kar vsi čakamo in za kar jih končno podpiramo in kakršno vlogo bi morala odigrati. Ob tej priliki vas bom informiral o tem, da sem že večkrat znotraj raznih sredin, nenazadnje tudi vaše, pa tudi v IS, in jutri bom, to naprej napovedujem, o tem razpravljal tudi na skupščini skupnosti pomurskih občin. Gre za problem, ki je danes sicer lahko še kako vzporedno vezan; namreč ob tem, da pa zdravstvo, in to vam hočem zdajle posebej posredovati, skoraj nima vstopa v naša javna občila. Narobe: vas moram informirati in protestiramo že dolgo časa, nenazadnje tudi zadnja seja kolegija PZC, ki daje temu uredniškemu odboru popolno nezaupnico z naše strani, in moram reči, da bomo vprašali in obenem tudi sporočili slovenskemu zdravniškemu društvu in v slovensko javnost posredovali, da nam naša javna občila, tako kot zdajle, predvsem propagirajo mazaštvo. Vprašal bom, in res vas vse, ali smo si v naših resolucijah, ko smo izpostavljali propagiranje zdravstvene prosvetljenosti in zdravstvene vzgoje, zamislili, da bo to šlo tudi preko javnih občil ali ne. Bil sem nekaj let sodelavec tega, pa na tako nizki stopnji več sodelovati ne mislim. Zatorej smo se delavci v PZC odrekli v popolnosti sodelo- prijavljenih 20 študentov. Delo smo si zastavili tako kot v minulih letih, le v 1. letniku smo začeli izvajati nov program. Ena izmed sprememb je ta, da imajo študenti sedaj več ur jezikovnih vaj iz svojega maternega jezika uvedli pa smo tudi nov predmet, to je uvod v slavistiko, kjer študenti spoznajo celotni zgodovinski razvoj slovenskega jezika od Brižinskih spomenikov do danes. Glede pomembnejših dogo-dokov pa treba omeniti, da smo organizirali že tretjo dvojezično proslavo v počastitev 29. novembra, največjega praznika Jugoslavije, in skupaj z ZA ODKRIT DIALOG MED IZVAJALCI IN UPORABNIKI smo zapisali, da ima prednost zdravstvo, znotraj tega pa nekatere dejavnosti osnovnega zdravstva, kar naj bi se kazalo v hitrejšem zaposlovanju, strokovnem usposabljanju in opremljanju. V preteklem obdobju smo zgradili mrežo dispanzerjev, lekarn in zdravstvenih postaj ter tako povečali dostopnost do zdravstvenih uslug. Ugotavljamo pa, da v danih gospodarskih možnostih in ob usmerjanju vseh možnih virov v gradnjo kirurgije, kaj bistvenega ni bilo možno narediti. Za resnično prednost osnovnega zdravstva je potrebno zagotoviti ustrezna sredstva, ki pa jih doslej ni bilo dovolj.« — Neupravičen odliv pacientov v druge regije predstavlja velik problem, ker terja več sredstev, opozorila pa ne zaležejo. Kaj storiti? »Odliv je posebej zaskrbljujoč pojav, ki pa ga strokovnoanaliti-čno spremljamo šele nekaj let, zlasti strokovno neupravičen odliv. Od regijskega povprečja močno odstopata občini Gornja Radgona in Ljutomer, nekoliko manj Lendava, medtem ko je Murska Sobota pod tem povprečjem. Vzroki so objektivni in subjektivni: prometne zveze, dosegljivost, tradicija, stalno bivališče, zaupanje, poznavanje ustreznih predpisov, odnos do pacientov itd. Vsekakor bomo vanja in mislim, da je vredno, in zato sem se oglasil, da ko že sprejemamo take novice in tako alarmantne prispevke, brez da bi se naprej prepričali, kakšno politično in drugo škodo, pa vas vprašam, ali niste vi danes tudi vsi za to, da bomo ob vseh teh težkih problemih reševanja zdravstvenih problemov včasih slišali tudi kakšno pametno, strokovno reč, ki bo vsem nam v korist, ne pa kot recimo med člankom v Pomurskem vestniku, da propagirajo hermeliko za zdravljenje tumorjev na rodilih in dojkah in ob istem času bi vas vprašal, kaj bodo rekli ti ljudje iz te sredine, če bono njihove žene pošiljali na zdravljenje s hermeliko. Dajmo, lepo prosim, zavzeti določeno stališče, ker že leta trobimo tem, pa menim, da je čas, da znotraj tako težavnih ekonomskih in drugih prilik rečemo tudi kaj o vsebini v naših občilih. Hvala!« Pripis uredništva: Težko bi rekli, da je delegat dr. Jože Miklič pred delegatsko skupščino razpravljal nerazsodno. To si gotovo kot človek, ki mu je zaupana delegatska funkcija, še manj pa kot zdravnik, ne bi privoščil,* saj se zaveda svoje odgovornosti. Medaljo, ki nam jo je dr. Miklič pripel, obrnimo zavoljo celovite informacije. Ni potrebno, da prižgemo reflektorje, da bi videli (delegati) podrobnosti druge plati, le bistvo je treba osvetliti. Ce bi se šli statistiko, bi ugotovili, da z Zavodom za časopisno in radijsko dejavnost, oziroma v njegovih javnih občilih sodeluje drugimi kulturnimi skupinami izvedli tradicionalno proslavo v počastitev slovenskega kulturnega praznika, ki je bila tokrat na Gornjem Seniku. Naša katedra je sodelovala tudi na prireditvah ob 20—letnici sodelovanja Pomurske založbe iz Murske Sobote in knjižne založbe Europa iz Budimpešte (na Gornjem Seniku in v Prosenjakovcih) prav tako pa smo sodelovali na proslavi madžarskega kulturnega praznika v Lendavi. Organizirali smo tudi mednarodni slavistični simpozij in nadaljevali tesno sodelovanje s pedagoško akademijo v Mariboru.« JOŽE GRAJ morali izvajalci prisluhniti upravičenim pripombam uporabnikov zdravstvenih storitev. Verjetno ne bi bil, odveč odkrit dialog med izvajalci in uporabniki — zlasti tistih dejavnosti, kjer je teh-pripomb največ. Mislim pa, daje marsikje potrebno še obvestiti uporabnike, da je zdravstvo, ki ga imamo v Pomurju, naše zdravstvo.« — Čeprav število kilometrov nenehno narašča, se v Pomurju nikakor ne moremo dogovoriti o enotni reševalni službi, medtem ko so to lahko storili v ostalih regijah. Zakaj tako? »Analiza o številu in nujnosti prevozov kaže, da bi lahko to službo racionalizirali. Zato bi bilo potrebno določiti strokovnega vodjo, urediti dispečersko službo, zagotoviti število spremljevalcev, vozil in prostore ter službo organizacijsko združiti v Pomurju. V PZC smo glede na možnosti želeli reševati vse prej naštete probleme postopoma, vendar smo pri tem naleteli na določeno zavlačevanje odgovornih v ZD Murska Sobota.« — Po številu predpisanih receptov poraba zdravil kaže na nekatera odstopanja znotraj regije, pa tudi odstopanje od republiškega pov prečja. Ali so ta odstopanja upravičena? »Avtomatska obdelava receptov iz leta 1983 kaže, da je Pomurje po izdanih receptih nekaj nad republiškim povprečjem (Pomurje 174,02 din, SRS 168,31 din). Nekaj pomurskih zdravnikov pa je po celotni vsoti predpisanih zdravil v samem vrhu SRS. Vzroki so v demografski značilnosti Pomurja, to je neugodna starostna struktura pre bivalstva in s tem povezana patologija, ka blizu dvajset zdravnikov in psihologov. Zdravstvena predavanja na radiu (v madžarskem in slovenskem jeziku) so redna oblika zdravstvenega razsvetljevanja. V obeh tednikih je tega manj, bralci pa vedo povedati, da je med strokovnimi nasveti veliko zdravniških. Doslej niso zasledili niti enega prispevka, ki bi propagiral mazaštvo kot način zdravljenja. Delegat Miklič trdi, da »zdravstvo skoraj nima vstopa v naša javna občila«. Domnevamo, da je imel v mislih Vestnik. Bralec se z njim ne more strinjati, kajti ni številke Vestnika, v kateri ne bi bil vsaj en članek s področja zdravstvene politike, iz dela zdravstvenega sisa, o naporih za izboljšanje zdravstvenega standarda in še posebej mnogo je zapisanega za kar najuspešnejši potek akcije, ki se imenuje gradnja kirurgije. Objavljamo imena prostovoljnih krvodajalcev in darovalcev sredstev za boj proti raku ter za graditev kirurgije. Vse humane akcije imajo v uredniškem odboru nedvomlji-vo podporo; pišemo spodbudno, opozarjamo na zgledne primere. Pa nas kljub temu malo peče vest, kajti nismo dovolj tenko prisluhnili kritikam na zborih občanov, ki so opozarjali na subjektivne napake posameznih zdravstvenih delavcev. Nezadovoljstvo med koristniki zdravstvenih storitev smo odrinili, da bi zbiranje denarja teklo kar najuspešneje, nemoteno. Prav nič se ne čutimo krive za objavo reklame za hermeliko. Vsak zeliščar, ki je pri ustreznih organih registriran, ima dovoljenje za prodajo svojih »izdelkov«. Primer hermelike v Vestniku ni nobena izjema, na desetine jih je v vseh slovenskih in jugoslovanskih časopisih. Zdravnik Miklič bi nam rad naprtil, da propagiramo zdravljenje tumorjev na rodilih s hermeliko. Že površen bralec razlikuje med zdravstvenim nasvetom in plačano reklamo za neki izdelek! In še nekaj! Nikoli doslej nismo javno objavljali, kolikšen je prispevek Vestnika (Zavoda za časopisno in radijsko dejavnost) za gradnjo kirurgije. Odmislimo vse novinarsko pisanje in upoštevajmo le brezplačno objavo imen darovalcev. Vzeli smo v roke svinčnik in izračunali, da ta majhen kolektiv mesečno (povprečno) prispeva po tej poti za dograditev kirurgije 14 starih' milijonov dinarjev. Delegat Miklič, ali zdravstvo res nima vstopa v naša javna občila? drovska zasedba — premalo zdravnikov in prevelika obremenjenost, primanjkovanje zdravil, neenotna medicinska doktrina različnih medicinskih fakultet, preseljevanja zdravnikov, večja oddaljenost od višje organiziranih zdravstvenih ustanov, slabša dosegljivost specialističnih ambulant, verjetno pa tudi slabo poznavanje ustreznih predpisov, mladi zdravniki itd.« — V okviru PZC je dogovorjen enoten sistem nagrajevanja zdravstvenih delavcev v tozdih. Praksa pa kaže, da je nagrajevanje v posameznih občinah in tozdih različno. Ali je to nemoč DO PZC? »V naši delovni organizaciji se dog o varjamo za enotna izhodišča o pridobivanju prihodka. Delavci v tozdih pa odločajo sami, kako ga bodo delili, ker je to izključno njihova samoupravna pravica. Pri tem pa moramo upoštevati tudi različne gospodarske uspehe v občinah in ocene doseganja osebnih dohodkov v občini. Čakamo pa na samoupravni sporazum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje čistega dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v zdravstveni dejavnosti v SR Sloveniji (panožni sporazum), ki naj bi odpravil razlike med delavci istega profila. Po usmeritvah posameznih družbenopolitičnih skupnosti v Pomurju imamo dogovorjen enoten princip delitve sredstev za osebne dohodke in njihovo valorizacijo, vendar tozdi teh dogovorov žal ne upoštevajo in prihaja do vedno večjih razlik med osebnimi dohodki enakih profilov.« Feri Maučec KOMENTIRAMO PODRAŽITEV STANARIN Na junijski skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti v Murski Soboti je bila delegatom posredovana informacija o julijski podražitvi stanarin. Informacija ne bi bila nič posebnega, če ne bi šlo namesto pričakovane desetodstotne za 25-odstotno podražitev strehe nad glavo in če bi se delegati lahko opredelili do nje. Pa jim tokrat ni bilo potrebno dvigovati rok, kajti zvedeli so, da od začetka letošnjega leta o tovrstnih odločitvah sklepa izvršni svet. Taje torej ugodil zahtevi samoupravne stanovanjske skupnosti, da namesto v republiki izračunane desetodstotne podražitve (glede na pospešeni prehod na ekonomske stanarine) potrdi 25-odstotno v razponu od dogovorjene 35-odstotne. Zato, ker so sredstva potrebna za vzdrževanje stanovanjskega fonda, je bilo pojasnjeno, v omenjani občinski skupnosti pa so načrtovali z julijem celo 30-odstotno podražitev. No, odstotkov in inačic je veliko in verjetno je težko shajati z njimi tudi delegatom, zato se stežka vključujejo v razpravo. Nekateri pa se le ojunačijo, kot tista delegatka iz vrst uporabnikov, ki je kritično ugotavljala, da velikokrat pravzaprav plačujemo združitve in razdružitve in še kakšne umetelne reorganizacije, ki ne vnašajo kakovostnih sprememb, stanejo pa veliko. Sicer pa je bil poudarek na analizi izvajanja srednjeročnega in obravnavi osnutka dolgoročnega plana stanovanjskega gospodarstva soboške občine. Pri tem je bilo spodbudno slišati, da je občina Murska Sobota ena redkih v Sloveniji, ki izpolnjuje načrtovano gradnjo stanovanj. Na osnovi očitno dobrih izkušenj pa bo tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju obdržala sedanji sistem inve-stitorstva, kar je sicer v razkoraku z republiškim predlogom gradnje po proizvodnem postopku, kot se zdaj imenuje gradnja za trg. Kot osnova za izračun potrebnih finančnih sredstev v letih 1986—1990 za stanovanjsko gradnjo in prenovo naj bi bila v gradivu zabeležena povprečna končna cena za gradnjo, ki na kvadratni meter stanovanjske površine v tekočem letu znaša 108.000 dinarjev. Brigita Bavčar PO PRVI IZMENI ŠOLE V NARAVI PIONIRJEV LENDAVSKE OBČINE Pa zakaj, pa zato, ker je v Baški res lepo To je le refren iz pesmice o Baški, ki je že sam po sebi dovolj zgovoren. Tako kot turistični kraj Baška, ki je vmeščen v živopisnem zalivu jugozahodnega dela otoka Krka. Vzdolž 1800 metrov dolge obale, kjer je ena največjih in najlepših plaž na tem območju Jadrana, je bilo od 10. do 19. junija še posebno živahno. 317 otrok in njihovih učiteljev iz Lendave, Monoštra, Bistrice, Dobrovnika in Črenšovec, pa tudi Prosenjakovce in Foko-vec, ki so se priključili lendavski občini, si je prizadevalo, da bi kar najdosledneje izpolnili naloge, med katerimi je najpomembnejša — naučiti se plavati. Dom Daneta Šumenjaka Mirana v Baški, ki posluje v okviru Centra za socialno delo v Murski Soboti in je v lasti skupnosti otroškega varstva in občinskih izobraževalnih skupnosti pomurskih občin, se je v teh dneh spremenil v pravcato šolo novih spo- Dobrovniške tretješolce bo na Baško spominjala tudi skupinska fotografija znanj in poglabljanja prijateljskih stikov. Seveda se je tudi v šoli v naravi potrebno ravnati po določenih učno-vzgojnih programih. Kljub temu, da je bilo najpomembneje naučiti se plavati, tudi brez pouka za mizami v jedilnici ni šlo. Prav gotovo pa je bil le-ta veliko bolj pester kot za šolskimi klopmi. Tretješolci so namreč teorijo nenehno povezovali s prakso. Pri uri spoznavanja narave in družbe so recimo opisali določeno zgodovinsko znamenitost, nato pa so se na sprehodu prepričali o resničnosti že povedanega. Med drugim so si ogledali tudi najstarejši jezikoslovni in pravni hrvaški spomenik — Baščansko ploščo, ki je stara 883 let, za Baško znameniti pokopališči, se pogovarjali z izkušenimi ribiči o njihovem preživljanju in delovnih navadah. Imeli so tudi pouk slovenskega jezika, likovne in glasbene vzgoje. Ob pisanju najrazličnejših spisov o svojih doživetjih, pisem svojim najdražjim in ljubezenskih verzov, se je kaj kmalu izkazalo, da so si pridobili dovolj znanja iz slovenskega jezika, neštete risbe na oknih doma pa so dokazovale, da so med nekaterimi izrazito nadarjeni mladi risarji. Tudi petja in različnih športnih iger nikoli ni manjkalo. Šola v naravi je neprecenljivo pomembna za razvoj otroške osebnosti. Primerjamo jo lahko s celodnevno šolo, kljub temu, da si otroci v šoli v naravi pridobivajo znanje in bogatijo izkušnje na veliko bolj sproščen način, kot v »vsakdanji« šoli. Že samo sprememba okolja presenetljivo dobro de mladim. Odnosi med učenci in učitelji dobijo nove razsežnosti, razlike med predpostavljenimi in podrejeni takore-koč ni, vzpostavljajo se pristni tovariški odnosi. Bistvo srečnih trenutkov pa je skrito v njihovi minljivosti. Zato si moramo na pomoč priklicati spomin. In pomisliti na prve zamahe v slani vodi, dvigovanje zastave, trgovinice s spominkom, stisk rok in prvo zaljubljenost, na interni radio, ki je skrbel za dobro razpoloženje od sedme do enaindvajsete ure; kolikor je trajal delovni dan šole v naravi... V Baški se bo letos zvrstilo še pet izmen šole v naravi in štiri izmene letovanja, skupaj 2700 otrok in 300 pedagogov. Vseh, ki so že bili ali še bodo v Baški, pa se bo ob obujanju spominov dolgčas neverjetno ustrašil in izginil neznano kam. Pa zakaj, pa zato, ker je v Baški res lepo, zato nazaj še pridemo Tekst in foto: MILAN SKLEDAR STRAN 4 VESTNIK 3. JULIJA 1985 kulturna obzorja GRADOVI V POMURJU V poletnih dneh, ko bo manj časovno vezanih dogodkov in zato več priložnosti za daljše članke, bomo na Kulturnih obzorjih Vestnika namenili pozornost najbolj zanemarjenemu delil naše kulturne dediščine — gradovom. Predstavili bomo vse, ki jih bolj ali manj gloda zob časa in naše nesposobnosti, pa tudi nemoči (beri pomanjkanja denarja), da bi pomnike naše preteklosti oživili ali pa vsaj zavarovali pred propadom. Med največjimi in po kategorizaciji gradov tudi zajet v prvo kategorijo zgodovinskih spomenikov, je grad v Gradu na Goričkem, ki mu ni enakega daleč naokoli, zato ga predstavljamo kot prvega v seriji gradov Pomurja. Pri tem bomo uporabljali vse dostopne vire, ob gradu na Goričkem pa predvsem brošure oziroma priročnika, ki sta ga ob pomoči krajevne skupnosti Grad in občinske raziskovalne skupnosti Murska Sobota izdala Matija Žižek (ki je zbral in uredil gradivo) in Marjan Hiill. Grad na Goričkem Če začenjamo kot v zgodbi, bi Slo takole: Na Goričkem je Grad 'n v njem grad. Morda malce nerazumljivo tistim, ki ne poznajo sloveče stare graščine, po kateri nosi kraj na Goričkem ime. Pa takih, domnevamo, ni veliko, kajti kot smo zapisali »sloveči«, J® graščina ne le ena največjih, ampak tudi ena najlepših na Slo-venskem. Vse to pa ji prav nič ne pomaga v borbi z nepremagljivim časom, ki mu je dolgo kljubovala, zdaj pa začenja izgubljati- Pravzaprav se je propad začel z izselitvijo tistih, ki so masivnim obokom dajali življenje — ljudi, ki bi graščino lahko vzdrževali, saJ je tako kot v mnogih drugih Primerih tesna vez oziroma ob-st°j zgradbe povezan z njeno namembnostjo. Ko nikomur več ne služi, začne propadati. No, grad pri Gradu deloma še služi svojemu namenu kot streha nad glavo in je primeren za svojstveno muzejsko zbirko, ki sta jo svojčas entuziasta: Franček Štefanec in Jože Rituper-Dodo z veliko ljubezni do starih in občutka do tega, da bi jih ohranili v avtentičnem okolju (ne pa kot večino Prepustili petičnim Avstrijcem °b meji) dopolnjevala, zdaj pa je nekako prepuščena podmladku ~ učencem zgodovinskega krožka osnovne šole dr. Anice Rot-najč. Več kot domačinov, se pred graščino zaustavlja tujcev, ki jim Juliška Tomori, ki ima ključ, od-Pre tudi prostore, v kateri je °menjena zbirka starin. Kaj drugega pa v gradu, razen njegove Propadajoče moči, ni več videti, SaJ mu s svojimi neznatnimi sred- krajevna skupnost ne more e ’ko pomagati. Pričakovanega Podjetneža z veliko denarja, ki bi ožil sredstva v obnovo gradu a gostinsko-turistične namene Pa tudi ni od nikoder. Morda bo-i 0 Prej našli varnostniki naravne kulturne dediščine z Zavoda f? spomeniško varstvo Maribor, >majo v svojih delovnih obve-al> in načrtih zapisano, da bodo P°skrbeli tudi za ponovno oživili? naJ’b gradov. Pa kaj ko so že-večje od možnosti, časi, ko je •o sredstev dovolj tudi za tovr-7 .ne namene v kulturi, pa so že mneodvisni< kandidati, kot so pisali časopisi na Zahodu. Večina jih je v partiji. Za občinske predsednike so izvolili večinoma tiste, ki jih je predlagala fronta, kljub temu, da je bilo med kandidati okrog 40 takšnih, ki so jfh posebej predlagali občani. Podobno je bilo v državnem merilu. Ker1 so vo-lilci sedaj lahko resnično izbirali, čaka izvoljene funkcionarje večja odgovornost, da upravičijo zaupanje.« — Kako pa je bilo na narodnostno mešanem območju? Ali bodo tudi Slovenci imeli narodnega poslanca? »Na narodnostno mešanem območju — pri Slovencih, Hrvatih in tudi Nemcih — smo se pripravljali na volitve v takem duhu, kot je to zapisano v naših političnih dokumentih o narodnostih. To pomeni, da je večina tam izvoljenih občinskih predstavnikov takšne narodnosti, kakršna tam živi. Tudi vodstvo bo tam iz vrst pripadnikov narodnosti. Ozirali smo se tudi na to, da bi jih izvolili v mestna in županijska vodstva. Slovenci sedaj sicer ne bodo imeli narodnega posjan-ca, ker je na kandidatni lišti v mestni občini Monošter dobil več glasov drugi kandidat (Erno Šmit); za Bartakoviča je glasovalo 46 odstotkov volilcev, kar pomeni, da bo na prihodnjih volitvah že on poslanec, sedaj pa bo nadomestni poslanec. Kajti, kdor je dobil več kot 25 odstotkov glasov, je avtomatično postal nadomestni poslanec in član občinskega sveta.« — Bili ste na Narodnostnem dnevu v Sakalovcih. Kako ocenjujete takšne prireditve? »Da, bil sem na tej prireditvi in srčno sem se veselil nad uspehi, ki so jih s svojimi nastopi pokazali tudi Slovenci. Še bolj razveseljivo je to, da so predstavili v materinem jeziku svojo kulturo in tradicijo. Gornji Senik, Dolnji Senik, Števa-novci, Sakalovci — vsi so bili navzoči s svojimi kulturnimi skupinami. In dobro je videti, da se prizadevanja za razvpj narodnosti tako lepo obrestuje-jo. Torej čuti se, da narodnost živi. Veselilo me je tudi to, da niso bili tam le starejši, ampak tudi precej mladih. Moramo pa si prizadevati, da to ne bo samo ohranjanje tradicije, temveč da bodo ljudje od tega imeli tudi osebno korist, zadovoljstvo. Pri nas Slovenci, pri vas pa Madžari, naj s svojimi stiki postavijo takšen most, ki bo pomagal razvijati prijateljstvo dveh narodov.« JOŽE GRAJ Materni jezik pomembnejši kot svetovni jezik Na zadnji seji Narodnostnega odbora Železne županije sem slišal, da je za pouk slovenskega maternega jezika na novi mono-štrski osnovni šoli s 16 učilnicami, ki bo začela delovati septembra, bilo prijavljenih vsega skupaj le 10 prvošolčkov. To je bilo povedano z določenim prizvokom neodobravanja, češ da med samimi monoštrskimi Slovenci ni zanimanja za pouk materinščine. Po predvidevanjih, ker pač točnih podatkov ni na voljo, bi jih moralo biti precej več. Da bi nekoliko več zvedeli o tej zadevi, smo obiskali direktorja šole, Csabo Kolarja, ki je povedal tole: — Naša šola bo imela okrožni značaj. Poleg monoštrskih šolarjev jo bodo obiskovali tudi učenci višjih,razredov iz Sakalovec in vsi učenci iz Slovenske vesi. Otroci iz slednjih dveh vasi so v glavnem slovenske narodnosti. Zanje je treba vsekakor zagotoviti možnost učenja slovenskega maternega jezika. Tako se je porodila tudi misel, da najbrž potrebujejo takle pouk tudi otroci tistih mladih slovenskih zakoncev, ki so se priselili v Monošter. Pri vpisu v prvi razred pa so se začele težave, ker je le zelo malo slovenskih staršev vpisalo svoje DRUG! O NAS Z našim majhnim, a zelo razvitim jugozahodnim sosedom — Slovenijo — se je nadaljevala serija Kluba Srednja Evropa, ki si "je zadala za cilj obisk karpatskega bazena in prikaz usode madžarskih manjšin. Tokrat smo povabili ANDRASA BERTALA-NA SZEKELYA, narodnostnega sociologa, člana narodnostne raziskovalne skupine Knjižnice Gorkij, ki se že dalj časa ukvarja z raziskovanjem življenja madžarske manjšine v Jugoslaviji. V Sloveniji, soseščini pokrajin Orseg in Hetes, živi raztresena številčno najmanjša madžarska manjšina. Jih je kakih 9 do 10 tisoč. Njihovi predniki so se naselili v teh krajih v XI. stoletju, v času slavonskih osvajanj kralja sv. Ladislava in Kolomana. Kljub majhnemu številu pa je položaj tamkajšnje madžarske manjšine v celotni Srednjevzhod-ni Evropi zdaleč najboljši, slovenskemu narodnostnemu modelu lahko zavidajo tudi manjšine v Zahodni Evropi. Kaj je pravzaprav osnova tega modela? Usodo vsake manjšine določajo predvsem naslednji trije elementi: narodnostne pravice, politično zastopstvo in možnost kul-turno-prosvetnega razvoja. Slovenska ustava in zakonodaja zagotavlja te takorekoč idealne možnosti in pravice italijanski in madžarski narodnostni manjšini v tej republiki. Ustava predvsem poudarja, da otroke k pouku slovenskega jezika. Zaradi tega so naši pedagogi stopili v akcijo in prepričevali starše o pomembnosti tega pouka. Le tako nam je uspelo, da je vpisanih 12 otrok. — Po vaši »akciji« toliko? — Ja, po naši akciji. — Tudi vi ste se priselili v Monošter, vendar pa že vrsto let tu živite in delate. Koliko je približno tistih bodočih prvošolčkov, ki bi jih monoštrski starši lahko vpisali k pouku slovenščine, pa tega niso storili? — Točnih podatkov nimamo. Gotovo pa je, da bi mirne duše lahko imeli popoln slovenski razred. — Kje so vzroki, da starši narodnostnega porekla v Monoštru ne izkoristijo te možnosti? — Na to vprašanje bi zelo težko odgovoril, ker zaenkrat še ne poznam pobliže duše porabskih Slovencev, če smem tako reči. Mislim, da ima to, če hočete nekakšna nezainteresiranost, svoje korenine verjetno nekje zelo globoko. Po drugi strani pa imam občutek, da se mladi morda vse bolj zanimajo za svetovne jezike, angleščino, nemščino itd. To pa je lahko nevarno tudi za obstoj materinščine neke majhne narodnostne skupnosti. Edinstven narodnostni model so v republiki živeči narod in narodnosti avtohtoni prebivalci, in da mora večinski narod zagotavljati pravice in možnosti manjšini tudi, če ona tega ne zahteva. Številčnost manjšine v nobenem primeru ne more vplivati na določanje njenih pravic in političnih možnosti. V tem smislu so ustavne posebne posamezne in skupne narodnostne pravice v Sloveniji naslednje: 1. Italijanski in madžarski jezik sta enakopravna s slovenskim jezikom, 2. Neodtujljiva pravica narodnosti do šolstva in kulture v lastnem jeziku, 3. Država se obvezuje nuditi vso materialno pomoč za razvoj stikov manjšin z matičnim narodom, 4. Manjšini je dovoljena uporaba vseh narodnostnih simbolov, 5. Manjšini lahko ustanovita sis za prosveto in kulturo, oziroma politično predstavniško telo, ki ima pravico veta pri vprašanjih, ki zadevajo narodnosti. Zakoni in odloki, ki se nanašajo na .narodnostno mešana območja, verno odsevajo duh ustave. Obvezno so dvojezične vse listine, od osebnih izkaznic do pečatov in napisov, oblasti so dolžne državljanom, ki niso slovenske narodnosti, vnesti v njihove listine podatke po pravopisu njihovega maternega jezika. Na tistih delovnih mestih, na katerih delajo tudi Madžari, si morajo po danih možnostih prizadevati zaposliti take slovehske delavce, — Vi ste prej živeli v nekem drugem narodnostnem okolju. Kakšne izkušnje ste si nabrali tam? — Jaz sem končal visoko šolo v Pečuju, sem profesor matematike in politehnike. Bik sem tudi aktiven član folklorne skupine Baranja, ki je, kot veste, narodnostna skupina. Peli smo hrva Tole bo nova osnovna šola v Monoštru (Szentgotthanlu) Foto: J. G. ške in srbske pesmi, plesali plese istega izvora. Veste, Hrvati so tudi številčno močnejši kot porab-ski Slovenci. Menim, da je množičnost že tudi sama po sebi določena gonilna sila. Če smo bili v kaki hrvaški ali srbski vasi, sem zmeraj imel občutek, da v teh okoljih zares živi jezik narodnosti. Kajti tam so ljudje govorili vsepovsod, v trgovinah, gostil- ki znajo madžarsko. Zakon o šolstvu odreja edinstven sistem dvojezičnega šolstva v svetovnem merilu. Cilj tega je med drugim: 1. Da krepi narodnostno zavest, 2. Da pospeši spoznavanje kulture matičnega naroda, 3. Da trajno prispeva k slovensko-madžar-skemu prijateljstvu. Dvojezične šole na narodnostno mešanem območju obvezno obiskujejo vsi otroci, torej tudi slovenski. V prvih petih razredih osnovne šole poučujejo v dveh jezikih, pozneje pa prirodoslovne in tehnične predmete samo v slovenščini, s tem da se otroci učijo tudi iz učbenikov, pisanih v njihovi materinščini in odgovarjajo tudi v madžarskem jeziku. Slovenščina in madžarščina imata enako število tedenskih ur. Madžarom je na voljo tudi pred nekaj leti ustanovljena narodnostna gimnazija, kjer se lahko učijo vse predmete madžarsko. V tej gimnaziji je madžarščina za slovenske otroke fakultativni predmet. Ta šolski sistem brez primerjave je povezan tudi s širokimi možnostmi kulturnega razvoja v maternem jeziku. Naj omenim samo eno od teh: Nedavno so v bližini Lendave zgradili televizijski pretvornik, da bi tamkajšnji Madžari lahko gledali budimpe-štanski TV program. Menim, da že poprej naštete stvari potrjujejo tudi to, da v nasprotju z našimi vzhodnimi in se nah, na cesti in drugod, samo hrvaško ali srbsko. — Kaj pa v Monoštru? — Menim, da slovensko govorijo le starejši Slovenci. Vsaj na taki ravni* ki je potrebna za obstoj nekega jezika. — Vem, da so se uradno že končali vpisi v prvi razred. Ali je še kakšna možnost, da se pozne je vpišejo v slovenski oddelek tisti, ki bi si tnorebiti premislili in se odločili, čeprav v normalnih okoliščinah o tem sploh ne bi bilo treba razmišljati? — Seveda, ta možnost še zmeraj obstaja. Interesenti naj me obiščejo in stvar bo urejena. Franček Mukič (Narodne novine) vernimi sosedi poglavja o narodnostnih pravicah niso mrtva črka na papirju. To zagotavlja predvsem delovanje zdravega, razgibanega demokratičnega javnega življenja, kar je tudi brez primere v Vzhodni Evropi. Za dokaz samo en primer: Pred nekaj leti je tleči slovanski nacionalizem v Sloveniji napadel dvojezični šolski sistem. Sis za prosveto in kulturo madžarske narodnosti pa je preko svojih predstavnikov posredoval interpelacijo slovenskemu parlamentu ter sprožil ustavni spor, nakar niso samo preklicali omejevalnih ukrepov, temveč so celo razširili dvojezični šolski sistem! Poslušalec iz Vzhodne Evrope, ki je že otopel od vesti o šovinizmu, propadajočem maternemu jeziku, asimilaciji ter diskriminaciji in terorju proti manjšinam, osuplo stoji in se do tal prikloni pred slovenskim narodnostnim modelom, slovensko ustavo in slovenskim narodom. In upa, da bo moč, ki jo izžareva primer Slovenije, že enkrat prebila državne meje in osvetlila marsikatero glavo, ki blodi v temi nacionalnih predsodkov, ter porušila stoletne duhovne ločnice med malimi narodi Vzhodne Evrope. Jozsef Meleg (Članek je izšel v listu Kozgasz-ddsz, št. 8/85, glasilu Univerze ekonomskih znanosti Karla Mar-xa v Budimpešti.) MIHAEL KUZMIČ O IZSELJEVANJU IZ PREKMURJA Območje današnjega Prekmurja je bilo naseljeno že v mlajši kameni dobi, o čemer nam zgovorno pričajo razne najdbe kamnitega orodja v različnih krajih Prekmurja, npr. v Puconcih, Lipovcih, Gančanih. V času rimskega obdobja je ta severovzhodni del Slovenije spadal pod rimsko provinco Panonijo; skozenj je vodila cesta s Ptuja (Poetovia) v Sombotel (Savaria). Pri kraju Halicanum se je odcepila pot čez Hotizo, Dokležovje in Mursko Soboto v Lipnico; lega Halica-numa še ni točno ugotovljena. Skoraj nič nam ni znanega iz nemirnih stoletij, ko so se preseljevala evropska ljudstva, predvsem v 6. in 7. stoletju; iz tega obdobja nimamo nobenih najdb. Okrog leta 840 je dal frankopanski kralj Ludvik slovenskemu knezu Pririni v fevd območja ob Blatnem jezeru, katerega del je bilo tudi današnje Prekmurje. Leta 874 je bila samostojnost panonskih Slovencev nasilno končana; naši Predniki so prišli najprej pod nemško, nato pa leta 896 pod madžarsko oblast, pod katero so ostali vse do 12. avgusta 1919, ko so bili priključeni matični Sloveniji. Ta kratek zgodovinski oris naj služi za uvod ali kot ozadje, da oomo lažje razumeli in postavili na pravo mesto v njegovem okviru obdobja, ko so se ljudje iz več vzrokov izseljevali iz Prekmurja. Prav tako na kratko, kolikor je Pač mogoče v pričujočem sestavku, bom v glavnem samo na gro bo orisal tri glavna obdobja izseljevanja iz Prekmurja, ki so imela svoje posebnosti kar se tiče časa, kraja preselitve in tudi samega vzroka. PRVO IZSELJEVANJE IZ PREKMURJA je bilo v 16. in na začetku 17. stoletja, ko so Turki nasilno vdirali in vpadali v naše kraje, požigali vasi, ropali imetje in potem ljudi vodili s seboj v ujetništvo in jih s tem izseljevali. Od bitke pri Mohaču leta 1526 so pogosto prihajali v naše kraje, v še večjem številu pa po letu 1600, ko so v Veliki Kaniži. ustanovili svoj ejalat. Zgodovinski zapisi govorijo o njihovem prihodu leta 1604, ko so zelo opu-stošili Melince in Ižakovce. Popolnoma pa so uničili vasi He-gonci, Obranščakovci, Habro-nak, Bratkovci in Melhanovci, ki so od tedaj izbrisana z zemljevida Prekmurja. Ponovni hujši napadi so bili še leta 1627, 1640 in 1643, ko so požgali Soboto in Rakičan, leta 1684 pa so oropali Grad. Ljudje so pred njimi bežali in se skrivali, veliko pa so jih zajeli in odpeljali s seboj. To je bilo prvo nasilno izseljevanje iz Prekmurja, ki so ga opravili Turki. DRUGO IZSELJEVANJE IZ PREKMURJA je bilo v 18. stoletju in povezano z burnimi proti-reformacijskimi pohodi nad prekmurske protestante. Ko so leta 1732 katoličani z vojaško intervencijo zasedli še zadnje protestantske cerkve v Prekmurju, se je večje število evangeliščanskih družin preselilo v Šurd v Šo-modjski župniji. To je bil poleg še dveh drugih mest kraj za nemoteno opravljanje verskih obredov in bogoslužij, dokler ni dal cesar Jožef II. s svojim slovitim tolerančnim patentom 13. oktobra 1781 ponovno svobodo verskega življenja vsem veroizpovedim in ne samo rimokatoliški. Izseljene evangeličanske družine so v sredini 18. stoletja naselile vsaj 12 vasi v oklici Surda, od tam jih je pa šlo nekaj še naprej v Taranj. Danes so popolnoma asimilirani, samo v Taranju jih je še boren preostanek. Nanje nas danes spominjajo samo prekmurski priimki in nekaj njihovih izročil s starimi slovenskimi običaji in šegami. To drugo izseljevanje iz Prekmurja je bilo povezano z verskimi težavami protestantov v času katoliške protireformacije, ki pa je bila v Prekmurju dokaj pozna in manj nasil-no-brutalna kot v ostalih krajih Slovenije. , TRETJE IZSELJEVANJE IZ PREKMURJA je bilo zaradi težkega materialnega stanja prekmurskega prebivalstva in je v nekem smislu nadaljevanje sezon-stva, ki je bilo proti koncu prejšnjega stoletja zelo razmahnjeno; naši dedje in pradedje so hodili največ na Ogrsko v času košnje in žetve sezonsko delat na travnike in njive grofov. Že v tem času so se zaradi velike prenaseljenosti v Prekmurju nekateri za stalno izselili na Štajersko i Madžarsko, v Ameriko pa so se začeli izseljevati malo pred letom 1900. Vsekakor so šli čez morje z željo, oa si gospodarsko izboljšajo življenje: odplačajo dolgove, kupijo še kaj zemlje, uredijo družinsko materialne probleme, itd. Skoraj vsi so šli na pot z željo, da se čim prej vrnejo, a jih je življenje, delo, poroke, avanturizem in drugo pripelo v nove kraje življenja in so iz sezoncev postali izseljenci. Kaj nam vedo povedati podatki o izseljevanju? Leta 1910 je bilo v Prekmurju naštetih 5867 izseljencev. Ameriške statistike kažejo, da je bilo tega leta v ZDA prijavljenih 5510 prebivalcev slovenskega jezika, ki so bili rojeni v času mdžarske oblasti nad Prekmurjem. Madžarska statistika pa kaže, da se je v letih 1899—1913 izselilo iz Železne županije 4500 Prekmurcev. Po prvi svetovni vojni so se naši ljudje še vedno izseljevali v Ameriko, toda v veliko manjšem številu, kajti ameriške oblasti so izdale zakon, s katerim so omejile priseljevanje; določile so kvoto, koliko ljudi se je lahko iz katere države priselilo v ZDA. Ta prvi del izseljevanja iz Prekmurja ob prelomu stoletja je nastal skoraj izključno iz ekonomskih razlogov. Med vojnama je bilo močno razvito prekmursko sezonstvo po Jugoslaviji, v druge države pa so hodili delat predvsem v Nemčijo in Francijo. Marsikdo je tudi v teh primerih sezonstvo spremenil v izseljenstvo in ostal v tujini. V Franciji je med vojnama deloval katoliški dunovnik Ivan Cam-plin, ki je o naših rojakih in njihovi povezanosti z domačimi kraji in hrepenenji po njih napisal nekaj pesmi, ki jih skupaj z drugimi pripravlja za izdajo v knjižni obliki. Samo v letih 1929—1938 je 74.000 prekmurskih sezoncev zaslužilo ogromno vsoto denarja, 284.237.000,00 din. Po drugi svetovni vojni se je nekaj naših ljudi izselilo iz političnih in ideoloških razlogov, nekaj pa tudi iz gospodarskih. Za stalno so se naselili v Kanadi, Argentini in Urugvaju. Kako so se naši rojaki izseljevali v Ameriko in kdaj? Vozne karte so jim poslali sorodniki ali so jih pa sami kupili pri prevozniških agencijah. Z vlakom so se odpeljali do nemških ali italijanskih pristanišč, naprej z ladjami. V Ameriki sd jih pričakali sorodniki ali so se pa sami odpeljali v notranjost z vlakom. Ni čudno, da so se največ naseljevali blizu pristanišč in v bližnjih državah v New Yorku, Conncticuttu, New Yerseju, Pensilvaniji, itd. Ze leta 1893 je prišel v Betlehem, Pensilvanija, prvi Prekmurec, Jože Prelec. Takoj naslednje leto pa sta prišla še dva, S. Sha-menek in Korpič. Kolikor do zdaj vemo, so to bili prvi Prekmurci, ki so šli v Ameriko. Verjetno je bil kdo še pred njimi; to bi bilo zelo zanimivo zvedeti ob pomoči bralcev v tujini (osebni spomini na prednike) ali doma (spomini na sorodnike v Ameriki, pisma, karte, itd.). V Bridgeportu, kjer je še vedno prekmurska naselbina, se je najprej nastanil Anton Tivadar iz Turnišča, ko je prišel v Ameriko leta 1904. Večja skupina rojakov je tja prišla leta 1906—1907. Do začetka prve svetovne vojne je bilo v mestu okrog 300 prekmurskih družin; nekaj rojakov se je vrnilo že pred vojno, ostalo pa jih je okrog 800. Organizirali so si cerkveno in družabno življenje, povezani pa so bili tudi s Prekmurci v Betlehemu, od koder so prejemali časopise in imeli podružnice nekaterih njihovih društev. V Clevelandu so se začeli Prekmurci naseljevati okrog leta 1904, večje število jih je prišlo v letih 1910—1913. Priseljevali so se z Goričkega in Dolinskega. Tudi v Chicagu je bila močna prekmurska naselbina. Tja je prišel Štef Kohek iz S. Bistrice že leta 1896. Posamezniki in manjše skupine so po malem prihajale, večji dotok priseljencev iz Prekmurja pa je opazen v letih 1910-1914. Tu sem navedel seveda samo nekaj prvih priseljencev. Ko bi hotel iti v podrobnosti in natanko opisovati prihod naših rojakov, njihovo naseljevanje, spomine, življenje, delo, itd., bi lahko za vsako njihovo naselbino napisal zajetno knjigo. Po svoji zanimivosti pa je prekmursko izseljenstvo vredno tudi pisateljske obdelave. VESTNIK 3. JULMA 1985 STRAN 9 ne zgodi se vsak dan Obredne žrtve Iz New Delhija prihaja sporočilo, da so našli tri umorjene otroke v bližini templja v vzhodni Indiji, dva dečka in eno deklico, stare 11 ali 12 let. Otroke so našli skrite v gostem grmovju, o morilcih, ki so se hoteli na hindujski praznik prikupiti boginji Maninagi, pa ni nobenega sledu. Na indijskem podeželju je krvavo obredje še vedno živo. Revni ljudje v upanju, da jim bodo potolaženi bogovi naklonili obilno žetev, žrtvujejo lastne otroke. — Tu ]•> »6os1«V'li« ga, vendar to ni moj Problematično početje Trije profesorji s kalifornijske univerze v San Diegu so ameriškemu zdravniškemu društvu predlagali pravilnik, ki naj določa odnos do zamrznjenih človeških zarodkov. Z njim skušajo rešiti 'moralna vprašanja o uporabi zamrznjenih zarodkov v ginekologiji. Svoj predlog so objavili v New England Journal of Medicine in med drugimi vsebuje tudi naslednje zahteve: zamrznjene zarodke naj bi uporabljali izključno za to, da pomagajo jalovim ženskam do otrok, ne pa za raziskovanje. Tiste zarodke, ki jih ne uporabijo za ta namen, pa bi smeli hraniti zamrznjene le pet let. Odmrznjeni embrio je treba vrniti ženi, ki so ji vzeli jajčece, razen v primeru, ko se ta ženska in etična komisija strinjata, da ga vsadijo v maternico kakšne druge ženske. NOVE KAMUFLAŽNE BARVE Vojaki dobro vedo, da kamuflaža ni zadnja stvar v veščini vojskovanja, zato jih ne preseneča, če stopa tudi prikrivanje vojaških orožij in naprav v korak s splošnim razvojem. Prav zdaj ameriška vojska barva vse, kar ima na kopnem, od tankov do električnih prenosnih generatorjev, z najnovejšo prikrivalno barvo, ki je trpežnejša od sedanje in razporejena v drugačen vzorec. Moja stara furt mi pravi, či maš kaj pameti v glavi, te sakše fajte zelenjavo ra tržnici boš nabavo. Lepu san se ges td naputo po prpeo zelje pa driigo dobruto breskvi, luk pa paradajs od baute vse drakše, nej je špajs. Te pa je prišo moj šogor pa mi je držao etakši govor: »Po bautaj vse je jakše, na plači vse je drakše.« Meni pa nikak hejde v glavou, ka na tržnici drakše bi bilou. Nika tu pač nej je v redi, v šoulo pozvati je vse po redi! »Sedej je pa dovolj!« je izjavila neka Margaret Mitchell (58) iz angleškega Basingstoke, ko se je pred kratkim že tretjič ločila od svojega moža. Rekla je še, da se četrtič z njim za nobeno ceno ne bo več poročila. XXX Francozi so Kitajcem predlagali, naj bi septembra prihodnje leto'organizirali avtomobilsko dirko Pariz—Peking. drugje smo prebrali Ob nedavnih izpadih nogometnih navijačev na bruseljskem nogometnem igrišču Heysel, kjer Jo bilo ubitih 3» ljudi, naj Spomnimo, da je bilo na nogometni tekmi med perujskimi in argentinskimi igralci leta 1984 v Limi mrtvih 318, okoli 500 pa je bilo ranjenih. XXX Ciklonski vihar, podoben tistemu, ki je pred tedni divjat v Bangladešu, sprosti energijo, ki jo enaka devetim milijonom takšnih atomskih bomb, kakršna je bila avgusta 1946 vržena na japonsko Hiroši-mo. Ljudje že tisočletja dolgo poznajo kruh Kruh jedo po vsem svetu, le ime mu je drugače. V Mehiki pečejo koruzne kruhke, imenovane tortilje, v Indiji purije, Škoti najraje pečejo in jedo ovseni kruh, Angleži so nori na rženega, medtem ko Nemci uživajo ob celozrnatem črnem kruhu, mi pa še vedno cenimo predvsem beli kruh. Vse to pripoveduje, da je kruh po svetu tako po obliki, sestavinah in okusu izredno pester in Hudo različen, kot so tudi dežele, njegove domovine. Italijani v nekaterih svojih pokrajinah tako umetelno pletejo testo za kruh, da potem, ko ga narežejo, niti en kos ni enak drugemu. Za povrh ga radi posipajo z janežem ali sezamom, včasih pa ga tudi nadevajo s šunko, sirom ali parmezanom. Še najslajši jim je panetoni, ki je bolj slaščica kot kruh, saj ga polno nadevajo z grozdjem ali kandiranim sadjem. Izjemno slavo uživa po precejšnjem delu sveta francoski kruh, ki mu v domovini rečejo baguette. Znan je tudi pri nas in nemalo ljubiteljev kruha mu daje prednost pred vsemi drugimi vrstami zaradi hrustave skoijice in prijetnega okusa. Manj slave uživa »soldatski« kruh, ki ga pečejo v nekaterih predelih Sovjetske zveze in slovi kot najbolj kisel kruh na svetu/ Najbrž je to sorodnik tistega, v naši ljudski pesmi slavnega komisa. Največ vrst kruha mesijo in pečejo Nemci, od povsem belega do povsem črnega pumpemikla, od finega do celozmatega. Posebnost pa je božični kruh z dodatki iz sadja: suhe hruške, smokve, dateljni, marelice, orehi in začimbe. Po sledove za prvim kruhom v človeški zgodovini moramo zelo daleč v preteklost. Sprva je človek nabiral zrna divjih žit in jih surova žvečil, že kakšnih 6.000 let pred n. š. pa je človek načrtno Concerts Mercurio (51) iz italijanske Girare je bila skupno 180 mesecev (15 let) noseča. Kako ne, ko pa je svojemu možu Gaetanu (51) rodila dvajset otrok: deset deklic in deset fantov. Vsi trdijo, da so srečni, čeprav so se začasno nastanili v neki baraki. Najstarejša, Grazia ima 31, najmlajši Daniele pa 3 leta Gre za tribarvno kamuflažo, v kateri je za osemkrat več črne barve, kot je je bilo doslej, v vzorcu pa gre za precej večje ploskve črne, zelene in rjave barve. Tako razporejene barvne lise je precej težje razločiti od ozadja, saj bolj premotijo oko. Toda v novih kamuflažnih barvah je še nekaj več. Sestavili so jih iz posebnih pigmentov, ki imajo podobne lastnosti kot klo gojil nekatera žita, kar kaže, da je kruh že zasedel svoje pomembno mesto v vsakdanji prehrani. Staroegipčanski reliefi iz grobnic uprizarjajo pridelavo žita in peko kruha, po čemer zgodovinarji sklepajo, da so Egipčani prvi izdelali krušne peči in peko kruha dvignili na raven prave umetelnosti. Govorijo celo, da je to starodavno ljudstvo poznalo kakih 50 različnih vrst kruha (torej so prekosili našo današnjo ponudbo!). Prvi kruh ni bil za šibkozobe. Ljudje so sprva žitna zrna le popekli ali skuhali kot kašo, kasneje pa so zdrobljenemu zrnu začeli dodajati vodo in dobljeno maso oblikovali v mlince, ki so jih sušili na soncu ali pekli na razbeljenih kamnih. Še dandanašnji na ta, tisočletja star način pečejo kruh mnoga primitivna ljudstva. In novejša arheološka odkritja pričajo, da niso znali peči takšnih kruhov le v starem Egiptu, marveč tudi v Evropi, ki je v času pred 8.000 leti živela v kameni dobi. Ob švicarskih jezerih so iz rofil v zelenih rastlinah. S posebnimi opazovalnimi napravami na osnovi infra rdečih žarkov je bilo mogoče natančno videti tank ali kakšno drugo orožje, še tako dobro vidno zakrito. Nove kamuf-lažne barve pa je skoz infrardeči opazovalnik nemogoče ločiti od okoliškega zelenja, ker jih naprava zazna v isti barvi, prej pa je bilo zelenje videti rdeče, vojaške objekte pa svetlo modre. kopali materialne dokaze, da so v davni preteklosti tamkajšnji takratni prebivalci že pekli preprost kruh. Kvas in z njim rahlejši kruh so odkrili nekaj tisoč let kasneje. Zgodovinarji menijo, da so ga prvi odkrili stari Egipčani, tudi sicer izvrstni peki, odkritju pa je botroval slučaj. Tako so poslej pekli kislo kvašeno testo. Ob izselitvi iz Egipta so Izraelci ponesli s seboj v Palestino tudi egipčansko skrivnost peke kruha, prek njih pa je kvašeni kruh prišel tudi v Grčijo okoli leta 600 pred n. š. Starogrški peki so pokazali veliko znanja in so znali peči 72 različnih vrst kruha. Kot marsikaj drugega, so Rimljani od Grkov prevzeli tudi to vednost in jo še razvili. Tako so kot prvi izdelali vodni mlin in napravo za strojno mesenje testa, medtem ko je kupolasta prosta krušna peč še vedno kraljevala. Še dandanes je takšne prastare krušne peči videti v nekaterih odmaknjenih italijanskih vaseh. V srednjem veku se je v Evropi jedel predvsem grobo mleti črni kruh, čeprav so že poznali belega, vendar so si beli kruh lahko privoščili le najbogatejši, uporabljali pa so ga tudi v bogoslužju. Danes je ravno obratno: črni kruhi z najrazličnejšimi dodatki so dražji. Največji mojstri v peki pa so Nemci, saj poznajo okoli 200 različnih vrst kruha in kakih 1200 vrst različnega peciva. Dodatna dobra lastnost novih barv je njihova trajnost. Vojaška vozila in orožje je večkrat treba prati z močnimi detergenti, v morebitni vojni bi bilo tega še več zaradi dekontaminacije, in tako so kamuflažne barve hitro izginile. Nove barve so dodatno odporne proti kemičnim čistilnim sredstvom in tudi proti raznim živčnim in drugim bojnim strupom. Po zagotovilih proizvajalcev trajajo do štirikrat dlje. Res pa je, da so še enkrat dražje. Kot že skoraj na vsakem področju se bodo tudi v kamuflažo prav kmalu vpletli še računalniki. Za zdaj kamuflažne vzorce še delajo na roko, vendar že tečejo programi za računalniško oblikovanje najbolj primernih prikri-valnih vzorcev, ki bodo vojaške naprave in orožje čimbolj prikrili pred sovražnikovim očesom in izvidniškimi kamerami. V ta namen že tudi izdelujejo nove pri-krivalne mreže, ki menda učinkovito preslepijo tudi radarje, ne samo vidne opazovalne naprave. Takšne mreže postajajo vse bolj pomembne, saj mora vojska računati na samovodljive izstrelke, • ki s pomočjo radarja iščejo svoje cilje. Vendar so mreže primerne le za mirujoče objekte in naprave, medtem ko gibajoča vozila in orožja še nimajo dovolj učinkovite proti-radarske zaščite. Vojaški raziskovalci zato vneto iščejo takšne kamuflažne barve, ki bi preslepile tudi radar, a ne bi bile predrage in preveč debele, kakor so sedanji protiradarski nanosi. ITT WTDTV A L. JUILIv 1 IN I1\/ A PELJE V SMRT Kaže, da govorice, da levkemija še posebej grozi elektrikarjem, niso le prazne marnje. Dve znanstveni študiji, ena opravljena v Novi Zelandiji, druga pa v ZDA, kažeta, da so zlasti ogroženi elektroniki, elektrikarji in radijski operaterji. Ti obolevajo za levkemijo v dvakrat večjem številu, kot znaša povprečje. Krivijo še neraziskane elektromagnetne učinke. Že ameriška raziskava iz leta 1979 je pokazala, da zboli za levkemijo v povprečju več tistih otrok, ki živijo v bližini daljnovodov, transformatorjev in podobnih naprav. Najnovejši študij o tem je objavila revija The Lancet. POFILMALI SO STRAHOVE Med Francozi in Angleži niso nikoli vladali preveč prisrčni odnosi; eni in drugi se že stoletja previdno gledajo preko Kanala in ljubosumno čuvajo svoje stoletne zgodovinske posebnosti. Zato je razumljivo, da so se ob nedavnih vesteh o tem, kako so lani v Franciji filmali grajske strahove, zganili na oni strani Kanala, kajti doslej je bilo vedno tako, da so se strahovi pojavljali samo v samotnih in starih gradovih na Angleškem in Škotskem. Lani avgusta je ekipa francoske televizije obiskala dvorec Veauce iz 11. stoletja, ki leži v pokrajini Allier blizu reke Loare. Šest tehnikov in snemalcev je dobilo nalogo, da na filmski trak zabeležijo pojavljanje strahov v tem dvorcu. Dve noči so čakali in od strahu trepetali v tako imenovani Dvorani lopovov, kot imenujejo tisti del dvorca, kjer straši. Pptem se jim je nasmehnila sreča in bili so priče nenavadnemu prizoru. Nekaj čez polnoč se je v temi pojavila svetleča lisa, za hip izginila in se nato ponovno pojavila nekoliko vstran. Nekaj časa se je svetleča se oblika pojavljala zdaj tu, zdaj tam po dvorani, ves čas pa so kamere marljivo beležile njeno premikanje. Čez ka- Kadilkam je težje Da je kajenje zdravju škodljiva navada, je dandanašnji že povsem jasno, saj so raziskovalci dokazali škodljive vplive na zdravje, če človek redno kadi in celo, če se več ur na dan zadržuje v prostoru, kjer se kadi. Morda je tudi to vztrajno dokazovanje pripomoglo, da v razvitih državah preneha kaditi iz leta v leto vse več ljudi, medtem ko v razvijajočih se in nerazvitih državah narašča število kadilcev. Presenetljivo pa je, da tudi v razvitih državah ne upada število kadilk, čeprav je dokazano, da kajenje ogroža le zdravja ženske, temveč tudi otroka. kih 20 minut’ se je svetlobni pojav premaknil iz dvorane in krenil proti stolpu. Na tej poti je, kot poročajo, svetloba trikrat mrknila in se ponovno pokazala, za kratke hipe celo v obliki človeške postave in na hipe zelo močne svetlobe. Vira svetlobnega pojava niso mogli odkriti ne novinatji, ne drugi prisotni. Tudi tisti, ki so posnetek iz gradu Veauce pregledali, zatrjujejo, da ne gre za novinarske race. »Izključujem možnost, da gre za laboratorijsko fotomontažo,« je izjavil neki strokovnjak za fotografijo. Ti dogodki in domnevni nesporni dokazi, ki so jih francoski gledalci lahko videli tudi po televiziji, so, kot smo že zapisali Angleže, ki se imajo za edine prave lastnike starih grajskih strahov,hkrati pa je francoski primer prebudil stara izročila in britansko časopisje je ponovno polno poročil o pravih britanskih in škotskih duhovih. Ker je znano, da grajski duhovi prinašajo turistični denar britanskemu gospodarstvu, je razumljiv tudi rompompom okoli francoskih duhov. Konkurenca pač! Toda duhovi in strahovi so last vseh, ki so pripravljeni verjeti vanje. Prejšnji teden so v Veliki Britaniji zaključili veliko kampanjo proti kajenju. Statistika, ki jo v britanskem združenju za boj proti kajenju redno vodijo, kaže, da se vsako leto odpove cigareti okoli 50 tisoč Britancev. Toda med njimi je velika večina moških. Ženske se kajenju teže odpovedo. »Kajenje postaja vse bolj ženska zadeva,« ugotavlja predsednik združenja David Simpson, ki tudi meni, da imajo ženske, če se že odločijo, da bodo nehale kaditi, pri odvajanju večje težave kot njihovi moški vrstniki. STRAN 10 VESTNIK 3. JULIJA 1985 za vsakogar nekaj Cvetlični vzorec je zares modni hit sezone. Iz njega se dela vse, kar se nosi oblečenega. Vendar: kako se lahko nosi cvetlični vzorec drugače kot standardna obleka, kostim, krilo, suknjič ali bluza ? Lahko se kombinira na različne načine, na primer s progasto tkanino, z drugačno tkanino z drugačnim cvetličnim vzorcem, moderni so celo trije cvetlični vzorci ha enem modelu. Izberite, blago lahko kupite tudi v naših trgovinah! Slovenci! Turisti so na pragu naše dežele. Zasedli bodo naše ceste. Zasedli bodo naša mesta in vasi. V naše gore se bodo vzpenjali. Poselili bodo našo obalo in uživali v našem morju. Slovenci in Slovenke! Ti turisti so naši gostje! Od nas ne bodo terjali ničesar, pričakovali pa veliko. Poskrbimo le, da bodo radi prihajali k nam in da se bodo domače počutili. Poskrbimo, da se bodo še vračali, ker jim bo všeč dežela in njeni ljudje. Tega smo zmožni! Zmožni smo ohraniti deželo lepo. Zmožni smo odstraniti ekološke posledice starih grehov in preprečiti nove. Zmožni smo premagati miselnost, ki je uničila in še uničuje najlepše primerke naše tradicije. Zmožni smo, naposled, tudi v teh časih ohraniti dostojanstvo, ne da bi zapravili prijaznost, ki si jo vsakdo želi, kadar pride v tujo deželo. V turizmu je naša prihodnost! Ohranimo in razvijajmo svojo deželo tako, da bodo tudi drugi prihajali k nam. Odprtost je Cogoj za preživetje in razvoj malih narodov. Bodimo odprti, odimo samozavestni, ohranjajmo tisto, kar je že stoletja temelj naše samobitnosti! Slovenija - Moja dežela. Pl ? E <0 VISA RISBA — VAŠ PRIPIS Duhovite pripise k novi risbi pošljite najkasneje do 11. julija na naslov Vestnik, Murska Sobota, Titova 29/1. Objavljene pripise honoriramo. NEKAJ NASVETOV ZA POLETNO NEGO PAZLJIVO PO VROČINI Tisti, ki ste izbrali tek za stalni način rekreacije, morate paziti na vreme. Za tek je lahko spomladansko deževje nevarno, saj, čeprav se zdi osvežujoče, zategne mišice, in ti topli vlažni dnevi organizmu otežujejo uravnavanje temperature in ga zato dodatno izčrpajo. Zato poleti tecite samo zgodaj zjutraj ali pozno zvečer. Začetniki naj izmenično tečejo in hodijo 10 do JO minut. Trenirajte postopoma, dokler ne boste zmogli 45 minut neprestanega teka po 3 do 4-krat tedensko. ODSTRANITE TRDO KOŽO NA STOPALIH To, da je koža na petah, pod malim in velikim prstom bolj debela kot drugod po telesu, ima svoj zakaj. Ta odebeljena koža nas ščiti pred pritiski, poškodbami, vendar ni potrebno, da bo trda in debela in da zgleda grdo v odprtih sandalih. , Predebeli sloj kože boste hitro odstranili, če boste stopala najprej potopili v raztopino vode in mila, da bi jo zmehčali, potem pa jih zdrgnete s specialnim kamnom za drgnjenje stopal. To velja tudi za odebeljena mesta na prstih. Po drgnjenju morate kožo namazati s hranilno kremo. PUDER, ZAKAJ NE! Tudi poleti lahko nanesete na obraz brez okolišenja tanek sloj pudra (vendar nikakor ne, če se odpravljate na plažo). Prozoren puder mora biti dobre kakovosti, tako da vam ne bi kvaril naravne porjavelosti. Nanesite ga s kosmičem vate in takoj nato višek odstranite z mehko ščetkico, vse dokler ne postane gladek in žameten. Primerna bodo rdečila v roza in drugih svetlejših tonih. Nič nas ne sme presenetiti Turizem in prometna varnost Med turistično sezono se močno poveča promet na pomurskih cestah. To je tudi razumljivo, saj so na območju Pomurja številni mejni prehodi s sosednjima državama Avstrijo in Madžarsko, preko katerih prihajajo tuji turisti k nam na počitnice ali pa nadaljujejo pot v druge turistične države. V treh mesecih turistične sezone prestopi mejne prehode v Pomurju polovica vseh potnikov v letu. Ker pa pričakujemo letos med turistično sezono še več tujih turistov, ki prihajajo k nam'zaradi ugodne devizne menjave, smo se nekoliko skrbneje pripravljali na turistično sezono v cestnem prometu. Ne moremo se pohvaliti z dobrimi cestami, vsaj v Pomurju ne, kajti mnoge so že dotrajale, denarja za njihovo obnovo pa ni, vendar pa smo v zelo kratkem času vsaj zakrpali luknje, ki so nastale zaradi letošnje hude zime. Cestnemu podjetju in komunalnim podjetjem je uspelo ta vzdrževalna dela opraviti vsaj na pomembnejših cestah pred glavno turistično sezono. Komunalna podjetja pa so tudi pohitela z označevanjem prehodov za pešce in postavljanjem drugih cestnih oznak in smerokazov. Žal pa ugotavljamo, da je usmerjevalnih tabel na naših cestah premalo, kar tujim turistom povzroča veliko težav, preden pridejo do zaželjenega cilja. Pri tem bi morale poleg komunalnih podjetij več storiti turistične in gostinske organizacije. Delavci prometne milice so skupaj s predstavniki cestnega podjetja tudi pregledali vse prometne oznake v Pomurju, ki so v zadnjih letih boljše. Kljub temu so odgovorne opozorili, da jih je še vedno premalo, zlasti primanjkuje opozorilnih tebel in kažipotov, tako da se tuji turist večkrat ne znajde, ko prestopi našo mejo. V okviru Agroservisa Murska Sobota in avto-moto društev pa je organizirana tudi vlečna služba. Sicer pa je sedaj, ko prihajajo k nam tuji turisti, na naših cestah povečan nadzor miličnikov, ki usmerjajo promet, zlasti ob zgostitvah, hkrati pa tudi pomagajo turistom z informacijami. Vse enote milice so tudi dobile navodila, naj nenehno skrbijo za spoštovanje cestnoprometnih predpisov in za varnost na cestah. Ker pa je pri nas še vedno preveč prometnih nesreč, predvsem zaradi vinjenosti, neprimerne hitrosti in izsiljevanja prednosti, morajo za varnost poskrbeti tudi ul ieženci cestnega prometa in poleg organov za notranje zadeve drugi odgovorni družbeni dejavniki. Le tako bo na naših cestah manj prometnih nesreč! Feri Maučec ZA SLADOKUSCE Pečene breskve 4 velike breskve, 2 žlici riža, -4 žlice sladkorja, 2 jajci, 1 kozarec mleka, malo cimeta, žlico rozin, žličko masla, 2 žlici sladkorja v prahu. Rozine namočite v skodelici vode. Mleko zavrite, dodajte riž in kuhajte, dokler ne popije vsega mleka. Ohladite, zamešajte sladkor, rumenjak, očedite in posušite rozine in jih skupaj s cimetom dodajte zmesi. Iz enega beljaka stolcite sneg in ga pazljivo primešajte zmesi. Drugemu beljaku oziroma snegu dodajte sladkor v prahu in ga razdelite po nadevanih breskvah. Breskve pecite v plitkem, namaščenem pekaču pri zmerni temperaturi okrog 20 minut. Servirajte dobro ohlajene. Krema iz medu in skute 200 gramov sveže, kravje skute, 2 žlici medu, 1 kislo jabolko, 1 sladka smetana Skuto penasto zmešajte in ji dodajte med. Jabolko operite, olupite, naribajte in dodajte masi. Kremo zlijte v'kozarce in okrasite s stepeno sladko smetano. Servirajte hladno.. • • • Banane z medom 4 banane, 2 žlici meda, maslo, malo ruma, malo sesekljanih mandeljnov. Banane olupite in popražite na maslu, nato dodajte med in rum ter jih pri tem pazljivo obračajte in prelivajte. Na koncu posujte s sesekljanimi mandeljni in servirajte toplo. ČUDODELNI BELJAK Zjutraj se zbudite z zabuhlim obrazom! Hitro zmešajte beljak v, trdi sneg, skuhajte močan kamilični čaj, ga ohladite in si z njim operite obraz. Nanesite sneg in ga pustite na obrazu okrog 15 minut. Operite ponovno S kamilicami. Za normalno ali masno kožo uporabljajte tole masko: tolčeni, beljak, ki ste mu dodali 1/4 žličke limoninega soka ali jabolčnega kisa. Za suho kožo: rumenjak zmešajte z nekaj kapljicami jabolčnega kisa. — Ob povratku bom jaz zadaj, kaj ne ljubi? (Roškar Bogomir) —Micka hitreje, cene so daleč pred nama. (Jožica Lebar) — On že ve kje se mora držati, saj ima dve glavi. (Pavla Potočnik) — Vidni napori združenega dela. (Franc Potočnik) sestavil Marko Napast nedavno umrli švedski politik zaupen sodelavec policije | prizadevno iskanje franc, pisatelj (Pierre) glavni stevnik visoki listavci kip krilatega dečka oblika zdravila kmetijski strokovnjak tajna Hitlerjeva policija sumerski bog modrosti oranje luka v Izraelu grška črka angleško pivo živinska bolezen Romunija lepotlčje zbiranje podatkov poulično glasbilo ameriški dramatik (Clifford) mešetar v operi Prodana nevesta franc, pisatelj (»Arlana« * odbojkarski klub rimski pozdrav nogometni klub Igralec Serbe-džija litina kdor poklicno fizično dela listek z napisom, nalepka pretep Sinclair Lewis REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: kristal, razlaga, invalid, Main, TJ, I, Danka, Nin, Aar, alibi, lokarda, NV, kaos, Oise, RS, Scarpia, tat, TAM. VESTNIK 3. JULIJA 1985 STRAN 11 Odlični spisi o varovanju DRAGI ŠOLARJI - »KRIŽEMKRAŽARJI«! Pa so vendarle prišle težko pričakovane počitnice. Trikrat hura zanje! Vseeno pa mislim, da vam bo kdaj pa kdaj tudi vsaj malo dolgčas po šoli, ko ste se lahko vsak dan srečali z vrstniki, se pogovorili o tem in onem, doživljali prijetne trenutke... No, počitnice so vendarle ponavadi prijetnejše, ker pač ni treba zgodaj vstajati, delati domačih nalog, se učiti pesmic in trepetati pred pisanjem kontrolnih nalog, spraševanjem učiteljev... Imeli boste torej veliko več časa za svoje konjičke, za obiske sorodnikov, znancev in prijateljev, za kopanje, taborjenje... pa še marsikaj drugega je lahko lepo. Tisti, ki ste malo preveč lenarili med šolskim letom, pa se boste morali pač zdaj naučiti in si popraviti ocene, če imate namen napredovati v višji razred. Vsem želim veliko sreče in zadovoljstva. Kot je to navada, med počitnicami v našem tedniku ni vaše rubrike. Le zakaj bi vas nadlegovali? Do jeseni se torej poslavljamo. Zahvaljujem se vsem mladim dopisnikom in njihovim mentorjem za sodelovanje. Pa nebodite preveč hudi, ker vam nisem mogel vsega objaviti. Nasvidenje torej v novem šolskem letu! Prvo šolsko leto Prvi šolski dan mi je bil zelo všeč. Nisem se nič bala. Ko smo prišli v razred, smo jedli smoke in palčke. Drugega dne smo se že učili: pisati, računati ... Zdaj že pišemo s pisanimi črkami. Tovarišica me ima zelo rada. Hodili smo na izlet. Imeli smo naravoslovne in športne dneve. V prvem šolskem letu mi je bilo zelo lepo. Andreja Vori, 1. a OŠ »Miško Kranjec« Velika Polana MAK Ko je sonce zašlo, sem upočasnila korak. Zrla sem okrog. Delal se je mrak. Zagledala sem mak. Bil je rdeč, bil je žareč, spominjal me je na dni, ko sovražnik pobil je mnogo ljudi. Cilka Lackovič, 8. b OŠ št. Kovač Turnišče Zveza lovskih družin Prekmurja je na razpisano tekmovanje v pisnih nalogah o varovanju narave dobila nekaj deset dobrih spisov. Med njimi je bilo veliko takih, ki si zaslužijo oceno odlično, in ker je šlo za tekmovanje, je bilo treba »izdelke« razvrstiti. Kako jih razporediti na prvo, drugo ... mesto, ko pa MURA Pomurje reko Muro ima, nad njo pa veter mimo pihlja. Tam tudi ptički žvrgolijo in nikoli ne zaspijo. Ob Muri rože cveto, - ljudje pa iz njih šopke pleto. Lokvanj je naša znana roža, ki jo veter nežno boža. Nataša Žulim, 7. b OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota Hura, gremo na počitnice. Narisala Suzana Sovič, 6. raz. OŠ Jože Hedžet, Šafarsko. Sončen dan nas je zvabil v naravo, da bi si jo podrobneje ogledali in si zabeležili vse spremembe, ki jih bomo opazili. Najprej smo se ustavili ob reki in se pogovorili o življenju v sladkih vodah. Pozorno smo zrli v vodo, da bi opazili vsak utrip življenja v njej. Najprej smo žal opazili v vodi in na rečnih bregovih razne odpadke, ki so jih ljudje pustili tam. Prav gotovo se niso zavedali, kakšno škodo delajo sebi in naravi. Čeprav je bila reka onesnažena, pa se je v njej prebujalo življenje. Opazovali smo rastline in živali. Prav zanimivi so vodni drsalci, ki hitro drsijo po vodni gladini in za sabo puščajo majhne valčke, kot da bi se z vodo igral lahen vetrič. Izpod skal, ki ležijo ob strugi reke, je prilezel debel pajek. Ko je opazil, da ga spremljajo naše POZOR! CREinfi GASILSKA DRUŠTVA, ENOTE CIVILNE ZAŠČITE IN DRUGI! Traktorska gasilska cisterna je nov izdelek, s katerim ši boste ob požaru ali elementarnih nesrečah zagotovo uspešno pomagali. Priklopite jo lahko na vsak traktor z nad 40 konjskimi močmi. Opremljena je s črpalko, ki ni občutljiva na drobne delce v vodi. Pretok črpalke 1200 1/min Zmogljivost cisterne 3200 1 in 5000 1 Sesalna višina 5—8 m Črpalka na cisterni se lahko napaja iz naslednjih virov: —- direktno iz cisterne, — iz hidranta, — iz bazena, reke, potoka, — iz verižnega sistema in drugih cistern CREINA. Na željo pridemo prikazat delovanje cisterne. »Pridita pogledat!« zaslišiva z mamo očeta, ki je spremljal televizijska poročila. Prekineva pogovor in odhitiva v dnevno sobo, da bi videli, kaj je tako zanimivega, strašnega ali smešnega. »V Primorju gori velik borov gozd,« je oče razlagal, ko sva prispeli v sobo. »Škoda je ogromna,« je nadaljeval, toda mama ga je prekinila, ker je hotela sama slišati poročevalca. Slika na ekranu je bila grozljiva. Rdeči zublji so se neusmiljeno sprehajali po planjavi in goltali pod seboj vse, kar je bilo gorljivega. Gasilci, ki so poskušali pogasiti človekovo objestnost in - malomarnost, so bili videti kot nemočne lutke, ki se bojujejo z mnogo močnejšim sovražnikom. Mama je žalostno ocenjevala: »Strahotno je gledati to uničevanje gozda, posebno še danes, ko je pomembno vsako drevo, tu pa bo šlo v nič več hektarjev gozda.« Oče, ki je sicer kadilec, je jezno dejal: »In to zaradi tega ničvredneža!« V pepelniki) je za tem obležal ogorek cigarete, ki ga je oče neusmiljeno potisnil v pepel, v katerem je »izdihnil« za vselej. Naslednji dan je bila nedelja. Razjedal me je dolgčas, zato sem sošolki Nataši sporočila, da si želim spremembe. Ker PODOBA MOJEGA VSE INFORMACIJE CREINA, proizvodnja kmetijske mehaniza-cijc Ulica Mirka Vadnova 8, 64000 KRANJ Telefon (064) 23-857,28-161, int. 49 ali 50. Telex: 34656 Del svojega otroštva sem preživela v velikem mestu Murski Soboti. Stanovali smo v bloku. Starša «ta si zaželela hišo in tako smo jo začeli graditi v 12 km oddaljenem kraju Radenci. Prepotuješ vas Tropovce, ki je po velikosti in številu prebivalcev majhna. Nato sledita Tišina in Petanjci, vasi, ki se razlikujeta od prejšnje po velikosti, urejenosti in številu prebivalcev. Kmalu zapelješ na itfbst preko reke Mure. Ne morem reči, da je posebno dolg, a tudi kratek ni. Reka Mura ima največkrat malo vode. Tu in tam se vidi dno reke. Največ vode ima spomladi, ko se na avstrijskih gorah topi sneg. Na drugi strani reke Mure je Štajerska. Pol kilometra za mostom zagledaš tablo, na kateri piše Radenci. Radenci niso mesto in ne vas, temveč zdraviliško naselje. Tu je tudi hotel Radin, ki ni nikoli prazen. Hotel je A kategorije, a drugi del, ki so ga pred nedavnim prizidali, je B kategorije. Na strani novega dela sta teniško igrišče in gozd. Pred hotelom samim pa so Radgonski, Slatinski in Ljubljanski dom, knjižnica, terapija in športna hala. Med domovi stoji KRAJA slatinski vrelec. Okolica je zelo lepo urejena. Na gredicah v vseh letnih časih cvetijo rože, drevje je lepo obrezano. V hotel Radin prihajajo bolniki in gostje ne samo iz domovine ampak tudi iz vseh držav sveta. Pred novim letom so prišli trije Arabci. Deiavci hotela Radin se trudijo, da bi privabili goste od vsepovsod. V bližini naselja je polnilnica mineralne vode Radenska in tovarna Boračeva, v kateri sedaj gradijo jadrnice. Ta tovarna ne onesnažuje zraka, zato je nadvse čist. Naselje obdaja z leve in desne strani gozd. Na začetku sem v pesmici napisala, da mi je bilo težko. Ko smo se priselili v novo hišo, nisem imela nobene prijateljice in nobenega prijatelja. Počutila sem se tujko. Sosedje se še niso vselili in tako sem okolico prehodila sama. Z bratom in starši grem večkrat pešačit na Kapelo, Janžev vrh in še kam, da bi spoznala okolico. Čeprav so se pred nedavnim eni sosedje priselili, nimam časa, da bi se družila z njimi. Šolo obiskujem v Murski Soboti, kjer imam še razne druge obveznosti. Ko smo se priselili, se nisem hotela vpisati narave je denimo kar pet odličnih. Komisija, v kateri so bili učitelji slovenščine in lovci, je imela izredno težko delo in se končno odločila: najbolje je svoje misli in občutja zapisala Nežika Ci-giit iz turniške osnovne šole, takoj za njo pa sta Nina Jakiša iz prve soboške osnovne šole in Vesna Ftičar iz črenšovske osem- SPREHOD V NARAVI oči, se nam je takoj skril in se ni več prikazal. Prebujal se je tudi rastlinski svet iz dolgega zimskega spanca. Bezeg je že pognal majhne lističe, leske in mačice so že oprašene in ko smo jih po-duhali, smo z nosovi odnesli veliko rumenega cvetnega prahu, da smo se prešerno zasmejali. Zelenijo pa tudi druge rastline, saj je napočil njihov čas rasti in cvetenja. Sprehajali smo se med travniki, ki so ozeleneli. Razcvetele so se prve marjetice, pod grmom se sramežljivo skrivajo vijolice, ki so nas privabile s svojim močnim vonjem. Nad to zeleno preprogo trav in rož letajo čebele in leni čmrlji, ki oprašujejo cvetlice. Metulj — lastovičar je sedel na droben cvet, a je hitro odletel dalje, ker smo ga s svojim govorjenjem prestrašili. USODNA CIGARETA tudi ona ni bila nič na boljšem, sva sklenili, da se bova s kolesi odpeljali na Vanečo. Pri neki kmetiji sva odložili kolesi in odšli v bližnji gozd. Razposajeno sva skakali naokoli in se pogovarjali. Židana volja se je jasno kazala v najinem vedenju. Po shojeni potki sva stopali med zelenimi iglavci in brstečimi listavci. Sončni žarki so se lomili skozi veje še golih hrastov, pri jelki pa so skoraj izginili, ker jih goste iglice niso pustile do naju. V krošnjah so žgolele ptice, od daleč še je slišala pesem kukavice. Topli spomladanski veter je enakomerno pdžibaval krošnje in nama mršil lase. Narava se je prebujala. Nenadoma me je v nosu zaščegetal dim. Tudi Nataša ga je zavohala. Dim pa je pomenil ogenj. »Tam,« je Nataša pokazala na suh grmiček, pod katerim je ogenj že lizal suho travo. Pred očmi mi je zaplesal strašen prizor s televizije, ki se lahko tu ponovi, ker sta bila veter in suhljad v gozdu ravno pravšnja za požar. »Ne,« sem zavpila in obrzeli sva do grma. Naglo sva začeli teptati gorečo suho travo in nizke veje. Pod najinimi nogami in rokami je ogenj počasi ugašal. Čez petnajst minut ’ sem olajšano vzdihnila: »Uspelo je!« Mrko sva gledali črno pogorišče. Ob letke. Zapis učenke Ftičarjeve smo že objavili v naši rubriki, zato danes preberite še prvo in drugo nagrajeni sestavek. Odlično oceno pa sta si zaslužila tudi Irena Škaper, učenka 8. razreda OŠ Grad, in Robert Fe-rencek, učenec 7. raz. OŠ Kobilje-__________________ Prispeli smo do mlake. Pupkov, ki smo jih tako željno iskali, nismo našli, le njihove paglavce smo videli med bogatim rastjem v vodi. Videli smo tudi žabe, različnih barv in velikosti, ki so nas s svojim kvakanjem ih skoki v vodo zelo zabavale. Videli smo tudi ženitev krastače. Samica je spuščala jajčeca, samec pa jih je oplojeval. Vsa vodna gladina je bila prepredena s mrestom, s kepami žabjih jajčec. Toda žal je mladi krap moral umreti, ker so mu ljudje zastrupili vodo. Na koncu našega sprehoda smo ugotovili enoglasno: »Hvala ti, mati narava, da si nas v enem samem dnevu obogatila s toliko skrivnostmi.« Cigtit Nežka, 6. b OŠ Turnišče robu sva našli ostanek cigaretnega ogorka. »Zopet isti krivec,« pomislim. Tudi v Natašinih očeh se je zrcalila jeza zaradi takšnega malomarnega odnosa do narave. Cigaretni ogorek je bil krivec le delno, večji del je pripadal človeku, ki je tako zelo neodgovorno ravnal do narodnega bogastva. Obema je bilo hudo, ko sva odkrili, da je človek, to razumno in najbolj pametno bitje, tako brezbrižen do narave, ki je del nas samih. To dognanje naju je razžalostilo in skalilo dobro voljo. Potrti sva se vračali iz gozda. Preprečili sva sicer katastrofo, toda ostala je bojazen. Je bilo to zadnjič? Ne, dobro vemo, da ne. Toda zakaj si morajo nekateri izbrati ravno gozd za pepelnik svojih cigaretnih ogro-kov? Se ne zavedajo nevarnosti? Po toči zvoniti je že prepozno, to vemo vsi. Lažje je preprečiti, ko ukrepati. Naenkrat je prihitel veter izza dreves, zašumel je, kot da bi se spraševal enako, nato pa odhitel in se potuhnil za vogalom kot človek, ki je zagrešil ta neodpustljivi zločin do narave. Nina Jakiša, 8. a. r. Literamo-dopisniški krožek I. OŠ Daneta Sumenjaka, M. Sobota na radensko osnovno šolo, a sedaj mi je večkrat žal. Mnogo časa preživim v Murski Soboti in se med tednom šele proti večeru vračam domov. Vsemu temu je kriva glasbena šola. V šestem razredu sem dvakrat na teden prihajala domov ob dvajsetih in petintrideset minut, a ne zaradi glasbene šole, temveč zaradi treninga. Ko sem spoznala, da več tako ne bo šlo dalje, sem odnehala. Zjutraj se peljem v Mursko Soboto s starši v osebnem avtomobilu, vračam pa se z avtobusom. Nekega dne je poleg mene sedela tovarišica iz Trbovelj, ki že vrsto let prihaja v hotel Radin, zato se čuti že kar domača. V Radencih ji je všeč. Želela bi, da bi zdraviliško naselje Radenci ostalo še naprej urejeno. Za vedno bom ostala v tem prelepem kraju, kjer čista voda radenska izvira, posebno lepo pa je v maju, ko se lepota v mesečini preliva. Eva Farkaš, 7. b - OŠ Edvard Kardelj Murska Sobota STRAN 12 VESTNA 3. JULIJA 198S šport NOGOMETNI KOMENTAR Dosegli manj, kot so V letošnji nogometni sezoni pomurska moštva niso dosegla željenih uspehov. Soboška Mura, ki predstavlja Pomurje v slovenski nogometni ligi, se je po jesenskem delu tekmovanja znašla s pičlimi sedmimi točkami na dnu lestvice in bi bilo zato potrebno v spomladanskem delu vložiti veliko naporov, da moštvo ne bi izpadlo iz lige. Kot je znano, so morala zaradi izpada Olimpije in Maribora iz druge zvezne lige slovensko ligo zapustiti tri moštva: Izola, Brežice in Šmartno. Toda pri Muri so z nekaterimi kadrovskimi spremembami pripravili moštvo, ki je bilo v spomladanskem delu tekmovanja sposobno zbrati petnajst točk, kar je bilo dovolj za obstanek v ligi. Mura je namreč z 22 točkami pristala na desetem mestu lestvice. Poleg igralcev imata pri tem gotovo levji delež predsednik kluba Vili Žižek in trener Zoran Cirkvenčič. V spomladanskem delu tekmovanja je bila Mura na domačem igrišču nepremagljiva, saj je šestkrat zmagala in le enkrat igrala neodločeno. Veliko slabše pa so Sobočani igrali v gosteh, od koder so prinesli le dve točki. Pravi podvig pa so naredili nogometaši Mure v tekmovanju za pokal Nogometne zveze Slovenije. V vzhodni skupini so premagali vsa tri moštva Rudarja iz Titovega Velenja, Železničarja iz Maribora in Rudarja iz Trbovelj ter se kot zmagovalec skupine pomerili z zmagovalcem zahodne skupine in novim drugoligašem Koprom. Čeprav Mura ni nastopila v najmočnejši postavi, je premagala nogometaše z obale in tako prvič postala zmagovalec tekmovanja za pokal Nogometne zveze Slovenije. Po napornem tekmovanju so dobili nogometaši Mure odmor in bodo s pripravami na novo sezono začeli konec julija. Lendavska Nafta, ki kot edini pomurski predstavnik tekmuje v območni slovenski ligi — vzhod, je s 24 točkami zasedla četrto mesto. S tem niso uresničili želje vodstva kluba in ljubiteljev nogometa, da se vrnejo v enotno slovensko ligo. Moštvo Nafte je igralo preveč spremenljivo, da bi lahko osvojilo prvo mesto. Poleg tega je imel trener Stanko Maučec na razpolago premalo dobrih igralcev, nekateri so bili tudi premalo disciplinirani, tako da je moral v moštvo uvrščati mladince, ker nekateri sploh niso prišli igrat. Presenetljivo lep uspeh pa je Nafta dosegla v letošnjem tekmovanju za pokal maršala Tita, ko se je uvrstila v polfinale Slovenije in jo je iz tekmovanja izločil šele drugoligaš Maribor. Sicer pa ima Nafta skromen igralski kader, zato bo potrebno veliko dela in naporov za ponovno uvrstitev v slovensko ligo. Po odhodu Stanka Maučeca čaka novega učitelja zahtevna naloga. V minuli sezoni je bilo izredno razburljivo tekmovanje v pomurski nogometni ligi. Naslov pomurskega prvaka so po nekaj letih zopet osvojili nogometaši Turnišča, ki so večji del prvenstva tudi vodili. V boj za prvo mesto so se nekaj časa vmešavala moštva Beltinke, Veržeja in Dobrovnika, vendar niso imela dovolj moči, da bi dosegla želje-ni cilj. Medtem ko sta moštvi Dobrovnika in Veržeja izpadli iz boja za prvo mesto že nekaj kol prej, sta ostala kandidata za najvišje rnesto Turnišče in Bel-tinka. Uspešnejši so bili nogometaši Turnišča, ki so zasluženo postali pomurski prvak in si pridobili pravico do kvalifikacij za vstop v območno slovensko ligo — vzhod. Toda pri tem niso imeli sreče, saj so bili uspešni le v prvem krogu, ko so dvakrat premagali Akumulatorja iz Mežice, v drugem krogu pa so izpadli po streljanju enajstmetrovk v Radečah s Papirničarjem. Iz pomurske lige sta izpadli moštvi Ljuto- LETNA SKUPŠČINA POZ Viden napredek pomurske odbojke Pomurska odbojka je v zadnjem obdobju dosegla viden napredek pri razvoju in popularizaciji, k čemur je gotovo pripomogla ustanovitev pomurske odbojkarske zveze. To so ugotovili na letni skupščini POZ, ko so ocenjevali več kot dveletno delo. O dosedanjem delu so poročali predsednik Budimir Milisavljevič, predsednik sodniške organizacije Herman Šticl in predsednik trenerske organizacije Tone Praček. Uspehe so dosegli tudi na tekmovalnem področju, saj kar tri ekipe nastopajo v drugem razredu slovenske lige: Ljutomer in Radenci pri moških ter Pomurje pri ženskah. Načrtno delo pa se kaže tudi pri najmlajših, saj je pionirska ekipa Pomurja iz Murske Sobote letos v Sloveniji osvojila drugo mesto. Na skupščini so sprejeli programska izhodišča, kjer je poudarjeno, daje potrebno v prihodnje skrbeti za še večjo povezanost pomurske odbojke ter doseči, da se ena ekipa uvrsti v enotno slovensko ligo, kar pomenilo stalen stik s slovensko odbojko. Oživiti bi morali tudi odbojko v lendavski občini. Dogovorili so se tudi, da bodo obdržali nekatera tradicionalna tekmovanja, med katerimi je potrebno posebej omeniti močan pionirski turnir za pokal Radenske. Izvolili so novo vodstvo. Za predsednika je bil izbran dr. Jože Šumak. F. Maučec XL DELAVSKE ŠPORTNE IGRE OBČINE LENDAVA Vse več zanimanja V okviru praznovanja lendavskega občinskega praznika so pripravili slovesnost, na kateri so razglasili rezultate letošnjih XI. delavskih športnih iger občine Lendava in najboljšim podelili pokale ter priznanja. Ugotovili so, da je med zaposlenimi vse večje zanimanje za delavske športne igre, k čemur je gotovo pripomogla uvedba nekaterih novih športnih zvrsti. Zlasti pa je -razveseljivo, da se v delavske športne igre vključuje vedno več žensk. Največ uspeha so imeli delavci INA-Nafte, ki so osvojili največ prvih mest in postali skupni zmagovalec. V moški konkurenci so delavci INA-Nafte zmagali v odbojki, malem nogometu, rokometu, košarki, kegljanju, tenisu in šahu. V ženski konkurenci pa so delavke Nafte zmagale v odbojki in streljanju. V športnem ribolovu in namiznem tenisu je zmagala ekipa Gorenja Var-stroj, v pikadu Vzgojno-varstvena organizacija, v streljanju (moški) in v kegljanju (ženske) pa Planika iz Turnišča. Franc Bobovec r ATLETIKA Ml ME HM Ml Mg DRŽAVNI REKORD ŠIFTARJA | I V BUDIMPEŠTI । " Na velikem mednarodnem atletskem tekmovanju v Bu- R Idimpešti na Madžarskem, na katerem je sodelovalo okrog 400 m mladincev iz celotne Evrope, se je zopet izkazal Vito Šiftar, g član AK Pomurje iz Murske Sobote. Zmagal je v teku na 100 g metrov z izrednim časom 10,76, kar je nov državni mladinski L rekord. Mladi Sprinter in veliki up jugoslovanske atletike, Vito K Šiftar, tako uspešno nadaljuje letošnjo sezono. H Mi MM HMM MM MM HmS pričakovali mera in Apač. V prvi medobčinski nogometni ligi Murska Sobota je naslov prvaka osvojilo moštvo Rakičana, ki je imelo najnevarnejšega tekmeca v moštvu Tešanovec, ki je bilo jesenski prvak z dvema točkama prednosti. Za Tešanovce sta bila usodna poraza v prvih dveh kolih spomladanskega dela tekmovanja, medtem ko Rakičan v tem delu ni izgubil. Tako je Rakičan postal član pomurske lige. Iz lige pa bosta morali moštvi Puconec in Gančan, če ne bo prišlo do spremembe tekmovalnega sistema in če bosta prvaka druge medobčinske nogometne lige Ižakovci in Tromejnik imela pogoje za tekmovanje v tej ligi. Naslov prvaka v prvi občinski nogometni ligi Lendava je osvojilo moštvo Renkovec, ki bo tako prvič tekmovalo v pomurski nogometni ligi. Moštvo Polane pa je bilo zmagovalec v drugi občinski nogometni ligi Lendava in bo v novi sezoni nastopalo v višjem razredu. Iz prve občinske nogometne lige Lendava pa je izpadlo moštvo Olimpije iz Dolge vasi. Minula tekmovalna sezona je tudi pokazala, da imamo v Pomurju premalo dobrih sodnikov. Čeprav jih je premalo in jih je težko dobiti, bi morala sodniška organizacija vendarle bolj skrbeti za sojenje nekaterih svojih članov, ki delajo hude napake bodisi iz nevednosti ali pa navijanja za posamezna moštva. Še manj pa smo lahko zadovoljni z disciplino igralcev in gledalcev. Deset prekinjenih tekem (Bakovci-.Hotiza, Bratonci:Romah, Melin-ci.Križevci, Filovci Bogojina, Ti-šina:Mura (ml), Petišovci.Kobilje, Renkovci:OIimpija. La-koš:Bistrica, Pince:Kapca in Beltinka-.Ižakovci) dovolj zgovorno priča o dogajanjih, ki ne sodijo na nogometna igrišča. Feri Maučec ŠPORTNE VESTI IZ LENDAVE — Na košarkarskem turnirju v Lendavi je med tremi ekipami zmagal Modeks iz Murskega Središča pred Pomurjem iz Murske Sobote in Lindauom iz Lendave. — Na tradicionalnem nogometnem turnirju za memorial bratov Vidak, ki je bil v Lendavi, je med štirimi moštvi zmagala Nafta iz Lendave pred Renkovci, Polano in veterani Nafte. — Na mednarodnem turnirju obrtnikov v malem nogometu v Lendavi je zmagala ekipa Nagy-kanizse z Madžarske pred Čakovcem, Lendavo in Lentijem z Madžarske. v prijateljski mednarodni nogometni tekmi so Crenšovci premagali Tofej z Madžarske s 7:2, Žitkovci iz Redics z Madžarske pa sta igrala neodločeno 3:3. — Na šahovskem turnirju v Lendavi je med osmimi ekipami zmagala Radenska—Pomurje iz Murske Sobote s 24,5 točke pred Lendavo 20 in Čakovcem 14,5 točke. Med posamezniki je bil najboljši Kos (Radenska) pred Gerenčerjem (Lendava) in Logarjem (Radenska). F. Bobovec MALI NOGOMET POKAL ROMOM KS Tišina je pripravila turnir v malem nogometu, na katerem je sodelovalo 5 ekip z območja KS. Zmagala je ekipa Romov pred Borejci, Vančo vasjo, Petanjci in Gradiščem. frku ---STRELSTVO -......- Pokal ostal v Murski Soboti Minulo soboto je bilo na strelišču za malokalibrsko puško medobčinsko tekmovanje mladinskih ekip strelcev, ki sta se ga žal udeležili samo ekipiiz Lendave in Murske Sobote. Mladi strelci so tekmovali v streljanju z malokalibrsko puško v trojnem stavu (leže, kleče, stoje). Pokal občinskega odbora ZZB NOV M. Sobota je ostal v Murski Soboti. Ekipno je bila namreč ekipa OSZ M. Sobota prva s 876 krogi pred ekipo Lendave s 598 krogi. Med posamezniki pa so bili tudi boljši mladinci iz M. Sobote: 1. mesto — Drago Pertoci (236 krogov), 2. mesto Andrej Sapač (225 krogov) in 3. mesto Janko Kuzma (209 krogov). Filip MATKO .......... , ŠPORTNI RIBOLOV OROS ribiški car Ob začetku ribiške sezone na Bukovniškem jezeru je RD Lendava pripravila tekmovanje v lovu na najtežjo ribo. Udeležilo se ga je 94 tekmovalcev. Največ sreče je imel Janez Oros, ki je ulovil najtežjega krapa in osvojil prvo mesto in naslov ribiškega čara za leto 1985. Rezultati: 1. Oros 2,65 kg, 2. Nemec 2,57, 3. Litrop 2,50, 4. Rituper 2,45 in 5. David 2,35 kg. A. Sep — NOGOMET---------------- Kadeti Beltinke tretji V Lipi je bil polfinalni nogometni turnir Slovenije za kadete, na katerem so sodelovala štiri moštva, med njimi tudi Beltinka iz Beltinec. Rezultati — Beltinka :Rudar (Tr.) 1:1, Beltinka :Ko-vinarO:! in Beltinka :Rudar (TV) 1:3. Vrstni red: 1. Kovinar (Maribor), 2. Rudar (TV), 3. Beltinka (Beltinci) in 4. Rudar (Tr.) Zmagala Polana NK Polana iz Velike Polane je pripravil nogometni turnir, na katerem so sodelovala štiri moštva. Rezultati — Hotiza : Lipa 0:2, Polana : Odranci 1:1 (dalje Polana), Hotiza : Odranci 5:1 in Polana : Lipa 1: 1. Po streljanju enajstmetrovk je zmagala Polana in postala zmagovalec turnirja. — MALI NOGOMET------- ZMAGAL OVEN Partizan na Cvenu je pripravil turnir v malem nogometu. Med 8 ekipami je zmaga] Cven I pred Bučkovci in Cvenom II. Prve tri ekipe so prejele pokale. S. Žunič ATLETIKA Balek v ZR Nemčiji Milan Balek, reprezentant in državni rekorder v hitri hoji, član AK Pomurje iz Murske Sobote bo od 4- do 14. julija letos sodeloval na desetdnevnem turnirju v hitri hoji v Hiidesheimu v ZR Nemčiji. V desetih dneh bo Balek kar trikrat čtartal, in sicer v hitri hoji na eno uro, na 10 km in na 5 km. Dosežki posameznih tekmovanj se bodo točkovali in bodo veljali za celotno uvrstitev. Vsekakor je to edinstveno tekmovanje na svetu. Organizator nudi Baleku 10-dne-vno bivanje in prehrano, stroške prevoza pa bo povrnil sozd ABC Pomurka, kjer je zaposlen. Na tekmovanje se Baiek vneto pripravlja in upa na dobro uvrstitev ter izboljšanje osebnega rekorda. To pa bo zanj tudi zadnja preizkušnja pred nastopom na BAI v Stari Sagon v Bolgariji v začetku avgusta. MOTOKROS — DRŽAVNO PRVENSTVO MM Zmagovalca Zdovc in Avbelj IAvto-motodruštvo Štefan Kovač iz' Murske Sobote je na 1380 metrov dolgi progi v Mačkovcih pripravilo državno pr- venstvo v motokrosu, na katerem je sodelovalo 50 tekmovalcev * iz celotne države. Med njimi so nastopili tudi trije pomurski tekmovalci. V razredu do 125 ccm je zmagal Zdovc iz Orehove I I vasi, lanski državni prvak, v razredu 250 ccm pa je bil najboljši I Avbelj iz Brežic. Od domačih tekmovalcev je bil najuspešnejši Štefan Černjavič, ki je v kategoriji 125 ccm v obeh vožnjah za- I sedel štirinajsto, v končni razvrstitvi pa šestnajsto mesto z os- vojenimi 4 točkami med 22 tekmovalci, kar je lep uspeh. V isti g kategoriji je bil Jurij Kozar z 2 točkama na osemnajstem me- | stu. V kategoriji 250 ccm pa je Miha Buček z osvojeno eno toč- Iko zasedel 22 mesto. _ Nedeljski motokros v Mačkovcih, ki je v lepem vremenu pri- g tegnil okrog 3.000 ljubiteljev tega atraktivnega športa, je bil za- I nimiv in privlačen. Prireditelji so se tudi tokrat izkazali z do- " bro organizacijo. Tretja dirka za državno prvenstvo v motokrosu bo 7. julija v Karlovcu. ROKOBORBA MEKICAR DRUGI V Sarajevu je bilo državno kadetsko prvenstvo v rokoborbi, ki so se ga udeležili tudi trije pomurski tekmovalci: Srečko Temlin v kat. do 73 kg, Janez Cifer do 51 kg in Miran Mekicar do 55 kg. Najuspešnejši je bil Mekicar, ki je osvojil drugo mesto, čeprav je nastopil v višji kategoriji. V borbi za prvo mesto je tesno izgubil s Holjevacem (Slijeme), med tem ko je druge gladko premagal. Ker je bilo to hkrati izbirno tekmovanje za sestavo državne kadetske reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem prvenstvu 28. julija v Klermon Feranu v Franciji, je bil Mekicar uvrščen med kandidate in se bo udeležil skupnih priprav. Za nastop v reprezentanci bo moral premagati svojega tekmeca Jakubka. Temlin je zasedel tretje, Cifer pa četrto mesto v svoji kategoriji. B. D. ----— KONJSKI ŠPORT--------------------—----------- Arnu MS zmagovalec krožne dirke SRS V Ljubljani so bile v nedeljo velike konjske dirke. V središču zanimanja je bil zadnji tek krožne dirke za prvenstvo Slovenije. Čeprav je tokrat zmagala Ilona ITI (Lovrenčič, Maribor) je postal končni ' zmagovalec krožne dirke za prvenstvo Slovenije Arnu MS z voznikom Jankom Slavičem iz Ljutomera z 31 točkami pred Fitom (Hrovat, Ljubljana) 29, Ilono III (Lovrenčič, Maribor) 28 točk itd. V najhitrejši dirki pa je zmagala Dorica MS z Markom Slavičem mlajšim iz Klju-čarovec z letošnjim najboljšim časom v državi 1:19,6. Izkazala se je tudi drugouvrščena Rebeka (Puhar, Veržej) s svojim najboljšim časom na jugoslovanskih hipodromih 1:20,0. Omeniti velja še zmago Ani MS (M. Slavič, Ključarovci) v dirki na 1800 m. Zmagavalcu Arnu MS (Janko Slavič, Ljutomer) je izročil pokal predsednik KZS Miha Petrič. ---AKTUALNO V TELESNI KULTURI----------------- Vloga in mesto izbranih športnih panog V tekmovalnem oziroma.vrhunskem športu imamo že dalj časa program dogovorjenih, usmeritev, ki temelji na delu s selekcijami. Te so v soboški občini najštevilnejše v izbranih športnih panojih: atletiki, košarki in namiznem tenisu. V okviru programskih izhodišč pa prejemajo določeno podporo tudi ostale športne panoge, ekipe in posamezniki, ki zagotavljajo možnosti za športni razvoj in v določenem času dosegajo vrhunske rezultate. Te cilje zasledujemo v kolesarstvu, kajakaštvu in kanuizmu, hokeju na travi, letalskem športu, judu, rokoborbi, strelstvu, odbojki, rokometu in šahu ob še osmih športnih panogah, ki delujejo v občini Murska Sobota. Na tem področju so bili tudi doseženi številni pozitivni premiki, kot so denimo boljša programiranost in materialna osnova, status kategoriziranih in perspektivnih športnikov in delo s selekcijami. V okviru izbranih športnih panog v soboški občini trenutno deluje 35 selekcij. V republiškem tekmovalnem razredu v izbranih ‘‘panogah iz soboške občine nastopajo: ženska košarkarska ekipa Pomurja, medtem ko bo moška ekipa v novi sezoni nastopala v drugem razredu slovenske lige; nogometaši Mure in namiznoteniška ekipa Sobote, ki je doslej nastopala v medrepubliški ligi. Kakovostna raven izbranih .športnih panog tudi kaže, da je njihovo tekmovalno mesto v republiškem ali največ v medrepubliškem rangu ne glede na razširjenost. Tudi v prihodnje si ne moremo postavljati višjih ciljev kot da morda z eno ekipo tekmujemo v zveznem rangu. V atletiki in namiznem tenisu, kjer prihaja predvsem do veljave tekmovanje posameznikov, so si različno zastavili selekcijsko delo. Uspešnejši so v namiznem tenisu, kjer se selekcije pionirjev in mladincev uveljavljajo v Sloveniji in Jugoslaviji. Žal pa v atletiki kot prvi izbrani športni panogi še ni pravega selekcijskega dela v šolah. Atleti, ki dosegajo boljše rezultate, so vključeni v AK Pomurje, kjer se sicer vestno dela, vendar pa se ubadajo s številnimi težavami (strokovni kadri, objekti). Zato bi kazalo izoblikovati selekcije v nekaterih krajevnih centrih, kjer se pojavljajo številni talenti in se z njimi ne dela načrtno. To so predvsem Beltinci, Bakovci, Tišina, Grad in Puconci. Tako dosežki, v atletiki slonijo le na Milanu Baleku (hitra hoja) in Vitu Šiftarju (Sprint) ter nekaterih mlajših atletih. Za namizni tenis je treba povedati, da je s svojim delom potrdil vlaganja v to športno panogo, saj so pionirji in mladinci že vrsto let med najboljšimi v Sloveniji in Jugoslaviji. Če bi jim uspelo premostiti prehod iz mladinske v člansko konkurenco, bi bili njihovi uspehi izjemni. To pa je tudi edina športna panoga, na katerih lahko gradimo in iščemo v planskih dokumentih zveznega ligaša. V treh izbranih športnih panogah: košarki, nogometu in namiznem tenisu imamo zaposlene profesionalne trenerje. Čeprav se ubadajo s številnimi težavami (financiranje, strokovni kader, objekti, organiziranost), pa lahko delo profesionalnih trenerjev, ki je pionirsko, ocenimo ugodno, kar kažejo tudi izdelane analize in doseženi rezultati. Sicer pa bodo ob koncu letošnjega leta delo izbranih športnih panog obravnavali delegati na seji skupščine TKS Murska Sobota in se odločili ali si dosedanje športne panoge zaslužijo, da so med izbranimi, ali pa bodo predlagali katero drugo. Tale prispevek naj bo torej spodbuda, da že sedaj začnete razmišljati in razpravljati o tej problematiki. Tokrat smo govorili o igranih športnih panogah, prihodnjič pa bomo spregovorili o ostalih športnih panogah tekmovalnega športa. Ludvik Zelko Feri Maučec VESTN 13. JU "A 1985 STRAN 13 Dopisniki so zabeležili LENART Obetaven razvoj telefonije Zaradi velikega zanimanja za telefone v lenarški občini načrtujejo za naslednje obdobje razširitev vozliščne avtomatske centrale v Lenartu. Še 1000 priključkov je predvidenih. Nanjo bodo vezani tudi krajevni centri Voličina, Jurovski dol in Gradišče in tako v teh krajih ne bo več krajevnih avtomatskih central. V ostalih krajevnih središčih, razen v Lokavcih, pa načrtujejo razširitve krajevnih avtomatskih telefonskih central — v Benediktu za 1200 priključkov, Cerkvenjaku 160 in v Zgornji Ščavnici za 200 priključkov. Prav tako bo položen medkrajevni kabel Lenart — Zg. Ščavnica, položili pa bodo tudi koaksialni kabel med Mariborom in Lenartom. Franc Bratkovič LENART V SLOV. GORICAH Tudi za tuje tržišče Potem ko so nekaj let dokaj uspešno poslovali, je delavcem lenarškega tozda Proizvodnja bojlerjev začelo v letu 1983 občutno primanjkovati dela in končali so ga s precejšnjo izgubo. Ker so imele takrat izgube tudi druge jugoslovanske delovne organizacije, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, so bili še toliko bolj zaskrbljeni. Na zadovoljstvo vseh zaposlenih — teh je zdaj 195 — se je stanje že lani izboljšalo. Dovolj dela imajo tudi letos; med drugim jim je uspelo pro-dreti na tuje tržišče. Ob ugodnih poslovnih rezultatih pa imajo tudi ozko grlo — premajhno zmogljivost iužtlnice, zato načrtujejo razširitev. Franc Bratkovič Pesem iz 1300 grl Sedemnajstega junija so pevci društev upokojencev Slovenije, med njimi tudi mešana pevska zbora društva upokojencev Beltinci in Murska Sobota in moški pevski zbor DU Ljutomer, gostovali v Zagrebu, kamor jih je po programu svoje aktivnosti proslavitve 40-letnice zmage povabila Zveza društev upokojencev SR Hrvatske. Iz 1300 grl so zadonele lepe slovenske in hrvatske pesmi in to posebej moških zborov, ženskih in mešanih zborov v prostorni dvorani Vatroslav Lisinski, ki je bila polna poslušalcev. A. H. ---VIDEM OB ŠČAVNICI ---------------------------------------------------- SREČANJE UPOKOJENCEV Društvo upokojencev Videm ob Ščavnici je 15. junija priredilo srečanje članov z območja KS. Srečanja se je udeležilo 105 upokojencev. Udeležencem srečanja je spregovoril predsednik društva Anton Ajlec, ki je med prisotnimi še posebej pozdravil najstarejšo upokojenko Marijo Za- HOP ČEZ OVIRO! — Pred kratkim je murskosoboško kinološko društvo po končanem tečaju pripravilo delovne izpite za šolane pse ISPA, ISPB in za službene pse prve stopnje ISP-1. Od 14 prijavljenih vodnikov s psi jih je 12 uspešno opravilo preizkušnjo, kar je za sorazmerno mlado društvo lep uspeh. Sodil je mednarodni kinološki sodnik Franc Šterman iz Ljubljane. (Foto: A. A.) — KOROVCI Ob obletnici spodbudna pridobitev Takrat, pred 83 leti, gasilci v Korovcih niso imeli paradnih uniform, saj je bilo za najnujnejše premalo denarja, zato pa so bili toliko bolj ponosni na letošnji proslavi obletnice osvoboditve. Ozrli so se malo nazaj in glasno povedali kako je bilo na začetku. Staro prešo so z združenimi močmi preuredili v skromen gasilski dom, kupili ročno brizgalno, leta 1931 pa so zgradili še stolp. Denarja je bilo malo. Prav ponosili so bili korovski gasilci ob proslavi obletnice osvoboditve, ko so prevzeli tudi novo motorno brizgalno. vendar so se vedno našli ljudje, ki niso skoparili in jim ni bilo žal časa, ki so ga porabili pri prostovoljnem delu. Tako je bilo tudi leta 1946, ko so z združenimi močmi in sredstvi zgradili nov gasilski dom in pred dvema desetletjema, ko so dograjevali obsežno dvorano. Trudili so se še naprej, vsak po svoje. Kupili so gasilski avtomobil, ki je zamenjal konjsko vprego, pomembna pri- — LJUTOMER ----------------------------------------------- Uspešna hranilno-kreditna služba Hranilno-kreditna služba zadruge Ljutomer-Križevci je v letu 1985 v celoti prešla na izplačevanje preko hranilnih knjižic. Hranilne vloge so se povečale za 15 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Naložbena posojila bo dobil tudi zasebni sektor in sicer za gradnjo objektov za rejo govedi in pridobivanje mleka, za prirejo svinjskega mesa in za nakup strojev. Največ sredstev bo po besedah vodje HKS Silve Kranjc namenjenih za gradnjo objektov za rejo govedi in pridobivanje mleka, ker je že veliko objektov dotrajanih in neprimernih za rejo po sodobni tehnologiji. Manj sredstev bo namenjenih za gradnjo svinjskih hlevov, saj zaradi previsokih cen krmil tovrstna reja postaja za kooperante vse manj zanimiva. STRU dravec iz RožiČkega vrha, rojeno 1891 leta. Društvo upokojencev pri Vidmu ob Ščavnici je bilo ustanovljeno leta 1954. Razvili so društveni prapor in za člane prirejali izlete. V društvo so vključili tudi kmečke upokojence in tako po dobitev je bila v minulem obdobju motorna brizgalna, pa tudi za sireno so zbrali dovolj denarja. Zdaj imajo v Korovcih sodobno vozilo, kupili so precej nove opreme, ob obletnici osvoboditve pa so prevzeli še novo motorno brizgalno. Draga je bila, pa vendar. Domačini in prebivalci devetih okoliških vasi niso zatajili, precej razumevanja pa so pokazale tudi samoupravna interesna skupnost za požarno varnost, KS Cankova, KZ »Panonka« in cankovska lovska družina, ki je bila pokrovitelj praznične prireditve ob obletnici osvoboditve. Pa načrti za prihodnje obdobje? Pravijo, da bodo največ pozornosti posvetili usposabljanju. Kar 34 jih je v gasilskih vrstah, z vzornim delom pa bodo lahko zagotovo pritegnili k sodelovanju še več mladih. -js- večali število na 152, vendar to še ni končno število. Srečanja se je udeležil tudi predstavnik občinske zveze društev upokojencev Gornja Radgona Jože Kos, ki je pohvalil aktivnost društva in spodbujal člane, ki so še pri zdravju in moči, naj se vključijo v razne športne dejavnosti kot so: strelstvo, šah, kolesarjenje in druge primerne oblike športne rekreacije. Pozabili niso tudi na dolgoletno tajnico društva Elo Štrukelj, ki vzorno in vestno vodi tajniške posle. Za to so se ji oddolžili s šopkom rož in pismenim priznanjem. V kulturnem programu, ki so ga izvedli učenci videmske šole pod vodstvom Elice Lančič, je Robi zaigral na harmoniko, Mateja je povedala tri kratke o žemlji in ljudeh. Za veseli del srečanja pa je poskrbel harmonikar in član društva Vinko Mlinarič. Pa še posnetek za spomin. Milan Žgajnar Soboški ribiči uredili novo ribogojnico Člani RD Murska Sobota so v ureditev vložili blizu 2 tisoč ur prostovoljnega dela. Člani ribiške družine v Murski Soboti so se na zadnji skupščini odločili za gradnjo ribogojnice. Izkopali so jamo na 400 kvadratnih metrih zemljišča ob gramozni jami, ki leži ob cesti Murska Sobota-Bakovci. Z brezplačnimi storitvami jim je priskočilo na pomoč SGP Pomurje. Po besedah predsednika ekonomsko-po-speševalne komisije RD Murska Sobota Jožeta Gybreka so za ureditev ribiči porabili blizu dva tisoč ur prostovoljnega dela. Soboški ribiči so zastonj dobili 240 tisoč od 1-do 2-milimetrskih mladic, vrednih 4 milijone dinarjev, iz Kopačkega Rita, ki pripada Titovim ribnikom Osijek. Mladice dobro napredujejo, saj nad njimi bdi in jih krmi gospodar RD Miran Sukič. Miranu pomaga še 10-članska gospodarska komisija. Ribiči skrbijo tudi za okolico gramoznice ob Bakovski cesti, tako da postaja le-ta vse privlačnejša turistična točka. Letos so zasadili tudi bele lokvanje. B. H. Ali bo Sobota zeleno mesto? Že v starih časih se je Murska Sobota ob starem gradu začela razvijati v izredno lepo zeleno mesto. Vrtnarski mojster Slavko Jandl, znan tudi kot vratar športnega kluba Mura, je z izrednim občutkom do narave začel urejati soboški park okrog gradu in okolico v pravcati cvetoči vrt. Po vojni je Sobota nekaj časa pri tem nazadovala. Zadnja leta pa je opaziti, da so v Komunalnem podjetju ljudje, ki nadaljujejo delo Slavka Jandla. Delo zaposlenih v tem podjetju pa bo zaman, če tega ne bomo cenili občani in posebej še varnostni organi, ki so dolžni preganjati razne nepridiprave in objestneže, ki uničujejo ustvarjeno delo. V imenu občanov najlepša hvala vsem zaposlenim v komunalnem podjetju, ker se resnično trudijo olepšati naše mesto. Po raznih pogovorih sodeč so to opazili tudi tujci, ki zelo radi prihajajo v naše mesto. Vsekakor je pričakovati tudi od najodgovornejših predstavnikov našega mesta, da podelijo javna priznanja ali odličja vsem pridnim delavcem komunalnega podjetja. L. Žalig KAPELA Kako do pitne vode? Obkroženi z družbeno urejeno oskrbo z zdravo pitno vodo, so kot oaza krajani, ki živijo na najvišji točki Radenskega vrha in v Kobilščaku. Z vso zagnanostjo so si sami hoteli pomagati iz težav in trajno rešiti problem pomanjkanja vode, ki jih pesti že ob najmanjšem sušnem obdobju čez vse leto. Preko organov KS Kapela so se obrnili s prošnjo na DO RADENSKA, da jim dovoli priklop na ca. 600 m oddaljenem zajetju. DO RADENSKA je imela do sedaj posluh za pomoč pri gradnjah vodovodov v okolici Radenc. Ni bilo pričakovati zavrnitve prošnje, predvsem še zato ne, ker je skoraj v vsakem gospodinjstvu prizadetih eden ali več delavcev RADENSKE. Prva vloga, naslovljena na poslovodni odbor, je bila na veliko presenečenje zavrnjena. Sedaj minevajo dnevi v čakanju odgovora delavskega sveta, ki je prejel drugo prošnjo za dovoljenje priklopa. Težko stanje bi bilo potrebno rešiti v najkrajšem času! A kje priti do močnejšega vira vode? Mar bo potrebno sklicati problemski sestanek v občinskem merilu, ali pa bodo člani DS RADENSKE v kratkem doumeli težave naselja? Mija Smodiš V ljutomerski občini se še kako dobro zavedajo, da je teritorialna obramba najširša oblika organiziranja in pripravljanja delovnih ljudi in občanov za oborožen splošni ljudski odpor. V štabu TO SO Ljutomer so se letos še posebej potrudili. Načrtujejo številna usposabljanja in izpopolnitve posameznih enot, šolske mladine, narodne zaščite in ZRVS. Težišče je na usposabljanju pon-'tonirske enote. . STRU Pri Mariji Elbi v Spodnjih Ivanjcih se vsako jutro in zvečer oglasi petindvajset in več domačinov, ki pridobvajo mleko. Večina jih prinese po deset in petnajst litrov, le štirje pridelajo več. Vsak dan prinesejo v sodobno zbiralnico tudi do 700 litrov mleka. Foto: L. Kramberger Konferenca Počitniške zveze Jugoslavije Prvega junija je bila v Parači-nu programskovolilna konferenca Počitniške zveze Jugoslavije. Konferenco je otvoril dosedanji predsednik PZJ Dragan Tomin. Njenemu delu so sledili delegati iz posameznih republiških in pokrajinskih počitniških zvez. Iz Slovenije jih je bilo osem, kar trije so bili iz Pomurja. Delegati so po sprejetju poslovnika in odloka o delu in konstituiranju konference sprejeli spremembe in dopolnitve statuta. V spremembah gre predvsem za to, da se v počitniško organizacijo lahko včlanijo tudi tisti, ki začasno bivajo v tujini. V razpravi so prisotni kritično ocenili dosedanje de V lendavski občini je nekaj zaščitenih kulturno-zgodtfkinskih spomenikov in znamenj, pa tudi nekateri gozdovi in gozdički niso izjema. Dokaj idiličen zaščiteni gabrov gozdiček blizu Petišovec. V njem je tudi majhno umetno jezero. Pravcati kraj za počitek, večkrat pa se tam zberejo tudi teritorialci lendavske občine. Foto: Jože Žerdin 0 Se vam ne zdi, da bi nam malčka na sliki hotela s svojima nagajivima pogledoma pričarati kanček svojih sicer skritih, še nepokvarjenih in ne obremenjenih predstav o svetu, v katerem živimo? Milan Gašpar lo ter sprejeli program dela in finančni načrt. V programu dela je med drugim opredeljen pohod do Tromejnika in zbor počitni-čarjev Jugoslavije v Murski Soboti. Vse to pomurske počitničar-je še posebej zavezuje. V imenu slovenske delegacije je na konferenci govoril Rudi Stegmiiller, predsednik Počitniške zveze Pomurja. Poudaril je, da s padcem življenjskega standarda, ki ga mladi človek najbolj čuti, počitniška organizacija pridobiva na svojem pomenu. Še posebej pomembno pa je, da v sedanjem času vodimo načrtno počitniško dejavnost. Božo Štulec STRAN 14 VESTNIK 3. JULIJA 1985 NAFTA LENDAVA 1945/85 40 let uspešnega dela Čeprav so na območju Lendave in okolice nafto črpali že v prejšnjem stoletju, zlasti pa med obema vojnama, štejejo za uradni začetek sistematičnih raziskav in s tem ustanovitev naftne industrije v Lendavi 21. december 1945. Tedaj je začelo poslovati v okviru zagrebškega Kombinata za nafto in plin podjetje IZVORI NAFTE LENDAVA. Novo podjetje je raziskovalo ne le na območju lendavskega kota, ampak na širšem območju Pomurja, pa tudi v nekaterih krajih sosednjega Medžimurja. Z vrtanjem so začeli 10. januarja 1946, za garnituro trauzel 2000, prva vrtina pa se je imenoval Pt—4. Že naslednje leto so delale 4, leta 1948 pa 7 vrtalnih garnitur. Že 1951. leta je bilo 12 vrtin, ki so v tistem letu dale čez 72 tisoč ton nafte. Spomnimo naj le na nahajališče v Filovcih, kjer je nafta pritekala 5 let. V letih 1945—1954 so izvrtali kar 102 vrtin. Opravljali pa so še usluge za druga podjetja. V letih 1956—1960 so vrtali za novosadski Naftagas in za zagrebški Naftaplin, v letih 1960-1963 pa so vrtali v Egiptu, Italiji, Siriji in drugod. To je bilo obdobje, ko so bile zaloge na pomurskem območju že močno izčrpane. V povojnih letih, ko nam je še kako primanjkovalo nafte, tudi zaradi gospodarske blokade, so tudi naftarji morali v krajšem času načrpati kar največ potrebne surovine. TUDI PLIN Pri raziskavah in črpanju nafte so večkrat naleteli tudi na zemeljski plin. Temu so posvetili večjo pozornost zlasti potlej, ko so ugotovili, da je naftno bogastvo/omejeno, torej ni neizčrpno. Že leta 1950 so zgra- • dili prvo absorbcijsko postajo z zmogljivostjo 80 tisoč kubičnih metrov plina na dan. Leta 1957 so degazolinažo preuredili in povečali njeno zmogljivost, čez tri leta pa so ta obrat začeli preurejati v rafinerijo in z deli končali 1962. leta. Naslednje leto pa so zgradili tovarno metanola z zmogljivostjo 6 tisoč ton letno. To je bil prvi petrokemični obrat v Lendavi in sploh v Jugoslaviji. Tovarna je delovala 6 let. Razvoj je šel naprej. 1964. leta so začeli proizvajati umetna lepila, 1965. leta so zgradili tovarno formalina, v letih 1966—1967 pa so rekon- j struirali rafinerijo in njeno zmogljivost povečali . na , 250,000 ton letno. Naslednja preureditev rafinerije je bila 1973. leta, ko so zmogljivosti povečali na 600.000 ton letno. Pomembno leto je tudi 1969, ko so postavili obrat topil. Leta 1972 so začeli izdelovati izolacijske plošče izolen, pozneje pa nekoliko. drugače izdelan len-dapor. Sploh je lendavska Nafta nenehno širila vrsto in obseg poslovanja. Tu naj omenimo še pomembno leto 1981, ko je pritekla v Petišovce prva nafta po naftovodu Virje—Lendava ... PRVI DELAVSKI SVET Z imenom Izvori nafte Lendava je podjetje poslovalo do 1947. leta, ko se je preimenovalo v Proizvodnjo nafte Lendava. Tedaj je bila naftna industrija kot podjetje posebnega • državnega pomena v sestavi glavne direkcije za nafto in plin ministrstva rudarstva FNRJ. Prelomno leto je 1950. Pogled na kolone procesne kemije v Lendavi. Tega leta 3. septembra je bil izvoljen delavski svet. 24. sen-tembra 1950 pa so delavci slavnostno prevzeli podjetje v upravljanje. To se je v naslednjih letih močno okrepilo, še zlasti pa po 1976. letu, ko je bil sprejet zakon o združenem delu. Zdaj je kolektiv organiziran v pet tozdov dela in delovno Pepca la E*m« KaMay aM teatavaMad naftarji 1953. Vrtina Pt. 1 v Petitodh. Srečanje naftarjev s tovarišem Titom v Lendavi 1966 skupnost skupnih služb. Vsak tozd ima svoj delavski svet, ki šteje od 7 do 15 delegatov. Na ravni delovne organizacije pa deluje 42-članski delavski svet, torej je v njem po 7 delegatov iz vsake temeljne organizacije in delovne skupnosti skupnih služb. Delavski svet ima 12—članski izvršilni odbor in razne komisije kot pomožne organe. Leta 1966 seje Nafta Lendava vključila v sestavljeno organizacijo združenega dela INA Zagreb in odtlej posluje z imenom INA Nafta Lendava. POMOČ DRUGIM Ina Nafta Lendava je bila, dolgo časa po številu zaposlenih največja delovna organizacija v lendavski občini. Po prihodku pa je še vedno na prvem mestu. Pravzaprav je ta kolektiv odločilno prispeval k raz- „ voju industrije in k prehajanju občine iz izrazito kmetijske v industrijsko. Več kot tisoč delavcev je prav v tem kolektivu dobilo prvo zaposlitev. Nafta je tudi pomagala pri razvoju drugih podjetij. Na prier: 1963 je odstopila del prostora in znatna denarna sredstva za zametek sedanje tovarne Elm< kjer se je v začetku zaposlilo 100 delavcev. Podobno je bilo pri nastajanju obrata Himo Maribor, ki mu je Nafta brezplačno odstopila več milijonov dinarjev vredno strojno opremo.Na enak način so rešili prostorske in gmotne težave novega obrata Primat. Tudi Indipu je Nafta odstopila kompleks stanovanjskih prostorov, kjer je uredil proizvodno dejavnost. Še bi lahko naštevali. Pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na kadre. Nafta si je z načrtnim štipendiranjem vedno zagotavljala dovolj strokovnjakov, ki pa so radi poprijeli za delo tudi v nastajajoči industriji izven podjetja. Nekaj takega kadra so usposobili celo v Lendavi, kjer so že 1949. leta ustanovili Rudarski tehnikum oziroma srednjo tehniško šolo. Nafta je' po svojih močeh prispevala denarna sredstva za gradnjo šol, vrtcev, cest, vodovodov ... PET TOZDOV IN DSSS Danes sestavlja delovno organizacijo INA Nafta Lendava »»•n SSI:-! Tozd Rafinerija 5 temeljnih organizacij združenega dela: Rafinerija, Petrokemija, Energetika, Strojne delavnice, Raziskave in pridobivanje nafte in plina in Delovna skupnost skupnih služb. Skupaj šteje kolektiv J135 delav- . cev. Rafinerija ima pet organizacijskih enot: predelava nafte, topila, dodelava in manipulacija, čistilne naprave in kontrola kakovosti. Poleg uvožene nafte predelujejo tudi nekaj domače. Tozd zaposluje 169 delavcev. V Petrokemiji, pred leti zgrajeni tovarni metanola, izdelujejo surovino, ki smo jo morali prej uvažati.Od proizvedenih količin porabijo tretjino zla-stno proizvodnjo formalina, ostalo pa prodajo domačim in tujim kupcem. V lendvski Petrokemiji porabijo največ formalina za proizvodnjo lepil za lesno industrijo. V tozdu združuje delo 191 delavcev. Energetika. Energetika se ukvarja s proizvodnjo pare in hladilne vode. Zgraditev novih objektov pa je zahtevala tudi ureditev lastnega izvora električne energije. Vendar pa je lastna električna energija draga. Zaradi zanesljivosti oskrbe z elektriko so prispevali za novi 110 kw daljnovod, ki povezuje transformatorski postaji Ljutomer—Lendava. Tozd šteje 75 delavcev. V strojnih delavnicah sta dva obrata: vzdrževanje in proizvodnja. Proizvodni obrat dela predvsem za trg izven delovne organizacije. Razen gradnje procesnih postrojenj in izdelave njihovih delov se je obrat usmeril še na izdelavo opreme, namenjene za vrtenje in pridobivanje nafte in plina ter za geološka vrtenja. Izdelujejo tudi nekatere elemente, ki smo jih svojčas uvažali: razne črpalke, vibratorje itd. Ta tozd ima največ zaposlenih: 344 delavcev. Raziskave in pridobivanje nafte in plina., To je najmlajši tozd, saj so ga ustanovili v lanskem letu in je rezultat povečanega zanimanja za raziskovanje in pridobovanje nafte, čemur smo priča v zadnjih letih. Temu primemo se je začel opremljati, pridobivati kadre in na novih temeljih organizirati raziskovanje, remont in črpanje nafte in plina. Zaupano mu je celotno območje SR Slovenije. Sedanje možnosti omogočajo usmerjanje v raziskovalno dejavnost, izdelavo idejnih projektov, zbiranje izvajalcev za posamezna dela. Opravljajo tudi analize naftno-geološkega stanja na naftno-plinskih poljih na območju Petišovec in Doline, kjer so zdaj odkrili nahajališča plina. V tozd združuje delo zaenkrat 72 delavcev. Delovna skupnost skupnih služb opravlja strokovna dela za vse temeljne organizacije r Vrtalni stolp. i« 3MT združenega dela, v njej pa je zaposlenih 284 delavcev. POGLED V PRIHODNOST Z ustanovitvijo tozda Raziskave in pridobivane nafte in plina (RPNP) se obeta po dvajsetih letih »mirovanja«, spet večja aktivnost pri raziskavah in črpanju nafte ter plina. V ta namen je izdelan načrt raziskav Lendavska petrokemija . na območju Slovenije. Možnosti večjega razvoja imata tozd Rafinerija in Petrokemija, ocenjujejo v INA Nafti — a v naslednjem srednjeročnem obdobju bodo še vedno omejene zaradi gospodarskega položaja in obveznosti, ki jih imata ta dva tozda. Še največja negoto vost je pri predelavi nafte, kajti poraba te se znižuje in zmogljivosti rafinerije niso izkoriščene. Ker se obetajo spremembe v kakovosti bencinov, računajo, da bodo predelovalne zmogljivosti bolje izkoriščene. Tudi zaradi nekaterih novih izdelkov, kot so razna impregnacijska sredstva. Tja proti 1990. letu pa bo potrebno zamenjati opremo rafinerije z novo enotno atmosfersko destilacijo zmogljivosti 700 tisoč ton letno in z možnostjo poznejše razširitve do enega milijona ton letno. Načrtujejo tudi izdelavo nearomatskih in aromatskih topil in drugo. Prav tako nameravajo še nadalje razvijati izdelke, ki jim je surovina metanol. Ob povečani izdelavi sedanjih znanih lendapor plošč za toplotno izolacijo izdelujejo še kaširane lendapor plošče in drugo. V dolgoročni usmeritvi pa je v Lendavi možna tudi gradnja tovarne fenola in acetona. Dobre razvojne možnosti so tudi pred tozdom Strojne delavnice, kjer izdelujejo opremo za naftno industrijo, kot so vrtalne garniture in drugo. Ne gre pa prezreti tudi dela tega tozda, ki bo še naprej uspešno vzdrževal sedanje in prihodnje naprave v posameznih temeljnih organizacijah. V tozdu Energetika bodo skušali rešiti problem priprave srednje tlačne pare in bodo zgradili temu primeren kotel in vse, kar sodi zraven .. .- V INI Nafti Lendava, kjer prav v tem času pripravljajo samoupravni sporazum o temeljih planov delovne organizacije oziroma tozdov se zavedajo, da teh in številnih drugih načrtov ne bodo uresničili čez noč. Ker sredstev za naložbe ni, bo potrebno sovlaganje bodočih porabnikov surovin oziroma dobro sodelovanje organizacij, , ki žele na tem območju graditi nove objekte. DRUŽBENI STANDARD Delovnemu človeku je treba ustvariti vse možnosti za življenje, šele potem lahko pričakuješ ustrezne delovne rezultate. V družbeni standard so vlagali pa toliko, kolikor so dopuščala sredstva. Delovna organizacija jma 36 trosobnih, 102 dvosobni in 46 enosobnih stanovanj. Poleg teh ima še 9 garsonjer in 18 samskih sob. Za oddih imajo v Rovinju v okviru pomurske počitniške skupnosti 22 atrijskih hišic s 74 ležišči, zagotovljeno pa je tudi 15 ležišč v počitniških prikolicah. Analiza kaže, da na tak način letuje vsako leto polovica zaposlenih. V kolektivu posvečajo veliko skrb tudi športni rekreaciji, kjer sode-luje‘kar 30 odstotkov delavcev. Deluje namreč športno društvo, v okviru katerega se delavci udejstvujejo v nogometu, strelstvu, odbojki, tenisu, namiznem tenisu, ribolovu, kegljanju, rokometu, košarki, šahu itd. Športniki redno sodelujejo tudi na delavskih športnih igrah, ki jih organizira občinski svet zveze sindikatov. Vsem delavcem je zagotovljena tudi topla prehrana med delom in organiziran javni prevoz na delo in z dela. Iskrene čestitke ob dnevu rudarjev in 40-letnem jubileju delovne organizacije! VRSTNIK 3. JULMA 1988 STRAN 15 URADNE OBJAVE Leto XX Murska Sobota, dne 3. julija 1985 St: 17 URADNE OBČINSKIH SČ1N: GORNJA RAD OBJAVE SKUP- GONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorni ttrdttk: Marti« VMcc 161. Sklep o uvedbi družbenega varstva v DO Lina Apače 162. Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko-sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava 163. Sklep o povečanju stanarin v občini Murska Sobota 164. Obvestilo komisije za izvedbo komasacij zemljišč v delih k. o. Dragotine!, Siaptinci, Jamna, Terbegovci STRAN 16 VESTNIK 3. JULIJA 1986 161 Na podlagi 617. in 622. člena zakona o združenem delu, Ur. 1. SFRJ, št. 53/76, 9. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine, Ur. 1. SRS št. 32/80 in 205. člena statuta občine Gor. Radgona, Ur. obj. 41/81, predloga izvršnega sveta, da se uvedejo začasni ukrepi družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v SOZD Elek-trokovina, DO Lina Apače, v njeni TOZD Notranja oprema in v delovni skupnosti skupnih služb, in mnenja družbenega pravobranilca samoupravljanja je skupščina občine na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 27. 6. 1985 sprejela naslednji SKLEP L Skupščina občine G. Radgona ugotavlja, da so v SOZD Elektrokovina, DO Lina Apače in v njeni TOZD Notranja oprema in delovni skupnosti skupnih služb, Apače št. 2 nastale bistvene motnje v samoupravnih odnosih in huje oškodovani družbeni interesi po 3. in 4. točki 620 člena zakona o združenem delu. II. Na podlagi ugotovitev, navedenih v I. točki tega sklepa, izreka skupščina občine G. Radgona za dobo enega leta naslednje ukrepe družbenega varstva: 1. V SOZD Elektrokovina, DO Lina Apače — odstavi individualni poslovodni organ — razpusti delavski svet — razpusti izvršilne organe DS — razpusti skupno disciplinsko komisijo — imenuje začasni organ 2. V TOZD notranja oprema — odstavi individualni poslovodni organ — razpusti delavski svet — razpusti izvršilne organe DS — imenuje začasni organ V delovni skupnosti skupnih služb SOZD Elektrokovina DO Lina Apače — odstavi vodjo delovne skupnosti — razpusti delavski svet — razpusti izvršilne organe — imenuje začasni organ Začasni organ prevzame vse pravice, dolžnosti in odgovornosti, ki jih ima po ust'avi, zakonih in drugih predpisih ter samoupravnih splošnih aktih DO. Začasni organ prevzame tudi vse pravice, dolžnosti in odgovornosti individualnih poslovodnih organov, razpuščenih delavskih svetov, njihovih izvršilnih organov, ter skupne disciplinske komisije. III. V skladu s samoupravnimi splošnimi akti Delovne organizacije se pred iztekom ukrepa družbenega varstva razpišejo dela in naloge poslovodnih organov in volitve delavskih svetov. IV. Zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor pooblaščajo izvršni svet, da spremlja in tekoče obvešča zbore skupščine občine o uresničevanju sprejetih ukrepov družbenega Varstva. V. Ta sklep začne veljati takoj, objavi pa se v Uradnih objavah občin Pomurja. VI. Ta sklep je dokončen in zahteva za preizkus njegove zakonitosti ne odloži izvršitve. i Obrazložitev: Izvršni svet SO je že dalj časa spremljal družbenoekonomske razmere in samoupravne odnose v DO Lina Apače, še posebno pa,v zadnjem obdobju, ko je skupščina občine v skladu s 638. členom zakona o združenem delu imenovala odbor za urejanje razmer. Na osnovi 3. člena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine je izvršni svet SO sprejel pobudo, ki so jo dali osnovna organizacija zveze komunistov, izvršni odbor osnovne organizacije zveze socialistične mladine v delovni organizaciji, da zbori skupščine občine izrečejo začasne ukrepe družbenega varstva v SOZD Elektrokovina, DO Lina Apače. Izvršni svet SO ugotavlja skupno z odborom za urejanje razmer v DO Lina Apače, da motnje v poslovanju in samoupravnih odnosih huje škodujejo družbenim interesom. Predsanacijski program za leto 1984, kije bil sprejet za leto 1984 se ne uresničuje, nasprotno, izguba se je povečala in je znašala po zaključnem računu 19.178.151 din v TOZD Notranja oprema. Na osnovi podatkov izvršni svet ugotavlja, da se razmere v letošnjem letu ne izboljšujejo predvsem zaradi slabe organizacije dela, delovne discipline in medsebojnih odnosov. Kadrovska struktura v DO je neugodna. Mesečni OD delavcev v letu 1984 so znašali v povprečju 17.180 din in so za 59% nižji v primerjavi z gospodarstvom občine G. Radgona, vsled česar je ogrožena socialna varnost zaposlenih. Osnovna sredstva so tehnološko zastarela, slabo vzdrževana ter slabo izkoriščena (56%). Poslovni sistem je nefunkcionalen, posebno v TOZD Notranja oprema, zaradi česar ni vzpostavljen ustrezen delovni proces in odgovornost za poslovanje. Planiranja proizvodnje skorajda ni, kar povzroča velike motnje v proizvodnem procesu. Izvršni svet SO ugotavlja, da družbenoekonomski položaj DO Lina Apače še posebej njene TOZD Notranja oprema ne daje možnosti za normalizacijo razmer kljub dosedanjim prizadevanjem tako izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij na nivoju občine in odbora za urejanje razmer v DO Lina Apače. 'Zato izvršni svet SO smatra, da se lahko razmere normalizirajo le s predlaganim ukrepom družbenega varstva. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Prizadeti, zoper katere je izrečen začasni ukrep, družbeni pravobranilec samoupravljanja in osnovna organizacija zveze sindikatov imajo pravico, da v roku 15 dni vložijo zahtevo za presojo zakonitosti tega sklepa na Sodišču združenega dela SR Slovenije. Številka: 428-1/85-IS G. Radgona, dne 27/6-1985 • Predsednik skupščine občine G. Radgona Jože Kolbl 162 Na podlagi 45. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77 in 2/78) ter 316. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) je Izvršni svet Skupščine občine Lendava na seji dne 18. 6. 1985 Sprejel ODREDBO O PRISTOJBINAH ZA OBVEZNE VETERINARSKO -SAN NE PREGLEDE IN DOVOLJENJA V OBČINI LENDAVA 1. člen S to odredbo se določijo pristojbine za obvezne veterinarsko-Sa-nitame preglede iz 1. odstavka 17. člena, 1. in 2. odstavka 21. člena in 1. ter 2. odstavka 30. člena Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ, št. 43/76) in za veteri narsko sanitarne preglede iz 2. in 3. odstavka 25. člena ter 27., 29. in 30. člena Zakona d varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 18/77), kot je to navedeno v 1. členu Zakona o spremembi zakona o 'varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS, št. 2/78). 2. člen Za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in nadzor v ABC POMURKI, DO Mesna industrija, tozd predelava mesa Lendava se določi pristojbina na osnovi ume postavke 1.152,00 din v kateri je zajet tudi 15 % prispevek za Republiški sklad za zatiranje živalskih kužnih bolezni in 5 % za stroške laboratorijskih preiskav v pooblaščenih laboratorijih. _____ 3. člen Za veterinarsko sanitarni pregled živali pred zakolom in mesa po zakolu za živali, ki jih zasebniki koljejo na domu ali v klavnici se določijo pristojbine: — za velike živali (1 ura) 1.152,00 din —za male živali (1/2 ure) 576,00 din. Potni stroški se zaračunajo posebej, ko se vrši pregled na domu. 4. člen Za obvezni veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju pošiljk živali, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov se zaračunava pristojbinam) za kamionske in vagonske pošiljke do 10 ton 1.152,00 din — za vsako nadaljno tono 115.00 din — za pošiljke v kombiju 510,00 din b) za kosovne pošiljke — kopitarjev in odraslega goveda od komada 255,00 din — telet od komada 105,00 din — prašičev in drobnice od komada 105,00 din — žive perutnine za vsakih začetih 50 komadov 105,00 din — za vsako čebeljo družino 25,50 din — za živinorejske proizvode, surovine in odpadke, do 5 tovorkov 105,50 din — za pregled vsakega nadaljnjega tovorka 25,00 din — za psa, mačko 105,00 din. 5. člen Pristojbine za veterinarsko sanitarne preglede i mesa, mesnih iz- delkov, mleka, jajc in drugih živil živalskega izvora, se plačuje: — meso in mesne izdelke od kg 2,00 din — drobovino od kg 1,00 din — perutninsko meso od kg 2,00 din — ribe, rake, polže od kg 2,00 din — mleko od litra 1,00 din — mlečne izdelke od kg 0,55 din — mast od kg 0,60 din — za jajca (na preskok) po kosu 0,30 din. 6. člen Za b veterinarsko sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju živine, živalskih proizvodov, surovin in odpadkov ob izvozu ali uvozu se zaračunava pristojbina: — za kamionske in vagonske pošiljke do 10 ton — ža vsako nadaljnjo tono — za pošiljke v kombiju Za kosovne pošiljke: — divji prašiči s trihinoskopiranjem po komadu — jelenjad po komadu — srnjad po komadu — divji zajci po komadu — pernata divjad po km komadu — za pse in mačke — ostale neimenovane živalske proizvode in surovine od tovorka 1.152,00 din 115,00 din 510,00 din. 187,00 din 153,00 din 100,00 din 20,00 din 10,00 din 300,00 din 250,00 din. 7. -člen Za kamionske prikolice se zaračunava ista pristojbina, kot za kamion. Skupna pristojbina za posamezno pošiljko živine, mesa, surovin in odpadkov ne sme znašati več, kot je pristojbina, ki je predpisana za tako pošiljko, če je bila poslana kot vagonska ali kamionska. Za živino, ki se vodi peš se plača pristojbina, kot za kosovne pošiljke. Pristojbine za kamionske in vagonske pošiljke so izračunane na osnovi režijske ure veterinarske postaje, ki je sedaj 960,00 din. Od vseh pristojbin se pri izplačilih odbija 20 % in to 5 % za kritje stroškov prethodnih preiskav in 15 % za republiški sklad. 8. člen Če se veterinarsko sanitarni pregledi vršijo izven rednega delovnega časa, se pristojbine povečajo za 50 %, za preglede v nočnem času, ob nedeljah in državnih praznikih pa se povečajo za 100 %. Pri tem povečanju pristojbine je izvzeto nakladanje brojlerjev, ki se v glavnem vrši v nočnem času in se pristojbina ne poveča. 9. člen Za predpisano veterinarsko napotnico za bolne živali, ki se zaradi klanja odpremljajo v klavnico za živali zaklane v sili se plača pristojbina za komad 200,00 din. 10. člen Če pošiljatelj ne pripravi pravočasno pripravljenega blaga za pregled, delavec veterinarsko sanitarne kontrole pa pride ob naročeni uri na pregled, mora pošiljatelj ali prejemnik blaga (naročnik) za vsako začeto uro čakanja plačati zamudo časa po veljavni režijski uri veterinarske postaje povečani za 20 %. 11. člen Za pregled in izdajo oziroma podaljšanje veljavnosti dovoljenja za promet z mlekom za javno potrošnjo se plača letna pristojbina, ki znaša po molznici 340,00 din. Ta pristojbina pokriva stroške oziroma izdatke za pregled hlevov, higiensko kakovost mleka (elektronsko štetje celic in skupno število bakterij). Od pristojbin za izdajo dovoljenja za promet z mlekom, se 15 % prispevek za republiški sklad ne odvaja. 12. člen Pristojbine iz te odredbe se plačujejo v gotovini ali z drugimi sredstvi plačilnega prometa takoj po opravljenem pregledu ali pa se obračunavajo mesečno. Stroške plača organizacija združenega dela ali občan, ki je pregled zahteval. 13. člen Ta odredba začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja. 14. člen Z dnem, ko začne veljati ta odredba, preneha veljati Odredba o pristojbinah za obvezne veterinarsko sanitarne preglede in dovoljenja v občini Lendava (Uradne objave številka 28/84), ki je bila objavljena dne 4. oktobra 1984. Številka: 322-26/85-9/95-FA Datum: 18. 6. 1985 PREDSEDNIK IS SO LENDAVA: Lud vik JEREBIC, 1. r. 163 Na podlagi 1. člena Dogovora o skupnih izhodiščih za določanje stanarin, cen komunalnih storitev ter mestnega in primestnega prometa v letu 1985, 1. člena aneksa k temu dogovoru, 213. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80, 36/81 in 11/84) ter v skladu z določili resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Murska Sobota v letu 1985, je Izvršni svet občine Murska Sobota na seji, dne 25. 6. 1985, sprejel SKLEP O POVEČANJU STANARIN 1. člen Stanarine v občini Murska Sobota se povečajo za 25 %. 2. člen Povečanje stanarin se opravi s 1. 7. 1985. 3. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Številka: 38-5/85-5 V M. Soboti, dne 25. junija 1985 Predsednik Izvršnega sveta SO M. Sobota Pavel PONGRAC Pavel PONGRAC, 1. r. 164 OBVESTILO Komisija za izvedbo komasacij zemljišč v delih k. o. Dragotinci, Slaptinci, Jamna, Terbegovci obvešča, da je na sedežu krajevne Skupnosti Videm ob Ščavnici in v poslovnih prostorih KZ Radgona — TZO Videm razgrnjena idejna zasnova ureditve komasacijskega območja v delih k. o. Dragotinci, Slaptinci, Jamna, Terbegovci. Idejna zasnova bo razgrnjena od 26. junija do 26. julija 1985. Komisija poziva komasacijske udeležence in druge, ki imajo v komasacijskem postopku kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe in predloge na idejno zasnovo. Pripombe in predloge v pisni obliki sprejema komisija za izvedbo komasacij. G. Radgona, junij 1985 Predsednik Komisije: Anton NOVAK dipl, iur., 1. r. Radijski in televizijski spored od 5. do 11. julija PETEK SOBOTA NEDEUA PONEDELJEK TOREK. SREDA . ČETRTEK RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO RADIO RADIO ____ RADIO RADIO RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA 16.00 — Glasbena oddaja, 16.30 — Aktualno v petek, 5. julija (mladinska oddaja, Kam konec tedna, Najbolj Iskane plošče tedna), 18.00 — Najlepše želje s čestitkami In pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA 18.00 Poročila. 18.05 Naš prijatelj Tito, nadaljevanka TV Zagreb. 18.20 Grizli Adams, ameriška nanizanka. 18.45 Želeli ste — poglejte, poučnozabavna oddaja. 19.15 Risanka. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik L 19.55 Vreme. 20.05 Človekovi možgani: Blaznost, 7. — zadnji del angleške dokumentarne serije. 20.55 Ne prezrite. 21.10 R. A. Simmons: Gangsterska kronika, 2. del ameriške nadaljevanke. 22.00 TV dnevnik II. 22.10 Obrazi ljubezni, francoski film. ODDAJNIKI II. TV MREŽE: 17.55 TV dnevnik. 18.15 Otroška oddaja. 18.45 Zabavnoglasbena oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mladi vojvodinski skladatelji. 20.45 Poročila. 20.50 Ilirski sen in resničnost, dokumentarna serija. 21.40 Nočni kino: Na smrt obsojeni je pobegnil, francoski film (do 23.20). TV ZAGREB PRVI PROGRAM 17.50 Videostrani, 18.00 Vesti, 18.05 TV koledar, 18.15 Otroška serija, 18.45 Zabavna oddaja, 19.30 Dnevnik, 20.00 Serijski film, 21.00 Zabavna oddaja. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Poročila, 9.05 TV v šoli, 9.30 Ruščina, 10.00 TV v šoli, 10.30 Metaluna 4 ne odgovarja, 11.55 Risanka, 12.00 Dokumentarec o okolju, 13.00 Poročila, 14.45 Lou Grant — film, 15.30 Počitniški koledar, 16.05 Risanka, 16.30 TV v šoli, 17.05 Pinocchio, 17.30 Anna, Ciro in Co, 18.00 Čas v sliki, 20.15 Zadeva xy — nerešeno, 21.20 Anekdote po notah, 22.05 Šport. Drugi program 15.00 Šport, 19.15 Nekoč, 19.30 Čas v sliki, 20.15 Avstrijci v ZDA, 21.15 Čas v sliki, 22.05 Za dve številki preveliko, 23.30 Zahodno od Santa Fe, 23.55 Poročila. TV MADŽARSKA 8.30 Počitniška matineja. 9.20 Ponovitve. 16.50 Larissa, kratki film. 17.15 Reportaža. 17.50 TV spored za tri dni. 18.00 Novi reflektor, magazin. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Po vašem izboru: 1. Poganska Madona, 2. Hudič pretepa svojo ženo, 3. Poroka brez carine. 21.40 Umetnina tedna. 21.50 Srečanje v petek. 23.00 Variete Maxim. 23.45 TV dnevnik. [ TV KOPER 15.00 SEDEM JUNAŠKIH BARAB, film. Igrajo: Guy Madison, Raffaella Carri. Režija: Josi L. Merino. 16.35 TAKSIST, tv film. 17.30 SMITHOVI, tv film. 18.00 NEPREMAGLJIV SHOGUN, risanke. 18.30 ČUDOVITI RANČ RUMENE ŽOLNE, tv film. 19.00 ODPRTA MEJA, informativna oddaja v slovenskem jeziku VIDEOTELEX. 19.30 TVD -STIČIŠČE. 19.50 POSEBNA ODD. ZA UHO IN OKO. 20.25 ODISEJA, zadnji del. 21.30 OTOKI FIJI, dokumentarna oddaja. 22.00 TVD — VSE DANES: 22.10 OTOKI FIJI, dokumentarna oddaja — 2. del. 22.40 KONCERT POD ZEZDAMI. 23.00 TAKSIST, tv film. 24.00 SEDEM JUNAŠKIH BARAB 16.00 — Glasbena paleta p