gospodarske, obertnijske in narodske Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po pošti 4 fl., sicer3fl.$ za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. V Ljubljani v sredo 15. oktobra 1856 Izgled umnega živinorejca — naj bolji nauk 0,0 v blat0 ,in p°J : dovkler ž%24 fu"tov 8^na pri volu s drugim. i x T centov to dá, in nič več ne. Če bi pa vol manj dobival postavimo, 18—20 fantov, bi pitanje prepočasi šlo, in se morebiti še ne doveršilo in bi več pojedel. Dobi vol 8 cen- veda tako izverstno, da njegovo ime slovi deleč po svetu *ov težak vsaki dan 24 funtov dobrega sená in raste na in vsak mesar poprašuje pri njem po klavni živini. debelosti po 3 funte na dan, bo v 30 dneh vagal 8 centov Kako pa ravná ta umni mož, ki ima zmiraj po 50 in Podverbi na Koroškem redi posestnik Lanner go in 90 funtov i v 60 dneh 9 centov in 80 funtov, in v 90 še več repov v svojih snažnih hlevih za spitanje nastavlje dneh 10 centov TO funtov itd., in bo pojedel v 90 dneh 21 nih 5 naj povedó tudi „Novice" po slovenski prestavi gosp Zalokarjcvi. Gospod Lanner tehta vsako živinče y kadar ga pitati centov in 60* funtov sená, cesar polovica pride na pitanje drugo pa na ohranjenje v njegovem stanu. y dene, in zapiše od vsakega posebej, kar tačas teži. zdaj Ce bi bil vol le na pol vpitan, in bi 8 centov težak 9 in pol centov težil, bi se mu po ti teži mogla V ze Vsako živinče potlej ne le pitano in ob prodaji tehta, piča dajati, da bi v takem stanu ostal, namreč blizo 24 po okolišinah vsaki funtov dobro redivne piče na dan. Če bi se pa do konca koliko je pripital. Tehta tudi pital, bi se moglo s pitavno pičo v vagi ravno tako rasti, temuč tudi še vmes, vsakih 14 dni, ali mesec, dokler pita, da vé , klajo za vsako govedo za vsak dan sproti; in vse to delà kakor vol na tezi raste. Ima, postavimo, vol ta čez 60 od dné do dné, od tedna do tedna skoz včs čas, in vse dní 9 centov in 80 funtov, naj se mu zdaj že 30 funtov natanko zapiše dobre piče dajč. (Konec sledí.") Zvediti. koliko pri pitanji in odebelenji živine piča zdá, je mogel prej zvediti, koliko vsako tako živinče potřebuje za svoje ohranjenje v takem stanu, da namreč ne shujsa pa se tudi ne odebelí; ker vsaka zival, se y če bi tudi nič ne delala , vendar sleherni dan toliko živeža potřebuje, da se v nje namesti, kar se po y ih potih zgubi. dihanji, kožnem Ze človek zgubi vsakih hlapenji in po drug 24 ur po samem potenji ali kožnem hlapenji 4—5 funtov; žival po primeri svojega života se vé da še več. Ako bi h uj- ma nj živeža dobivala, kakor ga je zgubila , bi začela V X • sati y ako bi ga pa več dobivala, bi se začela de beli ti. Gospodarske skušnje. (Olje iz s 1 i b o v i n e.) Morebiti bi kdo rad zvedit kako pri nas v Istri iz s li bovine (Rothriegel) olje de- lajo. Rad mu povém. Kadar jagode dobro dozoré, jih pobe rejo in v kako posodo denejo, da se bolj izgotovijo. Kadar so gotove, to je, dobro mehke, jih denejo v majhno vrecico (žakljiček), in vrecico na kako desko; potem jo z rokami ali pa z okroglim lesom pomanejo , da olje izteče. Ako ni še zadosti in čisto izteklo, se vlije po vrečici vrele vode in spet potare. Pervo olje je veliko bolje od druzega, pa Po velikoletnem, natanko zmiraj zapisovaném takem vendar se mora kam govedo ravnanji se je prepričal, da vsako hlevu potřebuje na vsak cent svoje dan poldrugi funta dobrega sená ali kake druge reci, postaviti, da se goščava vsede; potem žive Y pri pocitku v se olje posname. Tako olje prav lepo gori; če je čisto y teze vsaki ki po primeri ravno toliko zda, kolikor dobro seno, da zmiraj skerbno varujejo, • •• . V • I n i • 1 i v r i J ne smerdí in se ne kadí; tudi je prav lepe visnjevo-rudece barve. Akoravno tukaj oljka raste, vendar kmetje slibovino ker to olje za svečavo, uno pa za zabelo pri svoji tezi ostane. Postavimo, vol tezi 8 centov y potre buje tedej vsaki dan 12 funtov dobrega sená ali kake druge primerne redivne klaje, da pri svoji teži ostane, če ne rabijo. F. V. (Kako hmelj spraviti, da močán ostane?) Na Delavna živina pa, se vé da, več potřebuje, ker se tudi bolj zdela ali utrudi, in več izhlapi, ki tedaj tudi mesti da se hmelj, kakor je navada, v žaklje spravi y naj vec y močí zgubi in se ji mora namestiti. Potřebuje delaven vol srednje velikosti kakih 20 funtov , in kadar zlo terpí y dan. Ravno še več dobrega, redivnega, tečnega živeža na tako potrebujejo tudi več breje, doječe ali sicer molzne krave, ker tudi one vsaki dan več oddajajo. Tudi je iz- se na mestu, kjer je bil přidělán in posusen, berz ko je do dobrega suh, v leséne kište natlači, in kište naj se dobro zakapijo, da nikjer ne more sapa skozi. Kadar olar hmelja potřebuje za kuho ola, takrat naj še le odprč kište in vidil bo, kako obderží hmelj na to vižo včs svoj duh. (Kaj j stradana živina bolj ješča in več potřebuje, in mlada y ki je w J kad to r i t ir se y d dobi k j un či k 1 P k biku pelje) smo že povedali v nar bolj v rašči y ravno tako. našem listu. Tudi gosp K Fišer, dosluženi fajmošter v Vola odebeliti mu gré po tem takem dobre redivne pice, , ali pa kaj druzega, kar je senu primerjene Kadnu na Českem, poterjuje to in pravi, kdor hoce junico dobrega sená (telico) dobiti, naj pelje ki s polnim vimenom y t žive teže od centa tedaj i? pa redivnosti, več od poldrugega funta vendar ne preveč in ne premalo. Kolik skušnjah se je skazalo, da za pitanje gré na cent žive teže d ravno pred 1 y k biku. Ne bilo bi brez prida ? Po več ako je to resnica; saj je znano, da naj lepse in naj bolje se ali krat tolik kot le ohranjenj pi enakem stanu pi i enaki moci, tedaj na cent zive teze 3 funte, in po tem za 8 centov težkega vola vsak dan 24 funtov; za 10 centov težkega pa 30 funtov itd. Ne več pa bi tudi rad y ker po skušnji vol ne zraste en dan prav do pol jedel fanta od centa žive teže; kar bi tedaj vol več dobival krave imajo večidel le juncike, in vendar bi gospodar za rejo dostikrat raji telico imel. Na Fiinfhundnerški pristavi so to skušnjo letos ponavljali, in res terdijo, da se je skor vselej poterdila, ker so letos ondi skor same telíce dobili. Ker pa so se skušnje dosihmal tako dobro sponesle, jih bojo ponavljali še večkrat. bi 332 mašina Nova lušivnica za turšico. V Gradcu se dobiva v Gottsbaherjevi žclezolivnici nova , ktera turšične storže hitro in čisto luši (robka), za 32 gold. Gosp. prof. dr. Hlubek jo v časniku si. štaj. kmetijske družbe močno priporoča, in ker nam je znano, da gospod profesor ne hvali, kar ni hvale vredno, se smemo že zana-ěati, da je ta lušivnica zares tudi dobra. Ker turšično lu šivnico tudi mi, ki nismo ravno prenapeti mašinarji i i med kteri tisto orodje štejemo , ktero je potrebno gospodarjem veliko koruze pridelujejo, tedaj bravcem našim berž povémo, kaj gosp. dr. Hlubek od te nove mašine pravi. Na dvoru c. k. štaj. kmetijske družbe smo poskusili 99 z Gottsbaherjevo mašino tursico lusiti. V eni uri je zlu-ěila 5 do 6 vagánov turšičnih storžev ; goni se pa tako lahko, da ji je en fantč pri 10 ali 12 letih kos. Prav živo jo tedaj zamoremo vsem gospodarjem priporočati Dostavljamo še to, da ima gosp. Leopold Gottsba :u cher v Gradcu v ulicah „Kor bi er gas se Nr. 1163 železolivnico, kjer izdeluje tudi te mašine. u svojo Jezikoslovne stvari. Kaj pomeni slovensko ime Samo? Spisal Davorin Terstenjak. Dobro je znano izobraženemu Slovencu ime Samo vendar kaj pomeni, ni nam še noben jezikoslovec povedal. Z imenom Samo so v zavezi zgodovinske imena Semovit, Semislav, Semibor, Semota, Semik Se mi an itd. 1 Poljski kronist Boguhval je že ime Semovit tolma-čil, vendar niso jezikoslovci našli poterjenja v nobeni drugi besedi sorodnih arskih jezikov. On piše od imena Semovit: „Qui Semovit quatuordecim annos suae aetatis ha-bens patri in regno succesit, et ab hoc Semovit tam a pâtre, quam ab aliis fuerat vocatus: Semovit enim dicitur jam loquens, quia annum quartum decimuwi suae aetatis ante mortem patris conscenderat" 2 Tedaj bi po Boguhvalu Semovit pomenilo : „jam loquens", to je, kdor govoriti, kaj povedati, ali reči zna. Da v imenu Semovit tici zapopadek govorjenja, re cenja, poterjuje tudi Martinus Gallus 3), pisavši: „ Eique Semovit vocabulum ex praesagio futurorum indi-derunt". Semovit se toraj tudi identificira z besedo pre-rok. Toraj korenika te besede izrazuje očitno zapopadek: ker reci, govoriti. Al kralj se je velel Semovit tudi zatega voljo, je bil 14 let star. S štirnajstim letom pa je pri starih Slovanih možki spol dosegel p o lnol et nost, tedaj Semovit tudi pomenuje pol no leten. In zares v Sanskritu Se- nahajamo besedo sama „annus", leto. Semovit, mislav, Semibor, Semota je toraj postalo po uslablje- a v e iz Samovit, Samislav, Sainibor nem i glasniku i Samota, in Semovit je adjektivna oblika kakor jo na gro hajamo v besedah: gromovit, silovit, sanovit, z ovit itd. Zapopadka ,,go vorjenj e, rečenje in paleto" bi toraj v tej besedi tako združena bila, kakor v besedah ceskega jezika : reči, sagen, sprechen, in rok, das Jahr ? pa tudi zapopadek praesagium bi se lahko izpričal po Ime Samo sem dvakrat našel na rimskih kamenih in sicer na enem izkopanem iz razvalin stare Solve: „Lucio Memio L. Lib. Liberali et SAMMAE conj. patronus fecit", na drugem izkopanem iz razvalin stare No reje: „Veranus SAMMI filius Julia Secundina vivi fecerunt et Secundino filio ann. XX." 1 Nahaja se še tudi ime SAMMIVS BARAS na kamenu hranjenem v Pruttiiigu na Bavarskem. Ta SammiusBa-ras je bil „praepositus equitibus Dal m at is aquesianis". Dalje se še nahaja na kamenu abahskem tudi na Bavarskem: „Hilarina S AMMO TA" 2). Gori smo vidili, da ime Samota se nahaja v naj star-ših poljskih in ruskih listinah. Tudi ime Bar as je slovensko po koreniki in obliki. V občini sv. Miklavža hočke fare na Stirskem še stanujejo rodbine Ber as. Primeri še zavoljo sufiksa imena: Jeras, Rabas i Karas, Latas itd. Kakor Ijudje pridejo deleč po svetu , tako tudi imena. Imena Samo so bile tudi navadne pri sorodnih Prusih ia Litevcih ; sin slavnega pruskega kneza Videvuda se je velel Samo. Sadaj lahko razumemo, zakaj toliko imenAnnius na- hajamo na noriških rimskih kamenih, so to prestave slo venskega imena Samo. — Tukaj naj še sledi razlaga nekoliko imen slovenskih iz napisov štirskih rimskih kamenov. V dvorišču farovža sv. dioniškega, na levem pobrežji Mure na gornjem Stirskem se nahaja rimski kamen z napisom : Juniano BVRRANI filio annorum L. SVCELA VUCONIS 99 U 3 filio marito et Terentino et Julianae TERTINE nepotibus Tukaj vidimo stiri slovenske imena 1): Burran Buran, bodi si od bura, „boreas" ali pa buri, „fulvus". Zavoljo sufiksa primeri osebne imena: Jer an, Teran Bežan, Ložan, Bojan, Milan, Viran, Sovan 2): Suce la. Sucela je diminutiv imena Suka, die Hin din,in ali Uko schàrfen bels" 9 9 9 se ujema z âxQOg, zuspitzen", âxavog i gerski imeni Kovinaerta, Kouna 4); 3): „Ukon od koreniuične oblike aç, diinnmachen, odtod sanskr. a ç r i, „Schârfe des Sâ-Spitze", slov. ac, o c, uc, digamirano y v hac, hoc, huc,vac,voc, vue 5) (Bergspitze), dalje imena : ukna peč, „Spitzfelsen" na Kranjskem, in imena rodbin slovenskih Uk mař, Ukousek, Ukovec primeri v se ukovska fara na Koroškem; 4): Tertina, od terta, Rebe. Imeniten kamen je tudi vzidan v steno cerkve knittel-feldske z napisom: „BVCCIONI RESSIMARI filio et IA- PARVNI filiae conjugi et Senecaei nepti". Tako bere gosp, Knabl 6) ta napis. Meni se dozdeva, da se ima namesto Japaruni brati Japarunae T). Buccion = Clamil- lus i od buka 9 „clamor", Ressimar — Barbius od resa, barba, Japaruna Patercula od j a p a pater > odtod so oblike Japar, Japarun (primeri gerdun) in v zenskem spolu Japaruna; zastran oblike primeri: g la vuna, giz- duna, skopuna. Ogled po svetu. Kavkaz in njegovi stanovniki Cerkesi ali Adighé. (Dalje.) j, I S Šajh-Manzur-om pa islam (mahomedanska vera) ni sel rakom žvižgat, obderžal se je dosihmal pri knezih in analogicni podobi, kakor pre rok, prerokovati, prero-kovanje iz reku. Za svojo izpeljavo najdem poterjenje v ruski besedi Semik. Semik pomenuje m lad o letni majalski praznik. Leto pa so stari Slovani začeli z mladoletjem, zato poznamlovanje tega praznika z izrazom Semik od sama i jari ječmen, Fruhlingszeit, Fruhlingskorn, Friihlingsgerste annus; primeri analogično slovenski: jari čas 9 jaro žito in pa nemsko Jahr. 3 Glej Šafarik „Slav. Alterth.« II. 355, 369. Boguhval str. 23. Mart. Gali. str. 25. 2 5 7 « Schriften des histor. Ver. fur Steierm.« I. Heft str. 34. Heff 91 Das rôm. Bayern" str. 37. 84 31 Po Knabelnovem berilu v „Mittheilungen des histor. Vereins 55. štirsko-nemški die S i kin, fur Steiermark" I. Heft Suka utegne tudi pomeniti suk prasica. V celjski okraj ini posebno v konjiški in žreški fari so rodbine Vu cej, na skih vue ih Koroškem pa Vu cela, ktere stanujej planin 6) Knabel v „Mittheilungen des hist. Vereins fur Steiermark" I Heft stran 51 Vendar tudi Jap imena boginj: Tu tako tudi Japan Te Jap za ženski spol slov. oblika; primeri M za T T 333 plemenitnikih; množica ljudstva pa spoštuje svoje stare nega Čerkesa molike, kterih najimenitneji so: zadeti, pa ne zavolj tega, ker je kradel, am 1. Šiblé, bog groma, vojske in pravičnosti. Njega pak zato, da je bil tako nerođen, da so ga ujeli. V Cer molijo vojniki pred kesii je tatvina kakor pri Špartancih dovoljena, toda tatu vojsko m mu naj lepse ovce po nihče viditi ne smé. Prekanjen tat se bahá s srečno ukra srečni bitki darujejo. Ako pred bojem nevihta postane, veljá denim blagom ravno tako prevzetno kakor s svojim pogumom za dobro znamenje; drevó, ki ga je střela zadela, jim je in svojo junačnostjo; le takega, ki se je dal pri tatvini za sveto ; pod njim najde hudodelnik gotovo varstvo. Tudi cloveka , ki ga strela ubije, imenujejo zveličanega ter ga pokopljejo s nenavadnimi svecanostmi. sačiti, povsod zaničujejo. Cerkes svoje kolibe (koče) nikolj ne zida, ker se mu neurano dozdeva, svojo močno roko za zidovjem skrivati. norcujejo ki žen ne dobé ali 2. Tleps, bog ognja. 3. Seozeros, bog vode in Tudi se kaj radi s takimi vetra, kraljuje čez morje iu oblake. Na njegovo povelje se samci ostanejo. Ženin svojo drago siloma odpelje, in ko uderó lavine z ledenih verhov in studenci kipé iz srede hri- je dovoljenje dobil in odrajtal predpisano doto, pride po njo |HHHH H^^H Hl IH se na- bov. Poljodelec prosi boga dežja, ter polije kako pijaco cez z nožem v roki (to se vé, da le na videz). Ta posuseno polje temu boga v dar. Nevesta prinese za ze- haja sploh pri vseh kavkažkih Ijudstvih. nina. žena za moža, mati za sina, ki je na morji po kaki reki, ktera se v morje izliva, kak dar, da bi to sveto darilo Starost se spoštuje pri vseh stanovih in v vsaki rodbini zeló zvesto. Mlaji brat vstane, kadar stařeji v izbo došlo z valovi bogu, ki v globočini kraljuje in svojo mogoč-nost s tem razodeva, da dá vetrovom čez morje iti, oblakom pa nad zemljo. < 4. Sekutha, bog popotnikov, čuje nad popotniki, posebno takimi, ki so na božji poti; poplaća gostoljubnost z Pri stopi, in molči tako dolgo, dokler se ne vpraša. Debelih ljudi možkega kot ženskega spola nič kaj ne obrajtajo; ma-lopridni ne smejo k občnim zborom in veselicam. (Konec sledí.) blagoslovom v takih hisah, ki jo radovoljno dopernasajo. dohodu in ob odhodu gosta prinese gospodar bogu popotnikov pijaco v dar. boga mej, časté v gojzdih, kjer so tudi 5. Mesitha Krajopisje. Ozir na Pican v Istri. Na visokem skalnatém hribu, na cesti. ki iz Reke v drugim bogovom prostori določeni, in celó hudodelnike za- mesto Pazin pelja ? stoji staro mesto (grad) P . V ? ime varujejo, kakor nekdaj pri Gerkih in Rimljanih. Pod sve- nitno zavolj mnogih posebnost timi hrasti sedé starci pri sodbi, kader se ima kaj vaznega določiti; tukaj se pomenkvajo od vojske in mirú; tukaj se zberajo pred vojsko itd. Kar se vladařstva in pravic gorjancev tiče, je težko Lep pogled imaš, ako se tvoje oko iz Pična okoli Pred teboj, viditi je blizo, stoji Učka g (Monte mag nar visokejih istriških, ki je domaćim dober pre kaj gotovega povedati, ker o pomanjkanji pisanega zakonika Benecij giore), ena rok vremena, in imenitna zato, ker se od tod V • V la 1st ? » C ? Vegl 5 velik del Notrajnskeg se ravná vse po starem kopitu navadnih šeg, ktere ima vsak in pa sinje jadransko morje vidi. Iz Pična pa vidiš fare rod posebej za-se. Le poturčinci se nekaj po koranu ve- in podfare, ki drugi roko podavaj pr Golog > dejo; ker pa jim tudi včs ne diši, ga mešajo z vero svojih molikov. Samovladarstvo je Cerkesu to, kar psu smola. Nikakor ne morejo od tega kaj slišati, zato so pripravljeni noč in ...... Kerb ? m, Kozljak, K Berdo, Cepič z znamenitim cepiškim j » M MMa V _ _ _ _ _ _ > S u m b e r g (sv. Nedelj i La bin, Plomin), tri fare poreškega škofa; proti severni strani pa Gracište. — Znano je, da po teh krajih terta močno pa dan za svobodo kri preliti. Kader je treba kaj skleniti sladko vinsko kaplj daruje > . « in da so Krajnci marljivim snidejo možje v pogovor, in kar se zapové, se tudi na- istrijanskim vinorejcem poprejšne leta mnogo dvajsetic pu tanko spolni. v sali. Ozrímo se sedaj na mesto P • v Bilo je in bode Svobodni Cerkesi spadajo v tri stanove: kneze, pie menitno ostalo zato, ker je tù stolica bila mnogih škofov ? m en i tni ke in kmete. Duhovšine je malo in jo časté kot th je tudi sv. Nicefora mučenca škofa desna roka v véliki v • kneze in plemenitnike. Vjeti vojniki so jim suzni, ki veci cerkvi v oltarj > ki se zove oltar „svetih močí" z drugimi del polje obdelujejo in hišo varujejo. Naj vecja moc v der- sv. svetinjami shranjena. Še zmiraj lahko vidiš leseni tron nekdanjih škofov pri vélikem oltarji. Ima mesto okoli 56 hiš, ki so zidane na visokih pečinah tako, da le skozi vé-vojnik in ima v zborih pravico govoriti od vojske in mirú. like vrata se more priti v mesto. Sedanji čas je v Pičnu Knězi in plemenitniki so zemeljni posestniki, ki ljudstvu tehantija; tu bivajo gosp. dekan 8 tremi duhováními, kterih žavi je volja ljudstva; knězi in plemenitnikiv jo le spolnujejo in so voditelji v vojski. Vsak svoboden Cerkes je rojen déle zemlje pod tem pogojem posojujejo , da jim odrajtujejo eden je tudi učitelj ljudske šole. Pred mestom je lepa ■ wt vsako leto določeno živino in kaj v živežu. Al Cerkesi ka kor Abhasi niso zvěděni poljodclci in obertniki, zakaj oni sejm (Kirchta kvica, posvećena sv. Roku. Na sv. Roka dan je tii velik ; ta dan prihaja sem ljudstva od bližnjih in o* to V • ne zíve, da bi dělali, ampak delajo le, da imajo kaj v usta daljnih krajev tako veliko kakor na dan sv. Nicefora pa V • w y ^ y Kmetje morajo svojim plemenitnikom tlačani biti, pa se tudi vzvisen prostorcíc, lahko odkupijo; knězi imajo celó oblast jih povzdigniti v se mestjani sprehajajo. Kaj pa so la donij nositi. Lepe goveda in ovce so jim poglavitno bogastvo. trona te fare. Pred cerkvico sv. Roka pod ladonijami je se zjutrej meso prodaja, zvečer pa To so plemenitnike. drevesa silno visoke in debele, pa brez sadů, le senca je Kot naj svetejša postava veljá Čerkesom kakor vsem dobrota, ki jo ladonije delajo. Kar je meni znano, je v Mo svobodnim ljudstvom Kavkaza maščevanje. Sicer je rod- šenicah največja in najdebelejša ladonija; pa tudi v Pičnu bini ubitega pripušeno, se z morivcem sprijazniti brez raz- so štiri ladonije kaj lepe; v deblo izrezane štcvilke kažejo, žaljenja nje časti; toda ubijavec mora kazen plaćati. Ako da je naj starejša leta 1774 posajena bila, je tedaj letos Ako pa morivcu obveljá, da novorojeno dete iz hiše svojega na- 82 let stara, pa prav lepo drevó sprotnika odnese in ga potem domá v rejo vzame , je pa in mlajše. vse dobro. i ? druge so pa manjse Kader odgojenega otroka sopet ocetu izroci, je Pican je se posebno imeniteu zavolj sladkega vina pozabíjeno vse sovražtvo in mir za zmiraj ustanovljen. Ako nekdaj, ko je terta se bogata bila, so v Picnu dělali ubije kak plemenitnik nalašč ali neprevidno kmeta, mora za kazen odrajtati 9 sužnih ; al maščevanja si s tem ni odkupil. Ako tihotapca pri tatvini zasačijo, mora ukradeno posestniku rodila; sladko vince bo, in najberžej ne drago maščino (liquor), ki je neizrečeno sladka kapljica; letos se sopet sliši, da je grojzdje za to, in res je, da je terta bolje pri belem dnevu sam kteremu je poverniti, knezu ali plemenitniku pa, V mestu je tudi županija; med obertniki so čevljarj podložen, 2 vola za kazen odrajtati. To osebno dva zidarska mojstra, dva krojača, dva kovaca ? j tesar, en povracilo ukradenega je majhna kazen, ki zamore svobod- glavnikar, dva oštirja, dvé tobakaríi, en sedlar, en dezev 334 nikar in trije kramarji; ostali so ali posestniki ali poljodelci. Na sredi mesta so pred nekimi 50 leti začeli prav lep zvonik iz rezanega kamna zidati, malo od cerkve proč ; zra-stel je že tri sežnje visok, pa potem so se sperli, in za- stalo je lepo delo, ker ga dosihmal ni bilo, ki bi mu kvisko pomagal; — upamo, da bojo naši verstniki zložno doveršili, kar je nezloga naših prednikov ustavila in da bojo še kadaj Vsled nekega primerljeja je c, k. ministerstvo za nauk ha bogočastje predstojnikom ljudskih šol vediti dalo, da nima navade, bukev za učiteljske knižnice posebno pri poročati, da pa želi, da bi se pri ti naberi po tistih vodílih ravnalo, ktere šolski zakonik předpisuje zastran izbere šol- skih premij Ze spet se je strasna nesreča pripetila, ker so se 24. dan pr. m. otroci nečimerno z vžigavnimí V • v tem zvoniku mili glasovi oznanovali slavo Bogu v visocini klinčki zraven nekega poda v Tapolči igrali ; 356 hiš in in mir ljudém na zemlji. Janez Korban. druzih poslopij je pogorelo; škoda je cenjena na 200.000 gold. Naj bi hišni gospodarji in gospodinje to nevarno ne Novičar iz avstrijanskih krajev. Iz južnih komitatov na Ogerskem se slišij tílo spravljali otrokom spod rok kot mišico t n a p o 1 i tanskih zadevah ni še zmiraj nič gotovega, tolikanj več pa je govoríc. Tako na priliko se sedaj govori, da berž, ko sele novice o letošnji tergatvi ; vina bo veliko in tudi do- pridejo angležke vojne ladije pred Napolj, bo kralj s posebnim ve brega. V Seged je vedro po 2 gold i V po 3 Sz Tersta se piše, da od vseh Svetih naprej bosmel ondi vsak mesó sekati in prodajati, kdor bo hotel. Ter-žačani pričakujejo, da po ti novi napravi bode mesó cenejše. Skušnja še le bo učila, ali bo res ali ne. Iz Istre primorske 6. okt. S.— Naj povém„Novieam" da včeraj, na sv. Roženkransko nedeljo, je bila po stari razglasom prosil Evropo za presojo in se podal v Gaeto, kjer bo obdan s 40.000 naj boljimi vojaki pričakoval konca pravde; poglavno mesto se bo izrocilo varstvu policije in švajcarske armade, ki se bo uselila na gradu; vojne ladije , da Kar zagradila. se bojo spravile v luko in luka se bo Spanjskega se je z malo besedami novica zvediia 'I» 1 m tukajšni navadi šagra (sejm) v Plomin-u (Fianona da se je tukaj zunaj mesta po 12, in nazadnje tudi po 10 kr. novo domaće vino prodajalo, kolikor ga je kdo le hotel V resnici veliko ? pripeljali so ga na več vozovih na sejm. čudo! Pred malo dnevi še po 24 do 36 krajc. bokal, je sedaj vino se mahoma tako poccnilo. Sila veliko ljudi se je snidilo; po opravljeni službi Božji je bilo zares mikavno je privezoval dušico svojo je 6. dan t. m. marsal Narvaez v Madrid prisel. je kraljica 26. dan p. m. přejela od Napoleona lastno-ročno pismo, v kterem ji živo priporoča , naj se nikar ne dá zapeljati po starokopitnežih, ker bi ji potem utegnila žu- velika nevarnost, spet véje bolji veter za ODonela gati j kteremu je Narvaez naj mogočniši tekmec. sliši, da je telegrafen ukaz iz Londona napotil 3 Spet se angležke Istrijana, kako viditi marsikterega h telesu s kapljico poštenega vina, po kterem je že dolgo da je bilo kaj, vendar brez 1 dolgo hrepenel. Serkljali so ga vsega hrupa in nerodnosti ; vernili so se mimo popevajoč na večer domu. Iz Istre 11. okt. V. parobrode in 6 ladjic s kanoni na cer no morje, tudi nekoliko francozkih ladij se ima povratiti na to morje, -pravijo zato, ker pravda z rusovsko vlado zastran Kačjega otoka in Bolgrada, kterega noče odstopiti Moldavi, še ni razglaša pismo turške da izlivi so njeni. poravnana Časnik u 11 vlade do svojih poročnikov , v kterem Donave v černo morje AJ U 11 (4 V Ks V l/tl li U UlliljU ^ lU'l/ill V A llllUlIU V Ulil ^ O 1JJ ^ II Treba se mi zdí, pomoto v ne pa, kakor se od drugih strani terja, da bi spadali pod Nord razlaga , t)elta-izlivi" imenovani dopisu 79. lista popraviti, ker ne ,,rokodelci iz Koroškega", temuč „rokodelci iz Karnije u kakošno drugo oblast. V Londonu se zmiraj ropotajo je pravo. Karnije li so za zedinjenje Moldave inValahije v eno deržavo Talijani izpod gora videmskega in terbiškega okrožja, m njih jezik je neka mešanica iz furlanskega in talijanskega. Tukaj so Karnijeli nar večidel po gradih (mestih), po selih nih pooblastencov v Parizu, v kterem naj se rešijo vse ■■■■■■I^B^HI G1 e na vse te okoljšine ni tedaj čuda, ako se gqvoríca čedalje bolj ponavlja, da rusovska vlada nasvetuje drugi shod vlad jih je malo. Nekdaj so bili oni hude pijavice po Istri ; ako so se tukaj udomovili, so v malo letih veliko na-se pote se ne dogotovljene homatije. Car Aleksander je 4. o* » nili; sedaj samo sem delat hodijo, v jeseni pa jo domů z na- uhod. dan t. m. přišel nazaj v Petrograd, obhajaje sloyesen Iz Waatlanda v Svajci se sliši, da tako zlo branimi lepimi dnarci potegnejo. Se to veselo novico vam povém, da po Istri se županije pripravljajo za dohod presvetlega cesarja in cesarice v Terst, da bodo prošnjo pomanjkuje učiteljev v ljudskih šolah, da veliko šol zapertib stoji. Cez 100 učiteljev, ki pri solstvu niso mogli zavolj slabe plače in dragine Njih Veličanstvu položili, naj bi se osvobodila Istra do ga ne; ge v službo k železnicam in živeti, je zapustilo učiteljski stan in to ne zelí le gospoda , temuč tudi kmet, ker brez Tersta drugam podalo, kjer loze iz hajajo. Naj večja dosihmal znana tiskarna mašina res biti ne moremo; uparn tedaj, da bo prošnja uslišana, je v neki bukvotiskarnici v Filadelfii v Ameriki; ima ker se bo iz Rovinja poseben odbor kupčijske zbornice za to milostivému cesarju poklonik 12 valjarjev (cilindrov), s kterimi vsako uro natisne 60.000 Novičar iz raznih krajev. Kar se tiče kronanja presv. našega cesarja, od kte pol, tedaj v eni minuti 1000. — Tako pravijo Amerikanci; ali je resnica, bi ne hotli glave staviti. — Ce bi po glavi mogle nekega francozkega štatistikarja slo, bi se muhe pokončati, da bi se cena s la d k or j a (cukra) znižala. govoriti in ga je rega se je jelo pogostorna po časnikih omenil unidan tudi ,,novičar", piše neki dopisnik iz Dunaja v „Allg. Zeit.", n Muha pravi ta statistikar je vsa mertva na sladkor in soštel ! da ne bo pred, dokler niso prihodnje ustave vseh dežel cesarstva gotove, to pa še ne bo tako kmali. Nekdaj je bilo kronanje avstrijanskih cesarjev dru- gače in cesarji so bili kronani za kralja ogerskega na Oger- Rožica vesela skem, českega v Pragi itd.; sedaj bo cesar na Dunaji V dolini je evetéla, Zibala v vetru se ne vémo kako je ta moz vse muhe na Francozkem poližejo čez 52.347 kilogramov cukra na leto". Rožica v dolini. Solnce spet vstalo kronan za celo cesarstvo, različne dezele pa bojo pri ti svečanosti nadomestovane po svojih časnikih in poslancih. Čez dol in log sijalo Studenec vřel glasno i i n Fianona" iz talijanskega „figlia e nona", to je, hcí in babica »f • i ktere dvé podobi le samo z glavama se še dandanašnji vidite na nekem starem zalizanem kamnu, ki je zunaj mestica na mesnici v zid vzídan; skušal sem že večkrat spodej izklesane čerke posneti, pa ne vém, ali bo šlo ali ne. To mora silo stara stvar biti. Je pa Plomin malo mestice s ces. pošto, 4 ure od Pazina proti Reki, cetert ure zgoraj morja in njegove luke. Pis. 'Z ula pribučala Bučelica je mala, Méd vzela roži je Rožica pa véla Ni bila več vesela Vse svoje žive dní Rožica vesela Je veneti začela Oběsila glavo. i 'Z ula pribučale Bučele, se s m ej al e Ubogi rožici! Odgovorni vrednik: Dr. Jane* Bleiweis Natískar in založnik: JoŽef Blaznik.