Leto LX1
, št. 180
V Ljubljani, sobota 9* avgusta 1921
DRŽAVNO TOŽILSTVO v UU2LIA Došlo     10.V«l. »30
Cena Din 1.
k Din
popoldne, tavsatnfti nedelj ki do 100 vrst Din 2.60, od 100 do 100 vrat a Din S—» reCJI
-----Din 4—   Popust po dogovoru.  lase ratni daa*ek posebej. — >SU
T«4Ja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, m inosemstro Dfa 9S. Rokopisi
do 80 p«*8t tnssratt petit Narode vračajo.
Uredništvo in upravništvo LjtfMfana, Knaflova ul. 5
Telefon št 3122, 3123, 3134, 3125 in 3136.
PODRU ŽNICE:
MARIBOR, Grajski trg št. 8.__ CELJE, Kocenova ul. 2- — TeL 190
NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. Jesenice. Ob kolodvoru 101.--
Račun pri pošt ček. zavodu v Ljubljani št 10.351.
PROGLASITEV DIKTATURE
V RUMUNIJI
ff iiTirTjonalnc podala ostavk«
avgusta. M. Dopisnik „Daily Telegrapha" poroča iz Bukarešte, da se je političnih krogih uporno vzdržujejo glasovi o skorajšnji proglasitvi dikta-v RumunijL Po teh vesteh, ki potekajo iz krogov romunskih liberalcev, vlada g. Mania ni sposobna, da bi obvladala težavni položaj, ki je nastal v romunski notranji pomiki. Vlada bo zaradi tega podala ostavko, da bi omogočila kralju Karolu uvedbo Akta ture po vzorcu Jugoslavije in Italije. Minister notranjih zadev Vajda Vojvod je favno odobraval na nekem shodu zadnje p^-otižidovske izgrede ter je zaradi tega prišel v oster konflikt z ministrskim pređsed nikom ManionrrMirister trgovine Madgearu je te vesti demantiral, trdeč da uživa vlada g. Mania popolno zaupnje kralja in naroda da bo dosledno izvedla svoj program.
Tihotapstvo na polju mode
AmerlSke tvrdke so po posebnih
modelov in jih ti
Pariz; 9. avgusta. Na ovadbo nekaterih pariških modnih tvrdk je prišla pariška policija na sled svojevrstnemu tihotapstvu. Pariške modne tvrdke so že delj časa opazovale, da prihajajo njihove modne iznajdbe predčasno na ameriški trg ter da pridejo pariške trvd-ke na ta način ob svoj glavni zaslužek. Pariška policija je imela na sumu dve Američanki. Id že več mesecev bivata ▼ Parizu. Nenadna hišna preiskava v
špiionkah kradle načrte pariških hotapile v Ameriko
njunih stanovanjih je ta sum potrdila. Našli so celo kopico kopij najnovejših pariških modelov ter tajne šifre za korespondenco z ameriškimi modnimi tvrdkami. Pri zaslišaniu sta obe priznali, da sta preiemal; *a svoi nosel od amerišVih rvrdk mesečno po 5flj.000 frankov. Policija je ob<* zanrla. oarKke modne tvrdke pa so se odd;ihn=le ker bodo vsaj za neka« ćasa zope* dominirale na polju mode.
Galac v ognju
V največjem romunskem pristanišču je izbruhnil ogenf, ki je uničil vse pristaniške naprave — £ko&o cene na
150 milijonov
Bukarešta, 6. avgusta. Snoči je izbruhnil v skladiščih v pristanišč« v Galacu ogromen požar. Ogenj se je pojavi! najprvo v skladišču, kjer so bile velike množine kolofoniie ter se je silno naglo razširil na ostale objekte. Zaradi dušljivega dima in velike vročine je bilo gašenje zelo težavno. Pet gasilcev se je smrtno ponesrečilo, pet delavcev pa je zasul zid, ki se je podrl. Ko se je ogenj razširil na skladišče bencina, je nastalo več eksplozij. Gasilci in vojaštvo so bili vso noč na delu. a šele proti jutru se je posrečilo ogenj omejiti. Pamiki, ki so bili v pristanišču, so morali takoj odpluti, ker je obstojala nevarnost, da se zaradi vročine vnamejo, Škodo, ki jo je povz ročil pocar, cenijo na 150 milijonov.
Angleški pevci v Ljubljani
V sredo dne 20. t. iti. se ho \rl:A v Ljubljani koncert, katerega program ho^o izvajali londonski pevci, žastopmk« *edm:h naj^iliČnejSih londonskih nrvsk h 'b^rov. ki se nahaja-o n& pottfv^nfn ff*šro5*2••">'. Naslednii da" v <:etrteT' 7\. t. m. obi-
^čfi^ hsdi Pf°d *p" bodo ti'H: »91^ tin 1 i pop >1*?ite v Žiravi1;5'č"etn fin?**) rlH svojega koncert"'■g5* program* S^ore'i ;r> ^rvzo iavrmn v priho^np.b dneh. Za lf*sf>1fat*ski kon-e^t. k' se bo vrŠ:' v rta&rair« F: hsrmrj-p'čit0 ^"nžh° hfnki \ '.f'^r\'ce ,T o"rirrrd ji. o! torka nrpn'dne dalie v P*^tični knjigarni na Ko jgresriem trgu. Gepe običime, krotert'1?.
#3»
Revolucija v Braziliji
Pariz, 9. avgusta. Po vesteh, ki so prispele preko Londona je izbruhnila v braziljski državi Rio Grande i evolucija. Revolucija je v zvezi z umorom predsednika države Parahiba, Josua Pesoe. Liberalni kandidat za drugega predsednika Brazilije je bil umorjeni Pesoa. Revolucionarji so Dognali vladne čete v beg ter se utaborili \ Tiestu Misericordia. Ponovni letalski napadi vladnih čet na uporniško taborišče, so ostali brezuspešni.
Največji most na svetu
London, 9. avgusta. Po brezžičnem telefonu je dopisnik >Daily Maila< javil iz Sidneja v Avstraliji na razdaljo 20.000 km svojemu listu v London. da se dela na ogromnem obočnem mostu, ki ga grade angleški inženjerji v sidnejski luki. bližajo koncu. Most ki bo pravo čudo sveta, bo mel 1670 čevljev velik obok ter bo veljal 600000 funtov. Most je sestavljen iz dveh polovic, ki se odpirata, kadar plovejo velike trgovske ladje v luko. Kljub ogromni t«£i — most je iz železa — so bili nacrti tako precizni, da obe polovici v višini diferencirata samo za eden palec.
Bruning o Briandovi akciji
Berlin, 9. avgusta. Ministrski predsednik Bruning ie imel snoči na zborovanju novoosnovane državne stranke programa-tičen govor, v katerem se je bavil tudi z Briandovo akcijo za osnovanje evropske unije. Pozdravljajoč ta Briandov predlog, je poudarjal, da je poleg gospodarske stabilizacije p — dvsem potrebna tudi politična stabilizacija Evrope, ker sedanja splošna kriza ni samo gospodarskega, marveč v veMn meri tudi političnega značaja.
LJubsvisa tragedija snlfijonarja
Paril, 9 avgusta. V nekem mondenskem hotelu Fariza so našli s prestreljeno glavo /.ranega argentinske-^ multimilijonarja Guerrero Ležai je na postelji in je bil pokrit 7 t juho. zraven nje^a na tleh je ležala njegova ljubica, v pariški visoki dražbi dobro znana poljska krasotica Helena Kiske-lov 7, a ljubljenca sta se spoznala pred dvema letona v Londonu, toda izgleda, da se je ji» med tem časom Guerrero že naveličal T ovrdal ji je. da namerava razmerje prekiniti, nakar je ona potegnila revolver in ga ustrelila, nato pa naperila orožje proti sebi. V rokah Guerrera so našli listek, rta katerem so stale besede: >Vem, da bo moja ljubavna zadeva usodno končala. Helena nosi smrt s seboj, toda jaz se ne morem  lof-iti od nje. tako me fascinira.«
Shaw piše za zvočni ffttn
London. 9. avgusta, c. Bernhard Shaw se je konč novel javno odločil za podpiranje zvočnega filma ter je stopil v stike m angleško filmsko družbo, s katero Je 9o sklenil pogodbo. Prvi njegov film se bo imenoval Kako je on nalagal njenega soproga«. Zastopniku »Daily Heraldoc Jo izjavil, da se bliža konec ubogemu lidču. Vsa njegova dela bodo prej aH predelana v zvočne filme.
Ped naslednik GandRa
London, 9. avgusta g. Obsojeni indijskega  pokreta  Patol,    je za naslednika imenoval Mulano Abdui A z aga.   To je že peti naslednik
Odgođen polet okoli sveta
Capetownf 9. avgusta. Lord Raflune-
dan (?), ki se je pripravljal za let okrog sveta, je zbolel ter Je ga svojo nakano za enkrat odlog?.
L?ubl.!ana, 9. avgusta. Opozarjamo vse moto-siklisie in avtomc-b I^sis, da je alnska cesta na Vršič obnovljena, popravljena ter mostovi oiačrn«. tako da ie vsposoblfppp za vs* votM^. Jutrišnja mec'nai o;i«?a tekma nn Po^ko-renlsko se«»to nudi najlepšo priliko za *jz!et na Vršič.
Brezposelni — vzeir h p^štepjaka
Nsd in vmil 36.140 Din
Ljubljana. 9. avgusta, 1'ravijo, da ni več poštenosti na s\etu, pa ni res. Dogodek, ki »e je pripetil včeraj v Ljubljani, dokazuje bas nasprotno. Sno-Či okoli iS. je namreč na policijo v oddelek za izgubljene in najdene stvari prihitel ves zasopel zidarski mojster Ivan E r j a v c iz Male vasi pri Jezici in prijavil, da je izgubil nekje na kolodvoru okoli 36.000 Din. Prosil je policijo, naj mu pomaga do izgubljenega denarja.
Jedva je ves obupani mojster zapustil policijo, je prihitel v isti oddelek mlajši moški ter ves srečen sporočil, da je našel listnico s 36.000 Din. V listnici je bilo poleg denarja več računov, glasečih se na Erjavčevo ime, in zlat prstan. Denar je našel brezposelni delavec Ivan V r a n k a r pred skladiščem na glavnem kolodvoru.
Policija is davi obvestila lastnika in mu izgubljeni denar vrnila. Erjavec je dal poštenemu najditelja 2600 Dfa, več kot znajo je Vrankar js menda na polt peste« 1 u saslu-
Alrgfiji
se ie vršil angleškega ft) pod predsedstvom lorda rveagna. Dražba izkazuje
v primeri z le 30% divi-
letala
9, av^guste. A A.. Ko * je ~ hotelo prometno letalo na progi Trot— ocHeteti. vr trzoikega pristanišča, jo padlo v vodo in se prevrnilo. Na letalu 00 bili štirje piloti in 2 potnika Češkoskx vaški potnik, po imenu Franke, je utocriL OsA.aH so se rešili.
Grof VVestarp za obnovo bije v Nemčiji
Berlin. 9 avgusta, g. Grof Wi
izjavu •— -----■-»'-•»vtr - Zeitung«,
sletkoprei prta ::'vr ^*rnškeg» strn t. |^Ti ž5- i ?e ter je
lij r-'i.»ii.e £r£sx e. y
Konferenca študentov
Male antante
Studentovska Mala arrtanta namerava ustanoviti v Jugoslaviji več
okrevališč, eno tudi v Radovljici
Znani dijaški mentor Gustav Zverina  priobčuie   v »Ce-skoslovenski   Republiki« poročilo o zasedanju PKE v Cavtatu. Poročilo, datirano v Cavtatu 29. julija, se glasi: Davi ob 5. zjutraj je bilo tu končano zasedanje  odbora  študentovske   Male an-tanre (Petite Entente des Etudiants - PEE). Cavtat je bil izbran za kraj zasedanja v prvi vrsti zato. ker je tu prvo študentov-sko okrevališče PEE, predstavljajoče prak tičen  rezultat  tesnega   sodelovanja češko slovaške,  jugoslovenske  in   rumunske dijaške zveze. Delegati P£E so se zbrali v Cavtatu na posvetovanja dvojne  vrste. V prvi vrsti so hoteli preg^dati uspehe do sedanjega  dela  FEE in določiti smernice bodočega dela. obenem pa proučiti organi zatorične zadeve PEE v razmerju do med narodne  študentovske konfederacije (CIE) Na zasedanje sta prispela kot gosta poleg delegatov PEE predstavnika francoske dijaške zveze    ^aurin,   sedanji predsednik CfE.  m   ravnatelj   centralrega biroja Conturier. Fogledat sta prišla  tudi cavtat-sko okrevališče. Zaradi prepoznega prihoda ramenske de'egac:je ie bilo treba preložiti začetek zasedanja na 25. t. m.
Kikor običajno, so bila kot prva točka na dnevnem redu poročila delegatov o uspehih đefovanja ude'eženih dijaških zvez o i februarja do zdaj. Tugoslovenski referat se ie nanašal na koncentrirano socialno in kulturno delovanje »Pobratimstva« (čitalnice), rumunski je navajal vrsto dijaških manifestacij, bodisi svečanostnih ali pro-testmh, češkoslovaški referat je pa obrav naval marljivo delovanje USĆS na soci-jahiem in šolskem polju in v zunanjih zadevah. Poročilo o delovanju praškega urada PEE ie obravnavalo priprave za ustanovitev okrevališ: CIE v Jugoslaviji in sicer " Cavcatu. Vinodolu, Radovljici in na Rabu. nadalje' izmenjavo po tovarnah in poljedelskih podietjih ter delovanje na polju tiska (n. pr. izdajo posebne številke »Dijaškega vestnika«. organa PEE, o štu-dentovski Mali antantO.
Podrobno se je razpravljalo v zaključni nočni seji o bodočnosti cavtatskega okre-vagi šča (stabilnega), za katerega da cav-tatska  občina    brezplačno    zemljišče ob mo?nj   Računa se. da bi stalo tako okrevališče za AM) do 3C0 maloantantnih (večinoma   češkoslovaški)   študentov   en milijon dinarjev, t. j. 6-0.<>.Hl Kč. Okrevališče bi se lahko  uporabljalo  tudi  v izvenpočitniških mesecih   Treba  bi  bilo  zgraditi poslopje ter poskrbeti za opremo in kuhinjo. Začela so se že pogajanja, da bi stanovske, odnosno  podporne  ustanove    ob morebitni podpori udeleženih držav prevzele gradbene stroške. Kar se tiče izmenjave po tovarnah ter poljedelskih in gozdarskih podjetjih, so zainteresirane dijaške zveze že zaključile pogajanja, s katerimi  se je začel ta načrt realizirati. Pri nas je bilo oddanih zadnje čase 50 mest, v Rumuniji je pa tudi  dosežen  sporazum    glede večin mest. Nadalje je bilo sklenjeno izdajati informativen almanah o PEE in o Mali an-tanti vobče za dijake držav Male antante. Kar se tiče notranjega položaja udeležnin dijaških zvez, je treba omeniti, da  so se pokazale v češkoslovaški zvezi znatne razlike v političnem prepričanju vodilnih čl-niteliev USCS. Praktično      je pokazalo to na ta način, da drugače šibki delegat bolj desničarske smeri v nekaterih šoecijelnih točkah   n;   podpiral   predse.lnika odbora PEE   Pri jugoslovenski dijaški zvezi se je pokazalo, da sicer polagoma, vendar pa že dobro posega v praktično mednarodno sodelovanje (> pr-rejanjem ekskurzij, izmenjavo  študentov  itd.)      V  zvezi rumunskih kmetskih študentov, zastopanih  v PEE. se je   pokazal   kočljiv   po'ož.P.i   kot posledica organizatončn:h nesoe*asij doma. 7lasti k<r se   tiče   pr^tiz\e7e   rumunsk h /:dovskih akademikov. Vse te interne zadeve pa niso mogle preprečti dorela r^'nih razprav na zasedanju. das; v  e^-" t*»čfc:       b:l dosežen  sporazum,  marveč        *~ 'T^dh^dne skupne kandidature P!"E v dE
Zanimivo je tudi korektno stališče, katerega je zavze'a FEE nnvzlu svojim kon-tremim interesom napr?m madf.arski di;a-ški zvezi. Razumljivo je dalje, da nEE nf mogla zavzeti napram proš"iam makedonskih študentov in hrvatskih iredertistov glede sprejema v CIE: bodis' z izpren.em-bo besedila pogodbe CIE ? Nemci ali pa s sprejemom Nemcev kot men bre iibr° v CIC Važno je tud\ d^> ie bil dosežen sno-razom o pnvo;a*n' «;est?>"i porasla o delovanju udQ,C7^""h ?y*2 n«i ^o'rr^su CIE v Bruslju. k» se orič'1*? 12 avgusta.
Kar se tiče priprav za Bruselj, je bil
dosežen popoten sporazum glede zastopstva študentovskih zvez PEE v kongresnil komisijah in glede vabila CIE na prihodnji kongres v Jugoslaviji. Nasprotno sta se pa srečala pri volitvah v izvršilni odbor GTrT dva predloga kandidature, namreč rumunski in češkoslovaški tako. da je bilo treba razpravo o tej zadevi odgoditi do kongresnih posvetovanj PEE. To pa nič ne iz-premeni na realnih uspehih zasedanja PEE v Cavtatu. Mesto samo je pokazalo veliko zanimanje za posvetovanja maloantantne« ga dijaštva s tem, da je pripravilo delegatom svečan sprejem, okrasilo mesto z zastavami vseh treh držav in priredilo pred zaključkom kongresa delegatom svečan banket. Zasedanje je otvoril predsednik odbora PBE in češkoslovaški delegat inž. Pa le če k (poleg njega je bil češkoslovaški delegat še dr C y p r a), predsedovanje je bilo pa poverjeno jugoslovenskemu delegatu Nedelj koviću (katerega je zastopal tudi Ljubi ć). Jugoslovenski delegat je bil tudi Devic. Rumunsrko dijaško zvezo je zastopal samo en delegat rn sicer N a 1 ti.
Celotni resume kongresa je, da se je na njem obravnavalo mnogo praktičnih predlogov za poglobitev sodelovanja med poedinimi zvezami PEE na znotraj ter da je bilo pripravljeno sodelovanje tudi n« zunaj, na bruseljskem kongresu. S stališča USČS se da ugotoviti, da so bili njega interesi v polni meri zaščiteni primerno njegovi vlogi v PEE in v mednarodni dijaški konfederaciji. Pred bruseljskim kongresom ie treba še poudariti, da se bo morala češkoslovaška dijaška delegacija zavedati, da se da doseči uspeh samo v enotnem nastopu, združenem z lojalnostjo do njenega vodje. Lanski budimpeštanski kongres naj bi bil našim članom delegacije memento. Bati se ni treba ničesar, kajti naš položaj v CE ima že svojo dobro tradicijo, katero je treba poglobiti in razširiti. Kongres PEE v Cavtatu je pokazal, da se da to storiti mnogo bolje v sodelovanju z jugosloven-sko in rumunsko dijaško zvezo, kakor izolirano.
Žitni monopol v Avstriji
Dunaj. 9. avgusta, n. Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, je dokaj verjetno, da bo v Avstriji še tekom letošnjega leta uve* den žitni monopol. V avstrijskih političnih in gospodarskih krogih se o tem že dolgo razpravlja, sedaj pa je tudi vla la načelno sklenila, da predloži v najkrajšem času parlamentu tozadevni zakonski osna« tek. Načrt zakona o žitnem monopolu a že sestavljen in bo v prihodnjih dneh pxed» ložen vladi v odobrenje. Uvedbo žitnega monopola, za kar se zlasti zavzemajo av* strijski agrarni krogi, motivirajo s tem, da mora Avstrija zaščititi svojo agrarno pro* dukcijo pred snujočrm se agrarnim blokom.
Spopadi pri tekstilni stavki v Franciji
Pariz, 9. avgusta, s. »Agence Havas« javlja iz Amiensa, da so se dogodili pri obnovi dela v neki tvornici v Harondehi inei-denti. Komunisti so vdrli v tvornico, zapodili nameščence ter napadli ravnatelje. Intervenirati je moralo oroŽništvo. Tvornica je bila nato zopet zaprta. Od izprtja je prizadetih 1200 delavcev.
Pariz, 9. avgusta. AA. Vse delavske strokovne organizacije razen tekstilnih so ae v Roubaixu in Tourcoingu izrekle proti generalni stavki.
Komunistična zarota v Turčiji
Ankara, 9. avgusta, g. Policija je odkrila komunistično zaroto, ki je hotela zrušiti sedanjo vlado. 60 oseb je bilo areti-
rpnih
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Ara terdam 22.71. - Berlin 13.465. _ Bruselj 7.8ff72. — Budimpešta 9.885. — Curih 1095.9. — Dunaj 796.72. — London 274.47. — Newyorlc 56.245. — Pariz 221.73. _ Praga 167.ia — Trst 295.10.
INOZEMSKE BORZE.
C»!rih. Beograd 9.128. — Pariz 20.23. — London 25.0425. — Newyork 514.125. — Bruselj 71.97. _ Milan 26.935. — Madrid 57.,?Q. — Amsterdam 307.20. — Bet lin %12 »25. — Dunaj 72.70. — Sofija 3.725. — Priga 15.25. — Varšava 57.70, — pešta 90.21. — Bukarešta
Juniorske plavalne tekme za državno prvenstvo
Kaj je pokazal prvi dan plavalnih  tekem — Današnji dopoldanski
rezul tati
LjubljAn*, 9. avgusta.
Včeraj je bil prvi dan juniorskega tekmovanja za državno prvenstvo. Rezul* tati so že- znani, dopoldanske je objavil »Slovenski Narod«, popoldanske pa joi* tranji listi. Kakor jc bilo pričakovati, je borba ostra in srd<i«ta, vrši se pa v glavnem med Jadranom. Ilirijo in Viktorijo, delo* ma tudi med Primorjem.
Jadran je v očitni premoči in vse ka< že. da mu ne bo mogoče iztrgati junior* akega prvenstva. Splitski klub je poslal v boj krasno ekipo najboljših juniorjev. kar jih "premore država. To se je videlo že včeraj dopoldne v prcdtekmovan jih na 50 m poljubno, ko so v šestih predtekih Jadranaši zasedli prva mesta in se vsi kvalificirali za drugo popoldansko tckmos vanje. V drugem predtekmovanju se je kval-iHciralo pet Jadranašcv za sernifinale. Večina Jadranovih sprinterjev je plavala okoli 30 ali celo pod 30 sekundami in vse kaže. da bodo imeli Jadranaši v finalu od* ločilno besedo. Nekoliko jim bo šanse po* kvaril Vilfan, ki je včeraj dosegel tudi najboljši čas dneva na tej progi v času 28.8. Gotovo je pa, da bo štafeta 4^50 Jadranova in da utegne celo plavati v re* kordnem času. Vsekakor ima Jadran s svojimi juniorji velik plus. Poleg sprinter* jev ima tudi odlične prsne plavače, v hrbtnem plavanju je pa šibak. Ahilova peta so tudi njegove dame, ki so se slabo obnesle.
Viktorija je v moških disciplinah ne* koliko razočarala. Sicer so se tudi štirji njeni juniorji kvalificirali za sernifinale, toda časi niso baš najboljši Kljub temu ima Viktorija tudi izglede za štafeto, če že ne prvo, pa gotovo za drugo mesto. Konkuriral ji bo v štafeti edino Jug. Zelo so pa presenetile Viktorijašice. Že na Sušaku so pTi prijateljski plavalni teks mi dosegle krasne uspehe. V splošnem se je računalo, da bodo v Ljubljani plavale nekoliko slabše, pa ni bilo tako. Nasprot* tio. Medaničeva je celo zboljšala državni juniorski rekord na 50 metrov, izvrstno je pa plavala tudi Zupanova. Po rezultatih v predtekmovan ji h sodeč ima Viktorija naj* več izgledov, da si pribori damsko šta, feto. Viktorijaši imajo tudi sicer več do* brin plavačev v hrbtnem in prsnem pla* vanju.
..Med Viktorijo .in Ilirijo se bo nedvom* no vršil boj za drugo mesto. V juniorskih diciplinah je sicer Ilirija šibka in je n. pr. v sprintu z izjemo Lavrenčiča izpadla že večina njenih tekmovalcev. Pač se pa ute* gne Ilirija z Lavrenoičem in Žirovnikom plasirati v hrbtnem plavanju, dočim njena štafeta nima izgledov. Krasno se pa drže Juniorke Ilirije. Te so najhujša konkuren* ca Viktoriji, vse so se kvalificirale za se* mifinale na 50 metrov in imaje izglede tudi za finale. Štafeta Ilirije bo najtrši oreh Viktor i jašicam.
Primorje bo, kakor je bilo pričakovati, najbrž zmagalo v obeh juniorskih sprin* terskih disciplinah na 50 in 100 metrov ter v hrbtnem plavanju na 100 metrov, kjer se bo poleg favorita Vilfana plasiral najbrž hidi Šturm. Vsekakor ima Primor* je tudi izglede za mešano štafeto, dočim za 4^50 izgledi niso preveliki. Kako bodo odrezale Pri mor jasi ce, se še ne mo* re reči, ker še niso posegle v boj. Vseka* kor se zdi, da ima Primorje več izgledov na četrto mesto, kakor pa Jug, ni pa iz* ključeno, da so bo plasiralo na tretje mesto.
Jug letos ni posebno močan. Njegovi niniorji se  bodo sicer  s  štafeto plasirali,
najbrž tudi v mešani, drugih izgledov pa Jug menda nima. Njegove dame, ki so mu bile lani menda glavna opora, letos ne startajo. To je pa velik mvnus m zato bodo Jug ovci najbrž Šele peti.
Od ost aH h klubov je treba omeniti še Boba, ki utegne zasesti šesto mesto; do* čim drugi, tako oba karlovška kluba, Beo* grad in Concordija iz Zagreba ne piidejo v poštev.
Skoki, juniorski in seniorski, bodo po dosedanjih dispozicijah sodeč nekaka in* terna zadeva Ilirije, v waterpolu se pa bodo morski klubi pomerili med seboj. Tam je po včerajšnji igri sodeč favorit Jug, Jadran in Viktorija se pa bosta zme* fSla  za drugo,  odnosno  tretje mesto.
V splošnem so že včerajšnja r>redtek= movanja pokazala krasen napredek pla* valnega športa in veliko udeležbo. Razen Karlovškega športnega kluba so skoro vsi klubi nastopili kompletni, le tupatam je manjkal kak tekmovalec. Disciplina med plavači je vzorna, kljub dežju in mrazu gredo vsi na start. J ur v posluje v splošnem zadovoljivo, kar glede na to. da so se vršila dosedaj šele predtekmovanja, ni težko. Danes se tekmovanja nadalju* jejo in se vrše vse semifinalne točke, glavno zanimanje je pa seve osredotočeno na finale, ki se bo vršil jutri.
Za tekmovalce so razpisani krasni po* kali, o katerih smo deloma že poročali. Sedaj je pa poklonila dva lepa stalna po* kaJa beograjska tvrdka Uroš Uroševič.in sicer klubu. ki si pribori prvenstvo v skokih ter klubu, ki bo prvi v \va* terpolu. Izglede za to imata torej Ili* rija rn Jug. Beograjski mecen Lujo Freu* dcnfcld je pa daroval kTasno vazo. ki si jo pribori damska štafeta 4 50. ki pri* spe prva na cilj. Tu imata pa izglede I!i= rija in Viktorija.
Davi so se nadaljevale juniorske tekme za državno prvenstvo. Rezultati dopoldanskih tekem so bili: 50 m juniorji sernifinale:
I. skupina:
1. Brainovič. 2. Gazari, 3. \Vilfan.
n. skupina: 1. Marović (Jadr.), 2. Birimiša  (Jadr.), 3. Prvan (Jadr.).
10Q m hrbtno juniorke sernifinale:
I. skupina:
1. Lampret  (lilir.)  v 1.39.6  (Nov jugoslov. rekord), 2. Trbojević (Vikt.).
II. skupina:
1. VVimmer Zlata (Vikt.)  1.40.5, 2. Dolenc Simona.
HI. skupina:
1. VVohlfart (I1J 1.41.
2. Kaliterna (Jadr.). 3. Lopić (Vikt.).
100 m prsno juniorji sernifinale:
I. skupina.
1. Birimiša (Jadran); '2. Fercek: 3. Birimiša  (Jauran);  4. Arčanin (Vikt.).
II. skupina.
1. Nikolajevič (Beograd); 2 Jelić; 3. Pa-zinović  (Jadran):  4. Turkelj.
100 m poljubno juniorke. Za finale so se kvalificirale Lampret, Jenko, Bradač in Fetlieh (Ilirija) ter Bjelič (Jadran), Beu-san  (Jug) in Medanić (Vikt.).
Skoki juniork finale: 1. Dovč (Ilirija); 2. Kralievič (Jadran) 4 X 50 m poljubno. Za finale so se kvalificirale štafete: Jadran I. in II.: Jug I. in II.; Ilirija I.; Viktorija I. in II. in Beograd. Jadranaši so doseuli nov jugošlovenski rekord v Času 2  : 0.3.
štafete 3 X 50 m juniorke mešano: Za finaie so se kvalificirali: Tlirija I., II. in III.; Jadran L in III. in Primorje.
čez is let poletimo
z raketo na luno
Zanimiva izjava prof. Oberta o
na 1
VcVraj smo na kratko poročali, da je prispel v Novi Vrbas in posetil svoje roditelje sloviti konstrukter rakete na luno, prof. Henrik Oberth iz Berlina. Prof. Oberth je sprejel dopisnika novosadskega ~Deu-tecbes Volksblatta c in mu dal daljšo izjavo, v kateri izraža mnenje, da zmaga med prostorom ni nobena utopija. temveč realen problem.
— Kako daleč ste  z delom    rakete na vsemirje? je vprašal novinar Obertha.
— Zadnje mesece nisem mnogo delal, kajti primanjkovalo mi je denarja. Z >Ufo?, ki je moie ime porabila samo za reklamo svojega filma »Žena na mesecu<, sem prekinil vse stike, denarja za svoje eksperimente pa v tem kratkem času nisem mo-eel dosti nabrati. Nedavno je bilo v Berlinu ustanovljeno društvo za polet v vsemirje, ki šteje sedaj že 700 članov. Upam, da bo spričo ogromnega zanimanja za to idejo v Nemčiji in po vsem svetu število članov znatno naraslo, kar bo seveda moje delo olajšalo. Sedaj delam v laboratoriju berlinskega kemično - tehničnega zavoda in sem s pripravami tako daleč, da bom lahko pivo raketo izstrelil na luno takoj, ku bom imel zadosti denarja. Letos smo dosegli lepe uspehe s tekočim zrakom, ki smo ga preizkusili za pogonski materijal za raketo. Jaz sem bil že od vsega začetka prepričan, da lahko žene raketo v vsemirje samo tekoči zrak, ki zavzema malo prostora, kljub temu pa lahko razvija ogromno silo. Te moje trditve je nedavno potrdil znani ameriški konstrukter rakete, prof. Goddard.
flaketa bo sprva služila samo znanstve-
zmagi med prostorom in poletu uno
nim namenom. S po močio rakete bomo lahko delali važna meteorološka opazovanja, v doglednem času pa bo tudi služila kot poštno prometno sredstvo. Raketo je namreč mogoče nameriti na gotovo točko.
— kdaj bo lahko človek potoval z raketo? To je težko reči, kajti z delom napredujem počisi, pot do cilja je se dolga. Tako. kakor nekoč z Zeppelini, katerih dovršenost sedaj ves svet občuduje, lahko sedaj tudi o raketi govorimo samo kot o poskusih, ki pa mnogo obetajo. Ce bi imel denar na razpolago, bi naglo napredoval, kajti prepričan sem, da po sedanjem stanju tehnike nihče ne more zgraditi popolnejše rakete kakor jaz. Seveda v Ameriki lahko napredujejo. Profesor Boddard je potrošil za svoje poskuse že 600.000 dolarjev.
— Ali bo mogoče z raketo prki na luno?
— Gotovo! je odgovoril Obert samozavestno. Kar so pa pisali razni listi dosedaj o tem, je bil samo lov za senzacijami. Če bo moje delo tako napredovalo kakor sedaj, bom prvo raketo lahko že čez 15 let izstrelil na luno. Upam, da se mi bo posrečilo v tem času odstraniti vse ovire in tudi prepričati one, ki dvomijo o tem, da zmaga med prostorom ni utopija, temveč realen problem.
Na vprašanje, kdaj bo izstreljena prva raketa z ljudmi na luno. se je profesor nasmehnil in dejal, da se je za prvi polet na luno dosedaj prijavilo že 113 potnikov iz vseh krajev sveta, med njimi največ žensk. Toda s prvo raketo hoče sam poleteti na luno.
Vtisi s potovanja po Bosni
S potovanja, novomeških študentov po jufntfi krajih države —
V Bosni in Hercegovini
Drufe zanimivosti
Ogledali amo si katedralo in vse menit nejše stavbe, ki kraje promenado na. obali vojvode 81 epe ob Mdtfački. Prevsel nas je ogromni tempelj španjolskih z-idov z orjaško kupolo. Razen svetovno znane tkalnice čilimov in ene naših nanvedjih tobačnih tvomlc so nam vstrodUe posebno zanimanje inredn© bocarte »fitrke deželnega muzeja. Obilne ao izkopanine is predhietoričae rimske in pozneJSe dobe, kraene so zoološke zbirke, zanimiv je numizmatični oddelek, a tujca najbolj interesira dragoceni etnografski oddelek, edinstven na jugu.
Da smo si mogli predat a vi td lego in velikost vsega mesta, smo se mimo hietoric-aaga Principovega mosta in lepe mestne posvetovalnice povzpeli na višine nad velikim Alifakovcem. Na desni pod nami šumi v ozki soteski mala MiljaOka, Ob katerj se hladi sarajevski svet. Nad njo in krog mesta se dvigajo visoki hribi, a na njih trdnjave in vojašnice; zlasti lep pogled na mesto se nudi s kavarne Jajce. To krasno panoramo poživijo številne džamije — okoli 100 jih je
_, vitke ciprese, zelena pobočja in po njih
majhne turške hišice. Tu stopi človek, če je previden, lahko nekoliko bliže pristnemu, domačemu turškemu življenju in utegne opaziti marsikako zanimivo podrobnost turške socijalne uredbe. Ker kot kristjani nismo smeli stopiti v njih stanovanje, smo ostali zunaj in koncentrirali pažnjo na zakrita dekleta, ki so se nam še botf skrivale kot notranjost stanovanj, če si bil uren in zvit, si ujel kak lep. bledoličen obrazek. Ko si odhajal, pa so škilila za teboj izza vrat. Celo ašikovanje nam ni ušlo. Pomilovan pa smo turško žensko, ki j«^ brezpravno domače bitje, obsojeno na večno suženjstvo. Kaj bi rekle naše mimozne emancipiran ke, ako bi morale biti samo en dan v njihovi koži?
Posetili smo kopališče in letovišče Ili-džo, se zvečer sešlr z rojaki v Slovenskem klubu, se med seboj pogovorili, popraševali po njih življenju v tujini, zapeli in napili nasvidonje.
Naše bivanje v Sarajevu je uašlo odmev celo pri novinarjih in Večernja pošta« je prinesla poročilo o naši ekskurziji.
Pred odhodom smo si ogledali še promenado, ljudje, povsod prijazni, ljubeznivi in dame še posebno. Toda kljub ka.kemu lepemu pogledu, nas niso mogle ogreti. Drugačne so naše Slovenke. Mi, ki smo vajeni gledati vsak dan ua.še lepotice, smo zaman iskali lepili žensk. Našli smo interesantnih, d'Uhovit'h. koketnih, toda tako milih in srčkanih kot so naše, nismo našli vso pot.
V Hercegovino
Kmalu za Sarajevom *mo se zaceli dvigati na Ivan planino, j'ri Ra stolici se je začel hud klanec iu 'lak je lezel tako počasi, da ga jc pešec lahko dohajal. Klanec pa bo kmalu ublažen z novo izpeljano železnico in novim tunelom. Prekobalili smo planino in stopili v Hercegovino.. Namesto mogočnih gozdov, bujno porastlih hribov in pobočij, plodcvitih obširnih ravnin ob rekah, krasnih ziatorumenih žitnih polj, ljubkih hišic m močnih voda, so se čim-dalje bolj odpirala gola, kamenita pobočja gora. nizko krhenčasto drevje, globoke struge in globoka brezna: polja so se umaknila skopim ogradam, majhne hišice z zelo strmimi strehami so se razbegle po žlebovih med gorami. Redko nastopajoča vinska trta in smokva sta pričali na jug. Dasi nas utrudljiva vožnja preko planine precej izmučila, nas je čudovito lepa soteska Neretve, ki se začne zoževati kmalu za Konjicem, mnogo pozivala. Lepa je bila vožnja ob Vrbasu, a se z vožnjo ob Neretvi kar ne more primerjati. Od oben strani so se mogočne stene silovitih gor le toliko razmaknile, da se komaj prerine Neretva, prostor za cesto in železnico so morali izklesati v skalovje. Vlak drvi in se ne meni za grozeče skale nad seboj, niti za globoke prepade pod seboj. Srce se tri krči in zatre-peče, ko švigne mala lokomotivica okrog orjaške skale visoko nad brezdanjo reko. Toda lepota narave ti odvrne take skrbi in sam ne res, kdaj se ti odpre razgled in se ustaviš na postaji v Mostam.
V Mostaru vzbuja občudovanje tujcev drzna zgradba starega turškega mostu, ki se kot lahka vnmet dviga v enem samem oboku nad globoko vodo in razmetano skalovje.
V lepi pravoslavni cerktvi nas je z adi vil prelepa ikonostas in tovardš slavist, ki se je bil pridružil naši ekskurziji, je obtičal pri pr avosl avn i h obrednih knjigah, pisanih v stari cirilici in v staroslovenakem jed-ku. Knjige, v Moskvi tiskane ,bero svečeniki z rusko izgovorjavo, kajti tudi oni so se šolali v Moskvi. Jelica je tako vneto sledila pogovoro, da se Je nan<Mla brati stare knjige in dejala, da bi bila zdaj rada pop. Staroslovenski je«!k je v srbski cerkvi isto, kar pri nas latinski, ume ga šolano sve-Čenebvo, narod pa skoro nič.
Med tem smo se ostali razgledali ispred cerkve, od koder se nndi najlepši pogled na mesto _       cirilica nas ni  zanimala. Mesto
ima nekaj modernih stavb, precej u z a ml}. Po gorah okrog njega so rastresene trdnjave in »fortioe-e.
Zvečer srno si ogledali življenje po mestu in na promenadi, naučili malega Borisa, kako 6« pravilno nije turška kava ter seznanili ljudi z našo pesmijo Težko smo se ločili od ljubeznivih prebivalcev in odhiteli proti jngu.
Proti Boki Kotorski
Ponoči smo zapustili Mostar in hiteli z vlakom po pustem in kamenitem kraškem svetu ob Neretvi in TrebinjŠčici, se v jutranjem soincu vzpenjali preko skalnih hribov proti jugu in v daljavi se nam je prvič zasvetila morska gladina. V velikem ovinku smo se spuščali v rodovitno Konav-lje, ki nas je obdalo z obiljem južnega zelenja in skoro nato so nam zapeli razigrani valovi temnozelene Adrije prvo budnico, a edinstvena lepota narave je s čarobno silo oživila tudi zadnjo mračno dušo.
Prvi, ki kliče popotniku, prihajajočemu v Boko Kotorsko bodisi z vlakom bodisi z ladjo veselo dobrodošlico, je Ercegnovi. Zgradil ga je bosenski kralj Tvrtko I. leta 1282., a ime nosi po Stepanu Vukšiču, hereogu sv. Save. Od starega mesta se vidijo samo drobci zidin, ki jih je zob Časa spremeni v ruševine. Ponosni hoteli in lepe hiše, ki se dvigajo po bregu enega nad drugo in se nizajo ob obali ena za drugo ter so obdane z bujnim južnim rastlinjem, prepričujejo tujca, da ni zaman njegov trud.
V Zeleniki, končni železniški postaji, stisnjeni med morje in gore, smo izstopili, se po dolgotrajni in utrudljivi vožnji odpočili in okrepčali v hotelu Neretva, se okopali v morju in popoldne nas je parnik odpeljal proti Kotoru.
Za vedno ti ostane v spominu Boka Kotorska, ako se pripelješ z vlakom do morja in jo prevoziš od Zelenike dalje z ladjo. Pogled se ti ustavlja po golih, strmih gorskih vrhuncih in se spušča po obronkih, ob-rastlih z nizkim zelenjem, dokler se ne ustavi na zelenih livadah in ogradah, polnih bujnega zelenila in cvetja in se končno ne počije na prelepi okolici mesta Kotora, okoli katerega so se nanizala majhna mesteca kakor bele ovce na zelenem travniku.
ze takoj pri vstopu v Boko, ta najdiv-nejši fjord Dalmacije, se opaža ne samo sprememba narave in zraka, ki je svež, bister in blag, marveč se vidi tudi neka razlika na ljudeh. Bokeljci so močni, hrabri, smeli in ponosni, vidi se, da so junaki od davnine, zaljubljeni v svojo Boko, ki jim je enako draga in mila, doma kakor v tujini, ker je bogata zgodovinskih in umetniških spomenikov, polna spominov in tradicij in prepojena ž njih krvjo.
ZDRAVNIK ZA ZOBE
Dr. L03Z KSA GHE
KREKOV TRG ŠT. 10 NE ORDINIRA DO 18 AVGUSTA
Sokol Vič
Nad vse razveseljiv in vsestranski napredek je opažati zadnji čas v društvenem delovanju. V prvi vrsti je beležiti uspeh v telovadnici, kjer se je število telovadečih v vseh oddelkih znatno dvignilo, vrsta »starejših* je v precejšnji meri poživela zanimanje za telovadbo pri mlajših članih tako. da poseča telovadbo skupno preko 30 članov.
Na prosvetnem polju si je društvo zasnovalo za prihodnjo sezono in bližnjo bodočnost bogat spored: za članstvo in širšo javnost se bodo vršila razna predavanja, združena z zabavnimi večeri (telovadne, orkestralne m pevske točke, igre, recitacije itd.); za začasno, pa tudi stalno članstvo se je ustanovila prosvetna šola s sledečim sporedom: 1.) zgodovina telovadbe: 2.) zgodovina telovadbe od Tvrša do ujedinjenja; 3.) Tršev telovadni sistem in 4.) Sokol kraljevine Jugoslavije, njegov namen in pomen v telesno- in moralno-vzgoj-nem ter nacijonalnem oziru. Predavanja prosvetne šole se bodo vršila pod strokovnim vodstvom profesorja br. V. Zaletelja, kar jamči že vnaprej za veliko zanimanje m uspeh prosvetne šole. Čas in podrobni spored objavimo pravočasno.
Društvena knjižnica, ki zamore doma-Iega zadostiti potrebam vse viške javnosti, prične zopet — po izvršeni reorganizaciji in izpopolnitvi — z rednim poslovanjem dne 15. septembra t. I.
Snuje se tudi salonski orkester, ki prične z vajami v ponederjek 11. t. m. ob 20. uri v Sokolskem domu. Vse brate in druge godbenike, ki bi bili voljni sodelovati in niso prejeli vabila, vabimo tem potom, da se udeležijo omenjene prve vaje, odnosno sestanka.
Bratje! Sestre! Vztrajajte na začrtani poti do končne in popolne zmage sokolske ideje m prednjačite vsem v doprinašanju žrtev v prospeh naroda! 7Arxvr>\
KOLEDAR. Dane.-: Sobota, 9. avgusta 19&\ katoličani: Roman, pravoslavni: 27. julija. Kliment.
Jetri: Nedelja, 10. avgusta 1930, katoličani: 0. pobink., pravoslavni: 28. talija, Probor.
DASA&fJE PRIREDITVE. Kino Matica: Ladia glumčev. aTrno  Ideal: Grom.
Plavalne tekme za juniorako državno prvenstvo.
PRIREDITVE" V SEDBLJ0. Kina Marica: Ladja glumčev. Krne  Tdeal: Grom.
PtaTatne tekme za juniorsko državno prvenstvo.
DE2URKE LEKARNE Danes in jatri: Sušnik, Marijin trg, Ku-i-alt, Goeposvetska oesta~
Počitniška kolonija mestne občine
Kolonisti mestne občine ljubljanske v Breznici na Gorenjskem se vrnejo v Ljub« ljano v ponedeljek 11. t. m. ob 12.37 uri na glavni kolodvor. Dolžnost staršev je. da pridejo ponje.
V torek, 12. t. m. odide v Erezmco tre» tja skupina počitniške kolonije mestne občine. Odhod z glavnega kolodvora ob 7.30. V tretji skupini so:
Ambrož Angela, Brajer Ciril, Bučar Šar-lota, Bučar Leontina, Boltar Zdenka, Ce« pon Adolf. E>ežman Lea, Humakv Zor k a, Dolinar Valentin, Firipič Slavica, Germek Marjan, Jeršin Pavel, Kavčič Marjan, Ka* dunc Srečko. Kobilica EhiSan, KeriHč Mirko, Kiselj Vladislav, Kosec Bogomira, Ko* vačič Vera. Kovačič Marijan. Logaja Ma* rija. Legat Primož, Lipušček Silvo, Močan Joško, Peterim Ladislav, Pevec Stojan. Po* gačar Dragotm, Prime Bojan, Perčič E>ant» jel, Pilej Božo, Pevko Danica. Rudolf Milan, Selan Mira, Sfcriter Bojan. Saver Nives. Suiteršič Fran j a, Umek Hermina. Vrabec Ferdo, Urbar Ciril, Virsek Milena. Volav. šek Janke, Zajec Sonja, Zupane Marija. Zupančič Ana, Ž-gajtnar Jožica.
Vsepovsod tekmovanja
Ljubljana. 9. avgusta.
Prelepi so večeri v Ljubljani (kaj pa ni v Ljubljani lepo), vsaj tako kot kje v Španiji, kj«r brenkajo kitare in mandoline vso južnjalko zaljubljenost v temno noč. Romantike *fe nismo preživeli, na drucri strani pa smo že preveč vživeli v dobo tekem in rekordov. Poslušajte, kako se to dvoje izbirno preliva v harmonično celoto!
V Trnovem pri mostu vsak večer poj* haimonfka dO'*" pozne ure, na nasprotni pr^lski strani pa ee vrstijo ljubezni polne klopi. Na njih igrajo srca poskočno, da je viesblje", kajti harmonika hrešči take mile >viže", da moraš postati najmanj sentimentalen, če n<? žalosten. Res, harmonika hrešči tako kakor bi s» Ljubljanici sanjalo nekaj strašno zaspanega in dolgega kot je sam dolg čas. Po vodi plavajo s perotmi tfhe ljubezni — pravi trnovski čolni. Fantovsko solnce pa kar z neko važnostjo trosi mile žarke čez vso idilo. Premile >viže<: so brezkrvne in čedalje bolj pijane, da se po klopeh  širi  silna omamljivost.
Tedaj pa, kakor bi planil v te sanje prešeren krohot, zabuČi z vso nadnsljivo sapo nepričakovana harmonika na prulski klopi baš vis a vis trnovskega muzikanta. Na klopeh izbruhne navdušenje, splošna ve" selost »o polasti >pojočah< src, novi muzika nt — konkurent pa siplje take poskočne in dovršene, da trnovskemu začne zmanjkovati sape, harmonika se mu čedalje bolj joka. Mi, fantje od fare, poslušalci ■idrukamo- za prulskeca junaka in jja pod-žipamo, naj še da onemu kakšno tako lekcijo.
Naš muzikant: >Kaj se ni umrl? Le počakajte, zdaj mu bom zagodel >trauer marš<!
Presunljivi zvoki se oglašajo izpod prstov našega virtuoza, ne sovražni strani pa začne lajati pes — zateglo-otožno. kot bi res umrl. Trnovski pa je popolnoma utihnil. Za nameček, da smo poplaknili žalost iz src, >e prulski zaigra! še nekaj takih kot >Šup sem, šup tja«, potem s« pa dvignemo z >zmagovalcem« m gremo veseli spat.
>Zmagovalee<: Ari smo ga >panali<, kaj?c
Da. da, tako je.
Končno še je nas junak med potjo zaigral tibo-vračajočim se vojakom, ki so im*-li nočn3 vaje — koračnico:
>Mlad cigan po cesti gre,
čik pobere, pa ga je — — —<
Bukarešta dobi podtalno železnico
Bukareštanska mestna uprava je sklenila, da bo začela graditi v rumun-ski prestolnici podtalno električno železnico. Tostvarna pogajanja se pričnejo že naslednje dni.
Beli zobje
olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Cblorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi,ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejša s Chlorodont ščeteo. Tuba Din. a—, velika tuba Din. 13.—, četkica za zube Din. 20.—. Leo-Werke A.-G., Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor, i
Stev. 180
»SLOVtNSK!   NAROD*, dne 9. avgusta 1930
Stran 3
Vrhnika« Cankarjev rojstni kraj
K svečanemu odkritja Cankarjevega spomenika
Ameriški Slovenci Cankarju
Skupina ameriških izletnikov položi jutri na Cankarjev grob venec z napisom: »Tvoja dela so Tvoj največji spomenik — Ameriški hlapci Jerneji.«
Pogled na Vrhniko s farno cerkvijo sv. Pavlu. V ozadju na griču cerkev sv. Trojice
Vrhnika, 9. avgusta.
>Tam doli se je potapljala vsa dolina v solnčnih žarkih, bele hiše so se lesketale kakor lite iz srebra« (Vinjete). >Vrhnika prečuden kraj! V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bdečimi očmi, kdo te je poznal? Šli so mimo. videli so bele ceste, bele hišo in so šli naprej. Jaz pa sem ti pogledal v obraz kakor ljubljenemu dekletu in zdaj je moje srce bolno po tebi'. (Aleš iz Razora).
Pravljica pripoveduje, da se je Jazon skozi Vrhniko vračal iz Kolhide, kjer je iskal zlato runo. Priplul je z ladjo Argus po Dunavu. Savi in Ljubljanici do njenega izvirka. Od Vrhnike naprej so krepki Ar-gonavti nesli ladjo na ramah do Jadranskega morja. Jazon je ustanovil Emono in naselbino na mestu sedanje Vrhnike.
Nekdanja Vrhnika se je za rimskih časov imenovala Nauportus, t. j. pristanišče za ladje. Bilo je zelo utrjeno. Od kolodvora na Verdu pa do Zaplane se še danes vidijo ostanki >ajdovskega zidu \ ki so ca zgradili Rimljani, da se ubranijo divjih Japodov. V Nauportusu sta bili nastanjeni Vil. in IX. rimska legija.
Nauportus je stal na kraju, kjer stoji kompleks poslopij nekdanjega -Impeksa<, ter na tkz. >Dolgih njivah c. Da je bil Nauportus odlično mesto, pričajo tudi bogate izkopnine. kakor ostanki templa vodne boginje Ekvurne in vodovoda, ki ga omenjata že za prvih rimskih cesarjev Strabo in Ta-cit — ta ga celo imenuje municipij. Izkopnine segajo do konca 4. stoletja, iz cesar sklepamo, da je razrušil Nauportus šele Atila.
Zaradi ugodne lege je prav zgodaj po preseljevanju narodov zrastla na približno istem kraju nova naselbina, sedanja Vrhnika (ime izvajajo od Vrh-!-nik-a, kraj, vrh katerena voda ponika). Svojo važnost je dobila kakor za Rimljanov kot prometno in Čolnarsko pa tudi trgovsko tržišče ob plovni Ljubljanici in ji je kot laki bila odločena važna vloga v našem gospodarskem življenju vseskoz do srede preteklega stoletja, ko se je L 1857. otvorila južna železnica.
Koliko življenja je bilo v teh stoletjih na Vrhniki! Noč in dan so nalagali blago, ki je prihajalo iz Italije in bilo namenjeno tja do Dunaja in Beograda. In sicer so nakladali na čolne ondi, kjer je Cankar v svoji mladosti brodil po vodi in iskal staro ropotijo: v enajsti Šoli pod mostom. Oskrbovali so promet po Ljubljanici v cehih močno organizirani čolnarji; samo na Vrhniki jih je bilo 60. Vrhniški čolnarji so si že pred kakimi 700 ali več leti zgradili cerkvico na Kurenu v čast svojemu patronu sv. Nikolaju, pri sv. Trojici pa so si osnovali čolnarsko bratovščino. Drugi del tržanov pa je zaslužil tudi prav dobro s tovor jen jem blaga na konjih, s posojeva-njem konj. prekupčevanjem itd.
Ko so L 1718. otvorili zboljšano cesto Dunaj-Trst. a L 1804. sedanjo državno cesto, ki jo Cankar dosledno imenuje le cesarska cestac. je čolnarstvo propadlo in napočila je doba furmanov; ves promet se je vršil po cesti. Dolgi, prazni hlevi pričajo o onih časih blagostanja. Skozi Vrhniko se je vršil tudi ves potniški promet. Odlinis osebnosti so potovale skozi Vrhniko: L 1660. cesar Leopold L, ki je na Vrhniki prenočil, prav tako 1. 1728 Karol VI.. ki se je na-Manil v najbogatejši vrhniški, 1. 1555. zgrajeni hiši: pri gospodu Janezu Krstniku pl. Callinu. Čigar last je bilo vse ozemlje skoro
J do Podlipe — v sedanjem občinskem poslopju. V tej hiši je od 1. 1839. okrajno sodišče; o tem poslopju pripoveduje Cankar v iHIapcu Jerneju<: >Velika in lepa hiša je sodnija, sredi trga stoji v Dolini, dolgo vrsto oken ima in nad vratmi cesarskega orla«.
Skozi Vrhniko je potoval tudi 1. 1782. papež Pij VL, S. jan. 1821. pa je cesar F:anc I. v nekdanjem plemiškem dvorcu Sibeneggov, v sedanji Imepxovi hiši, pričakoval neapeljskega kralja Ferdinanda, ki se ie pripeljal v Ljubljano na kongres.
Za navadni potniški promet je skrbela staroslavna pošta, ki se omenja že L 1613 in ki je bila nad 250 let nastanjena v isti hiši, namreč v poslopju ge. Zore Lovrenči-čeve, in je bila ves čas v rokah samo dveh rodbin: Garzarollijev in Obrezov.
Vrhnika je dobila že zgodaj trške pravice. Gospodovali so nad njo vrhniški vitezi, ki so si na špici nad Storževim gričem zgradili utrjen grad. Najstarejši znani vitez je Geselprecht Vrhniški, omenjen leta 1300.
V 15. stoletju je ta domača plemiška rodbina izumrla in tudi Valvazor navaja med izumrlimi kranjskimi plemiškimi rodbinami >Verchnitsc'iein<'-e. V poznejših -tole t jih je bii trg podložen logaški graščini.
Tudi župnija je jako stara. L. 1290. se cerkev sv. Pavla omenja še kot podružnica sv. Petra v Ljubljani, a L 1318. je bil že pri njej vikar neki gospod Matija. Cerkev so zgradili na mestu, kjer je stal rimski tabor ;Statio ad Nonum«. Staro zgradbo so podrli L 1628. in novo zgrajena je bila posvečena 1. 1631. Sedanja stavba je bila posvečena L  1855. Krase jo Wolfove freske.
V vnanji steni prezbiterija je vzidan rimski
kamenopis, o katerem nekateri sodijo, da je starokrščanskega izvora.
Sedanja Vrhnika se prav lepo razvija. Trg sam šteje 418 hiš in okoli 2600 prebivalcev, cela vrhniška občina pa 1100 hiš in okoli 6500 prebivalcev. Na Vrhniki imamo naslednje tovarne: usnjarno industrijalca Žana polaka, zaposlujočo 100 delavcev, dvoje opekarn s skupno 120 delavci, last industrijalcev gg. Josipa Lenarčiča in Josipa Jclovška, parketno tovarno g. Lenarčiča ter v Sinji gorici usnjarno g. Verbiča, ki bo sedaj znatno povečal svoj obrat; v to svrbo se že vrši adaptacija tovarne.
Na Vrhniki je tudi zelo razvita lesna industrija. Imamo naslednja večja podjetja: Kunstelj. Tomšič. Hren, Krašovec in Magu-šar.
Tudi denarnih zavodov nam ne manjka. Imamo Kmetsko posojilnico, Občinsko hranilnico in Hranilnico in posojilnico.
Pripravljalni odbor za Cankarjev spomenik se je osnoval takoj po pisateljevi smrti, in sicer 23. januarja 1. 1919. Prvi predsednik je bil g. Jakob Hočevar, lekarnar, tajnik pa g. Fran Jurca. Po predsednikovi smrti se je l. 1928. pripravljalni odbor pre-esnoval ter mu je stopil na čelo g. Jurca. Pod njegovim vodstvom je nabiralna akcija dosegla velik uspeh. Pripravljalni odbor je namreč našel v Ameriki med našimi rojaki navdušene poverjenike, ki so zbrali pretežni del prispevkov od projektiranega zneska 150.000 Din, kolikor znašajo stroški za spomenik.
K slavnostim odkritja Cankarjevega spomenika so se javili odlični gosti iz vseh krajev. Nekatere korporacije so sporočile, da polože vence ob spomenik.
Rojstna hiša Ivana Cankarja ( X ), kjer bodo vzidali spominsko ploščo
»Hiša je bila nizka in je visela ob klancu« (Smrt in pogreb Jakoba Nesreče). »Gledal je na klanec, na kopo hiš, ki so se tiščale skupaj kakor čreda prestrašenih ovac... Na klancu je bil rojen in nihče mu ne izbriše tega pečata.« (Na
klancu.)
Jurkovičev Ivan Cankar
Slovenci v Ameriki
Težka nesreča je doletela Slovenca Snajderja v Chisholmu. Pri delu se je z žebljem nevarno ranil v roko, nastalo je zastrupljenje krvi in da mu rešijo življenje, so bili zdravniki prisiljeni odrezati mu roko.
V kraju Elv, država Minnesotta, živi eden najstarejših slovenskih naseljencev. To je 901etni France Lozar. Starec je za svojo visoko starost še vedno krepak in zdrav, samo vid mu je začel pešati.
Iz Mihvaukea poročajo, da je socialistična stranka države VVSsconsin nedavno objavila listo kandidatov za senatno in poslansko zbornico ter za druge javne urade, za katere se bodo vršile volitve v novembru. Med kandidati za poslansko zbornico je za 5. distrikt imenovan Slovenec, splošno znani Janez Ermenc, notar v Mihvau-keu. Kakor poročajo ameriški listi, ima Ermec mnogo izgledov, da bo izvoljen za poslanca. To bi bil prvi slovenski poslanec v Ameriki.
Tenorist ljubljanske opere Svetozar Ba-novec, ki že nad leto dni z uspehom nastopa po raznih krajih Amerike, zlasti pa po slovenskih naselbinah, namerava ostati še nekaj časa v Ameriki. To je tudi razvidno iz njegovega programa za bodočo sezono. Zaenkrat ima napovedane že tri večje koncerte in sicer 30. avgusta v Gi-rardu, država Ohio, in 21. septembra ter 12. oktobra v Clevelandu. Ameriški listi poročajo, da je Banovec poleg Šublja naj-priljubljenejši  slovenski  pevec v Ameriki.
Ameriški listi poročajo tudi o izredno talentirani slovenski plesalki Amaliji Fabi-janovi. Plesalka je odšla te dni k slovitemu koreografu, Rusu Nikolaju Zemljenovu, kjer bo nadaljevala plesne študije. Naši in ameriški listi naglašajo. da je Fabijanova izredno nadarjena plesalka in da se ji obeta lepa bodočnost.
Dne 26. julija je minulo leto dni, odkar je umrl odlični kulturni delavec, medicinec Edvin Primožič, ki se je marljivo udej-stvoval v raznih naših prosvetnih organizacijah, sodeloval pri sovenslkih listih v Ameriki ter bil sotrudnik »Cleveland Your-nala«, angleškega glasila ameriških Slovencev. Smrt ga je ugrabila v najlepših letih, star je bil šele 26 let.
I. Z.
Cankarju pod spomenik
»Pripravljalni odbor za Can* karjev spomenik se je osnoval takoj po pisateljevi smrti, in sicer   23.   januarja 1919...«
»K slavnostim odkritja Can* karjevega spomenika so se ja* vili odlični gosti iz vseh kra« jev...
Enajst let in pol so rabili, da so iz* vlesali tvoj lik. Danes je še zagrnjen, jutri ga pa odgrnejo in poreko: Glejte, tak je. kakršen je bil živ — resničen (van Cankar, pesnik in pisatelj, zasip ?en za domovino (spomenike dobivajo samo za domovino zaslužni možje), naš Cankar, nas vseh, ki smo enajst let in pol klesali njegov lik. Govorniški oder postavijo in vsi bodo hoteli biti prvi na njem. Segal bo visoko nad košček zemlje, kjer si pil materino mleko, in trden bo ta govorniški oder. kakor je trd in trden kamen, na kate* rem bo moral sedeti tvoj lik.
Dolga bo vrsta odličnih mož, ki se   bodo    vrstili    na govorniškem
odru. Bila bi še daljša, da' niso pota blatna in ceste razorane. Pa bo tudi teh dovolj, saj jih prižene pred tvoj lik globoka hvaležnost in iz najple* menitejših nagibov izvirajoča želja počastiti tvoj spomin. In vsi se bodo potrudili povedati o Tebi najboljše in najlepše, kar vedo. Eni poreko, da si ponesel ime milega slovenskega rodu na krilih svoje umetnosti daleč tja v širni svet, drugi bodo naštevali Tvo* ja dela, tretji se ozro na kratko pot Tvojega življenja in bridko bodo to* žili, da je bila tako kratka. Morda stopijo na govorniški oder še četrti in povedo, kako so v potu svojega obraza skrbeli zate, ko si sedel na Rožniku in pisal slavo svojega hvalež* nega rodu. Morda bodo stale za go* vorniškim odrom pripravljene belo oblečene deklice — toliko po številu, kolikor si zapustil del — da stopijo pred Tvoj lik in Ti natresejo na glavo cvetja. Morda zapojo tudi zvonovi in zagrme topiči, ko pade zagrinjalo in se pokažeš hvaležnemu rodu tak, ka* kršen si bil v življenju. Dobro bi bi* lo, da bi odlični gospodje ne pozabili na to.
Glej,   kolika   je hvaležnost tega
sveta! Takoj po Tvoji smrti se je osnoval pripravljalni odbor za Tvoj spomenik, točno 23. januarja 1919 je bil rojen, delal je požrtvovalno do 10. avgusta 1930 in srečno je dovršil svoje delo. Hvaležna domovina — oba dela, ta tu »pod Triglavom in okrog Karavank«, in oni tam »po plavžih in rudnikih«, eden manj, dru* gi več sta prispevala, da si dobil spo* menik svojim zaslugam za domovino primerno in kakor se spodobi. Dokler si živel in delal, Te odlični gosti iz vseh krajev niso hoteli motiti, ker so \edeli, da imaš obilo dela. Niso se pu* lili za Tvoj podpis, niso Ti prirejali podoknic — bili so obzirni s Teboj in s Tvojimi deli — živel in delal si lahko tako, kakor škrjanček nad zlatim klasjem. Sam nisi sejal, ne žel — drugi zate tudi ne, živel in umrl si pa le.
Sele ko si umrl, so se vsi zganili. Nekdo jim je natvezil, da si slaven, da bodo Tvoja dela večno živela, pa so se začeli puliti zate. Oni na desnici pravijo: Cankar je naš, za nas je ži* vel in delal, ne damo ga! Oni na levi si zataknejo rdeče nageljne za klobuke in protestirajo, češ, Cankar ni bil ni*
koli vaš, saj je bil in ostane rdeč. Pa se oglasijo še tretji zgoraj in pravijo, da spodaj umetnost ne more dihati, ne tu, ne tam. Umetnost je dar božji in Cankarja ne smete valjati po blatu.
*Tako se pulijo zate in vsi Te ho* čejo imeti. Vsi pridejo jutri odgrinjat Tvoj lik in vsi se povzpno na govor* niški oder. Eni pridejo v frakih in ci* Iindrih, drugi v zelenih klobukih z rde* čimi nageljni za trakom, tretji v črnih talarjih — in vsi bodo v srcih in mi* slih kralji na Betajnovi.
Doma ostanejo samo hlapci Jerneji, ki niso še nikoli zagrnili Tvojega lika in zato jim ga tudi odgrinjati ni treba.
Ti, Ivane, pa ostaneš to, kar si bil. Noben pripravljalni odbor ne more premakniti Tvojega lika z granita, na katerem je stal, ko si ga še sam kle* sal s koščeno roko. Morda — da vstaneš jutri iz groba in stopiš za go* vorniški oder med belo oblečene de* klice — morda bi stisnil pesti in za* klical hlapcem Jernejem po vsem širnem planetu:
»Prijatelji, ne odpustite jim, ker vedo, kaj delajo!«
Morda, pravim . . .
Igraje očistite vse predmete iz medenine, čina. aluminiuma, emaila, srekfa in porcelana samo z VlM-om
Kaki samo V1M povzroča da so predmeti čisti in snažni t
Ban inž. Sernec
v Višnji gori
Višnja gora, 9. avgusta.
Včeraj ob 16. sc je pripeljal z avtomo* bilom v Višnjo goro ban dravske banovine inž. Dušan Sernec v spremstvu svojega tajnika, vračajoč s z obiska graščine Ka« men, kjer je izročil odlikovanja svojemu prijatelju Sukljetu. Kljub temu, da obisk n» bil oficijelen, se je zbralo k posetu pre» cej občinstva. Med drugimi so bili navzoči sreski načelnik Podboj, banski svetnik in litijski župan Lebinger, Člani okrajnega ce« stnega odbora in županske zveze z načelni* kom Erjavcem, županom iz Drage na čelu, dalje zastopnik višnjegorskega Olepševalne« ga društva Turk in drugi. Večina hiš je bi« la banu na čast okrašena z zastavami, če« prav je bilo občinstvo prepozno obveščeno o bartovem prihodu.
Po oficijelnih pozdravih je sreski na« čelnik predstavil banu zastopnike šole in mestnega župana, na kar M je razvila prav po domače in brez vsakih formalnosti za* nrniiva debata m iznesene so bile razne prošnje. Seveda se je v prvi vrsti razprav« Ijalo o Višnji gori, v glavnem pa o višnje* gorskem vodovodu, ki bi ga bilo potrebno razširiti, da bo imela vsa občina koristi od njega. Žal je bii višn j ©gorski župan v tem pogledu preskromen, kajti prosil je za ne« znatno podporo, da je bil g. Nadrah prisiljen to vsoto povečati za trikrat. G. ban je dejal, da upošteva prošnje Višnjegorča« nov in obljubil, da se bo prihodnje leto ta. zadeva uredila s pomočjo Higijenskoga za« voda, tozadevna vsota se pa bo vzela v pri« hodnji proračun. Zastopnik Tujskopromet* nega in Olepševalnega društva je nato po* zdravil g. bana m mu pojasnil, kaj vse je društvo že napravilo za povzdigo tujskega prometa in olepšanja Višnje gore. Župan Erjavec je v imenu županske z vere izjavil, da je delovanje g. bana vsestransko zadovo* ljivo. Nadučitelj Jevnikar iz 5t. VkU pri Stični je sprožil zadevo ukinitve veterinar« skega mesta. Ban je odgovoril, da je v tej zadevi brez moči, obljubil je pa, da bo sto* ril vse, kar je v njegovi moči, da bo ugo* dil željam vsega prebivalstva naše doline.
K debati se je oglasil tudi svetnik Le* binger, ki je banu priporočal, naj se za* vzame za to, da ostaneta v našem srezu oba cestna odbora, češ, da je življenska mož« nost obeh itak podana. Največ skrbi pa dela g. Lebingerju odstopitev dveh kata* strskih občin, Kotredež in Zagorja, od sreza v Litiji in njune priključitve k srezu Laško. Litija bi bila s tem težko prizadeta, če še ni sedaj, bo pa v bodoče sigurno. Višnjegorska dolina je oddaljena najmanj 4 ure hoda od Litije in je za občevanje z Litijo zelo od rok. G. Lebinger je celo trdil, da je večina občin višnjegorskega okraja za to, da ostane priključena v po« litičnoupravnem oziru Litiji, toda večina navzočih je k njegovi izjavi molčala.
G. ban je bil drugačnega mnenja. De» jal je, da gospodarska razdelitev okrajev datira že iz davno preživele dobe, iz dobe, ko še ni bilo železnic. Sedaj je položaj spremenjen in so v tem pogledu nujno po* trebne korekture.
Glede elektrifikacije Dolenjske je bilo predlagano, naj se združita završniški tok in zagraška elektrarna, ker je kapaciteta slednje tako majhna, da nikakor ni mi* sliti na kako povečanje omrežja. G. ban je vsa izvajanja dobrohotno poslušal, na* glasujoč, da bo skušal z vsem svojim vpli* vom pomagati. V svojem nadaljnem go« voru se je dotaknil tudi političnega stanja v državi, naglašujoč, da je dal 6. januar nove temelje državi in da bo pri tem re* žimu ostalo še delj časa. Ljudstvo bo pri* šlo kljub temu do besede po banskem sve« tu. Zaključil je svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju, kateremu naj ljudstvo izkaže vso udanost in zahvalo. Navzoči so vzklik* nili »Živel kralj!*, na kar je bila debata zaključena.
Velika gasilska
vrtna veselica
V 2'go t nji Siski bo jutri 10. t. m. 3 ž p u n a -niet in velika gasilska vrtna veselica pri Crnetu poleg Gasilskega doma. Ker je to marljivo diuštvo vredno vsake podpore, zato pridite vsi, ki ste prijatelji gasilstva in si želite nekaj ur prav domače zabave.
OBZIREN OTROĆIČ.
Anika se šeta z mamo pred velesojmom in poželjivo sleda na vrtiljake. Med tem pa nekolikrat globoko vzdihne. »Kaj pa ti je, dušica?« jo pobara mama. — Anica vzdihne vnovič: »Kaka škoda, ker nisem vzela starega papana s seboj!« (Dodat: dedek bi bil plačal vožnjo na vrtiljaku.)
Dnevne vesti
— Češki učenjaki rastni elani beograjskega    zdravniškega    druStva. Beograjsko
zdravniško društvo je imenovalo za častne elane Češkoslovaške profesorje na medicinskih fakultetah prof. dr. Kimno, prof. dr. Ostrčila, prof. dr. PeŠino in prof. dr. Syl-tabo.
— Natečaj reščine na učiteljišču v Pakracu. Na učiteljišču v Pakracu se bo vršil te dni lOJnevni tečaj češčine in češke zgodovine za učitelje ljudskih šol. Udeleženci tečaja prirede potem ekskurzijo v Bratislavo, Prago in druga češkoslovaška mesta. Stroške bo krila češkoslovaška zveza v kraljevini Jugoslaviji. Ekskurzija bo trajala 10 dni.
— Opozorilo izletnikom na Jezersko. SPD naznanja, da imajo izletniki na Jezersko, ki so člani SPD, dovoljen 25% popust na voznih cenah na avtomobilnfh vozilih avtoprometne družbe Paar in Straus v Kranju in sicer na progi Ljubljana - Jezerski vrh. Popust uživajo le tisti člani SPD, ki uporabljajo vozila kot turisti ali izletniki. Izključeni so od ugodnosti pa tisti, ki bo hoteli uporabljati samo progo med Ljubljano in Kranjem ali dele te proge. Prav tako nimajo popusta prebivalci iz krajev med Kranjem in Jezersko, če bi tudi bili člani SPD. Ugodnost velja do preklica. Prišla bo v dobro zlasti ljubljanskim izletnikom in lažje bo sedaj priti v enega izmed najlepših delov naše zemlje; posebno ugodno bo sedaj delati izlete na Jezersko, na Češko kočo ter ture v Savinjske planine.
— Naši gospodarski krogi na Češkoslovaškem. Med letošnjim jesenskim velesej-mom v Bratislavi priredi »Putnik« v Beogradu v sporazumu s trgovinskim oddelkom češkoslovaškega poslaništva družabno potovanje na Češkoslovaško, ki bo imelo značaj posebnega poseta naših gospodarskih krogov. Udeleženci posetijo Bratislavo, kjer ostanejo tri dni, v Pragi ostanejo dva dni, na povratku pa tudi po dva dni na Dunaju in v Budimpešti. Odhod bo 3S. t m. Vse informacije glede udeležbe daje »Putnik« v Beogradu.
— Angleški pevci in skladatelji v Jugoslaviji. 18. t. m. prispe v našo državo večja skupina angleških pevcev in skladateljev iz Londona. Angleži prirede koncerte v Beooradu, Zagrebu in Ljubljani. Iz Zagreba se odpeljejo v Ljubljano 20. t. m. opoldne. Priprave za sprejem so v rokah Glavne zveze jugoslovenskih pevskih društev.
— Beograd dobi avtomatično telefonsko centralo. Minister javnih del je potrdil re-paracijsko pogodbo z berlinskim podjetjem Siemens - Halske glede dobave telefonskega materijala za avtomatično telefonsko centralo v Beogradu. Beograd dobi najmodernejšo avtomatično telefonsko centralo.
— Poroka. Poročil se je danes na Brezjah strojni konstrukter g. Robert R a z -nožni k z gdč. Vido Gabršek, hčerko višjega šolskega nadzornika, iz ugledne ljubljanske rodbine. Priči sta bila gg. dr. Bogomil Pavlic, finančni svetnik, in Fran Baehmann, kapelnik. Poročil ju je pa ljubljanski mestni katehet g. Vinko Lavrič. Bilo srečno!
— Občni   zbor radovljiške podružnice
SPD. Osrednji odbor sklicuje po § 25 pravu občni zbor radovljiške podružnice. Ta Se bo vršil dne 31. avgusta 1930 ob 10. uri v gostilni ga. Kunstlja. Dnevni red običajen. Vršile se bodo rudi volitve novega odbora. — Osrednji odbor SPD.
— Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. V bolnici v Newcastlu je umrl 5. julija Alojzij Hribar. Podlegel je po kratki in mučni bolezni pljučnici. Pokojni je bil rojen leta 1884. v vasi Sv. Križ pri Kostanjevici na Dolenjskem. Pokopali so ga 7. julija na pokopališču Sv. Antona v Besse-merdu. Hribar je zapustil ženo in štiri otroke. — V Youngstownu je 15. junija za vedno zatisnil oči Matevž Kikel v starosti 52 let Pokojni je bil rojen v Zapotoku, fara Ig pri Ljubljani. V Ameriki je bival 34 let. Mož je šel zjutraj zdrav na delo, opoldne so pa mrtvega prinesli domov. Zapustil je ženo Frančiške, dva sinova in dve hčerki. — V kraju Duluth, država Minne-sotta. je umrl 361etni Janez Markovič. Podlegel je sušici.
— Slovenci v Beogradu 1. 1910. Včeraj je Vaš eem. list priobčil pod tem naslovom dopis udeleženca A. Š. izleta pevskega društva »Ljubljanski Zvon« v Beograd leta 1910. 31ago\olite popraviti trditev, da se je tega  izleta udeležil  Zorko Prelovec
in da je ž njim govoril blagopokojni kralj Peter. Bil je to takratni tajnik ljubljanskega Zvona< gosp. Janko Zorko, sedaj hfanilnični uradnik v Mariboru, dočim se Prelovec tega izleta ni udeležil, ker je društveno pevovodstvo prevzel šele po izletu v Beograd. V nadaljnje pojasnilo članka še to. da je bila imenovana .mama Dimni kova mama iz Trbovelj in da je Peter Strel že umrl. — Udeleženec.
— Prepoved zahajanja ▼ kreme. Okrajno glavarstvo v Šmarju pri Jelšah razglasa, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Rogatcu prepovedano tahajanje v kremo Štefanu Mikoliču od 8*. Florijana za dobo enega leta; Štefanu Oberskemu iz Spodnjega Sečova pa za dobe 6 mesecev.
Ked. matv.
Dr. ED. SIHER
*e Je preselil is Slike na Danafako cento 87
pred it karae pri »v. M.rlSt«rm
— Tujski premet t Split«. Split je zadnje dni poln tujcev, ki prihajajo v skupinah ali posamič. Dva dni se je mudila v Splitu večja skupina Nizozemcev, ki SO te odpeljali v četrtek % avtomobili v Mostar, odkoder krenejo v Bosno in Hercegovino. V četrtek zvečer je prispelo S parnikom > Dan i ca < v Split 6 srednješolcev iz Črne gore Zadnje dni prihaja v Split tudi mnogo nemških turistov, ki jih pošilja v Dalmacijo tujsko prometni  urad  v Dresdenu.
— Mo-t med Rumu ni jo in Jugoslavijo. V torek 12. t m. se sestane jo rum unski in naši delegati pod predsedstvom aimunske-ga prometnega ministra, da se posvetujejo o zgraditvi mostu Čez Dunav med Rumu-nijo in nalo državo.
— Sokolsko društvo v Radovljici priredi na praznik dne 15. t. m. popoldne na telovadišču pred Sokolskim domom običajno tombolo. Glavni dobitki so: krava, moško kolo, vreča sladkorja, vreča moke. Poleg teh je še mnogo drugih manjših dobitkov. Tablice so po 3 Din. Začetek ob 16.
' — A reme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno, hladno in manj padavin. Včeraj i*> bilo lepo samo v Skoplju. drugod pa oblačno in večinoma deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skoplju 37, v Splitu in Beogradu 82, v Sarajevu 30, v Zagrebu 22, v Mariboru 19.8. v Ljubljani 17.4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 750.3  mm,  temperatura  je  znašala 11.4.
— Slovenec aretiran kot cerkveni tat v Banjaluki. Policija v Banjaluki je aretirala te dni nevarnega tatu, specijalista za vlome v cerkve. Gre za 241etnega Janeza Su-ponjića iz vasi Ugeče pri Laškem. Fant ie služil kot redov pri 33. pešpolku v Banjaluki in je imel tridnevni dopust. Dopust je izkoristil, da je 6. avgusta vlomil v Šmar-jeti pri Rimskih toplicah v tamošnjo cerkev in odnesel več cerkvenih predmetov. Hotel je ukradeno robo v Banjaluki prodati trgovcu Sunčiču, ki ga je pa ovadil policiji.
— Strašna smrt. Pred enim mesecem se je železniški delavec Ivan Mavrovič iz Karlovca opoldne vračal z dela domov. Ko je prišel na dvorišče, je skočil proti njemu njegov pes in ga ugriznil v palec desne roke. Mavrovič je mislil, da se mu pes dobnka in se za neznatno ranico na roki ni brigal. Hodil je na delo in je pozabil na ta dogodek. Toda posledice so bile strašne. Že čez nekaj dni je Mavrovič začutil hude bolečine v roki, ki so postajale vsak dan hujše. Nesrečnež je začel besneti, bilo je očividno, da ga je ugriznil stekel pes. Prepeljali so ga takoj v bolnico, od tam pa v zagrebško bolnico. Zdravniki so nesrečnežu na vsak način hoteli rešiti življenje, pozvali so celo slovitega specijalista s Pasteurjevega zavoda dr. Palmovića, toda vse je bilo zaman, pomoč je bila prepozna. Mavrovič je popolnoma pobesnel, grizel je sebe in tulil kakor stekel pes. Končno so ga morali zvezati. Včeraj zjutraj je nesrečni delavec v strašni mukah umrl.
— V dobi rekordov. Sarajevo je ime i o včeraj svojevrstno senzacijo. Pojavil se ie namreč nov rekorder. Gre ža 251etnega Valdo Savica iz Visokega v Bosni, ki je v gostilni v Aleksandrovi ulici stavil, da doseže svetovni rekord v požrešnosti. V gostilni se je zbralo mnogo radovednežev, ki so hoteli videti čudaka. Savič je pojedel okoli 8 kg kruha, l kg pečenke in Še več drugih dobrot. Vse sta plačala trgovca Rosic in Besarovič. Mladenič se je po obilnem kosilu prav dobro počutil. Dejal je,
K. V. A rami s:
V zastavljalnici
Pred okencem v zastavljalnici zbrani klijenti so postajali čedalje bolj nestrpni. Vsem se je mudilo, vsak bi se bil rad čim prej iznebil svoje robe in dobil nekaj denarja, ki je v naših hudih časih tako krvavo potreben.
Toda nalašč je stal pri okencu že dolgo debeluh, ki je bil prinesel v zastavljalnico polno vrečo razne robe.
Kaj vse je bilo v nji! Dva ogromna srebrna svečnika, težak podstavek, staromodne žlice, vilice in noži, zlati prstani, damske broške, zapestnice, medaljoni itd.
Cenilec je vse to lepo pregledal in pretehtal, rezultate svojega napornega dela je pa zapisoval na košček papirja.
Množica pred okencem je postajala nemirna. Eni so zavidali lepo rejenemu možakarju, da bo spravil toliko denarja za zastavljeno robo, drugi so se pa bali, da bo debeluh tako izčrpal blagajno zastavljalnice, da njim ne bo nič ostalo, da se okence zaipre in da bodo morali drugi dan zopet priti. Baje se to pripeti večkrat.
Vrag; naj vzame tega trebušnika!
Ta čas je pa cenilec vendar Ie ocenil vse te zaklade, nagnil se je nad svoj papir m sešteval. Potem se je
vzravnal, si obrisal potno čelo in dejal debeluharju:
— Gospod dobi za vse to dvatisoč dvesto cekinov.
Klijent je razočaran zavihal nos in odgovoril:
— Saj toliko ne potrebujem.
— Koliko bi pa radi? — je vprašal cenilec nevoljno.
— Potreboval bi takole okrog trideset... no, recimo naj bo štirideset cekinov, več pa nikakor ne.
Cenilec ga je ošinil s pogledom, zasmejal se je in zagodnjal:
— Tako?! Poznamo take tiče. Kar lepo poberite svojo robo. Tu ni posojilnica. Mi ne dajemo na posodo. Škoda časa, ki sem ga izgubil z ocenjevanjem.
In k okencu se je preril že naslednji klijent, dočim je trebušnik spravljal svoje zaklade nazaj v vrečo in godrnjal ogorčeno:
— Tako jamstvo jim nudim, pa mi nočejo dati niti teh piškavih 40 cekinov. Ta je pa dobra! To so vam časi in razmere!
— Saj so vam ponujali dvatisoč dvesto, — je pripomnil nekdo za njegovim hrbtom.
— Hvala lepa, — je zagodrnjal debeluh in se obrnil, da bi videl, kdo govori. — Hvala lepa! Še tega je treba, da bi jim plačeval oderuške obresti od
da se je doslej samo dvakrat pošteno najedel Prvič se je najedel v Ilidži tako, da ie šel lahko peš v Mostar in je šele tam postal lačen, drugič se Je pa pošteno najedel pri vojakih, kjer je za stavo pojedel kosilo 25 vojakov. Požeruh pravi, da lahko poje 10 kg kruha in popije 10 litrov vode. Fant bi nemara v Ameriki napravil dobro karijero.
—   Zarjavel žebel) povzročil smrt V
Apatinu je te dni umrla 30letna žena posestnika Josipa Bajen a, rojena Ana Keler. Pred tednom dni je stopila na zarjavel žebel j. Ker se pa za rano ni zmenila, Je nastalo zastrupljeni* krvi, kateremu je čez tri dni podlegla. Nesrenčica je zapustila štiri otročiče.
It Ljubljane
—Ij TiletMico rojstva obhaja Jutri gosp. Jernej B o 11 a r, magistratni pisarniški ravnatelj v pokoju, v ožjem družinskem krotti, duševno m telesno še Čil. Staremu naprednjaka in dolgoletnemu naročniku našega lista kličemo tuđi mi: še na mnoga leta!
Ij— L mrli se t Ljubljani ed SI. julija de 9. avgusta. Leopold ma Mavsar, zasebnica, 81 iet Japljeva ulica 2; Marija Strnad, vdova zdravnika, 78 let. Zaloška cesta 11;
Josipi na Kolenc, žena ravnatelja, 51 let, Medvedova ce?ta !S: Marija Poženel. vdova bivšega trgovca, 86 let, Japljena ulica 2; Snedie Ivana, vdova uslužbenca drž. želez.. 70 let -— V bolnici: Ivana K ran je, pletilja. 24 let, Spod. Ribče 7; Ciril Ferjan-čiS. zasebnik. 57 tet, Stožiee 114; Marija Jerala, zasebnira. 68 let, Galjevica 104: Havličok Jožefa, žena upokojenega teles, mojstra. 64 let; Hytra Pavel, zidar, 54 let; Markiz Jakob, sin zidarja. 1 teden; Pevec Jože, »in kretnika, 3 tedne; Flego Ivana, žena policijskega stražnika, 52 let; Jeglič Ivan, samostojni kolar, 33 let; Schiller Ela zasebmea, 46 let.
—Ij Nakup tiskarne. Bivšo »Zvezno tiskarno« sta kupila od g. Karla Ceča dosedanji najemnik tiskarne »Slovenija« gosp Albert K o 1 m a n in g France L a p a j n e V družbo sta stopila tudi oba sinova gosp. Kolmana, tako da obstoji sedaj tiskarna »Slovenija, družba z o. z.*, le iz strokovnjakov - tiskarjev.
—Ij Šentjakobska knjižnica v LJubljani. Stari trg 11, je izposodila v mesecu juliju t. 1. 3392 strankam 12.901 knjigo. Ta naša največja javna ljudska knjižnica posluje vsak dcla\nik od 4. popoldne do S. zvečer in izpoboja knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Knjige se pošiljajo tudi po pošti izven Ljubljane in znaša izposojilni rok za dravsko in savsko banovino po tri tedne, za znanstvene knjige štiri tedne, v druge banovine po en teden več. Na razpolago popolni tiskani imeniki kniig. 424n —Ij Pojasnilo. 26. julija smo v članku »Nova regulacijska dela v Ljubljani« po--rbčali. da je kupila Tt*D hišo g. Žalte na Dunajski cesti. Ta vest ni resnična, kajti dotična hiša je še vedno lst g. Žalte.
— Koledarsko in motocikl, društvo ?Sa-va« v 1 jubljanl priredi ob petletnem obstoju svojega društva dne 15. avgusta t. 1. mednarodne kolesarske dirke na športnem prostoru S. K. Ilirije. Ob pol 14. popoldne zbirališče na Sv. Jakoba trgu, nato skupni pohod vseh udeležencev z godbo >Sloge: na prireditveni prostor. Oglasilo se je že več klubov iz naše države kakor iz Beograda, Zagreba. Maribora ter iz Gradca in Dunaja. Dirkači, kateri so se Že priglasili, lahko trenirajo na prostoru Š. K. Ilirije dnevno, popoldne Od 16.—18. ure. Vsi prijatelji Kolesarskega sporta vljudno vabljeni.
Cel]e
—c žalna, manifestacija ob priliki 10-letnice koroškega, plebiscita se bo vršila v Celju v nedeljo dne 12. oktobra pod okriljem sokolske župe Celje. Uprava sokolske župe Celje sklicuje v avrho sestave posebnega prireditvenega odbora sestanek vseh celjskih narodno-kulturnih društev v mali dvorani Narodnega doma za četrtek dne 14. t. m. ob 20. url, ki se ga naj zastopniki posameznih društev sigurno udeleže.
—c Pevski koncert »Svobode« v Laškem. Pevski odsek > Svobode« v Celju (moški zbor) priredi danes, v soboto, ob S. uri zvečer v Laškem v prostorih hotela >Savinja« koncert, čigar spored obsega zbore skladateljev Adamiča, Jereba, V. Novaka, C. Preglja ter slovenske in ruske narodne pesmi. Zbor je številčno močan in dobro vpet ter je absolviral zadnji čas več jako
celih dveh tisočakov!... Saj nisem neumen. Menda mislijo, da sem doživel bankrot.
— Cemu ste pa prišli v zastavljalnico, če ne rabite denarja? — je vprašal naivni sosed začudeno.
— Takoj vam povem, — je dejal debeluh in se prerinil skozi množico čakajočih od okenca. Prijel je soseda za gumb, da bi še njega potegnil iz gneče.
— Takole je ta stvar. 2 ženo sva se namenila na počitnice, k prijateljem seveda, da bo ceneje... A ta dragocena ropotija, kar je ima človek doma, je vedno v nevarnosti in Človek se boji pustiti jo brez nadzorstva — Saj skoro ne mine dan, da bi ne čitali v novinah, kako predrzni so vlomilci. Nobena ključavnica jih ne zadrži... Pa tudi če bi ne bilo vlomilcev... Časi so zdaj taki, da Človek tudi služkinji ne sme zaupati... Pobriše jo, mrha, pa jo iščite... In če jo že najdete, kaj ji hočete vzeti? Tako je torej ta reč, gospod... Pa mi je šinila V glavo srečna misel, da bi se dala morda ta ropotija shraniti tu v zastavljalnici, kjer bi bila varna.. Nekaj bi jim že plačal na obrestih, samo da bi bil rešen teh skrbi... Tako pa.. Ni mi pa prišlo na misel, da so tako pametni da mi ine bodo nasedli. Faloti grdi! Zaman sem cijazil težak tovor tako daleč... Se priporočam, gospod!
uspelih nastopov. ŽBor vodi pevovodja g. C. Pregelj.
—c Dežurno lekarniško službo v Celju bo imela prihodnji teden, poCenši od danes do vključno petka 15. avgusta, lekarna >Pri križu« na Kralja Petra cesti.
—c Pomanjkanje vode v Celja. Celjski mestni vodovod je predvčerajšnjim zjutraj popolnoma odpovedal. Vse mesto je ostalo brez vode in silno razburjenje in jadikova-nje je nastalo med gospodinjami, dele čez nekaj ur je pričela voda teči v manjši množini in s skrajno slabim pritiskom, pa še ta je bila neuporabna, ker je bila delno apneno bele barve, nekje pa umazano rjava. Generalno vprašanje celjskega mesta je čim prejšnja zadostna preskrba z zdravo pitno vodo.
—e Pobijanje občinske naklade na vinski mošt. Celjsko mestno načelništvo sporoča, da bo letos pobiralo v smislu zadevnega sklepa celjskega mestnega občinskega
Ljubljana, 9. avgusta.
Imenujemo jo kratko z domačim imenom »Špica*. Če vas kdo vpraša, kje izvira Gruberjev kanal, odgovorite mu, da v Ljubljani pri >Špici<, pa je stvar rešena. Saj >Špica< je precej popularna, še tisti Ljubljančani jo poznajo, ki v Knafljevi ulici vprašujejo po Aleksandrovi cesti. Zato je geografija odveč, išpico« poznajo obu-panci, ki si hočejo v vrtincih Ljubljanice in kanala ohladiti svoje »pereče* življenje, pa tudi oni, ki neznansko radi žive, skratka vsi, ki imajo mnogo časa in malo denarja. Med zadnjimi sem tudi jaz, četudi imam denarja mnogo manj kot časa. Četudi je >špicac tako popularna, vendar se čuti potreba večjega interesa javnosti, zlasti poklicanih faktorjev, da se ji pred vsem svetom osigura upravičeno mesto važne le-toviščne postojanke.
Tn sem jo ubral korajžno brez denarja, no toliko zaradi >heca*. kolikor iz nesebične patriotske ljubezni pogledat, kaj in kako je na naši obali.
Najprej sem ugotovil, da je bila Ljubljanica krasno rjava. Z drugim pogledom sem obstal na prav tako rjavih >letoviščar-jiht, vsi so bili bolj neznatne osebice: mladosti in nasprotje ljudske sorte, ki se imenuje po raznih Fordih, Batih itd in ki obiskuje letovišča zaradi denarja, torej, okroglih ni bilo, vendar jih je bilo premalo, če se pomisli, da je denarna kriza občutna
— išpica« pa letovišče — gratis. Jasno je, da premalo storimo za tujski promet, kakor se to večkrat bere po časnikih. Reklama bi bila potrebna, da se odkrijejo svetu naše naravne krasote in se vzbudi v nas domoljubna zavest in samozavest — ali kaj se naj sicer stori? Torej, poklicani, mero-dajni  činitelji  — prosim 1
Mladi »letoviščarji« so se šopirili s svojo zamorščino, z osmojeno kožo v vseh mogočih in nemogočih pozah po skromni travici, ki nadoraestuje mivko in podoben luk-sus (sicer pa je trava tudi luksus!), sedeli so in ležah, balinali in uganjali še druge športne vragolije, za katere si je težko zapomniti imena, če ni človek sam ves tako na vražje športnega duha. • Kopalne toalete? Nič posebnega, vse solidno in estelično, kar je pa boljše če za-molCim v interesu tujskega prometa. Obrežje je idilično in idealno; solnčna lega, seveda kolikor toliko, rahel naklon proti vodi, ob vodi pa grmičevje. Št. 00 ni opaziti, da je vtis bolj naraven. Voda je globoka
— za plavače sicer pa na izbiro, tudi plitva za one, ki radi žive in se radi kopajo. Razgled pO vodi in čez njo na »Trnovsko riviero«, ki je bila točasno nekoliko bolj obiskana kot »špicac, nad njo rasteta naši žlahtni rastlini salata in fižol, nižje pa tudi nekaj trave in grmovja, nekaj impor-tiranih kamnov pa izborno služi za sedenje onim, ki jim ugajajo trši sedeži. Komur je drago, lahko gleda tudi naprej, videl bo celo Krim, barski Stoglav, s katerim se niti Triglav ne more kosati. Na »Špicic sami stoji nekaj brzojavnih drogov m neka tabla s čitljivo besedo Kopanje in Se z nekimi zabrisanimi hieroglifi — hvaležno opravilo za učenjake, da jih razrešijo.
Po Ljubljanici se je vrSil živahen promet; od domačih trnovskih čolnov, ki so se leno zaletavali od brega do brega, ki so pa vse te povodne katastrofe srečno prenesli, in od vročekrvnih plavalk, ki so
sveta samostojno naklado na trošarino za ! vinski mošt v izmeri 25 para od litra. Even-' tualne pritožbe se morajo vložiti pri kr.
banski upravi v LJubljani  najpozneje do
22. t. m.
—c Zadnja pot j Frana Strupi ja. Včeraj popoldne so pokopali na celjskem mestnem pokopališču obče znanega in priljubljenega celjskega veletrgovca g. Frana Strupija. Pred hišo žalosti na Kralja Petra cesti, kjer se nahaja tudi pokojnikova trgovina, se je zbrala do ure pogreba velika množica pokojnikovih prijateljev in znancev iz vseh tukajšnjih krogov. Tudi iz bližnje in daljne okolice so prispeli mnogi kljub skrajno slabemu vremenu, da se poslove od moža poštenja in dela. Pevci so zapeli žaloetinko »Blagor mu«, nakar je krenil dolg sprevod po Cankarjevi cesti skozi Za vodno in Cret na mestno pokopališče, kjer so nepozabnega pokojnika položili k večnemu počitku.
se smukale okoli motornega Čolna, prihajajočega z Vrhnike natovorjenega s cp^la grma«1o lesa — pa do steklenie, ki jih je rudna usoda vrgla v vodo, vse to je ustvarjalo živahno razpoloženje. Neki čoln se je podil za plavajočo steklenico skoraj pol ure, očividno v nadi, da je v njej najmanj po-iočiIo  od  kakega  ponesrečenega letalca.
Letoviščarji so se zabavali, kot rečeno, s sportom, nekateri pa tudi s kartanjem in čitanjem. Neka damica je gulila knjigo šentjakobske knjižnice, izza katere je na-dibudno škilila po moških hlačah in hlačkah. Od trnovskega brega pa je nosljala iz gramofona aktualna kreola, ramona — ali vrag si ga vedi kaj, godba je bila, dovolj da je vzkipela kri dami z mogočnimi nožicami, da si je sla hladit v vodo svojo vročino; brcala in zverala se je po ritmu najmanj tako kot to znajo pristne zamorke ali božanska Jozefina. Gospodičev pa očividno ni nobena stvar ogrela, ker se ni noben zaupal vodi kot bi se bali siren. Eden se je celo grel s pipieo tobaka, kar mu je jako pristajalo, ker je štel gotovo celih 1?$ let.
Da, naša riviera ima vodo, solnce, grmovje, godbo, dame itd., samo škandalov nam primanjkuje, jih znamo preveč dobro skriti. A tla so na >Špici< ugodna, da se na njih razvije svetsko kopališko življenje. Kaj še hočete več?
Seveda, skromni smo in veseli svoje domačnosti, zato pa tudi preveč hrupa ni priporočati, ker »špica« je majhna in zastonj. Zapomnite si — zastonj! Zato na svidenje na »špicic! In ne pozabite vzeti s seboj dežnikov — videl sem, da jih ima marsikateri seboj in se obnesejo — denarja pa ni treba!
Pri vojakih.
— Kdaj ima vojak ali častnik pravico do pogreba z vojaškimi častmi? — vpraša poročnik novinca.
— Kadar umre, gospod poročnik.
V Zou.
— Papa, ali ni tale opica čudovito podobna naši babici?
— Pat, ne tako glasno.
— Kaj misliš, da naju opica razume?
Najboljši lek.
— Ste poslušali moj nasvet, da morate jesti čim manj in držati se raje doma?
— Seveda, gospod doktor. Ko sem poravnal vaš račun, mi itak ni preosta-jalo nič drugega.
Zamorec po operaciji. —Operacija se je nam izborno posrečila, — pravi zdravnik zamorcu. Ste zadovoljni z njo?
— Žal ne morem biti, gospod doktor.
— Zakaj pa ne?
— Ker ste mi kožo sesili z belo nitjo.
Zagrebško Narodno gledališče otvori novo sezono 1930-31 dne 14. avgusta in obeta v repertoarnem načrtu domača dela Mite Dimitrijeviča, Todora Manojlovića, K. Mesarica in Boža Lovrića. Dalje so obljubili nove drame, ki pa še niso dovršene: Milan Begović, Branislav Nušić, Tito Strozzi, Pecija Petrovič in Zagorka. Tudi opera bo posvetila pozornost domačim delom Širole, Petra Konjovića (»Koštana«), Lhotke (balet »Hudič in njegov venec«), operetam 2ige Hirschlerja m Iva Tijardo-vića.
na proizvajalca:
Rojaki v Ameriki1
Naznanjam Vam, da je prevzela veletvrdka ..Simtol Cbtnicil Proton W Ntv M Citj. 2tt Fiffli kmw gen. depot od nas proizvajanega zdravilnega čaja „Planinka", ki kakor znano čisti in obnavlja kri ter izborno učinkuje prot' slabi prebavi. Interesenti, obrnite se po breiplačne informacije na gon imenovano vele drogerijo, ali pa direktno Apoteka Sr. JL. Bahovec. Ljubljana. 10rS5
Št. 29239/30.
Razpis.
Mestao načetetvo raspisuje
oddajo težaških in zidarskih del za napravo novega opornega zidu v Streliški ulici.
Vsi razpisni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2/II, mod uradnimi urami.
Ponudbe je vložiti do dne 14. avgusta 1930 do 11. ure dopoldne istotam.
Mestno načel*tvo v Ljubljani
dne 6. avgusta 1930.
Na ljubljanski rivijeri
Kako Je na »Šplci«, kamor se hodijo ljudje kopat In sotaičft brezplačno, seveda če Je lepo vreme
Stev 180
^SLOVENSKI NAROD«, dne P. avgusta 1500
Stran 8
1350 krat nad Mont Blancom
Kdor ne zna plezati, se lahko dvigne nad najvišjo goro v Evropi z
aeroplanom
Slava onih, ki so prvi stopili na Mont Blanc, bo kmalu obledela. Dr. Michael Paccord   je   večini turistov
neznan in po vojni bi sploh noben turist ne vedel, kdo je to, da ni njegov soplezalec Bolmat ovekovečen na spomeniku z učenjakom Saussurom, ki je prvi znanstveno proučil Mont Blanc. Zdaj pa zadostuje izgovoriti ime Thoret in malo je turistov, ki bi ne vedeli, da je to pogumen letalec, ki se je že neštetokrat dvigni nad gorski masiv Mont Blanc. »St, Gervais les bains-le Favet« oznanja napis zadnje postaje, kamor potegne tujca parni stroj. Mnogi turisti zahajajo v ta kraj, ker življenje ni predrago, obenem pa podnebje ni tako ostro, kakor v Chamo-nixu. In ta kraj si je izbral tudi Thoret za svoje drzne polete.
Že na kolodvoru oznanjajo plakati, da prireja znana firma Potez z letalom XXXII veliki polet (Grand vol) za 500 frankov, polurni za 200, četrturni pa za 100 frankov nad večnim ledenikom Mont Blanca. Kdo bi se upiral tej veliki izkušnjavi? Seveda, če bi zaneslo nas enega tja, bi se najbrže junaško uprl, ker bi ne imel denarja. Angležem in Američanom se pa ne zdi škoda 500 frankov. Že od daleč kliče napis »Voles sur le Mont Blanc« — *Fry over the Mont Blanc« in »Fliegt uber den Mont Blanc — avions Henrv Potez«. Dva enokrovnika sta pripravljena. Sinja barva strojev se odraža od zelenega travnika letališča, ki meri samo 200X300 m.
Seveda je človek radoveden, komu zaupa svoje življenje, posebno še, če se hoče dvigniti v zračne višave nad Mont Blanc. Najživahnejši mož na letališču, nazaj počesane, dolge kostanjeve lase, orlovski nos in bistre, srepe oči, to je letalec Thoret, kakor se sam prestavlja. Govori malo, stisne ti roko in že je zopet pri stroju. Trikrat ustavijo mehanični motor, sam pilot vsakokrat nekaj popravi, končno je pa zadovoljen. V kabini je prostora za 6 potnikov. Pilot jih sam razmesti, da je aeroplan enakomerno obtežen. Propeler zabrni, komaj je aeroplan 60 m od kraja starta, že se dvigne v zrak. V višini 30 m že napravi obrat proti hribom. Že pri tem drznem obratu se vidi, kdo je Thoret. Dve osmici med krajema Sollangsches in Chedhe in ze kroži aeroplan v višini Col de Voze 1700 m visoko. Doslej mirni polet se začenja izpreminjati v ameriško gu-ganje. Nad Chamonixom je aeroplan že 3.000 m visoko. Neenakomerna toplota zraka in veter ga neprestano premetavata. Nad Arg&rrtiere doseže višino 5000 m.
V ostrem   ovinku se obrne letalo proti   Aiguille   Verte,   visoki 4141 m. Letalo se trikrat prevrne in že je v višini 3.000 m ter obleti Aig du Dru na razdalji 100 m.   Tu se vidi razločno vsaka pečina. Aeroplan preleti Mer de Glace,   hotel »Montenvert« in končna postaja žične železnice se vidi kot glavica bučke. Nad ledenikom se aeroplan zofpet   naglo dviga,   pri Mauvais se zopet naglo obrne okrog Aiguille Verte in zopet je 5.000 m visoko. Potniki so v zraku   že   več   ur,   toda strahu še vedno ne morejo premagati. Pogled na ogromno   reklamo    »Grand liquer francais Benedictine« jih opozori, da bi čašica dobrega konjaka ali žganja ne bila napačna. Hitro si slede Charmos, Blaitiere, du Midi, razorani snežni grebeni   Mont Blanca du   Tacul in končno Mont Blanc v vsej svoji dostojanstvenosti. Kdor torej ne zna plezati, se lahko dvigne na Mont Blanc z aeroplanom.    Ta užitek stane kot rečeno samo 100—500 švicarskih frankov.
Dva kroga nad vrhom najvišje gore v Evropi ne zadostujeta, da bi človek spoznal vso mogočnost tega gorskega velikana. Človek težko verjame, da je zasneženi vrh, podoben vrhu večjega hriba, najvišja gora v Evropi. Veter
žvižga, stranski pritiski so tako močni, da se aeroplan z neprestanim manevriranjem komaj drži nad vrhom. Oblaček, ki se bliža od nekod, zadostuje, da aeroplan poskoči v višino ter se seveda takoj zopet spusti nazaj. Dva vodnika s turistom odhajata z Mont Blanca. Iz aeroplana se dobro vidi, kako previdno stopajo po ledu. Človek bi ne verjel, da je Thoret od leta 1929 absolviral že 1.350 poletov okrog Mont Blanca. Lahko si mislimo, kako utrjene živce mora imeti. Saj je pravi orel, na katerega je lahko ponosna velika družina letalcev.
Pet prstov za pregrešno ljubezen
Na originalen način se je osvetil madžarski kmet Liska iz vasi Kiszscer-na svoji ženi za nezvestobo. Žena se je spečala s pastirjem Kulihom. Mož je davno vedel, koliko je bila ura, pa je molčal. Nekega dne je dejal ženi, da pojde spat na skedenj, češ, da mu je v izbi prevroče. Ponoči se je pa vrnil v izbo in ugotovil, da se glede žene ni zmotil. Pastir je bil pri ženi. Pa tudi to ni spravilo kmeta iz ravnotežja.
Cez nekaj dni je pozval Liska ženo in njenega ljubčka, naj mu prideta v gozd pomagat sekati drva. Ko sta prišla, je planil kmet na pastirja, ga zvezal in privezal k drevesu. Isto je storil tudi z ženo. Potem je med kruto torturo obema izprašal vest. Oba sta odkrito priznala, da srta se imela rada. Kmet je pastirju zapovedal, naj si za kazen sam odseka s sekiro tri prste. Žena si je pa morala odsekati za kazen dva prsta. Ko sta si oba prste odsekala, ju je kmet odvezal in jima pod smrtno kaznijo zabičil, da ne smeta nikomur povedati, kako sta prišla ob prste. Žena je res molčala, pastir pa ne. Ovadil je gospodarja orožnikom in sedaj pridejo vsi trije pred sodišče. Kmetje so na strani varanega moža in pravijo, da je nezvesto ženo in njenega ljubčka še premalo kaznoval.
Simpatikoterapija
Dr. Gillet pripoveduje o svoji me= todi takole: Uspehi, katere ste videli, niso nobena avtosugestija bolnikov. Najboljši dokaz je v tem, da moji prvi bolniki sploh niso vedeli, v čem je mo* ja metoda, niti kaj hočem doseči, pa so vendar ozdravili. Moja mtoda je v tem, da vplivam neposredno na veliki simpatični živec. Dražim ga. dotikajoč se izvestnih delov nosne ali ustne sluz* niče. S tem povzročam reakcijo v bol* nem delu organizma. Živec, ki se ogla* ša, je oni žive, ki nima zadostnega do* toka krvi. Bolečine opozarjajo živec, da krvni obtok ni v redu. Mikroskopič* ne cevke, dovajajoče živcu kri, so od* visne od velikega simpatičnega živca, ki skrbi za krvni obtok. S tem, da ustavim krče v cevkah, odstranim bo* Iečine. Toliko, kar se tiče nevralgije. Približno enako postopam tudi pri pa* ralizi in otrpnenju«.
Dr. Gillet naziva svojo metodo sim* patikoterapija. V njegovem kabinetu so videli očividci več »čudežno« ozdravljenih. Mlado dekle dolgo ni ho* dilo, ne govorilo. Štiri ordinacije, šti* rikrat se je dr. Gillet dotaknil njene nosne sluznice, in dekle hodi brez tu* je pomoči in govori toliko, da je moglo povedati, kaj je zdravnik počel z njo. Prileten mož, ki pokaže kup zdravnic ških izpričeval. Osem let ga že muči tako huda nevralgija, da si je že hotel končati življenje. Dr. Gillet se ga dva* krat dotakne, pa je zdrav. 50 letna Ru* sinja, tudi podvržena hudi nevralgiji. Že nad 30 let si pomaga z raznimi sred* stvi, pa je vse zaman. Pri dr. Gilletu je bila samo dve minuti in nevralgija je izginila. V dveh mesecih se je zre* dila za 10 kg. Priletno, revmatično žen*
sko so morali prinesti h dr. Gilletu. Ze po prvi ordinaciji je lahko odšla brez palice.
Žrtev planin
V Dolomitih se je smrtno ponesrečil te dni znani plezalec Gottlicher. Italijanski listi so priobčili izjavo očividca nesreče, nekega češkoslovaškega turista, ki je pripovedoval:
— Zadnje dni julija smo se napotili zgodaj zjutraj v gore. Z nami je bil tudi Gottlicher s svojo družico Noltovo. Po dveurni hoji, med katero smo se od Gdtt-licherja marsičesa naučili, smo se poslovili od izkušenega turista, ki je krenil s svojo spremljevalko proti strmim pečinam Delaga. Kmalu smo skozi daljnogled videli Gottlicherja, kako je čudovito spretno in pogumno plezal po strmih skalah, za njim pa na vrvi privezana Noltova. Ko je bil GSttlicher kakih 40 m visoko, se je ustavil na polici in opozarjal Noltovo, kako je treba plezati. Nenadoma se je pa polica utrgala, Gottlicher je kriknil in strmoglavil v prepad. Noltova je mislila, da je tudi nji odbila zadnja ura, kajti stala je na ozki polici in ni imela dovolj moči, da bi mogla držati svojega spremljevalca na vrvi. Napela je vse sile in držala vrv, kolikor je mogla. Srečno naključje je hotelo, da se je zapletla vrv med Čeri in Noltova je bila rešena.
Njene klice na pomoč je slišala druga skupina naše ekspedicije in takoj so se začela reševalna dela. Nekateri pogumni plezalci so se spustili po vrveh v prepad in po dolgem prizadevanju se jim je posrečilo potegniti na bližnjo skalo Gottlicherja, ki je bil pa že mrtev. Na čelu mu je zijala globoka rana. Nesrečnež je visel več ur nad 1500 m globokim prepadom. To smo pa zvedeli šele drugi dan.
Posledice ljubosumnosti
V hotel v ulici Joubert v Parizu sta prišla v ponedeljek zvečer dobro razpoložena zaljubljenca, ki sta najela sobo, rekoč, da prenočita samo eno noč, ker sta na potovanju skozi Pariz. Dekle se je v hotelu še dolgo zabavalo in šalilo. Kmalu po polnoči je pa zaslišal vratar v njuni sobi sumljiv ropot. V naslednjem hipu se je razlegal po hotelu obupen krik mlade žene. Vratar je poklical hotelirja in ko sta planila v sobo mladih zaljubljencev, sta našla njega zelo razburjenega, ona je pa ležala na postelji z rano v prsih.
Dekleta so takoj odpeljali v bolnico, fant bi se pa moral obleci in oditi s hotelirjem na policijo. Toda v naslednjem hipu se je zgrudil mrtev na posteljo. Ranjeno dekle Marie Ruidova, je izpovedalo, da je bil njen ljubček Jan Dolla zelo ljubosumen. Zvečer sta se sprla in v razburjenosti jo je ustrelil. Ker se je bal posledic, se je zastrupil.
V Ameriki molijo
za dež
N^as zebe, Američani se pa cvro pod pripekajočim solncem tako, da so že vsi obupani in pravijo, da se bliža konec sveta. Vročina postaja vAme* riki od dne do dne neznosnejša. Kme* tom je napravila že najmanj za eno miljardo dolarjev škode. Izgledi na dobro letino so zelo slabi, mnogo ži* vine je že poginilo, ali pa so jo mo* rali poklati. Seveda so tudi v Ame* riki ljudje še naivni in mislijo, da bo vročine konec, če bodo pridno molili. Tako prirejajo v Charlotteville proce* sije za dež. V nedeljo je trajala pro* cesija tri ure in ljudje so na glas mo* lili, naj se jih nebo usmili in jim poš* Ije vsaj malo blagodejnega dežja.
V kraju Aleksandrija v državi Vir* ginija so pa ljudje pametnejši in segli so kar po samopomoči. Če nam nebo noče poslati dežja, ga bomo pa sami napravili — so sklenili in poslali v zrak letalo," ki je raztreslo nad kra*
Avgustus M iiir:
6Q
zločinov
Roman
— Osumljena je, da je bila v zvezi z Johnom VVarnerjem, katerega smo včeraj aretirali. Govorila je z njim pri vratih laboratorija tik preden smo ga aretirali. Obžalujem, da moram zatreti vajino prijateljstvo v kali, toda mislil sem, da vas moram pravočasno posvariti. Edino, kar zahtevam od vas. je. da držite jezik za zobmi. Ne smete govoriti z njo. To je vse. kar vam morem povedati. Oprostite, zdaj se mi pa mudi po opravkih.
Detektiv je vstal in stopil k oknu. George   je   presenečeno gledal za njim.
— Ste vi, Sfaande? — je slišal za šepetati Eastwooda. — čujte, Bentley, ali bi mogli za trenutek ugasniti luč? Naš agent bi rad govoril z menoj.
— Toda kje ...
_ Takoj vam pojasnim to. Zadnjih
štiriindvajset ur imam agenta na strehi te hiše. — Tiho se je zasmejal. — Zdai morda razumete, zakaj sem vam svetoval vzeti stanovanje na sv. Petra nasipu.
Na strehi
George je ugasnil luč in stopil k oknu. Na položni strehi je ležal na trebuhu policijski agent. Easrwood se je nagnil skozi okno in agent mu je nekaj zašepetal.
— Dobro, — je dejal detektiv. — Takoj pridem. Najbolje bo, če greste tudi vi, — je pripomnil. Tu ne boste ničesar zvedeli. Sezujte si čevlje.
Ta Čas si je sam sezul čevlje in zlezel skozi okno na streho. Šele zdaj se je Georgu posvetilo, zakaj se je East-wood zadnja dva dneva tako rad mudil pri njem. Ves ta čas je bil na straži.
— Zakaj mi pa tega že prej niste povedali? — je zagodrnjal, ko je prilezel skozi okno za Eastwoodom na-streho.
— Ker bi vse pokvarili, dragi moj.
— Vi ste pa res čudak, — je menil George.
— Daj toda srce imam dobro, — se je zasmejal Eastwood. — Zdaj pa jezik za zobe.
Pleza! je po strehi, George pa za njim, dokler jima ni zaprl poti nizek zid, katerega je pa Shand preplezal in East-wood mu je z Georgom sledil. Za zidom je bila streha ploščata in George se je hotel baš vzravnati, ko je East-wood iztegnil roko. da ga zadrži. Po vseh štirih se je plazil naprej.
Na drugem koncu je Shand odprl vrata v visoki steni, štrleči kvišku pred
njim. George je slišal, kako je dejal, da je trajalo dve uri, preden se je posrečilo odpreti ta vrata. Nad njihovimi glavami je molelo kvišku mnogo dimnikov. Na desni se je videl zvonik cerkve sv. Petra tako majhen, da so ga komaj 'razločevali. Za širolcim prepadom na levi strani so videli strehe hiš na Lauwriston Square.
— To je Caspianova hiša, onale na nasprotni strani, — je zašepetal East-wood. — Poglejte, a tam je Draytonov dom. — Obrnil se je k Shandu in mu nekaj zašepetal, potem je pa prijel Ge-orga za roko. — Tu se streha za eno nadstropje dvigne. Splezamo gori, samo pazite, da vam ne spodrsne.
Georgu ni šlo v glavo, čemu plezajo po strehi, toda vrtoglavost svojega prijatelja je opznal predobro, da bi tratil čas z vprašanjem. Zato je molče plezal za Eastwoodom. čim je priplezal do vrha, si je globoko oddahnil in se ozrl okrog.
Zdaj se jim je zdelo, da so n astrehi Londona samega. Noč jo, delala vtis širnega prostranstva s spečim mestom, se-gajočim daleč na vse strani. Luči so bile podobne draguljem. George je hotel spregovoriti, ko je pokazal Eastwood na sredino svinčene strehe. Geojge je zagledal nekakšno kupol*, podobno motni, štirioglati grmadi. Iz nje je odsevala luč. Iz kretenj svojih tovarišev je sklepal, da je potrebna zdaj največja previdnost.
jem 200 funtov dežnega praška. Baje ima ta prašek dobro lastnost, da kondenzira vodne hlape in povzroči dež. V Charlestonu v Severni Karolini so začeli ljudje iskati povzročitelja strašne vročine. Prišli so do prepriča* nja, da je vsega kriv radio. Takoj so pos slali prezidentu Hooveru prošnjo, naj prepove za 60 dni vsako oddajanje po radiu, da se dožene, če je ta naprava res kriva neznosne vročine. V državi Indiana pa sploh niso imeli časa iskati sredstva proti vročini, ker so prileteli ogromni roji kobilic, ki so požrle vse, kar je še pustilo pripekajoče solnce, potem so pa odletele drugam.
Strašen zločin
Ves Berlin je pod vtisom groznega umora, katerega je izvršil megalomaniji podvrženi 25 letni Balithrop Neu-haus-Thilecke. Mož se je že delj časa prepiral s svojo mačeho, 47 letno Kamilo von Tscheckell, katero je v sredo zabodel z bodalom. Morilec sam nima nobene službe, živel je na račun mačehe, ki je morala od ranega jutra do pozne noči šivati, da je preživljala njega, in njegovo ženo in otroke. Sam je tip megalomana, ki si je vtepel v glavo da je slaven pisatelj, v resnici je pa vse, kar napiše, plod bolnih možganov. Da bi bolj imponiral, si je izbral psevdonim Calis Sujermani in tako se je tudi podpisoval.
Nedavno je dobila njegova mačeha nekaj denarja in to je dalo nadutemu lenuhu povod, da jo je umoril. Poleg nadutosti in megalomanije se odlikuje mož še z velikim pohlepom po denarju in najbrž je mislil, da bi se utegnila mačeha, ki je še dokaj čedna, drugič »poročiti tako, da bi splavale vse njegove nade po vodi. Na policiji je morilec najprej trdil, da je ravnal v silo-branu. Dejal je, da se je hotel zabavati z mačeho v kopalnici in da je sedel k nji. Baje ga je hotela ustreliti, pa je segel po bodalu in jo zabodel. V resnici pa je izvršil umor drugače. Mačeha je sedela v kadi s hrbtom proti vratom, ko je stopil morilec v kopalnico, planil na nič hudo slutečo mačeho wi ji 15krat zasadil bodalo v hrbet.
Smrt je nastopila takoj. Po umoru ie sel morilec mirno spat. Zjutraj je telefoniral svojemu prijatelju in odšel k svoji ženi ter ji povedal, kaj se je zgodilo. Končno je odšel na policijo, kjer je smeje priznal svoj zločin.
— llirijla senior ji : SK Sava Sevnica. V okvinu velikega športnega dne 10. avgusta, katerega priredi SK Sava iz Sevnice igra nogometno seniorsko moštvo SK Ilirija iz Ljubljane — propagandno nogometno tekmo proti tamkajšnjemu domačemu športnemu klubu. Odhod z glavnega kolodvora ob 5.12 zjutraj, ker drugače ni nobene povoljne zveze. Postava razvidna v članski knjigi.
— Sekcija 23NS. (Službeno.) Delegirajo se k juniorskim pokamim tekmam dne K>.
avgusta 1^30 na igrišče Ilirije: ob 9. Grafika : Svoboda — g. Cimperman; ob lO.ls Ilirija IT. : Korotan _ g. Dolinar; ob 15JK) Reka : Mars II. — g. Kemperle; ob 16.45 Jadran : Mars L — g. Czernv; ob IS. Hermes II. : Ilirija I. — g. Šetina. — Dne 17. t. m. v Novem mestu Elan : Javornik — g. KramarŠič. — Sav. sodnikom, ki bodo sodili tekme za savezni pokal ali državno prvenstvo, se naroča, da pošljejo takoj po odigrani tekmi en izvod sodniškega poročila poslovnemu odboru JNS v Beograd, Beograjska ulica 9. drugi izvid s pripadajočo takso pa sekciji ZNS v Ljubljani.
Ped za pedjo so se plazili naprej. George je komaj dohajal Eastwooda in Shanda. Slednjič so se ustavili in pocenili k širokemu oknu v stropu, privzdignjenemu previndo nad streho in podprtemu s količkom. Zastor je bil spuščen in luč se je videla samo skozi luknjico na spodnjem delu zastora. Eastwood se je splazil k luknjici in se sklonil nad njo. Dolgo je bilo vse tiho. Shand je nepremično čepel pri njem.
r!astwood se je prvi zganil. Napravil je kretnjo, katero si je razlagal George kot migljaj, naj stopi bliže. Detektiv ga je potisnil k luknjici v zastoru in George je pogledal doli.
Pod njim je bila velika soba, polna najrazličnejšega starega pohištva. George je takoj pomislil na trgovino s starinsko robo na sv. Petra nasipu. In zdelo se mu je, da niso daleč od vogala trga, kjer je videl to trgovino. To veliko podstrešno sobo so rabili najbrž za skladišče.
V sobi je gorela luč, ki je pa svetila dobro samo na mizo, na kateri je stala. Nekdo je hodil po sobi. Potem je zagledal George mladeniča, ki je sedel k mizi. Bil je bled mladenič nežne bele polti in blestečih črnih las, star kakih petindvajset let
George je zdaj vedel, da se ni zmotil, ko je pomislil na trgovino s starinsko robo. Tega bledega mladeniča je videl že večkrat na pragu trgovine. Ni pa razumel, zakaj se Eastwood in poli-
cijski agent tako zanimata zanj. Potem je pa opazil skozi odprtino v zastoru podrobnosti, ki so mu zaprle sapo.
Mladenič je bil sklonjen nad temno kovinsko ploščo. Bila je kakih osem palcev dolga in pet ali šest široka. Mladenič je držal v roki tenko, koničasto orodje, s katerim se je dotiKal na določenih krajih kovinske plošče. Nehal je, da pregleda skozi povečevalno steklo svoje delo, potem se je pa sklonil, da bi ga primerjal s koščkom papirja, v katerem je George spoznal bankovec.
— Poglejte desno, — mu je zašepetal Eastwood na uho.
George je pogledal tja. Zagledal je zaprašen pokrov, deloma odmaknjen z ogromne skrinje iz izrezljanega hrastovega lesa. Vsa prednja stran skrinje ie bila izpremenjena v dvojna vratca, ki so bila odprta, a notri so bili valjarji, kolesca in kovinske ploščice majčkenega tiskarskega stroja. Ta kotiček med strehami starih hiš je bil skrita delavnica neznanega ponarejalca denarja.
Po strehah nad Londonom
Roka se je dotaknila Georgove rame. Eastwood je naglo šepetal nekaj Shandu, ki je ostal pri oknu v stropu, a George je krenil za svojim prijateljem nazaj po strehi.
Ko sta zlezla skozi okno nazaj v Ge-orgovo sobo in prižgala luč, je pogledal Eastwood smeje čez mizo in si skrbno nabasal pipo, rekoč:
Vzorec 119 Din 229.
Vzorec 153 Din. 229.-
Vzorec 944 Din. 229.-
Vzorec 961 Din. 229.-
Veselje izprehoda
Vam doprinesejo krasni in udobni čevlji. - Predlagamo Vam zadnje novosti
Najnovejši modeli, dovršen izdelek, izbran materija!, pri tem pa nizke cene so odlika naših proizvodov.
Krasna oblika, odgovarjajoča barva jih store za harmonično dopolnilo Vase sezonske obleke.
Preglejte bogato izbiro naših proda-jalnic, preskusite njih udobnost, odločite se!
3mo Vam na uslugo!
Vzorec 965 Din 269.-
Vzoreč 927 Oin. 269.-
J Dražestne vodne kodre v 15 minutah ||
izoblikuje oblastno zaščitena
c**cft* K rtio
^V^V^ Drez tuje pomoči. S Dravilnim upoštevanjem navodila ^W     dosežete globoke, očarljive ter trajne kodre, ki da o lasem življenje in svežost. Hrimerno za vsako frizuro. Pri naročilu povejte ali s prečo ali nazaj počesano. — Enkratni izdatek, torej največji prihranek. Proti vDOŠiliatvi Din 30 oošlje franko generalna razpečevalnica  •!. BUBHASH, tiiaz,, LeonhardRtraMf 41. * e.
Izdelujejo se najnovejši angleški modeli
OTROŠKIH
VOZIČKOV
Jd priprostega do najfinejšega     Upa. Cenilci franko. Prodaja na obroke.
Tribuna F. B. L.
tovarna dvokoles in otro-Kih vozičkov. LJubljana* Karlovška cesta 4.
J)unaj&ki veCe&ejtn
(Wiener VU.sac)
7. do 13. septembra 1930, Rotunda do 14. septembra
Posebne prireditve:
Salon kožuhovinaste mode — Semenj za čevlje in usnje
— Semenj za pohištvo — Reklamni semenj — Razstava ^Krščanska umetnost« — Mednarodna radio razstava
— Semenj za železno in patentno pohištvo — Pisarniška razstava — Razstava za živila in hranila — Semenj za stavbarstvo in gradnjo cest — Tehniške novosti in iznajdbe — Francoske, grške in indske kolektivne razstave — Kmetijski in gozdarski vzorčni semenj
in III. avstrijski semenj za živino.
Brez vizuma! S sejmsko izkaznico in potnim listom svoboden prehod meje na Avstrijsko. Ogrski prehodni vizum dobite ob predložitvi sejmske izkaznice na'meji.
— Precejšnje vozne olajšave na jugosl., ogrskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju iu v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst in
sejmske izkaznice (po Din 50) se dobe pri
-    WIENKK MESSE-A. G., WIEN VII
ter med jesenskim velesejmom v Leipzigu pri poslovalnici tam, Oesterr. Messhaus in pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Dunajska cesta 31, pri Zvezi za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cesta 1.
TtlakuCaturni paph
Vtodafa uprava tSCo««h6&ega lHatodar
30. AVG. — 7. SEPT. 1930
GRAŠKI VELESEJM
(GRAZE8 MESSE)
RAZSTAVA ŽIVINE
30. AVG. — 1. SEPT. 1930
VINARSKA IN SADJARSKA RAZSTAVA
VZORČNA RAZSTAVA ZABAVIŠČE
ZNIŽANA VOŽNJA NA ŽELEZNICAH IN AVTOBUSNIH PROGAH
>*A£a1i og1asi<
Vsaka beseda SO par.   Ptača me lahko tudi w znamkah, Za odgovor znamko 1 - Na vprašanja brez znamke me i ■   nd&ntrarlamo       KaJnumJH oglas IH»
Majhno hišico
z zemljiščem za trgovino ali gostilno v prometnem brezkon-kurenčnem kraju, kupim. — Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Cena in opis 2183«.
Gostilna in trgovina
v Orteneku št .19 se odda v najem. — Ponudbe sprejema uprava grajščine Ortnek. 2184
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom oddam s 15. avgustom ali 1. septembrom solidnemu gospodu ali gospodični. — Mestni trg 18, III. nad str., vhod Cankarjevo nabrežje 23, III. 2180
Krušno moko
in vse mlevske izdelke ved* no sveže dobite pri
A. & M. ZORMAN
Stari trg 32. Ljubljana.
Zahvala.
Za premnoge izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli na kakršenkoli način ob prerani izgubi naše srčno ljubljene soproge, mame, stare mame, sestre, gospe
JOŽEFE HAVLIČEK
za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Zahvalo smo dolžni izreči zbranim pevcem »Lj. Zv.« in vsem ostalim, ki so od blizu in daleč nado predrago, nepozabno mamo spremili na njeni zadnji poti. tir
Žalujoče rodbine: Havliček, Sivic, škerlavaj.
Čolni
na Ljubljanici se izposojujejo za transformatorjem v Trnovskem pristanu. 2177
Potnika
s stalno mesečno plačo in dnevnicami išče zavarovalnica v Ljubljani.  Ponudbe pod
^Zavarovalnicac na upravo »Slov. Naroda«. 2187
Lokal.
za krojaško obrt v centru Ljubjane se odda. Pojasnila v upravi »Slov. Naroda«. 2178
Vsa pleskarska in soboslikarska dela
izvršuje  točno,  solidno  in po '-onkurenčnih cenah pod garancijo
J. HLEBS
družba z o. z. pleskarstvo in soboslikar«tvt Ljubljana, Sv. Petra c 33.
Prodajalka
zanesljiva in poštena mlajša moč — išče mesta v kakršnikoli trgovini. Je izučena mešane trgovine. Nastopi lahko takoj ali pozneje. — Naslov pove uprava > Slovenskega Naroda«. 2192
Za stavbe
vsakovrsten 6ub tesan Ln žagan les. Ladijska tla ceno oddaja Fran Šuštar, Dolenjska cesta,  telefon  2424. 60/T
Pirotehnična tovarna
MPYROTAA  v Celju
edina tvornica raket, ognjemetov, varnostnih to-pičev ima vedno v zalogi ter prodaja najcenejše
m najboljše čudežne svečice za Božič,
rakete, žabice, petarde, bengalične vžigalice, baklje za bakljade, aparate proti vlomu, varnostne topiče i. t. d., i. t d.
DVOKOLESA — TE2A OD 7 KO NAPREJ
oaijlaljezB in naj modernejšega trpa najboljših svetovnan tovarn Otroški voztčkj od oajpriprostejseza do najfinejšega modela. Izdelujejo se tudi po okusa naročnika šivalni strofi, motorji, pneumatika. Dosa-memri deH   Vehka jzbera. najnižje cene.  Prodaja na obroke
franko
»TRIBUNA«   P.   B.   L,   tovarna   dvokoles    In otroških LJubljana   Karlo vika  cesta st. 4.
Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal
najcenejše tn najfinejše
MATER & MIKES, Ljubljana
(poseg Hotela dtrukelj)
ije* predtiskanje takoj!
Urejuje Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeaersek. — Za upravo in inseratni ded lista:  Oton Christof. _ Vsi v Ljubljani