247. štev. Poštnina plačana v gctovlni. V LlubSiani, v pondeliek 31. ©kt®&ra 1921 gsgr Possmazna štev. K 2, Lelo V. Izhaja rasen nedelj En praznikov vsak d c n ob 10. kb1! cfejjel«5r»©. Uredništvo je v Ljublian;, Frančiškanska ulica žt. 6/1., Učiteljska tiskarna. Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vrača. Oglasi: Prostor 1 mm X 55 mm po K 1‘50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2*—, Pri večjem naročilu pop Vi st Np|| \ -i i ! i igi diasifo Jugosiov. socialn©-demokratične stranke. Telefonska št. 312. Naročnina: Po poiti ali e dostavljanjem na dom aa celo ieto K 288, za pol leta K 144, za celit leto K 72, za mesee E 24. Za inozemstvo K 480. Reklamacije za tiat so poštnine prost«. UpravniStvo e v L. obijaš!, FrančiškmiEiva ulica 51.6 !, Učite! ska tiskarna. Vseh mrtvih dan ... Leto za letom obhajajo grešni zemljani na vseh mrtvih dan spomin na svoje ljube pokojnike. Spomin, žalovanje, ljubezen, vse se izraža ta dan v čutečih srcih na pokopališča hitečih množic. Le sovraštvo, zavist, preziranje ne najdejo ta dan kotička v plemenitih srcih zemljanov. In vsako leto se množe grobovi, vsako leto se zbujajo tam na počivališču zemskih ostankov naših ljubih svojcev, prijateljev, prijateljic nove solze ljubezni, hvaležnosti, pi-jetete. Grobovi se ne ganejo. Molče. Mnogo jih je pred nami, mnogo grobov je pa še tam po kraških planotah, tirolskih hribih, francoskih in ruskih dolinah in planinah in drugod: grobov brez grobov. Ti grobovi so pozabljeni! Grobovi so pozabljeni, neznani, raztreseni so daleč v tujini, in zanemarjeni. Nihče ne ve, kje je ono srce, ki je ljubilo vojno žrtev v tem ali onem grobu, kje je mati, žena, dete žrtve, koliko solza je poteklo — za- man, solza svojcev, ki so to žrtev ljubili in zaupali vanjo. Ta sponin je krut! Milijone žrtev je zahtevala vojna, toda svet koraka s puhlo glavo preko teh žrtev; postavlja spomenike, poveličuje junake in — pušča v nemar bedo. Milijoni nosijo vse težke posledice velike tragikomedije. Žrtve so padale med vojno in padajo še danes. Tisoče in tisoče vojnih invalidov že krije hladni grob, ki so v vojni oboleli neozdravljivo ali pa pomrli vsled bede .Grozna je zgodovina te kratke dobe! Vseh mrtvih dan . . . Da, dan pozabljenih, dan sirot, dan obupa, ki kliče človeštvo k zbujenju, ki protestira proti zverinstvu človeškega rodu. Da, to je ta dan! Vojna nam je prinesla svobodo. Prav! Priznavamo to. Toda kljub svobodi je vseh mrtvih dan spominski dan vojnih grozot in njih posledic. Vseh mrtvih dan in nič drugega. Dan spominov, dan opominov. Vseh mrtvih dan! Naše najmočnejše orožfe. So-ijalisti - delavci verujemo v Svojo lastno moč v boju proti sedanjemu krivičnemu družabnemu sistemu. Za ta boj pripravljamo in vzdržujemo dvojne orožje: organizacijo in časopisje. Ako se vprašamo: »Ali je mogoče delavstvu zmagati — to je uvest! socijslizem — brez organizacije In časopisja, moramo odločno odgovoriti: Ne! Socijalistični nauk nam razodeva jasno in neizpodbitno, da samo so-cijalizem zamore konečno osvoboditi delavstvo in človeštvo sploh izpod kapitalistične sužnosti. Socializem nam razlaga, da dokler obstoji kapitalistični sistem, se ne more nič izpremr.iiti v korist delavstva. Lahko nastopijo reforme ki povzroče izpremembe, ali izkoriščanje delavstva ostane nedotakljivo. V današnji družbi sta dva svetova, dva razreda ljudi. Na eni strani so tisti, ki delajo od zore do mraka v potu svojega obraza, na drugi strani pa tisti, ki nič ne delajo, a žive cb delu prvih. Na prvi strani so delavci-proletarci, ki ne posedujejo druzega nego svojo delovno moč, katero morajo prodajati, če se hočejo preživeti — na drugi pa mnogokratni milijonarji, ki od le-teh Kupujejo delovno moč, katera jim ustvarja zopet nova bogastva. Tako pride, da oni, ki vse vstvar-jajo nimajo kruha, dočim oni, ki lenarijo žive v razkošju in preobilici. Če bi se vse to dogajalo po kakšnem nam nerazumljivem zakonu, ne bi nihče ugovarjal tem krulim razmeram, marveč bi se bilo treba samo vdati »v božjo voljo« pa čakati, kaj vse pride še na vrsto. Toda mi vemo danes prav dobro, kje leže vzroki te neznosne bede in krivice, ki še gode delavstvu. Mi vemo, da je vzrok gospodarski bedi med pro-letarijatom v tem, ker posedujejo kapitalisti orodje, tovarne in ostala produktivna sredstva kakor zemljo, fabrike, rudo- in premogokope, železnice in prevozna sredstva itd. iVii vemo, da je gospodarska odvisnost vsled tega ker delavec ne more ničesar producirati brez orodja, katerega posedujejo kapitalisti in da mora vsled tega biti izročen na milost in nemilost kapitalistom, njegovim izkoriščevalcem. In ker to vemo, vemo obenem tudi, da bo delavec šele takrat osvobojen, ko preneha kapitalistični sistem, ki to odobrava; kajti le v družbi, kjer bo ves narod lastoval produktivna sredstva iti plod dela, je gospodarska svodo-ga delavstvu zagotovljena. Ker kapitalisti vladajo gospodarsko, vladajo obenem tudi politično, kajti politične razmere so le odsev gospodarske moči. Dokler je delavec suženj v rudniku, na železnici, v tovarni v gozdu in na polja, je suženj^ tudi v občini, deželi in državi. Če vse to vemo, potem ne moremo čakati in upati, da pride kakšno odrešenje od zgoraj ali da se bo zgodil čudež in da se razmere same izpremene v naš prid. Zavedati se moramo, da je vsak uspeh odvisen od moči. Samo stremljenje in želje ter prazno upanje, da bo 2e boljše, niso nikdar rodile sadu; vedno je odločevala moč. Kapitalizem na vlada opo milosti božji«, nego s svojo močjo, -n vladal bo tako dolgo, dokler ga vrže druga moč — moč delavstva — moč socijalizma. Nikjer ni sicer zapisano, kdaj bo delavski razred vrgel kapitalizem ob tla, ali brez koledarja se lahko izračuna in pove, da takrat, ko bo dovolj organiziran, ko bo njegovo časopisje dovolj močno. Za uspešen boj mora proleta-rijat pridobivati vedno nove moči, katera je potrebna za končno zmago. Te moči so organizacija in časopisje. Kapitalisti ia njih zavezniki — posvetni in neposvetni hlapci — vedo prav dobro ceniti moč časopisja, zato je kapitalistično časopisje tako močno. Moč časopisja je ogromna. Časopisje je izzvalo vojne in diktiralo mir; postavljalo in odstavljalo \tadarje; časopisje je in Se danes pripravlja kapitalistom polja za izkoriščanje. Brez časopisja bi se kapitalizem nikdar ne bil razvil do svojega vlivka, ne bi mogel vladati, kakor ne bi mogel vstvariti kapitalizma brez železnic, parobrodov in drugih in-dustrijalnih pripomočkov. Časopisje je kapitalistom meč, zagovornik in prerok. S pomočjo kapitalističnega časopisja vlada kapitalizem krutejše, kakor katerikoli kronan glavar. Odkar se je začelo delavstvo zavedati, spoznavati svoje naloge in zbirati svoje moči, da začne boj za gospodarsko neodvisnost, je imelo kapitalistično časopisje še eno nalo-so: odvajati delavce od njih cilja in napadati njih sobojevnike, z namenom, da še dalje služijo zvesto interesom kapitalizma. Kapitalistično časopisje se je odtle posluževalo vseh, še tako umazanih sredstev, samo da so imela uspeli v dosego njih namena: zbegati delavce in jih pahniti nazaj v temo in nevedo. Za to najdemo v tem časopisju članke, o proslavi izkoriščevalcev, o pokorščini delavcev naprarn kapitalistom in o poveličevanju patriotizma, kateremu so sami najmanj zvesti. Ljudje, ki so pokrali največ narodnega begastva, se j:h postavlja za vzor — in kapitaliste, ki sr. izprešali Iz delavstva največ krvavih kronic, za patrijote in državnike. Zadnji čas, ko vidi to časopisje, da socijalizem raste, je začelo prinašati vesti tudi o socijalistih in so-cijalizmu, toda v taki luči, da služi vedno le kapitalizmu, kajti vsebina teli \esti je zavita in zlagana po ka- pitalističnemu načinu. Na stotine laži o socijalistih prinaša to časopisje vsak teden. Po eni strani se delavstvu laska, po drugi ga pa napada in ga grdi Nasproti temu časopisju piše vedno v korist delavcev edino soci-jalistično časopisje, katero vzdržuje delavstvo samo. Socijalistično časopisje in socialistična organizacija, kjer je kon- centrirano delo za uspešno agitacijo sccijalističnega časopisja in litera-« ture, je edino in najuspešnejša sred* st\o v boju proti sedanjemu krivič-: nemu sistemu, kateri mora pasti* čim bo delavstvo dovelj močno. Brez socijalistične organizacije in socijalističnega časopisja, se delavstvo ne more, in ne bo nikdar, osvobodilo. J. Kopač. Prva seja l|nblfsRskega občinskega sveta. (Dr. L. Perič.) napotje delovanju občinskega sveta. Zato sem slej ko prej mnenja, da je potrebno, da se ta nepopolnost Potek prve seje občinskega sveta mi daje povod k nekaterim opazkam. Predvsem je prva seja pokazala, da občinski svet ni popoln, tem- občinskega sveta odpravi, kar se pa ne more zgoditi z nadomestnimi vo- več, da je kakor človek — pohab- j Iitvami za 6 občinskih svetovalcev, Ijenec, Ki mu manjka en ud. Občinski svet bi po zakonu moral šteti 48 občinskih svetovalcev, ima jih pa samo 42, ker je bila kandidatna lista komunistične stranke razveljavljena. Ne spuščam se v razmo-trivanje vprašanja, ali je zakono- nego edinole z razpustom sedanje-: ga občinskega sveta ter z izvršitvijo novih volitev na podlagi novih volilnih imenikov. S prve občinske seje je vredna omembe tudi izjava zastopnika JDS kluba, da odklanja vsako funkcijo dajna skupščina opravičena razve- j v odsekih, predvsem predsedniška ijaviti pravilno izvoljene občinske odbornike te ali one strankarske skupine, upravni oblasti pač po sedanjih zakonih nesporno prisioja pravica, da pod gotovimi pogoji in namestniška mesta, češ da hoče vršiti v občinskem svetu predvsem kontrolo. Iz te izjave g. dr. Trillerja se cia sklepati, da vidi v občinskem svetu nekako »večino« in nekako razpusti cel občinski svet. Toda te- j »manjšino« in da smatra za manjši-: oretično vprašanje me danes ne zanima, rad bi le opozoril na praktične posledice in neskladnosti, ki utegnejo nastati iz nepopolnosti sedanjega občinskega sveta. Na prvi seji občinskega sveta se je g. dr. Triller v debati glede volitve dohodarstvenega odbora skliceval na § 55. občinskega poslovnika, češ da socijalno-demokratičui klub nima pravice do zastopstva v posameznih odsekih, ker ne šteje de’ etine vseh občinskih svetovalcev. G. dr. Triller pa pri tem ni upe Ste val, da sedanji občinski svet šteje samo 42 občinskih svetovalcev, določba § 55. občinskega poslovnika pa temelji na podstavi, da šteje občinski svet 48, oziroma po prejšnjem zakonu vsaj 45 občinskih odbornikov in je torej predpis § 55. izgubil svojo notranjo opravičenost Zato sem mnenja, da občinski svet ni izkazal soeijano demokratičnemu klubu nikake .milosti, ako mu je priznal v vsakem odseku po enega člana, temveč je v svojem UiStnem delokrogu kratkim potom odstranil neko neskladnost, ki je na- r.o demokratsko stranko. To mnenje se mi ne zdi niti pravilno niti primerno. Občinski svet ljubljanski ni nikaka parlamentarna skupščina, kjer naj bi po starih angleških parlamentarnih vzorcih večina vladala, manjšina pa kontrolirala. Tudi fui.kcija občinskega svetovalca bi-, stveno razlikuje od funkcije narod-nega reprezentanta. V občinskem statutu zastonj iščemo določbe, ki bi odrekala volilcem pravico, da-: jati občinskim svetovalcem obvezna navodila. Ravno v tem predpisu pa tiči bistvo parlamentarizma. Občinskemu svetovalcu toraj ni zajamčena ona neodvisnost odločitve, kakor pa narodnemu poslancu. V občinskem ustroju vsaj v tem oziru načelo neposredne demokracije ni Izključeno. Zato je razmerje občinskih svetovalcev do svojih volilcev povsem drugačno in imajo ravno volilci sami izvrševati kotnrolo nad občinskim svetom in ni treba v občinskem svetu posebne frakcije, ki bi se profesijonalno bavila s tem poslom. Ni treba manjšine, ki bi ji bila opozicija namen. Ljubljanski tala vsled okrnjenosti sedanjega j občinski svet ni nikak parlament, občinskega sveta. Ne glede tia to, u: J ’ v da sem mnenja, da ni prav, ako 1100 volilcev, ki so svoj čas volili komunistično listo, ni zastopanih v občinskem svetu, sem tudi prepričan, da bo ta nepopolnost hodila v ki bi zboroval daleč od svojih volilcev, temveč se zbira k svojim se* jam sredi svojih volilcev, njegove seje so javne in dostop k njim Je vsakomur prost. V občinskem svetu torej ne potrebujemo niti večine LISTEK. H. Mann — Ivan Albreht: SIROMAKI. Koman. (Dalje.) „Boljše tudi jaz nisem nikoli znal.“ Balrich je rekel: „Jaz pa moram znati bolje, ker rabini nujneje.“ „Vaša stvar,“ je menil Hans Buck. „Za Klinkoruma je vsekakor dovolj dobro." Izkazalo se je, da je profesor Klinkorum pričakoval Balricha. „Celo prekasuo bova prišla." Pobič je porinil dvajsetletnega skozi vrata. Drug poleg drugega sta šla čez travnik. Na sredi, tam kjer je bilo največ otrok, je lopnil Balrich po tleh, kakor je bil dolg in širok. Pobič mu je bil podstavil nogo. Vil se je v smeliu, sredi gruče, ki se je smejala ž njim vred. Ko se je Balrich pobral, ves rdeč od jeze, je Hans že letel. Letel je lahkotno in nič ni bilo upanja, da bi ga Balrich dotekel — če mu ne bi bilo zastavilo par mladih delavcev poti kljub njegovemu kričanju, da to ne velja. Zdaj sta se poskusila. Balrich je zgrabil, in mali, obupno upirajoč se v tla, ie bil že takorekoč kvišku in na tleh. Ko je Balrich začutil, kako je oni š bak, se je začel vesti neprevidno, kot da sam izgublja tla, in je odskočil. Šla sta dalje, Hans Buck s stisnjenimi ustni in povešenimi očmi. Nenadoma pa je prijel Balricha za roko. : Klinkorum, ki je slišal pozvoniti, ju jej sprejel, za mizo stoječ, z belo kravato in v zeleni domači obleki, ki mu je v gubah padala po špičastem trebuhu. Vzravnal je glavo vznak, brada mu je štrlela v sedmerih trdili, železno sivih štrenah z obraza, ustnice so razgalile sedmero dolgih zob z enakim številom vrzeli — in vzvišeno se je smejal. Med smehom je jel govoriti o resnobi življenja, o lastnini in omiki. Slednja prednjači, je izjavil z zavistnim pogledom na dečka iz vile „Visine.“j Kdor pa je doslej živel v veseli nevednosti, je rekel delavcu, naj zdaj spozna resnobo, hčerko znanosti — če je poklican seveda. > Balrich, izprva preplašen, je kmalu začel sumiti, da so to prazne marnje, in se je jezil spričo take potrate časa. Tu je rekel Hans Puck, zvonko in smelo: „No, alo!“ j In Klinkorum je samo še iilaptal, kakor,' riba na suhem. Dal je obema prevajati isti odstavek, „da ugotovi duševno distanco," — pa je spoznal,, da eden nadomesti s površnostjo, v čemur ga* drugi prekaša z neuglajenostjo. Pri tem so ga neprijetno iznenadile Balrichove roke. Rekel ni ničesar. Odmori in vzkliki njegovih pogledov pa so prisilili Balricha, da je umaknil roke z mize. Petnajstletni je pripomnil: „On namreč prav res dela." — Klinkorum mu je radi tega za kazen napovedal, da bo uidi on še moral delati. Medtem je pozvonilo in nekdo je prišel na obisk. Vstopila sta dva gospoda, ki sta bila videti že pripravljena na delavca - študenta; kajti nemo sta se ozrla nanj. Hans Buck je rekel korajžno: .Sinem gospode seznaniti — in je predstavil delavcu gospoda drja. Heu-teufla in konzistorijalnega svetnika Zillicha. Kazala sta zanimanje, ki ga je Heuteufel označil kot naravnost znanstvenega. Klinkorum ju je še podkrepil. Razlagal jima je napake v Balrichovem prevodu, ki izvirajo iz pomanjkanja celo najsplošnejših kulturnočlo-veških temeljev, in so znak nekega razreda, obupno zaostalega razreda. Oba sta zmajevala z glavo in sta vpraševala, če ne bi bilo mogoče vsaj v posameznih slučajih kaj upanja. Mladi Buck je glasno klepetal vmes in v Balricliov zvezek je prav spretno narisal morskega volka. „Podoben?“ je vprašal, in Balrich je spoznal Klinkoruma — a si ic še tem bolj prizde- val, da bi sledil pogovoru gospodov. Bilo je težko; stavki so se motali in nekatere besede so bile brez smisla. Interesanten eksperiment, '»• • delavcev in delavk. Jesenico s svojo okolico so industrijalni Kraj. v ko-jerr. pa industriu ne uspe v*, tako da morajo delavci opravljati tako tekoč le bolj zasilna dela. Vsled tega pa jeseniško delavstvo tudi gmotno veliko trpi. Na primer, ako to delavstvo zahteva izboljšanje svojih jako mizernih plač, je vedno odgovor ta, da se to ne more zgoditi, ker podjetje ne obratuje. Strašijo vedno, češ, bomo morali zapreti tovarno. In kaj se to pravi, si delavstvo zra predobro predočevati. Ravno v tern mesecu, 24. t. m., smo delavci imel; pogajanja, pri kojih so se pa plače delavstva le nekoliko predrugačile, ni pa bilo podjetje pri tem bo* ve koliko oškodovano. Dasi je delavstvo tukaj sicer dobro organizirano v svoji strokovni organizaciji, vendar si ni moglo z ozirom na zgoraj navedene razmere priboriti to, kar bi bilo za njihov življenski Obstoj neobhodno potrebno. Kljub vsemu priazedvanjii od strani organizacije delavstva in od strani podjetja samega, je vse kot bi bilo zakleto, in produktivno delo se ne more pričeti. Kje ie tu krivda, ve večina tukajšnjega delavstva jako dobro. Ako 80 gospodarske razmere v državi Tirejene tako, kakor pri nas v Jugoslaviji, je pač še dolgo, dolgo vpra-Sanje, kdaj se bo položaj delavnega ljudstva obrnil na boljšo stran. Ker pa naše delavstvo to ve, bi pa moralo svoje delo in svojo pažnjo posvečati tudi nekoliko bolj delavski politiki in politiki na sploh, imeli smo namreč naše socialistične politične organizacije tukaj na Jesenicah svoj čas že jako lepe. Ko pa je nastal razkol v teh organizacijah in ko je vlada s svojimi raznimi ob-znanami skušala zatreti delavski pokret, oz. vse delavsko malo ekstremno politično življenje, je pa pod lem pritiskom tukajšnje delavstvo, skoraj bi rekel, za vsako politiko lakorekoč otopelo. Meščanske stranke so skušale to med delavstvom Izrabiti, ter so lovile kalinov ob vsaki priložnosti. Ali naše delavstvo Jim je v tem oziru, izvzemši par ne-značajnežev, pokazalo hrbet, si poišče pravic do svojih političnih organizacij. Krivda je tudi ta, da je naše delavstvo tako mizerno plačano, da mu dela vsaka krona izdatka preglavice pri njegovemu, takore-lcoč želodčnemu vprašanju. Ako se pa hočemo v tem oziru povzdigniti in priti do svojih poli- tičnih pravic, bomo morali biti pa j tudi politično organizirani. In ne le ; da bomo politično organizirani v ■ svojih političnih organizacijah. Vedeti moramo tudi za čim danes vsa naša in državna politika stremi; kako pa bomo to vedeli, ako se za to ne zanimamo in ako še zajemamo to politiko iz meščanskih časopisov, (kakor to delajo nekateri delavci). Delavec, ako hoče resnično se zanimati za delavsko politiko, mora imeti tudi svoj delavski list, ki mu I prinaša vse potrebno v tem oziru. ; In kje dobiti ta list. Mogoče je to I »Jugoslavija«, »Jutro«, »Novi čas« : in tako dalje; ne. Naš edini delavski ; socijalistični dnevnik, ki ga piše in i urejuje, ter uzdržuje delavstvo je j »Naprej«, katerega bi moral imeti I vsak delavec. Ako komu to ni mo-j goče, naj ga imata dva ali trije sku-; paj, tako si ga že vzdržujejo, lažje kakor pa meščanski listi, ki so pre-i cej dražji in pišejo v interesu ka-j pitalizma. ki stoji s krepko nogo na | delavskem tilniku. Delavstvo na Jesenicah in sploh: zavedaj se, da le v tebi je moč, le ti samo se bodeš osvobodilo, le ti samo si boš pomagalo do izboljšanja tvojega bednega gmotnega in duševnega položaja. In to le, ako boš zavedno, da se ne boš pustilo sugestrirati vsakemu političnemu Irazarju. Torej na delo jeseniški proleta-rijat, na delo na gospodarskem in političnem polju, na delo za svoje svoboščine in bodočnost je 'lvoja! Haloški sužnji. Glas iz rudniškega revirja. Trbovlje, 30. okt. 1921. Le malokdaj se oglasimo Iz našega največjega industrijskega kraja, dasi bi imeli toliko in toliko povedati. Vsak dan bi lahko beležili piitožbe delavstva nad postopanjem Trboveljske premogokopne družbe in nad krutimi posledicami »Obzna-ne«, ki je naperjena ne le zoper komuniste, temveč zoper vse delaV-stvo. Koliko je moralo delavstvo že prestati vsled razkola od strani sfa-natiziranih ljudi, ki so delali pravcato pustolovsko politiko z našim delavstvom! Sedaj mnogi od ekstremistov sede v preiskovalnih zaporih. ni pa naši javnosti še prav nič znano, kaj so zakiivili. Doživeli pa smo še celo ta teden, da so aretirale oblasti 6 do 7 oseb, ki so v bivši komunistični organizaciji bile kot zaupniki. Sedaj se reakcija smeji, ko vidi, da so marsikateri delavci prepuščeni negotovi usodi. Ker so med njimi tudi družinski očetje, so družine predane v skrajno pomanjkanje in bedo Ubogi delavci! In Trboveljska jih noče niti sprejeti nazaj v službo, češ ker je tu odredba o redu in radu. Tako torej se zna bur-žoazija maščevati! Kdo ima koristi od razdiranja delavske sloge s strani komunističnih neresnih voditeljev! Buržoazija! Če pogled?mo sedaj še gmotni položaj rudarjev od zadnje velike stavke vidimo, da se je vsled zadnje drag:nje zopet znatno poslabšal. Po zadnji stavki jc družba delavstvu dala majhno drobtinico za priboljšek. Da bi lažje nagajala delavstvu, pa je še prej dala poduradništvu tnali priboljšek, ko je le-to obljubilo, da bo med stavko skrbelo za varstvo v rovih in v obratu. Podurad-ništvo pa je pri tem pošteno plačalo! Lahko rečemo, da je poduradništvo napravilo veliko napako v škodo sebi kakor tudi delavstvu. Družba ven- i je sedaj jako dobro plačala zvesto- bo poduradništva za časa stavke! Poduradništvo je vložilo svoje zahteve. Toda kaj je doživelo? Pretečeni teaen 18. t. m. so bila v Ljubljani posvetovanja o teh zahtevah, upravni svet družbe pa je izjavil, da ne ustreže nobenim zahtevam, ker je baje družba imela v prvi polovici leta 35 milijonov kron deficita, ker železnice vzamejo 60—70% premoga in so se cene premoga podražile samo privatnikom! Družba toži, da vlada ne pusti izvažati premoga v Italijo, kjer bi se baje prodal za 700 lir tona. Družba igra napram zahtevam delavstva čudno ulogo, da se znaša nad njim! Grozi, da bo odpu- | stila delavstvo v svojih rudnikih! Pri posvetovanjih v Ljubljani so poduradniki povedali, da ima tudi delavstvo vložene svoje zahteve. Sledil je odgovor, kakor je to pri kapitalistih navada, da družba ne prizna ničesar. (Kakor smo že v.so-! boto poročali, gre tu za regulacijo draginjskih doklad delavstvu, ki se morajo razmeroma draginje primerno po zadnji mezdni pogodbi vedno zvišati. Poročali smo pa v soboto tudi, kakšno izjavo je v tem oziru dobil od rudniškega glavarstva zastopnik »Unije«. Op. ur.) Mi prav dobro vemo — in to ve tudi vsa javnost — kakšno je postopanje družbe pri vseh mezdnih gibanjih: hoče si namreč pri tem dobiti še večjih dobičkov z zvišanjem cen premoga. Končno pa: ako ima družba ugodnost? prodaje ali ne, ona je dolžna izpolniti svoje obveznosti napram delavstvu! Od tega odnehali ne bomo!______________ Vsakega zavednpga sodruga častna dolžnost je, da naroči delavski list ..NAPREJ11 ga razširja ter mu pridobiva novih naročnikov. Ako greš iz Ptuja skozi Sv. Vid, prideš v par urah v Haloze, znane tudi izven naše države vsled vinorodnih goric, ki se v tem delu zelene Štajerske raztezajo v valovitih gričih tja do Hrvaške, pa gori do Ormoža in proti Rogatcu. Z zadovoljstvom se oziraš po lepih vrhovih, ki dičijo krasno pokrajino. Zeleni griči, posejani sem pa tja z belimi, s slamo kritimi kočami, ti nudijo pogled na skrbno obdelane vinograde, v katerih raste splošno znani „Haložan“. Bogati vinogradi in one bele koče, ki te spominjajo na razkropljeno čredo belih ovčic, ti zbudijo misel, da mora v teh krajih vladati splošna zadovoljnost in da so ljudje, ki prebivajo v onih kočah, srečni in brez vseh skrbi. Čim se pa približaš kočam iz katerih te pozdravljajo upadli obrazi stanovalcev, katerim si stavil dve, tri vprašanja o njih življenju, si se takoj prepričal, da je navidezni raj, ki si ga prej občudoval, pravzaprav pekel, v katerem „živijo“ oni revni ljudje, o katerih hočem na kratko izprego-voriti. Ti ljudje so moderni sužnji — haloški viničarji! Od zore do mraka, poleti in pozimi uklenjeni na zemljo in privezani k vinogradu, delajo nesrečni reveži za gospoda, ki se nahaja gori v Gradcu ali bog zna kje, in ki se prikaže samo takrat, ko je prišel trenutek da proda pridelek, katerega je uboga para viničar v potu svojega obraza spravil iz zemlje! Par tednov ob trgatvi ostane gospod „ vinogradnik" med svojimi »dobrimi vi-ničarji“, da jih nadzoruje in gleda, kako mu spravljajo vinski pridelek iz vinograda v klet, od koder ga on proda z bogatim profitom. In ko je gospod to težko delo izvršil, izgine zopet in do prihodnje trgatve se več ne prikaže. Preden odide, podaljša z viničarjem takozvani „štant“ za prihodnje leto in suženj je zopet uklenjen v viničarski jarem. Gospod ga ni vprašal, ali je za zimo preskrbljen z obleko in obutvijo za sebe in številno družino; ga ni vprašal ali ima dovolj živeža, da se čez zimo preživi. O ne! To njega prav nič ne skrbi. Zanj je glavno, da viničar gara kakor živina; če pa onemore, naj pogine na oni zemlji, ki je premočena z znojem, ki noč in dan kaplja z njegovega in njegovih otrok obraza! Predolgo bi trajalo, ko bi se hotelo opisati vso bedo in revščino, ki kraljuje v onih revnih kočah po Haloških vinogradih. Neznosni položaj viničarjev priobčimo z natančnimi podatki v posebnem članku. Večjih : trpinov, kot so haloški viničarji si ne moremo misliti! Poleg Slovenskih goric so Haloze oni črni madež na državnem telesu, madež, za katerega se nihče ne briga, da bi ga odpravil s tem, da s primernim zakonom Sveta si, zemlja, in blagor mu, komur plodiš — (V. Župančič.) reši ubogo viničarsko paro muk in trpljenja. Vlada je sicer sestavila nek nov viničarski zakon, ki je bil v mnogo ozirih pomanjkljiv, ki bi pa vendar bil prvi korak k izboljšanju bednega položaja viničarjev. A s tem zako-nom se je zgodilo tako, da ga je Kukovec dal, Pucelj pa vzel, vinu čarji pa so nadalje obsojeni na nepopisno revščino. Če pomislimo, da ja mnogo viničarjev, ki ne zaslužijo niti ene krone na dan, si lahko predstavljamo, kako morajo ti ubogi ljudje živeti. Kako se more izhajati v sedanji draginji s takim zasluži kom je vprašanje, ki ga prepuščamo v rešitev onim faktorjem, ki so viničarski zakon pokopali! Viničarje pa vprašamo, ali so res voljni prenašati še nadalje gorje, ki jim ga povzroča srednjeveško razmerje med njimi in vinogradniki? Ali ni že skrajni čas, da bi se vini-, čarji zdramili in začeli boj proti nesramni krivici, ki se jim godi? Rešitev iz spon vinskih kapitalistov je v vaših rokah viničarji! V organizaciji je vaše mesto, ker le potem sl boste položaj izboljšali! »Kmečko-delavska zveza“ je za vas ustanov-ljena, zato je od vas samih odvisno, ali postane vaša organizacija močna dovolj, da vaš bedni položaj izboljša. Če boste čakali rešitve od raznih enket in razgovor, katerih se udeležujejo ljudje, ki imajo ves interes na tem, da ostane stari viničarski red v veljavni, je ne boste nikoli dočakali. Le potom organizacija vam je dana možnost, da dosežete teptano pravico. Zato vsi v »Kmečko - delavsko zvezo“, katera je za vas ustanovljena. Dovolj ste že pretrpeli , dovolj prenašali gorja, zato ne smete več odlašati. Beda in trpljenje mora prenehati in sicer hitro, da ne poginete gladu vi in vaša deca! Združite se vsi, viničarji in bajtarji v močno stanovsko organizacijo; podajte roko ostalemu delavstvu, ki je že združeno v bojnih organizacijah. Le tako boste dosegli to, česar želite — svobodo, neodvisnost in človeško življenje! Viničarski zakon, bolniško in starostno zavarovanje, povišanje plače in še veliko drugih stvari čaka in kliče viničarje in bajtarje: Vstanite, zdramite se in organizirajte se, dokler ni prepozno! V boj za vaše pravice! Vlada pa in vsi merodajni faktorji zganite se, da rešite to ubogo paro pogina. Dokler tega ne naredite, ostanejo Haloze in druge vinske gorice madež na državnem telesu in zemlja, ki rodi na eni strani razkošno bogastvo, na drugi pa suženjstvo in trpljenje je prokleta, ker iz bornih koč vpije iz tisoč grl pro-klestvo in obup! Sveta bo ta zemlja le tedaj, ko bo plodila za onega, ki jo z znojem in krvavimi žulji ob-deluje! v. k. Politlfcre© vauskes:a napa« nje seja narodne skupščine so se i ^ .“VJ°J?.L'x10UP'i10 .^H udeležili skoro vsi poslanci. Gale- j J l-: poizkusil re- rije so rile polne občinstva, ki je z j stavrirati monarhijo v M u/sr« nestrpnostjo pričakovalo vladne de- | ? n' J0t0v.9 1,1 !,'f ’ ,'QU r' S0 klaraciie o dogodkih na Madžar- ! Jim restavracija posrečila, ianoj na- i skem. Ob 17.45 je otvoril predsed- i Padl1 našo državo ker bi v tem po* Ribar sejo, nakar je podal | cetju v prvi vrsti videli mesnice- nik dr namestnik 'ministrskega predsednika minister Trifkovič izjavo vlade o dogodkih na Madžarskem: Po dolgoletnih vojrali smo si zaželeli miru. Aprila meseca pa nas je neprijetno iznenadilo, ko se je raz-kralj Karel prvikrat vrnil na Madžarsko. Takrat srno složno z našimi zavezniki preprečili njegov poizkus. Sedaj je iznova poizkusil zasesti madžarski prestol. Češkoslovaška in mi smo spričo razburjenosti naroda bili primorani takoj napraviti potrebne diplomatične korake. Pridružila se nam je tudi Ru-nmnska. Vse tri države so mogle z zadoovljstvom ugotoviti, da je našla naša akcija pri veliki antanti odzive. Sporazumeli smo se, da hočemo smatrati dejstvo, če ostane raz-kralj Karel še dalje v Madžarski, za casus belli Rumunska je zavzela stdišče enako našemu in tudi Italija je izjavila, da bo delovala v skladu s sporazumom. Dosedanji uspehi naše akcije so zagotovilo, da se Karel izžene in izroči veliki antanti. To pa naše države še ne zadovolji, kakor tudi ne Češkoslovaške, ker ostanejo oficijelni krogi na Madžarskem, ki so do zadnjega momenta smatrali Karla za zakonitega suverena Madžarske, slejko-prej isti. Če upoštevamo, da hočemo končnoveijavnega miru, da nočemo vznemirjenja, ima vlada dolž nje svojih imperialističnih želj Interesi naše države }..a ?amcvajo, Ja Madžarska lojalno izpoii.uje obve*« nosti trianonske pogodbe. Prihodnja seja bo v četrtek. IZ VI A DE. LDU. Belgrad, 29. okt. Snoči ob 19 30, ko je trajala seja ministrskega sveta, so posetili zastopnika ministrskega predsednika g. Trifkovl-ča angleški francoski in italijanski poslanik in mu izročili demaršo s pristavkom, da se je enaka demar-ša izročila tudi vladama v Pragi in Bukarešti. Doznava se, da glavni moment demarše poudarja in hvali Ib rthvjevo vlado in njeno zadržanje nanram Karlu. V demarši je izražena želja, da naj naša vlada v ultimatumu ne zahteva povračila stroškov za mobilizacijo. MADŽARSKI DOGODKI. LDU. Budimpešta, 29. okt. Grof Andrassv in Štefan Rakovsky sta lila snoči prepeljana v Budimpešto in oddana v zapor državnega pravdnlštva. LDU. Budimpešta, 29. okt. Madžarski korespondenčni urad javlja Iz Tihanyja: Za bivšo kraljevsko dvojico so priredili levo krilo samostana. Samostan čuva 150 vojakov in 50 orožnikov. Poveljuje jim general Lorx. V Tihanyju se nahajata nost. da v sporazumu z zavezniki ' tudi polkovnik Simonfalvy in major P® s^efu. — V Kraslicah na Češkem so ta- mošnji nemški prebivalci demonstrirali proti nekemu vojaškemu oddelku. Vojaki so nato ubili 11 oseb, 10 pa ranili. — Nove avstrijske bankovce bo v kratkem izdala avstrijska vlada, in si^er bankovce po 10.000 Ka. = Beneški sporazum odobren. Veleposlaniška konferenca je dne 27. t. m. dopoldne odobrila v beneškem protokolu določeni sporazum med Avstrijo in Madžarsko glede Burgenlanda (Zapadne Madžarske). — Prokleta vojna I Španci se že par mesecev obupno borijo, da bi ohranili svoje gospodstvo v Rifu (španskem Maroku). Španski kapitalizem pošilja četo za četo proletarskih sinov in očetov v Afriko, reševat svoje žepne koristi. Izgube imajo Španci ogromne. 26. t. m. so na poziciji na Arruilu pokopali 1020 svojih mrtvecev! — Angleška koraka v katasiro-fo. V zadnjem tednu je število brez- j poselnih naraslo proti prejšnjemu ; tednu za 400.000. j izposluje potrebna jamstva za trajen mir. Lahko mirno čakamo dalj-njega razvoja dogodkov. Poizkusili bomo rešiti to vprašanje mirnim potem. Če bo pa potrebno, da se poslužimo skrajnih sredstev, da dosežemo jamstva ne samo za nas, ampak za mir za vse Evrope, bomo tudi to poizkusili. Nato je govoril v imenu muslimanskega kluba poslanec Fehim kurbegovič. ki je odobraval zadržanje viade in rekel, da js nastopila vlada sicer dovolj energično. Nato je podal izjavo poslanec Ivan Korun v imenu socijalnih demokratov. Ugotovil je, da pomeni povratek Habsburžanov na madžarski prestol veliko nevarnost za socialistični proletarijat. Izjavil je, da se bo srednjeevropsko delavstvo vedno in z vsemi sredstvi borilo proti restavraciji, katero podpira velika anatanta oficijelno fn reoficijelno. Radi tega ne smemo Čakati na pomoč od antante, ampak se moramo braniti sami. Zahteval je od vlade, da poslej zadostno obvešča parlament o zunanjem položaju. Očita ji, da odloča v važnih stvareh brez parlamenta. V imenu republikancev je podal izjavo poslanec Gjonovič, ki je rekel. da republikanci niso* nasprotni le restavraciji Habsburžanov, ampak tudi Hothyjevemu režimu. V imenu samostojne kmetijske stranke je izjavil poslanec Rajer. da se njegova stranka popolnoma strinja s sklepi in koraki vlade. Nato je govoril poslanec Lazič v imenu zemljoradnikov. Ta je očital vladi, da parlamenta ni vedno dovolj zadostno informirala o stanju v zunanji politiki. Zato ne more reči, ali so sedaj storjeni koraki do- j bri ali ne in ugotavlja, da more naj- | ference k tako imenovanemu bene- Tokos. S strani entente se nahajajo v Tihanvju angleški polkovnik Sel-by, francoski polkovnik Hinaux in Italijanski polkovnik Auzzoni. Pred samostanskimi vrsti stoji častna straža. Polotok je zaprt s trikratnim vojaškim kordonom. Promet z bro-dom je bil nekaj dni popolnoma ustavljen, sedaj pa je vsak dan dvakrat dovoljen. Bivši kralj se nahaja v potrtem stanju. Dvakrat na dan se udeleži službe božje. Ob lepem vremenu se izprehaja po vrtu, ki jo obdan z visokim kamenitim zidom. Včeraj sta ga obiskala knez primas Csernoch in general Soos. LDU. Bratislava, 28. okt. Pri Kopcsenyju in v bližini meje je stre-, ljala neka madžarska tolpa dvakrat na češkoslovaško finančno stražo. Ranjen ni bil nihče. Tolpa je po na« padu odšla v Kopcseny. LDU. Budimpešta, 29. okt. V, ponedeljek se prične pred budimpe-štanskim sodnim dvorom razprava proti grofu Mihaelu Karolyiju na podstavi zakona, po katerem so veleizdajalci odgovorni tudi s svojim premoženjem. ANTANTA POSREDUJE. LDU Zagreb, 29. okt. »Večer« poroča iz Belgrada, da so velesil® predlagale Romunski. Češkoslovaški in naši vladi, da naj se konflikt z Madžarsko poravna pred veleposlaniško konferenco. Zastopniki velike antante so zahtevali odgovor na ta predlog. ANTANTA MISLI SAMO NAČELNO. LDU. Dunaj, 29. okt. Listu „Neues Wiener Abendblatt“ se poroča s tukajšnje informirane strani, da je pritrditev veleposlaniške kon- bolj prispevati k mirnemu razvoju r>aše države striktno izvrševanje mednarodnih pogodb. V imenu demokratov je poudarjal poslanec Ljuba Davidovič, da se je naša država vedno borila za mir. karlovim izjavam ne smemo verjeti in moramo zahtevati razorožitev Madžarske. Na to imamo pia-vico po pogodbah, katere smo pod-p.sali. Meni, da bi bilo koristno zahtevati, naj madžarski narod v svobodnih volitvah izjavi, kakšen re-žrn hoče imeti. Naša država mora skrbeti za to, da sosednje države natančno izvršujejo podpsane pogodbe. Zahteve vlade morajo biti lasne in precizne, korald mir. ir energični. V imenu radikalcev je govoril poslanec Ljuba Jovanoivč, ki je poudarjal, da se je naša država vedno držala svojih obveznosti, Habsburgove! pa da so vedno kršili dano besedo. Končno je govoril predsednik parlamenta dr. Ivan Ribar, ki je re- \ gajanji. kel, da je bila sklicana ta seja v raz- i škemu dogovoru samo načelna. Avstrija obdrži s tem sklepom veleposlaniške konference popolno pravno svobodo, pogajati se z Madžarsko o jamstvih pri ljudskem glasovanju. HO: AMERIKA NALAGV SV Oj DE\AR V EVROPI. LDU. Belgrad, 29. oki. Pr-sbiio perona u Lonuona: Vanderl\ je dospel v Ferlin in predlogi svoj načrt za stabilizacijo evropskih kurzov. Vanderlip predlaga, da bi so osnovala banka / gkuno rezervo v dolarjih. Glavni del rezervnih fondov bi vložila Amerika. Ti rezervni fondi bi omogočili emisijo navčanic v dolarjih do 5 milijard. Banka naj bi bila pod kontrolo zveze narodov. AMERIŠKI ŽELEZNIČARJI ŠE NE IZVEDO STAVKE. LDU. London, 23. okt. Reuterjev urad poroča h Chicago, da sfl železničarji zaenkrat odgodili stavko. ■— To je v zvezi z vladnimi po* Tovarna Barva vsakovrstno - -.........blago. | iST NaMa Izbira “IM M na!ncv«iših, uaifimejšth in nafce&ejših Kemično čisti obleke, priporoča | Ljubljana, Poljanski nasip 4. Svetlollka IH; Podružnica: Selenbcrgova ul. 3. ==■■ .■■'■■ia,..,,::.:1:■ gg;. —— Podružnice: —»—-—■—— ji; Maribor Novomesto Kočevje |gj Gosposka ul. 38 Glavni trg št. 39/ ua debelo In tlrobsio: galanterijo, srajce, kravate, nogavice, moške in ženske, šolske potrebščine, jedilno orodje, žlice, vilice, »luniinium, toaletno milo, ščetko za obleko, glavo, zobe in konje, čevljarsko orodje rinčice, dreto, sukanec. Istotam se dobe najboljši ŠIVALNI STROJI za rodbinsko in obrtno rabo, vse potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje, NA DEBELO deli za ::: kolesa in šivalne stroje, igle, olje itd. ::: ¥ fr§©vSrš! 0. Bernatovič Mestni trg št. 5-6. V zalegi tudi meški kiebukf Srs Manufaktura in tkanine Na,nižje eene! Natnižie cene! Mestni tr 25, Nsznmiain cenj. občinstvu, da sem izstopil iz družbe Saks & Trstni?« ter vodim pod svojim imenom lastno 1 1 fl fi 1 ®V B0 tveraiea gumijevita btielkov v Kranju 0«V = SC^ftgresrci trg 4 :— Telefon Si. 508. Štev. poStncgn ček. urada SHS 12.C51 izvršuje vsa v bančno stroko spadajoča opravila kar najkulantneje. Obrestuje vloge na knjižice in tekoči račun s Iv dosedanjih prostorih v Ljubila ul | in Mariboru. LEOPOLD TRATNIK Liljana, S«. Petra tasta 25. Maiilai, Slovenska ulica 20 sP.MBEMHnugiiansaia&HSBa&Hsa izdeluje prvovrstne oodlpetnike - C sto domače podjetje! .... ,r*oE*& = r^gšsfrevsRa zedr&sga z ©m@I@st© zavaz© = sprejema hrSItliRe vfcge vsak delavnik od 8. do 13. ure in jih obrestuje po čistih r. z. z o. z. v Ljubljani, Dunajska cesta št. 33 („BALKAN“) priporoča svojim članom si a k up najrazličnejšega blaga! Penini davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in stalne vloge se obrestujejo po dogovoru. PcsclilS daje svojini zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu aii zastavi vrednostnih papirjev. Menice se eskomptujejo po bančni obrestni meri. =E Edini, res delavski denarni zavod. = Sl©v@pska eskomptna banica Rezerve okrog 6,000.000 kron. Podružnice: Novomesto in Rakek. Ljubljana Selfsnb Mf ©wa Ulita Št. 1. Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje, Denarne vloge — Nakup in prodaja: efektov, deviz, valut, — Eskompt menic, terjatev, faktur — Akreditivi — Borza, onsum. društvo rudarjev v Hrastniku vpisana sadtugn z omejenim psreltvom ==—= sprejema hranilne vloge, ki jih obrestuje po 4°|o. "■ Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade: Rezervni delež K 120.20/82. — ............... Društveni delež K 17.108*71 Blagovni promet za 1. 1919/20 je znašal K 2,968.093*48. Delež znaša K 100*—. Clan postane lahko vsak. y$nja Velika zaloga vtalovrtinega kož, podplatov, gonil. Kih Jermenov In boksa Bagr* »a do belo, asBmma bo a Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge ped —— najugodnejšimi pogoji. ........ Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu-===== in inozemstvu. ===== Odgovorni urednik: Maks Žacafj Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Stev. 247.