SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman veljii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. 2.
Kaznanila (inserati") se sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniških ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev. 167.
V Ljubljani, v ponedeljek 23. julija 1888.
Letnik X VI.
Sestanek vladarjev.
A V dobi železnic in parnikov shodi cesarjev sicer niso nenavadni, vendar nositelj nemške krone ni potoval v severni Versailles, da bi se predstavil ruskemu carju kot naslednik Viljema I. in Friderika III., kakor imajo navado »mali" umrljivi ljudje, marveč da bi zopet ponovil mej Hohenzollernci in Romanovi zgodovinsko zvezo, katere vezi so v zadnjem času bile jako ohlapne. To je vladarjev sestanka glavni pomen.
V tem nas potrjujejo vsi merodajnejši listi to-in onstran Litave, ki poželjivo poberajo drobtinice glede namena potovanja nemškega cesarja, ki padajo z miz berolinskih oficijozov. Toda vse, kar učeno razpravljajo madjarski listi o tem shodu, je le domnevanje, ugibanje, ker knez Bismarck in pl. Giers gotovo nista v njihovih vredništvih razložila svojih namenov in želja.
Cesar Viljem je dosegel namen svoje dolge vožnje, če tudi namen svojega upanja, pokazala bo bodočnost. Slovesno je sprejel ruski dvor mladega nemškega cesarja, oblaki sivega dima iz gromečih topov zagrinjali so v četrtek večer kronani glavi in bogato opravljeno spremstvo.
Stisnila sta si roke dva najmogočnejša vladarja; s kakimi čuti in nadami, to se odteguje očem naj-radovednejšega gledalca. Ako pa pomnimo vse ono, kar se je vršilo v zadnjih letih, kar je Nemčija storila nasproti Rusiji, da je mladi nemški cesar takoj obiskal ruskega carja, ko je zašel prestol svojih očetov, da je pokojui osiveli ded njegov pred letom v Stetinu pričakoval ruskega gosta, in da je mogočni nemški knez šel v Kanoso, akoravno je prej na vse mogoče načine delal in spletkaril proti papežu — predstaviti si moremo prizor sestanka Viljema II. in Aleksandra III. podoben prizoru, ko sta se sešla v 1. 1077. papež Gregor VII. in nemški cesar Henrik IV. Razloček je le ta, da je pred
dobrimi 800 leti sneg pokrival toskanske pokrajine, sedaj pa je gorko poletno solnce z modrega neba sipalo prijetne žarke na prekrasni linski zaliv, katerega cvetoče obrežje bi mogla opisati le pesnika bujna domišljija.
Časniki, ki vedno obračajo obraze v Berolin, kakor veren moslim v Mekko, zatrjujejo, da bo nemški cesar na Petrovem Dvoru govoril besedo za avstro-ogersko državo. Ta misel zdi se nam malo verojetna, ker v kopališče ne gre prijatelj zdravit se namesto svojega bolnega prijatelja. Od leta 1870. je Nemčija predrugačila ravnotežje v Evropi, osvojila si deželi ob Renu, nakopala si sovražnika, in zato hoče pruska politika v Rusiji pridobiti si mero-dajne osebe, da si zagotovi moč svojo in veljavo. Nenavadni politični koraki so vedno posledica nenavadnega položaja. Iu če nemški cesar, kateremu prisojajo veliko mero vojaškega mišljenja in samozavesti, potuje kot prosilec k svojemu sorodniku, moremo trditi, da se v Berolinu ne čutijo tako močne, da bi v sedanjih razmerah mogli pogrešati prijateljstvo iztočnega svojega soseda. Kakor bliska ognjeni žar odgrne peruti temni noči, tako razjasni vladarjev sedanji sestanek namškega kanclerja državniško zvitost. Francija podajala je Rusiji preko Nemčije v zvezo roke; sedaj pa naj bi ostala Francija osamljena ter prisiljena odložiti orožje ter pozabiti izgubljenih pokrajin.
Da Nemčija išče miru v prvi vrsti na svojo korist, dokazuje tudi uradno poročilo, da bo cesar Viljem II. na povratku obiskal tudi danskega kralja. Danska je tolika sovražuica Nemčiji kakor Francija. Izgubila je dve lepi pokrajini, osamljena je bila in ponižana, zato se je s pravo severno odločnostjo vrgla Franciji v naročje. Pri danskem kralji zbirali so se možje, ki vplivajo na evropske razmere, mej njimi ruski car, ki je zet danskemu kralju. Zato tudi obisk v Kodanji razvidno znači „potrebo miru". Ce smo kot Avstrijci še toliki nasprotniki Rusiji —
kar pa ui treba — zgodovinskega razvoja ne bomo zavrli.
Državniki ob Sprevi dobro vedo, da je Rusija postala evropska država, s katero morajo računati. Dvojno velja: Rusijo ponižati politično in gospodarsko do onemoglosti, ali pa jo sprejeti v svojo zvezo. Prvo vidi se jim nemogoče, zato poskušajo drugo. V obeh slučajih pa hoče Nemčija proti Franciji dobiti proste roke. To je, kakor govori Gothejev Faust, :,des Pudels Kern". „Hoc est in votis!"
Kaj druzega pač so pomenili črni oblaki na političnem obzorji leta 1879, lanski boj proti vrednostnim papirjem, in zakaj so pruski časniki vso krivdo bolgarskih homatij zvalili na Avstrijo? Na ta vprašanja naj odgovarjajo oni, ki se boje ruskega imena in obožavajo prusko politiko. Knez Bismarck je spoznal napako svoje pruske sebične politike ter se sedaj s klobukom v roki klanja ruskemu samodržcu, da ga zvabi v svojo mrežo. To je namen sestanku.
V politiki ne odločujejo srčna čuvstva, marveč državne koristi, zato pa tudi ne moremo ugibati, katere posledice bo imel cesarski shod. Ruski car bil bi barbar, ko bi ga ne ganili veseli obrazi in prožne roke njegovih gostov. Bodo pa politične razmere boljše, to Bog ve. Trditi pa smemo že sedaj, da Rusija na svojo škodo ne bo drugič a cheval Prusiji držala stremenov, da se ta vsi Evropi vsede za tilnik. V tem smislu piše „Novoje Vremja": »Nemčija bi bila naravnim potom dogodkov prej ali pozneje dosegla sedanjo moč. Rusko prijateljstvo pa ji je olajšalo in pospešilo delo. S tem pa nočemo reči, da smo z Nemčijo sklenili račun."
Madjarski listi, ki so vedno pisali o kozaški politiki in pruskemu maliku na Olimpu zažigali kadilo, začeli so dvomljivo gledati v severne Benetke. Tako piše „Egyetertes": »Sijaj slovesnih dni na Petrovem Dvoru dela nam temno senco. Če ne več,
LISTEK.
Ponedeljsko pismo.
Ko so prišli trije Modri v Jeruzalem, prestrašil se je Izrael v mestu. Pred štirinajstimi dnevi pa se je ves dunajski Izrael preplašil, ker je skromen frančiškan pridigoval — češki. Na videz je to res majhna reč, in kdor iz preteklosti ne zna sklepati za prihodnjost, mislil bi si, saj to ni nič taeega, da bi se človek bal. A židje so bistroumni iu v svoji orijeutalski domišljiji že vidijo, kako se pan-slavizem oklepa dunajskega mesta.
Da, židje najbolj čutijo, kako v sedanji dobi politični in literarni panslavizem raste. Znamenj je dosti. Poljaki podajejo Rusom roko, in ti jo prav trdo stiskajo. Na Ogerskem imajo Slovani že nekaj poslancev in če se še nekoliko bolj združijo, bodo slovanski poslanci v večini iu madjarskemu državnemu jeziku bo odklenkalo. In vsemu svetu je znano, kako pomagajo pri volitvah Srbi Hrvatom na Hrvatskem iu v Dalmaciji; ako ui drugače, gredo iz same ljubezni do panslavizma Srbi in Bolgari v vojsko. Srbski profesor Sreckovic priobčuje v nekem ruskem listu, kako so Bolgari navdušeni za panslavizem in da sami pravijo: »Mi hotja i govorim po slavjanski, no ne Slavjane, mi lis pokorili Slavjau,
i usvoili sebje ih jazik, no sami ne Slavjane." In Makedonija mora priti tudi v slovansko kolo, saj se zii-njo potegujejo Srbi in Bolgari; Srbi namreč dokazujejo, da Makedonci govore srbski, Bolgari pa bolgarski. Cehi so od Slovencev pač še zelo oddaljeni, ali na Dunaji je bila zdaj že češka pridiga in zategadelj ni dvomiti, da bo kmalu ves Dunaj češki, in kedar bo glavno mesto češko, potem se tudi prebivalci na kmetih ne bodo mogli češčini dolgo ustavljati, in Cehi bodo s Slovenci neposrednje zvezani.
Panslavizem se torej v resnici bliža, in oj groza: panslavistični jezik pa Slovani že imajo in vedno rabijo. Panslavistični ali vseslovanski jezik je namreč oni, v katerem vsi Slovani mej seboj občujejo. In v katerem jeziku razna slovanska plemena med seboj občujejo? V nobenem dragem nego v nemškem, semtertje kaj malega tudi v francoskem. Torej je nemščina vseslovanski jezik. Ko je bil leta 1867 vseslovanski shod v Moskvi, pisali so nemški časniki: Die Verstiindigungssprache war die deutsche. Ko sem se jaz o svojem času sešel z nekim Rusom, zapletal se mi je jezik, dasi sicer ni preveč okoren, kakor bi bil požiral cele orehe. Spravil sem vse ruske besede na dan, kolikor sem se jih baš spomnil, a Rus je le bolj ugibal, kaj mislim povedati, kakor nmel, kar sem povedal. Da se nisva v vseslovanskem jeziku pogovarjala, je bilo
le to krivo, da Rus, ki je francoski in laški dobro znal, ni bil vešč nemškemu jeziku. Ko sem se pa o priliki z nekim Čehom razgovarjal, lomil sem le par trenotkov češčino, potem nama je pa pogovor tekel v vseslovanskem jeziku. Ako se snideta dva omikana Slovenca (omikan je namreč vsak, ki nemščino za silo tolče), gotovo ne kramljata dolgo v slovenskem jeziku, kmalu pokažeta oba, da sta vneta za vseslovanski občevalni jezik.
Gospod vrednik, zdaj pa nekaj za Vas. Ker vredujete slovenski list, Vam bo gotovo kdaj kdo rekel, da ste panslavist. Nikar mu ne zamerite, saj bi resnico govoril. Sploh bi ne bilo dosti napačno, ko bi kdo trdil, da so v Ljubljani vsi omikani Slovenci panslavisti; izjeme so pač, ali „exceptio ilrmat reguiam". A ko bi kdo meni rekel, da sem panslavist, zaropotala bi drugače, kajti jaz se v vasi še razgovarjati ne morem v vseslovanskem jeziku, ko bi se tudi hotel, in ako pridem vsake kvatre enkrat v mesto med panslaviste, zategadelj še nisem panslavist.
Židje so torej res po pravici vsi prestrašeni vsled panslavizma. Strah pa je huda reč, kedar zaide po udih, tresejo se roke, in noge so kakor lesene. Svetujte jim, gospod vrednik, ki jih vsak dan več vidite, naj gredo na kolovrat; elektrika jih ho gotovo ozdravila.
Ako se bo panslavizem še dalje Siril, kmalu bo
pričenja se mej Berolinom iu Peterburgom moralna zveza, ki za nas ue bo brez posledic. Vendar nas ne bodo varali z .nemško zvestobo', ,nemško zvezo'? Nemčija bo podpirala rusko politiko, kakor je že večkrat storila, ter skušala razorožiti naše vnanje ministerstvo. Iu se K<iInoky uda? V resnici, objemi in stiskanje rok na Petrovem Dvoru dajo nam misliti."
Taki pesimisti mi še nismo, da bi se popolnoma udali čuvstvu vznemirjenja, ki krati noči madjarskim krogom in po pravici vzbuja resne pomisleke vsem pravim rodoljubom avstrijskim. Pogum nam daje v prvi vrsti avstrijska zavest, ki bo v največji nevarnosti darovala vse za dom in cesarja. Dalje veljajo javne obljube kot sveta prisega za kneze kakor vsakega navadnega človeka. Nemški cesar je v svoji proklamaciji slovesno potrdil zvezo z našo državo. In konečno tudi Rusija ne bo korakala pod prusko zastavo.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. julija. Notranje dežele.
Dunajski vladi dohajajo iz Bolgarije neugodna poročila. Grof K;ilnoky je poklical avstrijskega agenta v Sofiji, viteza Buriana, na Dunaj, da poroča o tamošnjih razmerah. — Vladni krogi so trdno prepričani, da bo neodvračljiva posledica petrograjskega sestanka — konec Koburžanove vlade. Avstrijska vlada odločno protestuje še vedno zoper ruskega kandidata za bolgarski prestol ter je njena glavna naloga sedaj, da prodere s kandidatom, ki jej bo bližje stal nego Rusiji.
Kardinal Ganglbauer je sedaj popolnoma okreval, vendar pa si bo šel iskat še trdnejšega zdravja v Gastein.
Minister baron JPražak je odšel za več tednov čez poletenske počitnice v Obladis na Tirolskem.
Kot Kalinov naslednik se imenuje poveljnik 12. vojnega kora (Sibinj), FML. baron Scbiinfeld, na kojega mesto bo prišel ali generalni nadzornik konjiče FML. princ Croy, ali pa FML. pl. Szveteney, sedaj divizijonar v Brnu.
Naredba finančnega ministra določuje za mesec avgust agio pri carinah na 24'/2 odstotka.
Vnanje države.
Srbska kraljica Natalija je minolo soboto v spremstvu kneginj Ghikove in Morussijeve odpotovala iz Pariza v Hago. — Iz Belgrada se piše v „I)aily Nevvs": „Prebivalstvo je razdeljeno v dva nasprotna tabora; močnejši stoji na strani nesrečne Natalije. Takoj, ko se je raznesla vest o nameravani ločitvi, zbirale so se množice pred kraljevskim ko-nakom in metropolitovim stanovanjem ter so glasno izražale svojo nezadovoljnost. Ko je priredil kralj članom sinode obed, da bi jih pridobil za-se, priki-pela je narodova razburjenost do vrhunca. Ulice pred konakom so bile natlačene ter so se čuli klici: „Proč z Milanom!" „Proč s pustolovci!" Narod je rotil kraljeve svetovalce ter hvalil kraljico kot čed-nostno ženo in pomočnico ubogih in zapuščenih. Postopanje cerkvenih oblastnij opira se brž ko ne na narodove izjave. Cerkveni svet se še sedaj ni odločil, ali je v tej zadevi pristojen konzistorij ali sinoda. Škofje bi radi izsilili kraljev ukaz, da bi tako odvrnili od se vso odgovornost.
ime „Slovenec" izginilo in mesto tega se bodo rabila panslavistična poimenovanja kot: Štajerec, Korošec itd. Saj je kriški baron rekel v gospodski zbornici, da slovenskega jezika ni, pač pa govori Kranjec neki jezik, ki ga ume tudi Štajerec itd. Ta izrek je res jako originelen in zaslužil bi privilegij, ko bi ga bil kak navaden človek izustil. A kriški barou je državnik, on je ud kranjskega deželnega zbora in gospodske zbornice, zato mu morajo biti državni osnovni zakoni dobro znani, in jaz mislim, da je gospod baron v onem izreku obrnil državne zakone na naše domače razmere. Odkar je namreč nagodba z Madjari sklenena, imamo pač še cesarja, ali ^cesarstva" nimamo več in še Avstrija je zginila. Dobili sino mesto tega avstro-ogersko monarhijo, ki se deli v dve državi, ki se imenujeta: v državnem zboru zastopana kraljestva in dežele, in dežele ogerske krone. Kako mora, recimo, v Aziji kak dijak občudovati našo natančnost, ko sliši, da se v Evropi neka država imenuje: v državnem zboru zastopane kraljestva iu dežele. Zategadelj pričakujem, da bo tudi Vaš list nekega belega dne, oziroma v nekem temnem večeru spremenil svoj naslov, da se ne bo več imenoval „Slovenec", nego ^Politični List" za tiste ljudi, ki prebivajo na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Primorskem, katerih materini jezik ni niti nemški, niti italijanski.
Do tačas Vas pa pozdravlja Vaš S—n.
Bolgarski roparji belovski zahtevajo za avstrijska vjetnika 3000 turških funtov odkupnine, vrhu tega pa tudi izročitev vseh zaprtih roparjev-tovarišev. — Bolgarska železniška proga se bo za gotovo odprla dne 8. avgusta mejnarodnemu prometu. — Princ Ferdinand se bo jutri povrnil v Sofijo. — Razprtija mej ministerstvenimi člani je neozdravljiva. Princ bo konečno razsodil po svojem prihodu to zadevo. Z ene strani se trdi, da bodo odstopili konservativni člani, z druge pa, da bo princ odpustil Stambulova, ki se je popolnoma ločil od njega ter se zavezal z rusko stranko.
Povodom sestanka nemškega vladarja z ruskim carjem je pisal „Soleil", da je to obiskovanje zadnji poskus približanja Nemčije k Rusiji. Ruska diplomacija je dosegla s tem sijajno zmago ter bo odločno zahtevala, naj se odstrani Koburžan. „Nordd. Allg. Ztg." pa temu odgovarja: Nemčija jo koj v začetku na podlagi berolinske pogodbe ugovarjala zoper Koburžauovo pustolovstvo ter pri tem ni nikedar stavila Rusiji pogojev.
Nova francoska proračunska komisija je sklenila obdržati proračun za bogočastje. — Boulanger je v soboto ozdravljen zapustil Dillonovo hišo ter se preselil v svoje stanovanje. Svojim volilcem v departeinentu Ardecho je odposlal novo okrožnico, v koji se opravičuje, da jih ne more obiskati.
Italijanski senat je v soboto dokončal svoja posvetovanja. Pred sklepom zasedanja je izvolil komisijo, ki se bo posvetovala o občinski in provinci-jalni preosnovi. — „Italie" odločno preklicuje vest, da bo Crispi obiskal letos Karlove Vare, ker zahteva njegovo prisotnost v Rimu tako zunanja kakor notranja politika.
Angleška spodnja zbornica je dokončala posvetovanje o vseh točkah postave glede krajne uprave.
Turčija se neki brzo pripravlja v drenopolj-skem okraji; v celi vshodui Rumeliji je živahuo gibanje — bati se je resnih dogodkov. Nekoji krogi sklepajo iz turških priprav, da si namerava Turčija zopet prisvojiti vshodno Rumelijo.
Itumunski vojni minister Barozzi je odposlal na erdeljsko mejo vojaško komisijo, da napravi načrte gorskih sotesk, ki se bodo utrdile. — Bojarske družine v Jassyju, ki so v sorodstvu s srbsko kraljico Natalijo, trdijo, da se bo ta stalno naselila v Jassyju, v kojega okraji ima tudi mnogo svojih posestev.
Nasproti napačnim poročilom inozemskih listov naglaša švicarski zavezni svet, da še ni prišel v položaj pečati se z vprašanjem glede bivanja grofa Pariškega na švicarskih tleh.
Švedskim državnim ministrom in članom državno-sovetnega oddelka v Stockholmu je imenovan mestni svetnik Staug v Kristijaniji.
Iz Egipta, oziroma Šuakina se poroča v „Times": Iz Mekke sem došli potniki pripovedujejo, da so čuli v Darfuru o veliki vojni iuozemcev, koja je v Bahr-el-Gazelu in koji zapoveduje neki Anglež. Darfursko prebivalstvo ž njimi prijazno občuje ter namerava s temi v zvezi napasti mahdija. Sultan darfurski je že premagal predstražo mabdijevo ter priplenil 40 praporov in v jel več sovražnikov.
„Agenzia Štefani" poroča iz Zanzibara: Parnik „Arhimedes" z italijanskim generalnim konzulom i Adenu, Cechijem, na krovu je došel.
Zbornica poslancev Združenih držav v Washingtonu je potrdila tarifni načrt s 162 proti 149 glasovom.
Izvirni dopisi.
V Ljubljani, dne 22. julija. (Poslano.) Na kritiko, katero je prinesel letošnji 1. zvezek „Cvetja z vrtov sv. Frančiška" o pred kratkim v Ljubljani izišli knjižici: „Mo!itev velik pripomoček k zveličanju" smatram si svojo dolžnost brez kake polemike samo to-le objaviti:
Pri duhovnih vajah lanskega leta v Ljubljani je v. č. govornik zbranim duhovnom posebno toplo priporočal Liguorijevo zlato knjižico o molitvi. Sv. Alfonz Liguori jo ima za jako važno ter izreka željo, da bi se te velekoristne knjižice tiskalo toliko iztisov, da bi mogel dobiti vsak kristijan po en iztis.
Prestavljena je omenjena knjižica že v razne jezike ter močno razširjena po svetu. V nemškem zlasti prišla je že velikokrat na svetlo; a Slovenci smo jo doslej še pogrešali.
Menil sem, da bi utegnilo ustrezati pobožnemu narodu našemu, ako bi se tudi njemu v roke podala. Dal sem jo tedaj prevesti iz nemškega cerkveno odobrenega teksta na slovenski jezik, in sicer po možu, koji je kot dobro znan slovenski pisatelj slovenščine popolnoma zmožen.
Pisana ni za učenjake, ne za jezikoslovce, marveč za priprosto pobožno ljudstvo, v čistem, slehernemu umevnem jeziku ter popolnoma v duhu sv. katoliške cerkve. O tem priča odobrenje in potrdilo prečast. ljubljanskega knezoškofijstva in drugih preč. ordinarijatov, kar edino je merodajno v verskem oziru.
Kako so se zoper mojo voljo pri tisku vrinili pred imenom Kasian črkici „sv.", mi je ueznano ter jako neljubo. Sicer pa akoravno niso vsi izreki tega veleučenega in pobožnega cerkvenega pisatelja povsem resnični, ima vendar veliko zaslug za katoliško cerkev; celo sv. oče Leon I. posluževal se je njegovih spisov in ž njimi se navduševal sv. Tomaž Akvinski v premišljevanju nebeških reči.
Konečuo smem omeniti samo še to, da pri izdaji teh molitvenih bukvic so me vodile le želje kaj dobrega storiti. Dobička zraven nisem iskal nobenega, in zato prepustil ves natis tukajšnji katoliški bukvami proti temu, da mi samo tiskovne troške povrne.	Dr. Ant. J are.
Iz litijskega okraja, dne 20. julija. Vozeč se človek po železnici ue more si ogledati krajev, ki ob nji leže, ker prenaglo nazaj beže.
Te napake pa nima cesta, ki pelje iz Litije in Šmartna v Polšnik. Tako je znamenita, da je človek ne izgubi iz spomina, če se je enkrat po nji vozil. Je kantonska, pa kantoni niso tako redki, kakor na veliki cesti, temveč prav gosti so in po nji ležijo. Kolesa kar s kantona na kanton poskakujejo. — Variatio deleetat. Dobivajo se tudi globoke grape, da potnik včasi doli stopi in voz drži. Nahajajo se tudi tolmuni sredi ceste. Ni treba v Krapino ali v kake druge toplice hoditi. Še nekaj posebno dobrega ima ta cesta, človek kaj rad pozabi ua smrt. če se po nji pelješ, te ona sama opominja: „Memento mori", brez Kartuzijana. Dobro je celo, da človek vse potrebno vravna, predno gre na to cesto. In če zdrave ude prinese domov, kako lahko je in pije, ker se je tako pretresel. Ako si pa rebra, roke ali noge polomi, sta v Litiji dva zdravnika, ki tudi rada kaj zaslužita. Ali kmalu bi od teh dveh en sam še ostal. Pred dvema letoma je drugi imel na sredi ceste neradovoljno kopelj. Še sleči se ni utegnil, tako hitro se je voz ž njim vred v globok tomun prevrnil. Ko bi bil manjše velikosti, bi bil menda utonil, tako je pa še glava gledala iz vode, ko se je po konci postavil.
Poročja ob tej cesti tudi ni potreba. Če se človek v Savo zvrne, lahko se za vrbove veje lovi, če pa tega noče, Sava ga zastonj do Krškega ali celo do Siska nese ali vali, ni mu treba vožnine po železnici in brodnine plačati.
Popravljajo jo sami hudourniki, ki s hribov pridero in peska in kamna naneso. Dandanes se človek kar s težavami igra, in kolikor večje so, toliko raje se jih loti. Zato menda nočejo tukaj ceste prelagati višje, ker bi se to prelahko zgodilo. Ugib-ljejo pa neki, da bi šla pri farni vasi „Savi" čez vodo. To bo kaj pametno. Saj ob tej cesti sami bogatini stanujejo, ki lahko brodnino in mostnino plačujejo. Kdor bi pa pri veliki vodi ne mogel se prepeljati, naj je pa doma ali naj gre čez hribe peš! Še v enem oziru bilo bi bolje, da gre cesta na ono stran, ker brod bi samo okoli 15 stotin veljal in trajal kakih 12 let, če ga voda poprej ne odnese. V tem slučaji imamo mi spet novega, odnešenega bi kje drugje dobili. Ali bi tako storili ž njim, kakor možje, ki so kopelno utico litijsko vjeli tam doli v Brežicah?
Iz spoštovanja do starinskih spominkov svetujem torej slavnemu litijskemu cestnemu odboru, naj pusti to cesto tako, kakeršna je. Koliko stotin let se že pomni in se bo pomnilo morda do sodnega dne, da so Argonavti prav po tej cesti vozili s svojimi čolniči.	Nekdo.
Iz Prage, 18. julija. Marsikako nedeljo obiskal sem več cerkva pražkih, v kojih se je pridigovalo nemški, in povsodi videl sem iste prizore. Pred pridigo bila je cerkev povsodi prenapolnjena ljudstva, koje je čakalo pridigarja. A ko vstopi duhovnik na propovednico in začne govoriti nemški, praznila se je polagoma cerkev in kmalu je bila ista skoro — prazna. Verniki čakali so češke pridige, in ko vidijo, da je nemška, ostavili so cerkev. Iz tega je pač razvidno, za kako neznatno malo Nemcev v Pragi se pridiguje nemški. Stvar moja ni, da bi tu izražal željo, glej, zaradi tega morajo se odpraviti nemške pridige, kajti misli moje so te, da imajo pražki nemški katoličani popolno pravo zahtevati, da se jim beseda božja ozuanjuje v njihovem jeziku, seveda, samo v tem slučaji, kjer je istinita potreba in res kaj Nemcev. Dunajski Nemci naj se pa nad tem vzgledujejo in naj popuste strastno agitacijo zoper češke pridige po dunajskih cerkvah. Bolestno je češke, zlasti pražke kroge dirnolo, da se je tudi mestni zastop dunajski pridružil tej agitaciji. Želeti bi bilo, da bi se v tej zadevi dunajski
konzistorij istotako obnašal proti češkim katoličanom na Dunaji, kakor se obnaša pražki nadškofijski konzistorij proti tukajšnjim katoličanom nemške narodnosti.
Tii le jeden slučaj. V nedeljo slavil se je v cerkvi pri sv. Henriku god varuha te župnije. Dasi je župnija v tem oddelku pražkega mesta skoro popolnoma češka, pridigovalo se je vendar dopoludne nemški in popoludne češki. Mimogrede bodi omenjeno, da je na češkem cerkev sv. Henrika v Pragi edina, posvečena temu svetniku, častiti so jeli tega svetnika posebno za dobe Ivarola IV., in nekoliko svetinj tega svetnika prinešeno bilo je 1. 1372. v Prago in se hranijo v hramu sv. Vida na Hradčanih. Cerkev sv. Henrika ima le dve drobni koščici tega svetnika in sv. Kunhute (Kuni-gunde) v mali monštrauciji. Bog ne daj, da bi se narodnostni spor zanašal celo v cerkve, toda zaradi tega vendar ni treba istinite potrebe dušne staviti v drugo vrsto. Nemci v mestih, v kojih imajo večino, še češkega jezika trpeti nečejo po cerkvah, in to se ne godi samo na Dunaji, nego i pri nas, zlasti na severu v takozvanem »zaprtem ozemlji".
In ker sem že pri točki o narodnostni neznosnosti, izpregovorim naj še besedo o nemško-na rodnem fanatizmu. Dne 17. dec. m. 1. podal je »Sokol" v Duchcovem (Dux) češko prošnjo mestnemu zastopu duchcovskemu, v koji prosi društvo, da bi smelo postaviti na ondotnem pokopališči nekemu umršemu članu »Sokola" spomenik. Mestni zastop je prošnjo odklonil, ne da bi zajedno povedal vzroke. »Sokol" nato poda pritožbo zoper ta odlok pri občinskem uradu, namenjeno za c. kr. okrajno glavarstvo v Teplici in za okrajni odbor. Pritožbi ste se »Sokolu" vrnili, ker ste bili češki spisani a ne nemški. Oba ta urada poslala sta nazaj pritožbo, češ, da je mestni zastop pravno postopal, ker je odklonil češki pripis. Telovadno društvo »Sokol" se zdaj zoper tako brezobzirno postopanje naravnost pritoži pri c. kr. namestništvu. Dne 14. junija pošlje c. kr. okrajno glavarstvo v Teplici »Sokolu" odlok, da je mestni zastop pravo pogodil, ker je vrnil češko pritožbo, kar se pa tiče nagrobnega spomenika, postopal je mestni zastop nezakonito. Ko zdaj hoče »Sokol" postaviti spomenik, protivi se temu župan Franci, in ko se sklica vaj o na c. kr. okr. glavarstva odlok, odreže se, rekoč : »Na grobji sem jaz gospod, ondi mi ne bode zapovedoval nihče!" A »Sokol" ni smel postaviti spomenika! Kakor vidite, narodnostno sovraštvo, fanatizem in neznosnost segajo še — onkraj groba! To pa gotovo ni krščansko.
Poročilo vodovodnega odseka o svojem delovanji
od 25. maja 1883. I. do 14. marca 1888. I.
(Dalje.)
Takoj v prvej seji, dne 25. maja 1888. 1., izrekel se je odsek za napravo tacega vodovoda, ki bi mesto preskrboval s pitno vodo in z vodo za vso ostalo porabo, kakor: za obrtna podjetja, polivanje ulic, gasilne namene. Naglašalo se je pač tudi v tem odseku, da bi morebiti zadostovalo za vse potrebe, ako bi se pomnožili javni vodnjaki ali primerno razširil tivolski vodovod, in nevarnost je bila, da se s pridružitvijo jednemu ali drugemu tu navedenih nazorov odsek sam proglasi za nepotrebnega; a konečno je vender-le zmagalo prepričanje, da je za odstranitev pritožeb o nedostatku dobre in zdrave vode ter za zboljšanje zdravstvenih razmer potreba splošnjega vodovoda. Po tem načelnem sklepu mogel je odsek prestopiti k drugim, iz njega iz-virajočim vprašanjem.
Tako je bilo pred vsem določiti, koliko vode bi se potrebovalo za vodovod, kajti od tega je bilo odvisno, kateri studenci naj bi se potem jemali v poštev pri natančnejšem preiskovanji in, ali se dobe sploh v okolici ljubljanskej studenci, ki bi dajali zadostno množino vode. Odsek določil je v svojej seji dne 28. junija 1883. 1., uvažajoč vse okolnosti in posebnosti ljubljanskega mesta, da bode zadostovalo za vsako osebo po 60 litrov vode na dan, tedaj — računajoč prebivalstvo na okroglih 30.000 duš — vsega vkupno 18.000 hektolitrov; vendar je pa, jemljoč v poštev bodoči razvoj mesta, sklenil vodovod urediti tako, da bode dovajal v mesto vsak dan po 100 litrov vode za osebo, tedaj vsega vkup 30.000 hektolitrov.
V istej seji sklenilo se je tudi privzeti v odsek kemika gosp. profesorja Baltazarja Kuapitscha in
naprositi profesorja zagrebškega vseučilišča, gosp. prof. dr. Gjurota P i 1 a r j a , da zaradi geološkega proučavanja ljubljanske okolice pride kar najpreje mogoče v Ljubljano.
Gosp. dr. Gjuro P i 1 a r odgovoril je takoj na poziv vodovodnega odseka, priobčen mu po mestnem magistratu, naznanivši, da ga službene zadeve vežejo na Zagreb, in svetoval, naj bi se odsek obrnil na podravnatelja geološkega državnega zavoda na Dunaji, gosp. Dionizija S t u r a. Odsek sprejel je ta nasvet in gospod župan Peter G ras se 11 i govoril je osebno meseca septembra 1883. 1. z gosp. Dionizijem S t u r o m , kateri je radostno obljubil biti na uslugo mestu s svojim znanjem. Ker je ob jednem izrekel željo, naj bi se mu zato, da bode vedel staviti svoje nasvete, sporočilo, kako visoko se bode potrebovala voda v Ljubljani, posvetoval se je o tem odsek v svojej seji dne 11. oktobra 1883. 1. in določil je, da se ima voda vzdigovati šest metrov nad višino najviše stoječe hiše v Rebru, tedaj na absolutno višino 340 metrov.
Dasi se je v odseku takoj s početka pojavilo mnenje, da bode tukajšnjim razmeram najprimerneje, ako se za vodovod vzame podzemeljska voda, vendar je večina odsekova bila za to, da se ima studenčnici dati prednost, in sklenilo se je zato v seji dne 15. februarija 1884.1., da se imajo izvirek v zverinjaku na Studenci, Sava, Bistrica, Gradaščica in Gameljski Potok v vsakem oziru natančno preiskati. Ob jednem opozoril je gosp. Dionizij S tur na ravnino med Kranjem, Brniki in Starim Gradom pri Zapogah, češ, da je vsa ta ravnina polna dobro filtrovane meteorske vode, katera se giblje od Kokre in od planin proti Zapogam in stoji tam tako visoko, da bi se bržkone z lastnim pritiskom dala vzdigovati v najvišje hiše ljubljanske.
Naročilo se je torej členu gosp. Franu Žužku in mestnemu inženirju Jaromiru Hanušu, da preiščeta, — ker o količini vode v Savi in Bistrici ni bilo dvojbe — količino vode vseh izvirkov na Studenci, v Gradaščici in v Gameljskem Potoku ter se prepričata tudi o stanji vode v trikotu med Kranjem, Brniki in Zapogami; člen odseka, gosp. prof. Baltazar Knapitsch, naprosil se je pa ob jednem, da vodo iz imenovanih studencev in rek ter iz nekaterih vodnjakov omenjene ravnine analizuje.	(Dalje prih.)
Dnevne novice.
(Slavnost v Logatci), kakor se nam poroča, izvršila se je včeraj izvrstno. Dan je bil krasen, dasi je v Ljubljani in okolici popoludne deževalo; občinstva sešlo se je na stotine, radost bila je splošnja. Logačani bili so veseli vsled vrlega vspeha, gostje vsestranski zadovoljni. Obširnejše poročilo nam je obljubljeno.
(Umrl) je v soboto dopoludne vČirknem na Goriškem gosp. dr. Anton Rojic, odvetniški kon-cipijent pri g. dr. Sajovicu v Ljubljani. Pokojnik bil je genijalen mož in eden najboljših pravnikov na Kranjskem. Pogreb je bil danes dopoludne v Cirknem. N. v m. p.!
(Enketa) posvetovala se bo jutri pri deželni vladi o delavskih razmerah v Kropi. Posvetovanja se bo vdeležil tudi obrtni nadzornik g. dr. Pogazhnik.
(Občni zbor) prve ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda, sklican na dan 21. julija 1.1., ni bil sklepčen; radi tega vršil se bo v četrtek, dne 26. julija, ob 6. uri zvečer v čitalnični pevski sobi.
(Ogenj.) Iz Adlešič se nam poroča: Dne 19. t. m. popoludne pogorel je posestnik Miko Adlešič v Pribincih h. št. 14. Zgorela mu je hiša, hlev iu eno tele. Kako je nastal ogenj, se ne ve, a slutimo, da so zažgali otroci, ki so bili sami doma. Zavarovan ni bil. — Pač zopet opomin starišem: Ne puščajte svojih malih otrok samih doma!
(O požaru v Leskovci) poroča se nam dodatno: Danes dne 19. t. m. ob 1. uri popoludne nastal je v sredi vasi naše ogenj ter vpepelil tri hiše in več kmetijskih poslopij. Otroci so zakurili. Strah in nevarnost bila sta velika, in gorje bi bilo Leskov-čanom, da niso vojaki topničarji junaško iu vspešno pomagali; imeli smo 4 brizgaluice na razpolaganje, vode pa vkljub silnemu deževju le malo. l ogorelci so bili zavarovani le za male svote.
(Gntenbergova slavnost) na Kozlerjevem vrtu izvršila se je včeraj povoljno. »Slavec" in vojaška godba zadovoljila sta popolnoma mnogobrojno občinstvo.
(Gosp. profesor Franke v Kranji) potuje na državne troške mej počitnicami po deželi, da pripravi podatke za osnovo ribarskih okrajev.
(Iz Ilirske Bistrice) se poroča, da je dne 18. t. m. neki Jernej S tur vlomil v poštni urad ter odnesel 300 gld. Tatu vjeli so na kolodvoru v Ilrpeljah in ga izročili okr. sodišču v Ilir. Bistrici.
(V državno oskrbovanje) prešla bo z novim letom železnica Dolenji Drauburg-Volšperk, katero je do sedaj oskrbovala južna železnica.
(Vabilo) k ljudski veselici, katero napravi mengeška občina v zvezi s šolo in krajnim šolskim svetom, bralnim društvom in godbeno družbo mengeško v pr osla v o štiridesetletnega vladanja Nj. veličanstva presvetlega cesarja Frana Josipa I., v nedeljo dne .29. julija na velikem trgu v Mengšu. — Program: 1. Na predvečer, v soboto, o '/a^- ur' se začne slavnost z razsvetljavo hiš; po Mengšu gre godba, na hribu se zapalijo kresovi med streljanjem s topiči. 2. V nedeljo zjutraj ob 4. uri napravi godba budnico. 3. Ob 10. uri slovesna sv. maša v farni cerkvi z zahvalno pesmijo. 4. Po popoludanski službi božji odidejo vsi šolski otroci z godbo in zastavo iz šole na slavnostni prostor, kjer bode slovesen sklep šolskega leta. 5. Zagode in zapoje se cesarska himna.
6.	Slavnostni govor, ima č. gosp. Ant. K ob 1 ar.
7.	Preduaša se mengeška cesarska himna z godbo in petjem; zložil g. Bernh. Degischer. 8. Obesijo se novi trakovi na šolsko zastavo po ogovoru na otroke, kateri ima gospod graščak Mih. Stare. 9. Deklamacija in petje šolarjev. 10. Razdelitev šolskih daril. 11. Pogoščenje šolarjev z jedili in pivom.
12.	Vrstita se godba in petje. S pevskim zborom mengeškim iz prijaznosti sodeluje kamniška »Lira".
13.	Javna tombola. (Dobitki v denarjih). 14. Prosta zabava. 15. Zvečer o mraku umeten ogenj in strel.
Odbor.
(Utrdbe na prediln iu rablji) ogledavali so si minoli teden gg. častniki c. kr vojne šole in pa častniki generalnega štaba z Dunaja. V nedeljo teden prišli so tjekaj vojni akademiki iz Dunajskega Novega Mesta pod vodstvom častnikov. Odpeljali so se dalje po soški dolini v Gorico.
(Iz Celja) v Gradec pripeljal se je v soboto popoludne 4. batalijon pešcev celjskega polka s 14 častniki in 200 možmi.
(Kolka in poštnine proste) so vse vloge, tikajoče se domobraustva, kedar jih je treba oddajati na poziv gosposke v domobranskih zadevah.
(Kaznilnica) v Mariboru, ki bo imela prostora za 500 oseb, dodelana bo meseca junija bodočega leta.
(Koroški deželni zbor) sklical se bo na 5. dan meseca septembra.
(Imenovanje.) Pristav pri deželnem sodišči v Trstu Henrik D i m i n i č imenovan je okrajnim sodnikom v Bolcu.
(Ponesrečil) je dne 17. t. m. 561etni rudarski delavec Franc Jezenšek v Trbovljah. Padel je namreč v 13 metrov globoko jamo v rovu, ter je vsled poškodovanja umrl. Vzrok je bila neprevidnost.
(Novomašniki tržaške škofije.) Dne 15. t. m. posvečeni so bili gg. bogoslovci: J. Albert ini, A. G i n i, J. K n a v s , B. K r a t z i g , Fr. S t e-fanutti, A. Stemberger in Peter V a s c o n.
(Duhovske premembe v tržaško-koparski škofiji.) Č. g. M. Rebolj je bil dne 16. t. m. nameščen na župnijo v Truškah; kapelanija v Slivjah ostane začasno izpraznjena. C. g. Blaž Dekle v a, administrator v Truškab, šel je za administratorja v Berano blizo Pazina.
(Trtno uš) zasledili so, kakor poroča »Edinost", v Skednji pri Trstu.
(Poziv.) Zaupljivo obračam se na slovenske, hrvatske i srbske rodoljube, pozivajoč jih prijateljski, da se izvolijo predplatiti ali naročiti na tretjo knjigo mojih glasbotvorov, kojo kanim v kratko vreme obelodaniti. Knjiga obsezala bode obširno i raznovrstno gradivo, ter se nadam, da bode zanimala vsacega, koji se glasbom ali pevanjem bavi. Zadržaj knjige bode naslednji: 1. »Guslam", (I. Sundečič) za možki zbor; 2. »Oj vstaui solnce moje !", (S. Gregorčič) za sopran ali tenor spremljevanjem glasovira; 3. »Bolgarska davorija", (A. Aškerc) za moški zbor; 4. »Po-lonaise", za glasovir; 5. »Veni, cviete 1", (A. Šenoa) za moški zbor; 6. »Pitaš, dušo", (L. Vukelič) za bariton spremljevanjem glasovira ; 7. »Proljetna pjesma", (I. F. Gundulič) za mešani zbor; 8. »Lju-bičica", (A. Harainbašič) za moški zbor; 9. »Na goro!", (M. Vilhar) dvospev za viši i niži glas sprem-
Ijevanjem glasovira; 10. »Liep je danak proljetan", (A. Harambaiič) za moški zbor; 11. „Kada mi zviezdo", (L. Vukelič) za alt ali bas spreraljevanjem glasovira; 12. »Tužaljka", (F. S. Vilhar) za moški zbor; 13. »Scherzo", za glasovir; 14. »Veselo!", (F. S. Vilhar) za moški zbor; 15. „Oj ti lanel", (A. Harambašič) za moški zbor; 16. »Spljetu", (F. S. Vilhar) za moški zbor; 17. »Gavotte", za glasovir;
18.	»S Bogom!", (F. S. Vilhar) za moški zbor;
19.	»V spomin Miroslava Viiharja", (A. Funtek) za moški zbor; 20. »Kaži mi!", (A. Harambašie) za moški zbor; 21. »Etude", za glasovir; 22. »Geslo", (F. S. Vilhar) za moški zbor; 23. »Mazurka", (F. S. Vilhar) za mešani zbor spremljevanjem glasovira; 24. Predigra k »Balkanskoj Carici", (Nikola I.) za orkester, priredjena za glasovir (četveroročno). Ker bodo tiskovni troški vsled obilega zadržaja visoki i ker moram iste napred izplatiti, prosim osobito dosadanje naročnike svojih glasbotvorov, da mi izvolijo priposlati predplatni izuos — dva forinta, — kajti samo tim načinom bode mi mogoče, delo čim prije izdati. Od naših društev i članov njihovih pričakujem izdatne podpore. Prva knjiga je popolnoma razprodana; ako bi se pak oglasil zadosten broj novih naročnikov, dal bi tiskati drugo izdanje. Cena prvej knjigi je dva forinta. Druga knjiga se može še dobiti i to po 1 for. 60 n. Konečno javljam slavnemu občinstvu, da nameravam takoj za tretjo knjigo obelodaniti svoje najnovije delo »Zvonimir" kralj hrvatski, romantično opero v treh činih, i to v glasovirnem izvadku s popolno partituro za pe-vanje i popolnim tekstom. Da olajšam izplačivanje naročnine, namenil sem to delo izdati v treh knjigah, za vsak čin jedno knjigo po dva forinta. Ka-zume se, da izide delo kakor rokopis i da se nasproti javnosti pridržujejo vsa prava. Zahvaljujoč jugoslavjanskim rodoljubom za dosedanje podpiranje, nadam se čvrsto, da bodo tudi zdaj moje nastojanje uvažili i dragovoljno odzvali se temu pozivu. Spi j e t (Dalmacija) v dan sv. Cirila i Metoda 1888.
F. S. Vilhar.
Telegrami.
Logatec, 22. julija. Krasen dan. Služba božja veličastna. Mogočno petje. Občinstvo brezbrojno. Splošnja radost. Živel cesar!
Petrovi Dvor, 23. julija. Včeraj po službi božji zajutrek pri carju, potem vožnja na sprehod. Zvečer slavnosten obed v veličastno razsvetljenem vrtu. Ob 11. uri odpotovanje v Krasnoje Selo, kjer je bila danes vojaška vaja,
Petrograd, 22. julija. , Journal do St. Petersbourg" opisuje slavnost v Petrovem Dvoru ter naglaša harmonijo v mišlenji obeh vladarjev in občinstva, ki jo dohajalo v ne-brojnili množicah k slavnosti; to je še-le povzdignilo sestanek do zgodovinskega dogodka.
Krasnoje Selo, 21. julija. Danes je bila v navzočnosti cesarja Viljema vojaška parada s 60 bataljoni, 51 škadroni in 138 topovi, kojim je zapovedoval veliki knez Vladimir. Ob 11. uri so prišla visočanstva, carevna v vozu, oba vladarja na konjih s spremstvi. Vojaška godba je zasvirala nemško himno, potem so začeli, kakor običajno, oddelki mirno korakati. Tudi cesar Viljem je mimo peljal svoj viborški polk. Vojaki so s svojo točnostjo izzvali splošnje priznanje. Pri zajutreku v carskem paviljonu je napil car cesarju Viljemu, ki mu je v ruščini odgovoril. Slavnost seje končala ob 2. uri.
Pariz, 23. julija. V departementu Ardeohe-u jo izvoljen oportunec Beaussier z 42.000 glasovi. B o u 1 a n g o r je dobil 25.000 glasov.
Umrli so:
V bolnišnici:
14.	julija. Marija Selak, gostija, 47 let, jetika.
15.	julija. Frane Johan, delavee, 26 let, jetika.
16.	julija. Anton Ravnikar, sin prepenjalca vozov, 10 mc-secev, oslabljenje. — Jurij Pefinik, mizar, 55 let, otrpnenje hrbtenjače.
17.	julija. Neža Lužan, delavka, 45 let, jetika. — Janez Vovk, kajžar, 71 let, Marasmus.
18.	julija. Noža Trost, delavka, 24 let, pljučnica. — Katarina Koporc, gostija, 58 let, Oedema eerebri.
10 julija. Martin Kovača, delavce, Go let, Hxudat pleur.
O g p	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera t mm	toplomera po Celziju			
21.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	736 5 736-3 737-2	1(5 3" 19-8 159	si. svzh. si. vzh. h	d. oblačno jasno	8-6 dež
22.	7. u. zjut. 2. u. po^. 9. u.zvee.	737 2 737-1 738-3	146 158 16-7	brezv. m. sever brezv.	megla sk. oblačno jasno	7-8 dež
Vremensko sporočilo.
V soboto zjutraj solnce, ob eni ploha, potem jasno, od G. do 7. ure zopet naliv, jasna noč. V nedeljo zjutraj megla, od 1 do 2 nevihta z nalivom, zvečer jasno. Srednja temperatura obeh dnij 17-4° in 15 7°C„ za 2-1° in 3-9° nad normalom.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
23. julija.
Papirna renta 5# po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 45	kr.
Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „	82	„ 55	„
i% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	112	„ 05	„
Papirna renta, davka prosta ......	96	„ 75	„
Akcije avstr.-ogerske banke ...'..	874	„ —	„
Kreditne akcije ..........310	„ 30	„
London.............124	„ 65	»
Srebro .............—	„ —	„
Francoski napoleond....................9	„ 8G	„
Cesarski cekini ....................5	„ 88	„
Nemške marke ..........60	„
Družba sv. Cirila in Metoda.
Doneske so izročile podružnice:
Ribnica............
Bled . ............
ŠKofja Loka..........
Žužemberk . . ........
Ženska v Trstu.........
Gornji gi ad..........
Postojina...........
Smlednik...........
Žavec (dohod veselico)......
Šentpeterska v Ljubljani......
Šentjakobsko-trnovska v Ljubljani . . .
Gorenjska dolina........
Apače na Koroškem.......
Selce pri Škofji Loki.......
Izvanakad. graška ........
Gorica............
Ptuj.............
Sv. ivan pri Trstu........
Senpas na Goriškem.......
Šoštanj............
Novomesto...........
Kobarid ...........
Darovali so: Gosp. prof. Ciperle iz Dunajskega slovensl
kluba...........
Gosp prof. dr. J Svetina v Ljubljani . Obrtno pomočno društvo ......
Gosp. Jos. Zelenik na Dunaji ....
V Ljubljani, dne 20. julija 1888.
. 30	Ki.	-	kr
		-	M
		-	
. 42	>1	-	
. 100		-	
. 50		-	
30		-	
70		—	
60		-	
. 96		97	
. 100		—	
	»	—	n
. 74		—	
. 26	h	—	»
. 40		_	>j
. 29	»	61	»7
. 8	m	—i.	»i
t>4		30	
. 25		70	»»
: 25	»	—	n
;a			
. 19	j)	—	n
. 100		—	
. 10		—	
. 100	1)	—	i)
Dr. 1. Vošnjak,
blagajnik.
! Z gld. 38 a.r.! I
(glej podobo), najbolj praktično, elegantno, moderno in priljubljeno tapecirano pohištveno orodje, preoblečene z modernim in močnim blagom in popolno pozamenterijo, to je s čopi in dolgimi franZnmi iz blaga, izdeluje po — 38 gold. a. v. — zajamčeno dobro in solidno narejene
Anton Obreza,
tapecirar in dekorater
v Ljubljani, Šeleiibxir{yovo ulico sst. 4,
Uzorci blaga resnim kupcem franko na razpolago. Vsa v mojo stroko spadajoča dela v mestu in na deželi izvršujem najceneje. — Modroce na peresih (Federmadratzen) IO gl. in višje. — Preč. duhovščini priporočam kot špecijaliteto: altarne preproge.
SV Ceniki s podobami zastonj in franko na zahtevanje.
Naznanilo.
Županstvo v Mengši naznanja, da je slavna c. kr. deželna vlada dovolila mesto sejma sv. Urbana
semenj na dan sv. Ane 26. t. m.
Janez Leveč,
^	župan.
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
Brata Ebcrl, x
izdelovalca oljnatili barv, firnežev, lakov X in napisov.	X
Pleskarska obrt za stavbe in mebije. X ij.i ■■ »» ■ J» ■■ j«-. x
X za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Viiharja hiši št. 4.
JC priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot znano reelno fino delo in najnižje cene.
Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiehsen) v domačem lanenem oljnatem firneži najlineje naribane in boljše fi nego vse te vrste v prodajalnah.	Jf
X SV Oenilse na, zahtevanje.	X
xxxxxxxxxxxxxxxxxx
St. 12312.
Razglas.
(3)
V ponedeljek 16. dan t. m. zjutraj soje priklatil iz ljubljanske okolice v mesto kmetski takoimenovani brakepes, srednje velikosti, belo in črno pisane kože, je tukaj več psov napadel in oklal. Ta pes bil je od straže opoludne pobit.
Sekcija, ki se je takoj vršila, dokazala je, da je bil pes stekel.
Vsled tega se na podlagi postave z dne 29. februarija 1880. 1. št. 35 drž. zak. za vse mesto od današnjega dno počenši trimesečni pasji kontumae vpelje in ukaže, da smejo psi v tem času le s trdno torbo okoli letati, ali pa so morajo zunaj hiše voditi na vrvici.
Psi, ki bodo prosto okoli letali, bodo se p o 1 o v i 1 i in pokončali, proti nemarnim lastnikom pa so bo postopalo po d o t i č -n i h postavnih določbah.
Olj jednem so omenja, da bode postavne varstveno naredbo za 4 kilometre daleč okolo mosta vpeljalo c. kr. okrajno glavarstvo v Ljubljani.
Mestni magistrat ljubljanski
17. dan julija 1888.
v
Zupana namestnik: Vončma. m. p.
QX))OIOOO)OOOOOKXX}fOOO
g Janez Dogan,
mizarski mojster v Ljubljani
na Dunajski cesti St. 15, (Medijatova hiša)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstno
polittfvane in likane-. altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroce na peresih po 10 gld., žimnate modroce po 20 glcl., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe, in sicer
za 20 odstotkov ceneje, kakor drugod.
Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko.
i^VVVV^VMi^VVVM
T n j c i.
20. julija.
Pri Matični Stiasny, Perz, Sehmidt, Hackl, Werninghaus, Stadler, Schumcl, Kupaček in Moser, z Dunaja. — Perz, trg. s Štajerskega. — Perz, trgovec, iz Štira. — Perz, krčmar, iz Marijinega Celja.
Pri Slonu: lirodjovin, Oser, Stcrn, Karaš, l)izyek, Purian, Weinberger, liraune-, trgovci, z Dunaja. — Ortner, pivovar, s Koroškega. — KufTer, veleposestnik s sinom, s Koroškega. — Mervec, župnik, Kavčič, dež. poslanec, s Koroškega. — Glein, višji nadzornik, z Dunaja. — Krisehe, iz Gradca. — dr. Monti, nadsodnije svetovalec, iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru: Lendecke, zasebnik, iz Trsta. — Wind iz Celovca. — Widcmšek iz Ljubna. — Ilieder, zasebnika, iz Celovca. — Sdnehary, uradnik iz Gradca.
„THE GRESHAM"
u i
zavammo mm za:;".::: v
Podružnica za Avstrijo: j Podružnica za Ogersko:
Dunaj, Giselastrasse 1, i Pešta, Franz-JosefDlatz
v hiši društva.
št 5 in 6, v hiši društva.
Društvena aktiva dne 30. junija 1887 ..........frank.	97,872.236 55
Letni^ dohodki premij in obresti................18,678.393-10
Izplačitve za zavarovalne in rentne pogodbe, za zakupnine itd. v
dobi društvenega obstanka (1848)............101,108.220 84
V zadnji dvanajstmesečni poslovalni dobi vložilo se je pri društvu za „	58,038.225-— novih ponudb, vsled česar iznaša v dobi društvenega obstanka
skupni znesek vloženih ponudb.......... ,,	1..510,786.529-58
Prospekte in druga pojasnila daje brezplačno
glavni zantop v Ljnlbljaiii
(5)	pri
Gvidu Zeschko-tu
Tržaška cesla, št. i?.