Predno iščemo vzroke za uspešnost mladih v športu, kulturi, znanosti..., se moramo vprašati, zakaj imajo nekateri veselje do šolskih in izvenšolskih dejavnosti, zakaj so nekateri aktivni vsepovsod, drugih pa udejstvovanje ne zanima, zg leda j o brez kakršnegakoli interesa in so redkokdaj prisotni v naših društvih. Uspehi nekaterih naših vrhunskih športnikov nam vlivajo prepričanje, da mladina rada zasleduje rezultate v dejavnostih, ki so najprej le konjiček, potem pa tudi kaj več kot to. Vendar opažamo na drugi strani tudi premajhno vztrajnost, neangažiranost, brezbrižnost. Mladi se kmalu naveličajo česarkoli... Večkrat se sprašujem, kaj je tisto, kar mlade spodbuja k aktivnemu in uspešnemu delovanju na izven-šolskem področju. Sta mar to le denar in častihlepje, kot danes marsikdo trdi? Ne... kar mladega človeka motivira, je nekaj mnogo bolj preprostega in enostavnega. To sta okolje in vzdušje sredi katerih živi, ki temeljita na propozitivnih in spodbudnih besedah in dejanjih, na pohvalah in konstruktivnih kritikah. Mlad človek išče danes predvsem zavest in prepričanje, da je vsaka njegova dejavnost pozitivna in koristna, predvsem pa si želi, da bi v stvarnosti, ki ga obdaja, zapustil svoj pečat. Zaveda se važnosti vsakega najmanjšega dejanja, storjenega z ljubeznijo. Vsako konstruktivno dejanje ima v sebi izreden pozitiv- Vsak izmed nas je verjetno v minulih tednih z veseljem in ponosom sledil evropskim uspehom Poletove kotalkarice Tanje Romano in goriškega odbojkarja Mateja Černiča; veliko pa je tudi drugih slovenskih športnikov, ki stalno segajo po novih naslovih. Sama sem redno sledila predvsem tema \ dvema slovenskima športniko-ma in z navdušenjem spremljala njune zmage, pa tudi poraze in razočaranja, saj šport ni samo zabava. Človek, ki je že kot otrok vključen v športna in kulturna društva, laže spoznava svet in družbo, v katerih živi, saj je vsak dan v družbi svojih so-\ K vrstnikov in z njimi dorašča. **” \ \ Vseeno pa je število vpisanih v \ j naša društva vsako leto man- jše, to pa je predvsem vidno fsV pri športnih društvih. Zdi se - u, mi, da se mladi vse manj nav- _ dušujejo za t.i. “klasične” športne panoge in raje odkri-, vajo novejše in modernejše. Ja slovenska Športnika, TakoJe P^d kratkim i/ ravni (foto kroma). zgodilo, da je majhna deklica J. odgovorila na moje vprašanje, zakaj je zapustila odbojkarsko ekipo, da se je pač naveličala odbojke in da se bo sedaj posvetila plesu, ki jo izredno navdušuje in s katerim se ukvarja tudi veliko drugih deklic. 'šL <■ Matej Černič (levo) in Tanja Romano (na desni), mlada slovenska športnika, ki dosegata uspešne rezultate na evropski in svetovni ravni (foto KROMA). Med REZULTATI IN NEANGAZI Peter Špacapan RANOSTJO Ivana Gantar (dalje na zadnji strani) usr Draga mladih - Jesen 2003 Priložnost za Letošnji jesenski del Drage mladih je potekal v soboto, 6. septembra, v parku Finžgarje-vega doma na Opčinah. Še pred tem pa so MOSP-ovci priredili razne delavnice za zamejsko mladino. USTVARJALNE DELAVNICE - UVOD V SEZONO MOSP-a "V Z e v četrtek, 4. septembra, popoldne je MOSP torej poskrbel za gledališko, plesno in novinarsko, zvečer pa še za rock in mednarodno delavnico. Vse te delavnice so bile izoblikovane kot uvod v delovanje krožkov; seveda pa je bilo na vrsti tudi praktično delo. Gledališka delavnica je pod vodstvom Lučke MOSP, SKK in Shalom vam ponujajo: I časnikarski krožek (1x mesečno) I gledališki krožek (1x tedensko) I plesna skupina (po domeni) I mednarodni krožek (po domeni) I MOSP-rock (po domeni) Za vse informacije: 040-370846 (Nadia) ustvarjanje, razmišljanje in zabavo Udeleženci delavnic so se predstavili z gledališko in plesno predstavo (foto Matej Susič) Peterlin naštudirala Petanovo Enciklopedija humorja in se z njo predstavila gledalcem v soboto zvečer. Igro so spremljale razgibane koreografije Raffaelle Petronio in Janje Žiberna na notah znanih modernih pesmi. Novinarska skupina, ki jo je vodila Breda Susič, pa se je ukvarjala z anketami in intervjuji o raznih temah, kot so poznavanje raznih medijskih načinov izražanja pri mladih. Rock in mednarodna delavnica pod vodstvom Danila Pahorja in Matjaža Jakliča pa sta nakazali program istoimenskih krožkov za sezono 2003/04. ZNANJE - POVEZOVALNA MOČ SLOVENCEV V soboto, 6. septembra, so se mladi zamejci srečali s sovrstniki iz Slovenije. Zjutraj je potekala okrogla miza z naslovom “Znanje - povezovalna moč Slovencev”, pri kateri so sodelovali bivši minister za šolstvo in univerzitetni profesor dr. Peter Vencelj, strokovnjakinja s področja šolstva in znanosti dr. Darja Piciga in zamejski absolvent na AGRFT Martin Turk, prejemnik številnih odlikovanj za režijsko delo in asistent režije pri filmu Nikogaršnja zemlja.V prvem delu okrogle mize sta se predvsem dr. Piciga in dr. Vencelj osredotočila na analizo visokošolskega sistema v Sloveniji v luči aplikacije znanja v delovnem Na okrogli mizi o povezovalni moči znanja so sodelovali Martin Turk, moderatorka Simona Drenik, Peter Vencelj in Darja Piciga (foto KROMA). Spodaj: debata o sodelovanju med mladinskimi organizacijami (foto Maver). Desno: zaključni žur (foto Matej Susič). •sosvetu. Bolj enostavno povedano, sta se gosta na glas vprašala in skušala odgovoriti, ali visoka stopnja Izobrazbe, ki vlada v Sloveniji, odgovarja potem tudi uspešnosti na raziskovalnem in gospodarskem področju. Iz raznih primerjalnih analiz sta ugotovila, da imajo slovenski absolventje veliko znanja, tega znanja pa ne znajo uporabiti v praktičnem življenju. Gosta sta nato skušala ugotoviti - tudi s pomočjo mladih, ki so se vključili v debato - , zakaj prihaja do tega. Eden od razlogov tiči že v samem univerzitetnem sistemu: na večini slovenskih fakultet profesorji sicer zahtevajo visoko stopnjo znanja, vendar na noben način ne spodbujajo ustvarjalnosti študentov. Zato se večkrat študij omeji na golo “piflanje”, študentje pa niso navajeni na kritično razmišljanje in na razvijanje lastnih idej. S tem v zvezi pa je bilo pričevanje Martina Turka dragoceno, saj je izpostavil dejstvo, da pa je 38. STUDIJSKI DNEVI DRAGA 2003 »Človeka lahko iztrgaš iz domovine, domovine ne moreš iztrgati iz človeka.« (irski grüßt) ¿8^tud1jsk!dne^ j °RAGA 2003 |. i;J-, j ,, : Akademija za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani zelo kvalitetna prav zato, ker je usmerjena tudi v praktično delo. Fakulteta omogoči študentom, da se sami preizkusijo (npr. snemajo filme, ki bi bili drugače izredno dragi), se udeležijo raznih mednarodnih festivalov, obenem pa spoznajo podobne akademije širom po Evropi. Drugi razlog za premajhno uspešnost slovenskih diplomirancev v gospodarstvu tiči v premajhnem poudarku na vzgojnem trenutku mladih: dr. Piciga je opozorila, da uspešne države, kakršni sta Finska in Irska (ki sta po številu prebivalcev primerljivi s Slovenijo), gojijo v mladih občutek narodnega ponosa, stremljenja po skupnem dobrem, odgovornosti itd. Tega v Sloveniji ni niti na višjih šolah, kaj šele na univerzi. Tretji razlog pa je pomanjkanje t.i. raziskovalnih parkov, kjer znanstveniki delajo v tesnem stiku z gospodarskim svetom. Takih raziskovalnih parkov je na primer v Italiji, vzdolž meje s Slovenijo, kar precej, tako da slovenski znanstveniki, ki ne najdejo perspektivnih služb v Sloveniji, “bežijo” v Italijo ali drugam v svet. V debati so nekateri izpostavili dejstvo, da znanje, ki bi lahko povezovalo Slovence, te svoje naloge v resnici ne opravlja. Več sto mladih, ki prihajajo iz Slovenije študirat v Trst, se namreč na noben način ne integrira in verjetno sploh ne ve za obstoj manjšine. Od teh mladih naša manjšina nima žal nič (in obratno -saj bi lahko mladi iz Slovenije izkoristili bogato kulturno in rekreativno ponudbo naše manjšine), kot tudi od tistih slovenskih raziskovalcev, ki se zaposlijo v znanstvenih parkih ob meji (npr. v Bazovici in Padri-čah). Nekoliko bolje je z zamejci, ki študirajo v Sloveniji, saj se ti znajo primerno vključiti v življenje gostujočega mesta. To je potrdil tudi Martin Turk, ki se je dobro vključil v slovenski filmski ambient, sploh pa je zanj študij v slovenski prestolnici predstavljal obogatitev, ker mu je okrepil občutek pripadnosti slovenskemu narodu in naciji. ENCIKLOPEDIJA HUMORJA IN ZAKLJUČNI ŽUR o okrogli mizi so imeli udeleženci Drage mladih prost čas za socializacijo in klepet, popoldne so oblikovali še okroglo mizo o sodelovanju med slovenskimi mladinskimi organizacijami, kasneje pa so se lahko vključili v program študijskih dnevov Draga. Zvečer je bila na vrsti gledališka predstava Enciklopedija humorja. Oblikovali so jo mladi igralci Maruška Guštin, Cateri-na Pauluzzi, Tina Šinigoj, Agata Venier, Nina Žvab, Danijel Simonettig in Manuel Zottich, plesalci pa so bili Jurincic Pa-trizia, Maučec Aleksander, Bernetti Stefano, Visentin Talita in Vidmar Barbara. Po predstavi, ki je doživela lep uspeh, so se mladi pozabavali na žuru v kletnih prostorih Finžgarjevega doma. Jasna Košuta in Sara Magliacane septembra 2003 se je pisala zgodovina slovenske rock glasbe, kajti najbolj priljubljena in najuspešnejša slovenska rock skupina, Siddharta, je na stadionu za Bežigradom priredila neverjetno uspešen koncert za 30.000 navdušenih poslušalcev. Poleg centralnega odra, na katerem so zaigrali Boštjan, Cene, Jani, Primož, Tomaž in Tomi, sta bila še levi oder za simfonični orkester RTV-ja in desni za nastop kakih 50 plesalcev, pa ognjemeti, ugledni gostje (publiko so najprej segreli hip-hop skupina Plan B in D J Umek, na odru pa se je med koncertom pojavil tudi Vlado Kreslin, kije v duetu s Tomijem zapel Od višine se zvrti), atmosfera pomembnih nastopov na stadionu (doslej primeren le za velike svetovne zvezde), vse to je pripomoglo k uspehu največjega slovenskega koncerta, glavno zaslugo pa so imeli seveda Siddharta sami ter vsi, ki jim s skrbnim delom in programi- ranjem pomagajo na tej uspešni poti. S tem koncertom se je začela nova turneja ob izdaji plošče RH- (plošča je izšla sredi avgusta) in se končala dolga odsotnost z odrov: Siddharta so zadnjič nastopili na slovenskih tleh junija 2002, ko so v Križankah zaključili turnejo Nord, nakar so se prepustili ustvarjanju novih pesmi. Kljub scenskemu in medijskemu molku pa so se letos poleti odločili, da ga bodo izven matice prekinili in nas počastili s prisotnostjo na Zamejskem Rock Festivalu, tako da se predstavijo tudi zamejski publiki. Ob tej priložnosti smo organizatorji spoznali, da so uspehom in slavi navkljub člani skupine še vedno čisto navadni prijazni fantje, ki se radi spontano pogovarjajo tako z oboževalci kot tudi z novinarji. Priložnost smo seveda izkoristili tudi mi in vprašali Primoža, kitarista, če bi skupino predstavil bralcem Rasti. T: Primož, bi najprej povedal, kako je vaša skupina nastala? P: Zbrali smo se leta ‘95 kot štiričlanska zasedba, z dvema kitarama, bobni in basom, kasneje se nam je pridružil še Cene na saksofonu in Tomaž na klaviaturah. Od leta ‘99 obstajamo kot sekstet. Čisto na začetku, ko ni še sploh obstajalo ime Siddharta, so se kitarist, bobnar in basist, to so bili Boštjan, Tomi in Primož (basist prve zasedbe), zbirali v garaži in poskušali. Potem so potrebovali še enega, in sem družil jaz - tako posvetite gledalcem, jih sprejmete, se z njimi pogovarjate, z njimi tudi žurirate Se vam je življenje kaj spre menilo, odkar ste slavni? P: Se je spremenilo, ja, samo to še ne pomeni, dal||j&se r spremenili. V bistvu girosod s mega začetka kar liraSSnn tr( delali, da smo lahko ™j to J smo, in to nas drži na realigg tleh. Vse to ni prišlo kar vSm noč, čeprav se tako zdi. S:|»fij na obstaja že osem let in |Hj j^^^^že za nami. Kar se^S Kiredi za is sploh lem. m > j w |_m ipi o. v i j d 11 oz. ta material preigravali v garaži kar štiri leta. Leta 2001 smo izdali Nord, naslednje leto Silicon Delta, ploščo remi zdaj pa smo ravno pred lwr»ra nove avtorske plošče T: Opazil sem tem se kljub uspehomdjSEjiuašate kot zvezJ^S&r oncertih se radi T: Na koncertu je bilo očitno, da igrate, ker se zabavate, ker vam je v užitek, ne pa zato, ker bi vaša glasba bila gola komercialna poteza... P: Potrdim, mi smo itak začeli zaradi glasbe same. Neko ustvarjanje ima vsak človek v sebi, želi nekaj narediti, doseči nek naprpflek... Pri na§, vse to filtrira r D skozi glasbo. Nastop v živo je potem najlepše. Seveda ima tudi snemanje plošče svoj čar, svoje pluse in minuse, ampak ko band igra v živo se tiste energije šestih individuov združijo in grejo v publiko. Publika potem to začuti, se mi zdi. T: Ja, seveda začuti. Ker pa si že omenjal snemanje plošče - mislite, da boste svojo novo ploščo promovirali tudi v tujini, da boste razširili svoj krog poslušalcev? H A R T Koncert na stadionu za Bežigradom je priklical 30.000 navdušencev (foto Tomaž Susič). mcrda presenetilo, da si pfovenci prišli poslušat pesmi in jih prepeval id, končen za sloj :družem jjTc smo m Pola. Letos , pri vas. J ;li smo, da / nastopatij časa... j loveniiujisjM nastopa približno eno »PdnjjfiaS^^ stopili lani poleti v Izoli na _ tli le v Zagrebu in Kgra, o povedali ž^gpPSk smo hoteli povedati, ^^mi je bilo že toliko koncertov in tolifttaMef-vjujev, pa ne moremo ponuditi nič nov&ra|n||S4 bi, kot da bi v nedogled obr3čaii-%ta|lpP»^t£P odločili, fla pre- letu O;-rabim?' pozitiv koncert Z leve: Cene, Boštjan, Tomi, Tomaž, Primož in Jani. P: Zelo radi bi, ja, zato se tudi podajamo na te te za vensko mejo, prav so zaenkrat še posamični. Vsekakor je to v naših načrtih. Plošča je posneta tako v slovenskem kot v angleškem jeziku prav z namenom, da ne bomo nepripravljeni, ko bo prišlo do trenutka, ko bomo pripravili kovčke In šli na kakšno daljšo turnejo ven. Naša želja je, da se tudi uspeh v tujini zgradi na bazi fanov, ne zgolj z nekimi potezami glasbene industrije, kot na primer, da bi se band na silo nekam postavil. Če nimaš temeljev, se hiša zelo hitro sesuje. V Sloveniji Imamo že zelo trdne temelje, v tujini bi jih ravno tako radi imeli. Plošča bo Izšla v dveh verzijah v Sloveniji. Zaenkrat nimamo založnika za tuji trg, ampak če pride do zanimanja, bomo seveda pripravljeni material pošiljali ven, na festivale in podobno. Če bo ponudba razumna, se bomo gotovo odzvali. Tudi vam bomo gotovo poslali CD, naš menedžer bo sigurno to zrihtal! (smeh) med 7"; Če se povrnemo na koncert v na mejstvu - kako to, da ste se odločg pri nas? Prej niste nastopali že q P: V leto. “Praprot je bil za nas prijetno presenečenje. Publika je bila SUPEi (foto Tomaž Susič). W T: Ja, vsi P: Ja, oziroma pe. ne? Slovenci znotraj Evro- T: Verjetno ste vi navajeni na veliko večje koncerte... Upam, da niste odšli z vtisom, da ni bil odziv dovolj številčen. P: Ne, sploh ne, jaz sem bil zelo presenečen nad številom oseb. Malo se je verjetno poznalo, da smo nastopali bolj pozno, ampak to ni nič tragičnega. Dejansko sem bil osebno zelo presenečen nad obiskom. Praprot ni za nas nič manj pomemben kot ostali kraji, v katerih smo nastopali. V Sloveniji je postala stalnica, da stopimo na te velike odre in s tem tudi zgubimo tisti intimni kontakt s prvimi vrstami. V klubskih scenah lahko potem to spet nadoknadimo. Ampak ne bi rekel, da je bilo v Praprotu klubsko vzdušje, bilo nekje na pol poti med velikimi koncerti In klubi. Zagrebu je bilo veliko bolj klubsko, tudi obisk manjši, kakih 400 ljudi... Ampak po enem ¡Isotnosti je bilo oboje res super, nekako to, to je za nas kot droga, ampak taka... kmemo, se koncentriramo na ploščo, potem pa bomo spet začeli s koncer-, ti in intervjuji,