v v^vO^CVl A/ uA i . vi n : v Leto XXm., št 79 LJubljana, četrtek 8, aprila 1943-XX1 Cena cent« 80 Opraraiitvo i Ljublisma, focanijen ulici J, Telefoo U. 31-22. 31-3. 31-24 faueraau oddelek: Ljubljana. Pucciniter« aH- ca 5 — Telefoo fe. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljabltansfca Računi: za Lfublfansko pokrajino pn poštno čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conn Cort Post No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase fc Kr. Italije in inozemstva ima Onionr Pubbliciti Italiana S. A MILANO fontde Ijki a o Ur IS.—, ltki|t viik dan Naročnina znafa m e ■ ta >DMWns»o vključno t •PoneddMdoi |» trom« Lir 36.90. U r ed n i i t to: LJubljana. Paccinijeva ulici kcv. 3. feev. 31-22. 31-23. 31-24. Rokoplai ae ne »račajo. CONCESSIONAR1A ESCLUSTVA p« la pob- bLiciti di provenienza talilna ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. M' NO Si e nuovamente accesa la battaglia sul fronte tunisino 13 velivsli netnici abbattuti dalla caccia o dalle batterie della difesa n Quartier Generale delle Forze Armate comunica in data di 7 aprile 1943-XXI il seguente bollettino di guerra n. 1047: La battaglia si č nuovamente accesa su ampio fronte nel settore meridionale tunisino ove U nemico, preceduto da violenta preparazione di artiglieria ha attaccato con largo impiego di mezzi corazzati. Dalla caccia italo-germanica sono stati abbattuti in combattimento sei aerei e un altro veniva distrutto dalle baiterie della difesa. Nel pomeriggio dl ieri formazioni di veli- voli avversari sganciavano bombe sugli abi-tati di Trapani, Ragusa e Messina; sono segnalati danili gravi a fabbricati civili, 40 morti e oltre 100 feriti tra la popolazione di Trapani, sei morti e 9 feriti a Messina. In queste incursioni il nemico perderva sette apparecchi: Colpiti da nostri caccia-tori due cadevano nei pressi di Capo Spartivento. Centrati dalle artiglierie con-traeree tre precipitavano in mare presso Trapani, nno al largo di Taormina e uno in vieinanza di Scicli (Ragusa). V Turnim se je začela nova bitka 13 sovražnih letal sestreljenih od lovcev ali obrambnih baterij Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil je 'objavil 7. aprila naslednje 1047. vojno poročilo: Bitka je na novo vzplamtela na širokem bojišču v južnem tuniškem odseku, kjer Je sovražnik po siloviti topniški pripravi napadel ob široki uporabi oklopnih voz. Italijanski in nemški lovci so v bojih »estivlili šest letal, sedmo letalo pa so uničile obrambne baterije. Včeraj popoldne so skupine sovražnih ltsta.1 metale bombe na kraje Trapani, Ra- gusa in Mesina. Zabeležena je huda škoda na zasebnih poslopjih, 40 smrtnih žrtev in nad 100 ranjenih med prebivalstvom v Trapaniju in 6 mrtvih in 9 ranjenih v Me- sini. Pri teh napadih je sovražnik izgubil 7 letal, dve, ki so jih zadeli naši lovci, sta padli v morje v bližini rta d'Armi in rta Spartivento, tri nadaljnja letala, ki jih je zadelo protiletalsko topništvo, so padla v morje pri Trapaniju v bližini Taormine in Sciclia (Ragusa). Pregled bojev na tuniškem področju Eisenhowru se nI posrečilo razcepiti osovinskih sil Rim, 6. apr. s. Ako presojamo poslednje dogodek v Tunisu, se nam takoj pokaže medsebojna odvisnost in logična povezanost posameznih premikov oboroženih sil Osi, ki se bore na severnem, zapadnem in južnem bojišču. Te armade, ki so bile prvotno po prostoru med seboj ločene, niso nastopale osamljene, temveč kot sestavni del enega samega vojnega stroja, ki je bil tesno povezan čeprav po spretnem manevriranju zelo prožen. Ko je v drugi tretjini meseca marca vedno bolj na--aščajoče zbiranje sil 8. britanske armade proti Marethovi črti jasno odkrilo sovražno nas mero za udar na jugu, je severna armada prešla v napad v severnem odseku z namenom, da bi razbila sovražno razvrstitev in tako preprečila istočasni napad v dveh odsekih. Akcija je zaključila z uspehom za orožje Osi, izboljšala se je naša zasedba glede osvojenega ozemlja, zasedli smo križišče Gebel-Abiot in preprečili sovražniku uporabo tjakaj vodeče ceste, obenem pa zajeli nekaj tisoč ujetnikov in zaplenili orožje in strelivo, predvsem pa prekrižali načrte angleško-ameriškega povelj* ništva. Zadržanje zavezniških čet v tej prvi ofen-ziivi je bilo sijajno. Na samem prizorišču borbe in x navzočnosti slavnih borcev, ki so se udeležili bojev, je bil poveljnik nekega našega polka bersaljerov odlikovan z Železnim križcem. Tudi sovražnik sam je izredno priznal, da za* let in gorečnost naših bersaljerov, ko je objavil iz Londona po agenciji »British officia! Press« z dne 14. marca med drugim: »Italijanski bersaljeri se prav tako z izredno hrabrostjo bore na severu Tunisa« Medtem pa so divizije ob Marethovi črti, kakor smo že pojasnili v nekem zasebnem po« ročilu, najprej zaporedoma strle sovražne napade, prizadele sovražniku hude izgube in prekrižale obkolitven: britanski načrt, umikajoč se na nove že vnaprej določene postojanke. Tedaj so divizije severne armade odlično vzdržale udar mogočnih sovražnih sil. Tudi to pot so se vojaki, tankisti in topničarji borili z izredno odločnostjo. V odseku pri Sedžena-nu na cesti, ki vodi v Bizerto, sta se naš polk bersaljerjev in polk nemških grenadi-jev spopadla z močnejšim sovražnikom in navzlic trpkim izgubam vzdržala njegov naskok s sr* ditim odporom. Naši bersaljeri. ki so bili po cstri borbi obkoljeni, 90 se polnih 24 ur borili na ceporavanih postojankah tako junaško, da so zbudili občudovanje nemških tovarišev Naposled so se prebili in dosegii nove postojanke. Sovražnik je tedaj poskušal pazcepiti v dva dela zavezniške armade, kar bi imelo nevarne posledice, toda tudi tega namena ni dosegel spričo trdovratne in prožne obrambe Italijanov in Nemcev. Ameriški državn. podtajnik v vojnem ministrstvu Stimson je moral na tiskovni konferenci priznati, da se genera'u Ei-senhovvru ni posrečilo razbiti sil Osi in da bodo zaradi tega združene italijansko-nemške armade, čeprav so močno preizkušene, »tvorile skupino, ki bo lahko organizirala močan odpor in razvila uspešno akcijo«. Združitev oboroženih sil Osi je pripomnil Stimson bo o-mogoč.la sestavo močne vojske na zelo majh* nem področju, ki razpolaga z odličnimi obrambnimi postojankami, tako'da bodo te čete lahko nudile srdit odpor. Na teh »obrambnih postojankah« vzdržujejo sedaj vojaki Osi, čeprav so po številu in predvsem po sredstvih šibkejši nego sovražnik, novo fazo velike afriške bitke z ne zčrpno vero in nezlomljivo voljo do borbe zavedajoč se, da se je treba boriti do skrajnosti za obrambo tega, kar predstavlja trdnjavo Italije in Ev« rope. Junaštva italijanskih letalcev Rim, 6. apr. s. Kakor je že bilo javljeno v poročilu št. 1037, so dne 27. marca skupine torpednih letai napadle velik sovražni konvoj v bližini alžirske obale. Napad je bil zelo tvegan in težaven, predvsem zaradi nizkih oblakov in pogostih nalivov, vendar je bilo treba po vsej sili preprečiti, da bi sovražne armade, ki se bore v Tunisu, prejele dragoceno oskrbo. Zato so se italijanska torpnedna letala spustila v napad ne glede na vihar, ki je divjal nad Sredozemljem. Zaradi slabe vidljivosti so se morale skupine ločiti. Sovražni odpor je bil tako silovit, da se prvemu oddelku torpednih letal, ki ga je napadla močna skupina sovražnih lovcev, ni posrečilo izpolniti naloge. Drugi oddelek je bil pod poveljstvom kapitana Pila Urbana Manci-nija, čigar podvigi so bili ponovno zabeležen; v vojnih poročilih zadnjih mesecev. Okrog poldneva je po radiu poslal kratko speročilo: »Izpolnil sem nalogo, vračam se«. To je bila poslednja vest, ki je prišla v naša oporišča, toda neb eno izmed letal, ki so tvorili ta oddelek, se ni vrnilo. Tretji oddelek, ki je takoj nato napadel sovražni konvoj pa je opazil velik parnik v plamenih in v bližini prevrnjeno torpedno letalo, poleg katerega je bil rešilni čoln, ki je prevzemal rešence na krov. Kapitan Man-cini je torej sredi bitke izginil s svojimi tovariši in dvema svojima najzvetejšima sodelavcema, toda ni ga bilo več petem, ko je še enkrat, kakor je to sam sporočil, izstrelil svoj torpedo. Podvigi torpednega letalca Mancinija so se začeli 12. avgusta 1. 1942, ko se mu je z debro merjenim udarcem posrečilo potopiti 15.000 tonski parnik. V komaj 8 mesecih je sam (pri tem niso vštete potopitve, kj jih je izvršil v sodelovanju z drugimi letali) potopil 61.000 ton scvražnega brodovja, torpediral je eno oklopnico, eno nosilko letal in dve manjši volni edinici ter izvršil v celoti 22 akcij, med njimi 11 s popolnim uspehom V njem in v njegovih tovariših, ki so do poslednjega diha sledili njegovemu zgledu in njegovi usodi, poveličujemo junaštvo vseh italijanskih torpednih letalcev, ki so vedno pripravljeni zadeti sovražnika, kjerkoli se pojavi, tudi za ceno najvišje žrtve. » Duce legijonarjem, padlim v španski vojni Madrid, 6. apr. s. Vsi španski listi objavljajo v celoti uvod, ki ga je napisal Duce h knjigi p. Pietra da Varzija o padlih italijanskih legijonarjih v Španiji. Listi uporabljajo to priliko, da znova opozarjajo na globoko in ne-» spremenljivo bratstvo in idejno skupnost obeh narodov. človekoljubno postopanje z vojnimi ujetniki Madrid, 6. aprila., s. Španski dnevniki, ki navajajo tudi podrobne ugotovitve nevtralnih listov, opozarjajo na človeško postopanje Italije z vojnimi ujetniki. Listi pri tem poveličujejo načela, ki vodijo v tem pogledu fašistično doktrino kot dedinjo rimske civilizacije. Smrt bivšega predsednika francoske republike Versailles, 6. apr. s. V starosti 84 et je tu umrl bivši predsednik francoske republike Aleksander Millerand. Pokojni državnik je bil rojen L 1859 v Parizu m je bil prvič izvoljen za poslanca I. 1885. Sledil je Gemenceauju kot predsednik vlade in je bil nekaj mesecev nato izvoljen za predsednika republike L. 1924 je zaradi odkritega nasprotovanja levice pod vodstvom Herriota po volilni zmagi levičarskega kartela odstopil. Tedaj se je umakn'1 v za* sebno življenje in se je posvetil izključno advokaturi. Nove japonske zmage Tokio. 6. apr. s. Japonske ed nice so dne 31. marca odbile razne poskuse sovražnika, da bi se zopet polastil strateškega oporišča Ovki-kov med reko Jangce in jezerom Tungting v pokrajini Hopej. pri čemer so prizadele na-pada\-čim četam hude izgube ljudi in orožja. V bojih proti 23. čungkinški diviziji so japonske čete po srditih bojih pognale v beg sovražne sile. ki so pustile na bojišču veliko število padlih in znatne količine vojnega blaga v najboljšem stanju. Hud udarec so japonske čete prizadele tudi čungkinškim silam na omenjenem področju pri strateškem oporišču Ovkikov Od dne 17 do 31. marca tega leta so kitajske čete 'zgubile v teh bojih 2580 padlih, več sto ujetnikov in velike količine raznega vojnega blaga, med njim tudi več možnarjev. Seja vlade pod predsedstvom Duceja Sprejeta je bila vrsta pomembnih sklepov - Oficirji vojni invalidi lahko ostanejo v aktivni službi — Okrepljena disciplina potrošnje Rim, 6. aprila s. Danes dopoldne ob 10. uri se je pod Ducejevim predsedstvom sestal ministrski svet Tajniške posle je opravil državni tajnik v predsedstvu vlade. Ministrski svet je odobril poleg ukre-oov redne uprave še naslednje ukrepe: Predsedništvo vlade Na Duoejev predlog je bil odobren osnutek zakona, ki glede na učinke zapuščinskega davka na dediščino adoptantov istoveti adoptirance in posinovljence z zakonskimi otroci, v kolikor so sirote padlih za vojno stvar v sedanji vojni, in sicer tako, da se adoptiranci in posinovljenci upoštevajo pri številu zakonskih sinov za določitev višine davkov. Tako se ustanovi adoptiranja in posinovljenja bolj prilagajata bistvu družine glede navedenih organov na področju, kakršno je dedno področje. kjer doslej zakonske omejitve navedenih dveh ustanov niso prihajale do izraza. Ukrep bo torej pospeševal adoptaci-jo in posinovljenje sirot iz sedanje vojne in bo tako pomenil novo poklonitev in priznanje spominu tistih, ki so na bojišču ali zaradi letalskih, pomorskih ali kakršnih drugih sovražnih napadov dali svoje življenje za rešitev Domovine. Pravosodje Na predlog pravosodnega ministra je oil odobren osnutek ukrep«, s katerim se j povezujeta v enotno zakonodajno besedilo I zakon z dne 1. julija 1941-XIX št. 645 in f zakon z dne 3. decembra 1942-XXI št 1359 o kazenski zaščiti discipline vojne po. trošnje. Novi ukrep je na eni strani strožji v pogledu zatiranja najhujših oblik odvzemanja blaga iz normalne potrošnje, na drugi strani pa dopušča omiljenje kazni za manjše disciplinske prestopke. Zločin odvzema blaga iz normalne potrošnje upošteva dve temeljni možnosti: prvo predstavlja verižništvo in pokupovanje blaga svobodne prodaje, drugo pa protizakonito dobavljanje racioniranega ali kakor koli v razdeljevanju omejenega blaga. Ta drugi primer se navadno hudo kaznuje, razen v primeru, ko se dejanje izvrši v zvezi z majhno količino blaga in z izključnim namenom, da si kdo preskrbi blago za lastno potrošnjo ali potrošnjo svoje družine. Ostanejo pa v veljavi v okviru zgoraj navedene povezanosti oblike odvzema blaga, ki so kvalificirane po velikem obsegu in po odvratnosti speku-lativnega namena ali pa po lastnosti krivca. kakor to predvidevajo veljavne določbe. kot zločini, ki spadajo v pristojnost posebnega državnega sodišča. Naposled se je uredila tudi izključna oblast prefekta glede na predložitev prijav sodni oblasti, s čimer se je priznal tudii politični interes za zatiranje kršitev discipline prehrane in potreba enotne vodilne oblasti v zadevi oreh rane Dokrajine. Nadalje je bi! sprejet osnutek zakona, ki vsebuje določbe o 8odnem osebju. Izjemne okol;ščine, ki so v zvez: s sedanjim vo nim stanjem zahtevajo izvedbo nekaterih določb za sodno osebje in zakone, ki naj urejajo kariero uradništva sodnih tajništev, Uspehi nemških podmornic 14 ladij s 102.000 tonami potopljenih- 5 nadaljnjih torpe-diranih - Visoko odlikovanje admirala Donitza Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. aprila. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje izredno poročilo: Naše podmornice so potopile v hudih borbah proti sovražnemu dovozu na Atlantiku in Sredozemskem morju zopet 14 polno natovorjenih ladij s skupno 102.000 br. j reg. tonami in en rušllec. Pet nadaljnjih j ladij je bilo torpediranih, vendar njihove potopitve zaradi takojšnje hude obrambe ni : bilo mogoče opazovati. V Biskajskem zaliva je ena Izmed naših podmornic sestrelila težak sovražni bombnik, ki jo je skušal napasti. * Hitler je sprejel danes v glavnem stanu vrhovnega poveljnika vojne mornarice velikega admirala Donitza in mu izročil v priznanje njegovih izrednih zaslug za vodstvo podmorniške vojne kot 223. vojaku nemške oborožitvene sile hrastov Ust k viteškemu križcu reda železnega križa. Na vzhodni fronti manjši spopadi Uspešne operacije ob srednjem Doncu Iz Hitlerjevega glavnega stana, 7. apr Vrhe. ištvo nemške vojske je ob- javilo danes naslenclnje poročilo: S vzhodne fronte poročajo samo Iz nekaterih odsekov o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Posamezni z močnim topniškim ognjem podprti sovjetski napadi so se izjalovili. Lastna napadalna akcija ob srednjem Doncu je dosegla zastav. Ijene cilje proti žilavemu odporu sovražnika. Pri uspešni akciji v severnem odseku fronte je napadalni oddelek divizije španskih prostovoljcev razdejal 14 bunkerjev in privedel ujetnike. Na južni tunišld fronti je sovražnik po močnj topniški pripravi zopet prešel v napad. Boji so v polnem teku. En angleški bombnik je bil sestreljen pri poskusu, da bi obstreljeval neki lrraj v se-verozapadni Nemčiji. Izgube prebivalstva v Antverpnu med terorističnim napadom angleško-ameriškin letalskih oddelkov 5. aprila so se povišal-nad 2000 mrtvih. Sovjetski poraz pri Orlu Berlin, 6. apr. s. O ofenzivn. akciji, ki so jo zaključile nemške čete vzhodno od Orla, se v vojaških krogih doznavajo naslednje podrobnosti: V noči 3. aprila so nemške čete v tem odseku bojišča nepričakovano jn brez prejšnje topniške priprave napadle kraj, kjer so bile sovražne sile zelo močne. Po srditih bojih na nož, ki so se vodili po cestah in v hišah majhnega mesta, so bile sovjetske čete deloma uničene, deloma pa prisiljene umakniti se preko nekega hudournika, ki je zelo narasel zaradi odjuge. Proti zori »o nemške čete že zasedle kraj. Vredno je opozoriti pri tem na znatno razliko v izgubah obeh vojujočih se strank, kar nam dokazuje taktično in oborožitveno premoč nemških čet. Sovjetske čete so namreč izgubile 240 mož in pustile v nemških rokah 51 ujetnikov, med njimi 7 oficirjev, nadalje 12 strojnic, 6 lahkih možnarjev in mni:go pušk, Nemci pa so izgubili samo 4 vojake, dočim je bilo 25 ranjenih. Berlin, 6. apr. s. Oddelki neke nemške divizije so v mesecu marcu južnovzhodno od Orla sestrelili 7 sovražnih letal, ki so bila v sestavu sovjetske letalske skupne in ki so se spustila na 50 metrov, da bi napadla nemške postojanke. Ako upoštevamo še ta uspeh, o katerem se je sedaj zvedelo, se je število samo od vojske v mesecu marcu uničenih boljševiških letal dvignilo na 36, od začetka vojne dalje pa na 1177. čiščenje ob Doncu Berlin, 6. aprila, s. V dopolnitev včerajšnjega poročila nemških oboroženih sil se doznava, da so nemške čete včeraj nadaljevale svoje očiščevalno delo ob srednjem Doncu in vrgle sovražnika z neke višine, kjer se je srdito upiral Vsi sovražni protinapadi so ostali brez uspeha. Bolj proti severu pri Balaklaji se je nemška pehota z naskokom polastila trdovratno hranje- nega kraja in dosegla breg Donca v dolžini 7 km. Zaman je sovražnik z zapornim ognjem z nasprotnega brega reke skušal ustaviti zmagoviti pohod nemških čet. Pomemben delež pr: teh uspešnih bojih ima nemško letalstvo, ki je v najnižjem poletu bombardiralo sovražne postojanke in zbirališča sovražnih čet. Južno od Ilmen-skega jezera so sovjetske čete znova poskušale nagle udare vdreti v nemške bojne črte, vendar so se vsj ti poizkusi zrušili. Tudi poskusi napadalnih sovražnih oddelkov so ostali brez uspeha in so boljševiki pustili na bojišču mnogo mrtvih. 19 ameriških in angleških letal sestreljenih Berlin, 6. apr. s. O včerajšnjem napadu ameriških bembnikov v spremstvu britanskih lovcev na zasedeno ozemlje na zapadu se doznavajo v tukajšnjih vojaških krogih naslednje podrobnosti: čim so nemški lovci opazili angleško-amerško skupino, ki je letela zelo visoko, so se takoj dvignili v zrak in prisilili sovražnika v ostre dvoboje ter po nekaj minutah borb zbili na zemljo prvo sovražno štirimoterno letalo, čeprav posadka ni imela časa, da bi se reš la. Kmalu nato je bil v višini 8000 m zadet drugi bombnik, ki je začel naglo padati in je z vso silo treščil na tla. Več nadaljnjih bombnikov je doletela ista usoda, kajti nemški lovci so pokazali izredno spretnost in so v nekaj minutah popolnoma razbili sovražno skupino. Nekaitera velika ameriška letala, ki so bila izpostavljena izstrelkom nemških letal, so se v zraku raztreščila na tisoč kosov. Druga, ki so bila smrtno zadeta, so treščila na tla in zgorela. Tudi britanski lovci v spremstvu, ki spričo delovanja nemških lovcev niso mogli niti poseči v boje, so popadali drug za drugim na tla, zadeti bodisi v motorje, bedsi v pilotske kabine. V kratkem času so nemški lovci zadeli in uničili tri letala tipa »Spitfire«, a se s tem uspehom niso še zadovoljili in so zasledovali že zelo zdesetkano angleško-ameriško letalsko skupino na njenem povratku in sestrelili nadaljnja sovražna letala. Sovražnik je skupno pri tem napadu izgubil 19 letal, izmed katerih so jih 16 sestrelili lovci v letalskih dvobojih, 3 pa protietalska obramba. Vsa nemška letala so se vrnila na svoje oporišče. Pariz, 6. aprila, s. Nadaljujoč svoje teroristične napade na francosko ozemlje je angleško-ameriško letalstvo bombardiralo kraje v Bretaniji. Normandiji in v severni Franciji ter posebno zadelo Brest, Saint Brieu, Rouen in Abbeville. V vseh zadetih krajih je mnogo žrtev med francoskim civilnim prebivalstvom in tudi škoda na zasebnih poslopjih, šolah in bolnišnicah je znatna. Žrtve letalskega napada na Antverpen Berlin, 7. apr s. Število doslej ugotovljenih žrtev zaradi angleškoameriškega terorističnega napada na Antverpen je naraslo na 2008. V zvezi 9 tem pripominjajo tu, da je v vsej vojni na belgijskih tleh leta. 1940 po uradnih podatkih padlo samo 7000 belgijskih vojakov. zlasti določb, ki predpisujejo dolžnost sodnikov in tajnika, dodeljenih k nesodnim uradom, in za tajnike s podrejenimi funkcijami, da imajo za seboj določeno dobo izvrševanja sodnih poslov, ln sicer vodilnih poslov v smislu sodelovanja pri natečajih za višjo položajno skupino. Ukrep Je začasnega značaja in bo prenehal, čim bo mogoče zagotoviti normalno poslovanje trti služb. Osnutek ukrepa o ustanovitvi posebnega odseka pri vrhovnem kasači jskem sodMen izvaja določbe Ducejevega razglasa z dne 28. septembra 1942-XXX v zvezi s členom 13. razglasa z dne 17. maja 1941-XXX, ** predvidevajo ustanovitev posebnega mešanega odseka pri vrhovnem kascijskem sodišču za presojo prizivov v civilnih in kazenskih zadevah, ki se vlagajo ali se lahko vlože na osnovi bivših jugoslovanskih zakonov proti sodbam sodnih organov priključenega dalmatinskega ozemlja, kakor tudi za ureditev pristojnosti in rešitev pravosodnih sporov in sporov o nalogah. Finančno ministrstvo Na predlog finačnega ministra Je biJo sprejetih nekaj ukrepov, ki se nanašajo na prilagoditve in spremembe višine nekate-r'h davkov, nadalje osnutek Kr. ukaza zakona glede akreddtivnih nalogov za plačilu obrokov vojne odšodnine. Dalje je bil sprejet osnutek zakona o pooblastilu za brezplačen odstop vile Mira-bellinc občinama Milan in Monzi. Vila leži v parku v Monzi in bo odslej namenjena poljedelski šoli za vojne pohabljence. Odobreni so bili tudi osnutek zakona o podaljšanju poslovanja davčnih komisij za dv» letje 29. oktobra 1943-XXn — 28. oktobra 1945-XxIV, osnutek zakona o novem besedilu zakona o hipotečnih davkih ter nekateri ukrepi upravnega značaja. Vojno ministrstvo Na predlog Duceja kot vojnega ministra je bil odobren osnutek zakona, ki ureja stalno službovanje oficirjev na njih lastno prošnjo in se jim zato prizna vojna pokojnina. Ta zakonski osnutek je bil izdan v istem duhu kakor nedavni ukrep, ki se je nanašal na vse pod zastavo«. Cut narodne vzajemnosti, ki zahteva, da se v*-led idealnega vztrajanja pod zastavami povezujejo v eno samo veliko supino vsi, ki so padlt z orožjem v roki jn ki to orožje držali v rokah za veličino jn bodočnost Do-movne, ni mogel biti brezbrižen tudi nasproti tistim, ki so s svojim žrtvovanjem in svojo krvjo potrdilj vero v svoje delo, potem ko so najboljše svoje duhovne aile porabili za vojaško pripravljenost uržave. Kakor je znano, je po dosedanjih oločbah oficir, ki je postal trajno nesposoben za brezpogojno vojaško službo, čeprav je bila ta nesposobnost povzročena po raj:-; v vojni, prenehal v svoji aktivui vojaški službi in se v skladu z obsegom ln stopnjo svoje nesposobnosti postavil v rezervo ali ce^ polnoma odpustil, pri čemer ima samo pravico do vojne pokojmne. Te določbe, ki so izhajate Is potrebe, da se zagotovi kadrom vojake njih popoln* fizična učinkovitost, so sice' na eni strani z vojno pokojnino jamčile aktivnim oficirjem, ki so postali invalidi zaradi vojnih ran, primerno materialno osnovo, na drugi strani pa niso jamčile tako zadovoljivo niihovega moralnega položaja, kajti sa častnika, ki se je odločil za vojaško katl-ero po globokem notranjem nagnjenju, pomeni dejstvo, da mu je zaprta možnost aktivnega delovanja v vrstah vojske, ne le enostavno prekinitev kakršne koli poklicne delavnosti, temveč pomeni istočasno odpoved prostovoljno izbranemu poslanstvu, ko se mora odpovedati življenjskemu idealu, kj si ga je bil postavil v prvih letih mladosti in ga z ljubeznijo leta in leta zasledoval. Da bi se odpravila ta neprijetna pomanjkljivost moralnega značaja, je Ml izdan sedanji zakonodajni ukrep, ki na eni strani prizadetim olajšuje njihov neprijetni položaj, na drugi strani pa zagotavlja vojski nad vse koristno rezervo hrabrih ln izkušenih oficirjev. Po tem ukrepu lahko ofidrJI v starin® efektivni službi, ki so dosegli vojno pokojnino zaradi vojnih ran, na svojo prošnje ostanejo v trajni efektivni službi, ako aa spoznani za sposobne za pogojno vojaške službo, pri čemer se vpišejo v poseben ao-znam, nazvan seznam oficirjev vojnih invalidov v trajni službi. Kdor je vpisan v ta seznam in veljajo zanj iste starostne meje, ki so določene za častnike v aktivni službi, ima možnost, ako izpolnjuje gotove pogoj«, da napreduje v kariero do generala, pa naj bo njihova sarža v trenutku prehoda v zgoraj navedeni posebni »»mrju kakršna koli. Njim v korist je določeno tuli zvišanje vojne pokojnine z vsemi drugimi doplačili, ki odgovarjajjo stopnji. Ukrep istočasno ukinja sedanje kategorije »vzdrževanih« častnikov, kaikor tudi »reaktiviraa-cev« in določa za prve po zakonu, da ostanejo še nadalje vpisani v seznam aktivni* častnikov, za druge pa ne glede na njfli prvotno kategorijo prehod v seznam aktivnih oficirjev ali v seznam aktivnih oficirjev vojnih invali lov, in sicer po splošnem ponovnem pregledu, ki naj ugotovi stopnje njihove telesne sposobnosti. To so v erlavnJbt obrisih značilnosti in pomen današnjega ukrepa ministrskega sveta. Narodna vzgoja Na predlog ministra za narodno vzgoje je bil sprejet osnutek zakona, ki se tifia ustanovitve posebnega državnega središM sa študij Verdija. Da bi se ustreglo gi»* beko občuteni potrebi na področju italijanske glasbene kulture, se ustanavlja v Bu* ssetu državno središče Verdijevih študije«* ki ima nalogo, da pospešuje in vzporejfc Nadaljevanje na Z, straši Visoki komisar na seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko zaščito Ljubljana, 6. aprila. Včeraj pcpoldne ob J5.30 je Visoki komisar v vladni palači predsedoval seji Pokrajinskega odbora za protiletalsko "zaščito. Navzoči so biii razen predsednika odbora, podprefekta dr. Davida, zvezni pod-tajnik Selloni, župan general Rupnik. pokrajinska nadzornik pclk. Tombolan in člani odbora. Dr David je obširno poročal o doslej izvršenem delu na temelju navodil sprejetih od Visokega komisarja v pogledu ureditve protiletalske zaščite. Dela za popravo že obstoječih zaklonišč v Mestnem domu in na magistratu so se že začela, dočim se bodo začela dela za zaklonišče v predoru pod Gradom do 15. t. m.; v teku pa je tudi dovršenje načrta glede zaklonišča na Rožniku. Razen tega bodo napravljena tri glavna zaklonišča v jarkih na Kongresnem trgu, na Valvasorjevem trgu, na Rimskem trgu in druga maniša zaklonišča na drugih trgih. Kar se tiče drugih zaklonišč, se oodo dela takoj začela, na zasebnih zakloniščih v hotelu Metropol v hotelu Slon, v palači Bata, v palači Trboveljske, v Marijanišču in v Uršulinskem kolegiju; ta zaklonišča so določena za kakih 4000 oseb. Ekscelenca Grazioli Je odobril izvršeno delo odbora ter j© sporočil, da je že odredil otvoritev izrednega kredita 10 milijonov lir, ki jih bo dala na razpolago glavna direkcija za letalsko zaščito pri notranjem ministrstva Ti krediti bodo uporabljeni pri že izvršenih in šele začetnih delih. Visoki Komisar je dal točna navodila glede popravil zaklonišč v šolah, v bolnicah, na kolodvorih ter sploh v javnih prostorih ter zasebnih hišah. Pokrajinski zdravnik je poročal o organizaciji postaj za takojšnjo pomoč. Ekscelenca Grazioli je nato dal navodila o organizaciji načelnikov poslopij, podna-čelnikov zaklonišč in dobrovoljcev protiletalske zaščite, kakor tudi glede določil o zatemnitvi ter kretanju v času poplaha Odredil je tudi razdelitev protiplinskih mask. V posebni knjižici, ki se še sestavlja, bodo strnjena vsa določila in navodila ti-čoča se protiletalske odbrambe. Navzoči so se udeležili razprav o predmetu protiletalske zaščite. Trdna povezari>st Italije in Madžarske Zahvalna brzojavka madžarskega ministrskega predsednika Kallaya Duceju Gospodarstvo likvidacija bivše jugoslovanske državne imovine Nadaljevanje s 1. strani studjce in preiskave o življenju in umetnosti največjega skladatelja, kakcr tudi vsa kulturna gibanja, ki so v zvezi z njegove.1 glasbeno in umetniško osebnostjo. Dalje sta bfla sprejeta osnutek, ki odo-bruje pravilnik o letnih in triletnih tečajih za pouk v obnovitvenih delih, ki naj bi zagotovil* sposobne mojstre na področju poklicnih obnovitvenih del, ter osputek Ki ukaza o priznaju službe učiteljev tehručne stroke. Ministrstvo za javna dela Na predlog ministrstva za javna dela st= bila sprejeta osnutek zakona ki ureja splo šno uporabo najnižjih stalnih vpisnih tn prepisnih pristojbin pri neprem čninskib registrih, kolikor gre za lastninske spre memebe pn nepremičn'nah, ki jih razlasti c-bčine v zvez. z izvrševanjem regulacijskih načrtov ter osnutek zakona, s katerim se vrača pristojnost na področju popolnih mel oracij, v kolikor gre za deJ ozemlja pokrajine Frosincne, ki je poprej spadalo v okrožje ukinjenega skrbstva za javna dela v Caserti. ministrstvu za polje-deljstvo in gozdove. Ministrstvo za korporacije Na predlog ministra za korporacije so bili sprejeti: osnutek zakona za izboljšanje higienskih in socialnih razmer delavcev v žveplenih rudnikih. Za dosego tega namena daje novi ukrep zavodu italijanskega žvepla pravico, da nadomesti zasebno pobudo pri gradnji higienskih in socialnih naprav na poliočju žveplenih rudnikov; osnutek kr. ukaza o organizaciji služb, ki so podrejene splošnemu rudniškemu in težko industrijskemu vodstvu pri ministrstvu za korporacije. Ukrep predvideva večje osredotočenje rudniških uradov v primeri s sedanjo organizacijo, da bi postalo tako nalzorstvo nad rudnišldm delovanjem čim hitrejše in uspešnejše; osnutek ukrepa, s katerim se prepoveduje podjetjem, da bi »d 1. maja t. L jemale v službo moško osebje v starosti od 16 do 55 let, ki bi bilo zaposleno v obliki prodajalca programov ali častnih straž in podobnih služb v javnih prireditvenih lokalih, pri delih čiščenja vozov, lokalov, trgov in podobnih prostorov na železniških postajah, kondukterjev ali biljeterjev v mestnih prevozih, natakarjev, garderoberjev, kuhinjskega osebja (z izključitvijo kuharjev) in nižje postrežniško osebje v hotelih, okrevališčih in javnih obratih, postrežnikov v kopališčah (z izključitvijo tistih, ki služijo za varovanje kopalcev) in postrežnega osebja v okrevališčih in kopaliških in termalnih podjetjih, postrežnega osebja v trgovinah oblačilne stroke, konfekcijskih trgovinah, trgovinah s čevlji, trgovinah z umetniškimi prelmeti, parfumerijah in blagajniškega osebja pri vseh trgovskih podjetjih. Gori navedene prepovedi pa se ne tičejo pohabljencev in invalidov, ki so takšni lz nacionalnega razloga ali so utrpeli poškodbe pri delu. Ministrstvo za ljudsko vzgojo Na predlog ministra za ljudsko vzgojo je bil odobren osnutek ukrepa, ki zahteva pri ustanavljanju novih založniških podjetij poprejšnje dovoljenje ministrstva za ljudsko kulturo. Ukrep je bil irdin glede na ugotovitev, da co se v Italiji pojavila mnoga nova založništva brez resnega delovnega programa in ne da bi zanje knjižna trgovina čutila potrebo. Zato določa novj ukrep, da je v sedanji vojni dobi in do 6 mesecev po prenehanju sovražnosti ustana-tfljanje novih založniških podjetij in prenehanje že obstoječih podvrženo pristanku ministrstva za ljudsko kulturo. Tako se omejuje potreba papirja m se preprečuje možnost, da bi si kdo-že v naprej pridobil koristi glede na bližnji zakon o disciplini založniškega delovanja, ki se pripravlja. Ministrstvo za menjave in valute Na predlog ministra za menjave in valute je bil sprejet osnutek ukrepa, ki vsebuje nove določbe na področju uvoza, izvoza in gospodarskih odnosov z inozemstvom. Namen ukrepa je, da se še bolj poudari enoten značaj ureditve gospodarskih, trgovskih in finančnih odnosov med Italijo in drugimi državami, ki spadajo v pristojnost ministrstva za menjave in valute. V ta namen se natančneje ugotavlja področje uporabe oblasti, ki pritiče drugim upravam glede na posle, ki spadajo v- pristojnost imenovanega ministrstva. Ukrep nadalje določa obseg nadzorstva ministrstva za menjave in valute nad zavodi, kj delujejo na mednarodnem trgovskem področju, zlasti pa nad onimi, Id so jim v skladu z več let veljavnimi predpisi bile zaupane naloge osrednjih uvoznih in izvoznih zavodih. Sprejet je bil dalje osnutek ukrepa, ki vsebuje določbe o izvozu »n uvozu glede na bivše jugoslovansko ozemlje, ki ie bilo Priključeno Italiji. Ukrep razširja na imenovano ozemlje režim uvoznih prepovedi ki velja v Kraljevini, in podreja izdajanje dovolilnic za izvoz in uvoz na tem ozemlju pristanku ministrstva za menjave in valute, čeprav sicer pušča v glavnem v veljavi določbe v zadevi menjave in valut, ki so bile pred priključitvijo izdane z Du-cejevim rrzglasom z dne 21. aprila 1941-XIX. PristariL-!r ministrstva je lahko tudi splošnega značaja Razen tega se ponovno potrjuje monopol v trgovini s plačilnimi sredstvi z inozemstvom v novih pokrajinah. ki pripada državnemu zavodu za menjave z inozemstvom Vojna proizvodnja Na predlog ministrstva za vojno proizvodnjo je bil sprejet osnutek Kr. ukaza, ki potrjuje pravilnik za izvedbo ukaza zakona z dne 30 marca 1943-XXI. št. 123. o militarizaciji osebja pomožnih podjetij V skladu z militarizacijo. ki jo predvideva omenjen ukaz - zakon, določa sedaj odobreni oravihrk. izenačenje hierarhij v podjetjih t vojaškimi hierarhijami v pogledu nastavljencev v pomožnih podjetjih S tem se priznava pomen nalog, ki j'h izvaja vodilni industrijski kader v vojni proizvodnji, kajti njih stalež ie v gotovih meiah m s podobnimi simboli in hierarhijami izenačen, razen v pogledu vojne pokojnine. s položaiem borcev Oboroženih sil. pri čemer se obenem bolie opredeljujejo notranii odr>o strskega sveta, kjer je prav tako podal ' poročilo o svojem potovanju v Italiji. Vsi ministri so pri tem poveličevali ltalijan-sko-madžarsko prijateljstvo. Min. predsednik Kallay o vtisih z obiska v Rimu Budimpešta, 6. apr., s. Na pooblaščenem mestu je bilo nocoj izdano našle-inje poro. čilo o vtisih predsednika madžarske vlade o prilik^ njegovega obiska v Italiji: Predsednik vlade je bil zelo počaščen, ker se mu je nudila prilika, da ga je sprejel Kralj jn Cesar in zadržal pri sebi i vsem spoštovanjem in dobrohotnostjo. Predsednik vlade Kallay je bil že vcčitrat v Italiji, vendar ne kot predsednik madžarske vlade, sedaj pa je prišel prvič osebno v stik z Ducejem, velikim voditeljem Italije, ki ga je nič manj kakor trikrat zadržal pri sebi v dolgih in važnih razgovorih. Na predsednika vlade sta napravila globok vtis moč duha in osebni nrestiž, ki vejeta iz Ducejeve osebnosti. Razen tega je mogel predsednik madžarske vlade ugotoviti popolno disciplino in ogromno navdušenje italijanskega naroda, ki zvesto sledi svojemu Duceju, trdno odločen, da nadaljuje borbo za veličino domovine in obrambo civilizacije. Predsednik madžarske vlade je imel priliko, da je obiral tudi nekatere kulturne, umetniške in gospodarske ustanove in prj tem občudoval ogromno delo, ki ga italijanski narod tudi med vojno razvija na vseh področjih narodnega življenja. Tradicijonalno italijan-cko.madžarsko prijateljstvo, je bilo tako znova potrjeno. To prijateljstvo, zaključuje poročilo, je neporušno. Odmevi v madžarskem tisku Budimpešta, 6. apr., s. Nocojšnji madžarski listi izkoriščajo povratek predsednika vlade Kallaya v Budimpeš Italije (z Albanijo in Črno goro) 8% > Madžarske 8% » Bolgarije 8% » Hrvatske 42% > Srbije 29% (cd tega Banat 4%) Da se določi skupni znesek doVi, ki se vzame za osnovo, se Szenačijo do igo vi po obveznicah na en sam tJp in se dolgovi brez državno izdanih obveznic prištejejo v nominalni vrednosti. Skupni znesek dolgov se Izrazi v dinarjih. Dolgovi v drugih valutah pa se preračunajo v dinarje po naslednjih tečajih: 1 marka = 20 din, 1 lira = 2.63 din, 1 penga = 12.18 din, 1 lev = 0.61 d n, 1 kuna = 1 din, 1 francoski frank = 1 din, 1 češka krona = 1.72 din, 1 bel-ga = 8 din, 1 albanski frank = 16.44 din, 1 dolar = 50 din, 1 angleški funt = 198 din, 1 avstrijska krona = 0.25 din in 1 švicarski frank = 11.59 din. Sporazumu je prikžen točen seznam notranjih in zunanjih dolgov bivše jugoslovanske države s prvotnim zneskom dolga n z zneskom po stanju na dan 16. aprila 1941. V posebni prilogi pa so navedem odstotni količniki (tečaji), po katerih se preračuna nominalna vrednost posameznih obveznic. Iz teh prilog je razvidno nasled- nje stanje dolgov bivše jugoslovanske države na dan 15. aprila 1941: Notranji dolg Stanje 15. IV. 1941 v milij. din Dolgoročni notranji dolg: po obveznicah 9024 terjatve Drž. hip. banke 1848 terjatve Poštne hran- 771 terjatve Priv. agr. banke tn zavodov iz likvidacije kmečkih dolgov 281 skupaj 11.924 Kratkoročni notranji dolgovi: dolgovi osrednje zakladnice 3.375 terjatve Drž. hip. banke terjatve Narodne banke 13.702 terjatve Poštne hranilnice 908 terjatve Priv. agr. banke za zaostala obročna odplačila 37 BKupaj 18.6U9 Skupaj znaša ves notranji dolg po stanju z dne 15. aprila 1941 3U.533 milijonov dinarjev. Seznam zunanjega dolga pa obsega dolgove v naslednjih valuuth: 641 milj. zlatih frankov (dolgovi iz dobe pred prvo svetovno vojno), 1523 milj. francoskih frankov, 335.000 angleških funtov, 36 milijonov dolarjev, 1403 milj. Kč, 13.3 milj. švicarskih frankov, 157 milj. d-n (pri jugoslovansko nemških sporazumih in okrog 600 milj. avstrijskih kron (deželna posojila). _ . Med dolgoročnimi in srednjeročnimi dolgovi po obveznicah so največju naslednji: 2.5% obveznice vojne škode 3727 mil], din, 6% obveznice za javna dela in državno obrambo iz leta 1938. 1183 milj. din, 5% obveznice za financiranje javnih del iz leta 1935. 724 milj. din, 6% begiuške obveznice iz leta 1929. 543 milj. cLn, 6% dalmatinske agrarne obveznice iz L 1930. 469 milj. din, 3% državne obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov iz leta 1936. 471 milj. din, 7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 462 milj. din. 4% obveznice vojnih dobrovoljcev iz leta 1939. 347 milj. din, notranji blok 7% Blairovega posojila i zleta 1927. 438 milj. din (8.76 milj. dolarjev), 4% obveznice za likvidacijo agrarne reforme na veleposestva iz leta 1934. 272 milj. din. notranji blok 8% Blairovega posojila iz leta 1922. 167 milj. din (3.35 milj. dolarjev), 4% bosanske agrarne obveznice iz leta 1921. 101 milj. d-n, notranji blok 7% mednarodnega stabilizacijskega posojila iz leta 1931. 77 milj. din itd. Med kratkoročnimi dolgovi tvorijo največje postavke naslednji: 3.5 in 5% za-kladni boni 2074 milj. din, blagajniški zapisi v dinarjih 951 milj. din, predujmi mini st rs tve na tekoči račun 350 milj. din; pri Narodni banki: eskomptirani narodno-obrambni boni 8341 milj. din, stari predujmi in začasni predujem 2621 milj. din, in posojila iz leta 1939. 840 milj. din, predujmi na račun države po knjigah 2156 milj. din. Količniki (tečaji) po katerih se preračunavajo nominalne vrednosti posameznih obveznic zaradi prevedbe v obveznice na en sam tip so naslednji; 2.5% obveznice vojne škode 45®/®, 3% obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov 80°/», 4% bosanske agrarne obveznice 50*/«, 4% obveznice za likvidacijo agrarne reforme 50%, 4% obveznice vojnih dobrovoljcev 45*/«, 4% posojilo iz leta 1895. 50%, 5% obveznice za financiranje javnih del 90%. 6% begiuške obveznice 80®'», 6% dalmatinske agrarne obvoznice 30*/%, 6% obveznice za javna dela iz leta 1933. 95%. 7°/« investicijsko posojilo 95%. 7% stabilizacijsko posojilo 92%, 7% Blair 86%, 8°/« Blair 88%, 3.5 do 5% zakladni boni 95%, blaga iniški zapisi v dinarj:'h 95%. Pri 2% srbskih srečkah se računa 10® frankov za 100 din. pri tobačnih srečkah oa se računajo obveznice z izžrebanim ku-oonom 22.50 din, z neizžrebaniim kuponom za 25 din. (Konec sledi) Gospodarske vesti = Iz trgovinskega registra. Pri tvrdki »Ab-Ko«, družbi z o. z. za nakup in prodajo tehničnega, športnega in drugega blaga v Ljubljani je izbrisan prokurist Dušan Brezn k. — Pri tvrdki »Posest«, realitotni pisarni, družbi z o. z. v Ljubljani je izbrisan dosedanji poslovodja Ivan Jurca st., vpisan pa novi poslovodja Ivan Jurca ml., zasebni uradnik v Ljubljani. — V likvidacijo je stopila Vrtnarska nabavna in prodajna zadruga v Ljubljani (likvidatorja Janko Skale, uradnik v p. in Ivan Biaovi-čar, vrtnar in posestnik, oba v Ljubljani). == Nove trošarinske stopnje na Hrvatskem. Hrvatsko državno zakladno ministrstvo je ob koncu marca izdalo naredbo o spiemcmbi zakona o državni trošarini, s katero se uvaja poseben dodatek k državni tro šarini v korist državnega skiada za izravnavo cen. K tej naredbi je sedaj izšel«še pravilnik. Odslej znaša trošarina na sladkor v kockah 80 kun za kg (redna trošarina 20 kun dodatek 60 kun) in na sladkorno sipo 76 kun (na izdelke iz sladkorja je trošarina določena v sorazmerju z uporabljeno količino sladkorja). Na kavo znaša trošarina 19 kun za kg. na vino 8 kun za liter, na fino vino 20 kun. na žganje 120 kun za hektolitrske stopnje alkohola (za en liter 40odstotnega žganja znaša trošarina 48 kun), na pivo 100 kun za hektolitrsko stopnjo ekstrakta, na kvas 13 kun za kg. na ekstrakte in esence 100 kun za liter, na bencin 6 kun in na benemsko mešanico 3 35 kune za litei Nadalje znaša nova trošarina na ieddno olje 50 kun za liter, na kavine nadomestke 19 kun za kg, na razne čaje 40 kun za kg, na I mone in pomaranče 1 kuno za kg. na riž i kuno za kg itd. = Iz hrvatskega gospodarstva. S sedežem v Zagrebu je bila ustanovljena na Hnat-skem kovinska tvornica d d., k. se bo bavila s proizvodnjo letal n letalskih delov ter motorjev in strojev Družbena glavnica znaša 10 milijonov kun. člani ravnateljstva so- Rudolf Steninger in Ernst Gotz iz Dunajskega novega mesta, inž Vjekoslav Trputec, finančni svetnik dr Zvonimir Kralj in inž Milan Kie» pach. — Z glavnico 2 milijona kun ie bila v Zagrebu ustanovljena družba Klockner-Hum-boldt-Deutz — Končno je bila ustanov!jeqji delniška družba. »Lvkos«. trgovnska ;n proizvajalna kemična d. d. z glavnico 1 milijon kua. Italijansko-bolgarsko sodelovanje Bolgarski tisk o prijateljskem sodelovanju Italije pri razmejitvi med Bolgarija in Albanijo Sofija, 6. apr s. Pod naslovom »Iskreno prijateljstvo m medsebojno razumevanje« ob javlja oficiozni bolgarski list »Večer« uvodnik, v katerem piše: Italijansko-bolgarska pogajanja za določ;tev razmejitvene črte me Bolgari m Albanijo, nam nudijo priliko, da ponovno ugotovimo iskreno prijateljstvo in medsebojno razumevanje, ki označujeta odnose med obema državama Po tiranskem sporazumu bo moglo mesto Ohrid ki ga je Italija prepustila Bolgariji, pospešiti in razširiti svoje trgovsko delovanje. Ta koncesija Bolgariji je bila določena že v razgo» vorih med Ducejem in Filovcm med obiskom predsednika naše vlade v Rimu in po Ducejevi volji nam je bilo sedaj prepuščene večje ozemlje okoli Ohrida. Italijansko-bolgsrski odnosi so bili vedno prijateljski in prsrčni -n so k temu prispevali zgodovinski, politični gospodarski in zemljepisni činitelji. v novejšem času pa se nam je odprla srečna možnost bolj tesnih stikov z Italijo. V bodoče se bodo i tali* jansko-bolgarski odnosi še bolj razvili. Italija i m Bolgarija sta dali in bo6ta še nadalje da-ial svoj dragoceni odnos za vzpostavitev novega reda na Balkanu, v skladu s plemenitimi deali in zdravim razumevanjem mednarodnih dolžnosti. O istem predmetu objavlja uvodnik list »Slovo«, ki piše: Način, kako je b>lo rešeno med Italijo in Bolgarijo vprašanje o bolgarsko albanski razmejitvi ne dokazuje le dobre volje obeh držav in zlasti italijanske v'ade, temveč tud duha sporazumevanja in sodelovanja med obema vladama in narodoma v novi Evropi Tc je dobro znmenje tudi za bodočnost lta> lija in Bolgarija sta drugim državam podali do kaz. da se odnosi dobrega sosedstva lahko uresničijo brez obotavljanja in brez diplomat skih spletk, ki so do nedavnega bile običajne in so samo zastrupljale odnos«1 med narodi Diplomacijo nove Evrope označuj novi dub v znamenju kontinentalne vzajemnosti ki sta io postavili za geslo sili Osi. in ta dplomacijs daje najboljše uspehe v mednarodnih odnosih E. Jflsin: Siara Ljubljana XXVIII. Nadporočnik pri domobranskem pešpolku je bil Fluks, ne Piuks. čitalnica licealne knjižnice je bila v prvi sobi v drugem nadstropju tik knjižnice. Pisatelj in sotrudnik pri Slovencu je bil Bedenk, ne Benedek. Knjigarna Ničman Na Starem trgu je bila stara trgovina I. Ničman, kjer so prodajali pisarniške potrebščine ter razne knjige. Ničman je bjl posestnik dveh hiš na Stanem trgu; ena hiša je bila poleg hiše posestnice Koširjeve, diuga pa naspi-cti, kjer je bil rojstni dem našega zgodovinarja V. Vai-vazorja. Ničman je bjl vesele narave; kot vdovec se je poročil z vdovo Koširjevo, toda nista dolgo časa živela skupaj. Pred dobrimi 60 leti je Ničman napravil nek "-■ rečeno, nerodnost, katero mo-am ti. saj jo je tudi pokojni Fran Levoi. .. ..-ni! v »Ljubij. Zvonu-*. Prešernove poezije so izšle pri Jos. Blasniku leta 347. Druga izdaja se je tiskala leta 1866. sLiko in oceno Jcs. Stritarja tudi v Blas-, il-ccvi tiskarni. Ker so vsi izvodi pošli, ni bilo pred dobrimi 60 leti dobiti nobene knjige. Ka.j je storil Ničman ? Dal je tiskati že enkrat Stritarjevo izdajo v tiskarni Jos. Blasnika nasl. S tem je oškodoval tudi dedinjo, pok. Ernestino Jelovšliovo. Ničman je imel sina, ki je še mlad umrl ter hčer, k} se je poročila pred dobrimi 50 leti z zdravnikom dr. Jakobijem. Bil je prav vesele narave. Nekega dne je stavil s prijatelji, da bo pri belem dnevu vodil prašiča na vrvicj čez Stari in Mestni trg. Stava je bila sklenjena. čez nekaj dni so Ljubljančani res videli clr. Jakobija, ki je gnal pujska na vrvici z bičem v roki. Ljudje so se glasno krohotali, zidostna pa e bila njegova soproga, ki je gledala pri-cr z okna Ko se je sestal s prijatelji, da " prejel stavo, so ugotovili, da nj gnal prašiča, temveč svinjo, zaradi če^-ar je zgubil stavo. Zakon dr. Jakobija ni bil sre. cen, nekega dne se je zastrupi1. Zapustil je ženo, malega sinčka in deklico. Vdova se je pred 40 leti še enkrat omožila z nekim avstrijskim majorjem. Na Križevniškem trgu, sedaj Napoleonovem trgu. je jmel svojo pisarno Tv. Gogo. la, ne Gcgala. Njegova mlajša hči gdč. Vida se je poročila z gosp. inž. Fčrster-jem univ. prof. v Ljubljani. Avstrijski major Schemerl je bil Ljubljančan, udeležil se je okupacijo Bosne in Hercegovine, kjer je bil ranjen. Major Schemerl ni bil brat dvornega svetnika Schemerla. Njegova soproga je imela hišo na Sv. Petra cesti. »Postrežnica sem pri ženi« Pred 60 leti je bil pri deželnem sodišču I Pajk, namestnik državnega pravdnika, poznej° je postal dvorni svetnik in podpredsednik deželnega sodišča; pc razsulu Avstrije je bil upokojen. Njegov zet je bil grof Kiinigl, zadnji direktor policijske di. 7-ekcije v Ljubljani. Prav zanimivo je na-iednje: Na cesti sreča Pajka znanec. Ker e imel Pajk pod pazduho aktovko, ga ogovori znanec: »Dobro jutro, gospod dvorni svetnik. Ali ste se dali aktivirati?« Pajk ni zameril svojemu znancu in je odgovoril: »Da, da, postal sem postrežnica pri svoji boljši polovici,« ter pokazal krompir. ki ga je imel v aktovki. Pajkova rodbina je imela hišo v Saleii-drovi ulici. Pajk je zapustil vuovo, ki je že umrla ln sina oficirja, ki je i ekaj časa služil v bivši jugoslovanski vojski. — Oče ivornega svetnika Pajka je bii v Ljub-jani dobro znan; bil je okrajni sodnik in >krajni predstojnik. Prav dobro se spominjam, ko je hodil pred 70 leti po ljubljan. -kih ulicah; bil je velik, suh in zelo sklju-• en mož. Mati ml je pravila, da je bil Kot uradnik zelo .strog. Tatove in pretepače je prav eksemplarično kaznoval. Dobivali so batine ter so jim po prestani kazni; ko so zapustili ječe, popolnoma ostrigli po! glave, druga polovica pa je ostala neostri-žena; tako" je osramotil te vrsle ljudi tudi rred ljudstvom. Prav pred 70 leti in še pred 60 leti je užil kot deželni sodni svetnik Pessiack; i-o ž je bil majhne postave ter se je opiral b palico, ker je imel nogo bolno. Imel je eč otrok. En sin je bil uradnik pri tobačni tovarni in je služil dalj časa v Dal-'naziji; drugi sin je služil pri finančni pro-kuraturi ter postal nazadnje šef urada in dvorni svetnik. Pri Filharmonični družbi je bil nekaj časa predsednik. Po ustanovitvi bivše Jugoslavije se je preselil na Dunaj, kjer je umrl. Častnik Merizi — mehiški prostovoljec že omenjeni Merizi je šel kot mlad oC-cir prostovoljno v vojno v Mehiko. Ko je bil cesar Maksimilij. a ujet in ustreljen Ler njegova vojska poražena, se je Merizi vrnil v Ljubljano ter spet služil kot oficir v avstrijski armadi. Ko beležim te stvari, se spominjam na pokojnega avstrijskega stotnika Kastellca, kateremu sem blagajnik prx fin. deželni blagajni izplačeval vsak mesec pokojnino. Mož je bil precej velik ter je težko hodil. Tudi Kastelic je šel prostovoljno kot oficir v vojno proti Amerikanoem, dobil je tudi hrabrostno kolajno ln se ^e potem vrnil v Ljubljano. Prejemal je malo pokojnino. Prav rad je hodil zvečer v gostilno k Bončarju na Sv. Petra cesti m k Jerneju nasproti Janescheve, pozneje Polnkove tovarne. Premoženja ni zapustil, pač pa nekaj »ordnov«, ki jih je volil nekemu humanitarnemu društvu. Govoril je vedno slovensko. (Konec.) Mlada prestolnica z veliko preteklostjo Staro obdonavnko mesto Bratislava, ki leži ob bogatih gozdovih na robu malih Karpatov, je takorekoč stopnica v slovaško zemljo, ki zadivi človeka s svojo lepoto in mikavnostjo. To še nedavno provinci al no mesto se čedalje bolj razvija v politično, gospodarsko in kulturno središče mlade slovaške države. Izza lota 1938 je Bratislava doživela ve-v0 preureditev. Od 150.000 prebivalcev, katere je imela tedaj, se je izselilo približno 25.000 Čehov, približno toliko Slovakov pa se je v tem času vrnilo iz Češkin krajev. Večinoma so bili to državni urad-iki, pa tudi nameščenci zasebnih podjetij. Ntava prestolnica se je nato začela gospodarsko* dvigati . in ta napredek sc danes x>zna v splošnosti in posameznosti. Na zunaj se je mesto s starimi patri-ciiskimi hišami kaj malo spremenilo. Ministrstva, inozemska zastopstva in osrednji uradi so se nastanili v poslopjih, ki so bila na razpolago. Pač pa so v načrtu velikopotezne zgradbe, ki predvidevajo nastanek, nove vladne in univerzitetne četrti. Toda ti načrti bodo izvršeni šele. ko bo sedanja vojna končana. Glede na številne usade je Bratislava dfcnes že nekoliko majhna in tesna za svoje prebivalce. Poleg tega velja upoštevati, da potujejo skozi mesto mnogi tujci, zaradi česar so vsi hoteli napolnjeni. Bratislava sama pa je postala važno mesto za pretovarjanje bremen, namenjenih na jugovzhod. Bratislava ne napravi na tujca vtisa izključno slovaškega mesta, saj živi tukaj poleg Slovakov tudi 30.000 Nemcev Ln 15.000 Madžarov. Toda prebivalci Brati -slave so navzlic svoji razliki v narodnosti na§'i primerno obliko skupnega sožitja in sodelovanja. Bratislava leži pač na zgodovinskih tleh. To čuti obiskovalec pri vsakem koraku, če se napoti skozi ulice, ki spominjajo nekoliko na srednjeveške *ase. Bratislava je bila že zgodaj obljudena po Keltih, Rimljanih in Slovanih. Tisočletna mejno' mesto Bratislava je bilo — tako trdijo pisci — že od nekdaj važna ločnica za razne tokove, k!i so prihajali z vzhoda in zapada. Najlepše zgradbe tega mesu spominjajo na njegovo cvetočo dobo v časih Marije Terezije, ko je dosegla Bratislava višek svojega razvoja. Posebno slikovit je stari magistrat ter kip sv. Mar. tina. Spomin na Žarka Prelovca Pred dobrim mesecem so potekla štiri leta, odkar je preminil popularni zborovodja Zorko Preiovec, nepozabni skladatelj mnogih, deloma že ponaredelih pesmi. Za to priliko smo prejeli sonet Iva Peroz-zija, ki ga priobčujemo prijateljem pokojnika v opombo. POSMRTNO PISMO ZOR KIT PKELOVCCJ Na lahkem vozu fantje smo sedeli. Po klancih, grapah šlo je na poskok. Vesela čaša šla je od rok do rok. Prešerne pesmi v majsko noč smo pelL Po bliskovo bežale so postaje. To bal je zlate dobe delopust, omamnolepih pen in sladkih ust. življenje, ki smejč darove daje. Nič več ne poka izzivalno bič. Le veter poje čez gomile speče. Iz mrtvih src žarijo rože plameneče. .. Zdaj poleg Tebe sanja Adamič. Hubad Soglasju večnem predseduje. A zgoraj v negotovost svet potuje... Obiskovalca Bratislave preseneti najbolj jezikovna mešanica, ki se sliši na ulicah Tudi napisi na trgovinah so dvojezični -slovaški in nemški. Poseben vtis pa napravi na tujca dejstvo, da izklicujejo kol-porterji liste, ki imajo nemška, madžarska in slovaška imena. Večina trgovin ..t. zdaj v novih rokah, kajti 15.000 Židov, 't: se je moralo izseliti. Približno 10 000 iih je odšlo, ostanek životari v sred j»veškerr ghetu. Proia-alne v B -V;slavi so še danes čudo polne, čeprav so najvažnejša živila med njimi kruh, meso, mast, mleko, kav* in čaj racionirana, se v restavracijah posledica teh omejitev ne čuti. Slovakom s«, tudi ni videlo potrebno, da bi morali uvesti oblačilne nakaznice. Slovaška namreč razpolaga z dovolj izdatno tekstilno industrijo z odgovarjajočimi sirovinami. še nedavno je bila v Bratislavi osnovana posebna tvorni ca za vlakna, tako zvana vi-stra vlakna, ki je baje največje podjetje svoje vrste na vsem jugovzhodu. V preskrbi Bratislave se večkrat Kažejo napake, ki pa niso v drugih krajih Slovaške tako očitne. V glavnem gre za organzacijske napake, kajti sistem racioniranja je bil v državi uveden šele pred osmimi meseci, ko so mnoge stvari izginile zaradi kupne moči na črni borzi. Vendar je treba v splošnem povedati, da preskrba ne kaže vrzeli ter v splošnem zadovoljuje prebivalstvo. Pri vsem tem pa je treba poudariti, da se kaže povsod pri ljudeh dobra volja s svojimi žrtvami pomagati in podpreti organizacijo nove Evrope. Zadnja pot prečenskih žrtev Novo mesto, 5. aprila. V petek je oddelek novomeške narodne straže našel pod Hmeljnikom gomilo, v kateri so bila zakopana štiri trupla, ki jih je straža takoj izkopala. Pri identifikaciji se je izkazalo, da so to trupia župnika Janka Komljanca, bratov Antona in Alojzija Murglja in Pavšiča Alojzija, ki so bili pred devetimi meseci odpeljani iz Prečne in nato umorjena. Na truplih so se videli sledovi mučenja. Straža jih je po ugotovitvi identitete takoj prepeljala v Prečno, kjer so bila položena v župnijski cerkvi na mrtvaški oder. Vest o najdbi štirih prečenskih žrtev se je bliskovito raznesla po vsej bližnji in daljni okolici in že prvi dan so romale brezštevilne množice k prečenski cerkvi, da počastijo spomin svojega ljubljenega župnika in njegovih tovarišev. Na dan pogreba se je že zdavnaj pred napovedano uro zbrala v Prečni ogromna množica ljudstva, da spremi trupla prečenskih mu-čencev na njih poslednji poti. Stari kmet-ski očanri in matere so prišli iz najodda-ljenejših gorskih naselij s svojimi malčki in tudi drugi ljudje se niso ustrašili dolge poti v Prečno, da s svojo udeležbo počastijo spomin žrtev. V župnijski cerkvi so bile krste postavljene na katafalk pred glavnim oltarjem, nad krstami so poleg neštetih vencev iz svežega pomladanskega cvetja viseli tudi iz trnja spleteni mučeniški venci, ob krstah pa so kraljeva vojaki in vojaki narodne straže imeli častno stražo. Cerkev je bila do zadnjega kotička polna pogreb-cev. zunaj pa sta bili postrojeni četa novomeške vojaške posadke in četa novomeške narodne straže s poveljnikoma in ogromna množica prebivalstva, ki ni našla prostora v cerkvi. Ob asistenci dvanajstih mestnih in okoliških duhovnikov je opravil pogrebne molitve prošt g. Karel Cerin, nakar je spregovoril žrtvam v slovo župnik g. Kres iz Vavte vasi V klenih besedah je med drugim poudaril, da prepušča ljudski sodbi in zgodovini dokazovanje. da ti mučenci ni90 bili izdajalci slovenskega naroda. Njih ustnice so sicer onemele, da bi se lahko zagovarjali, toda ljudski glas. ki živi danes močneje nego kdaj koli poprej, že danes jasno govori, da so svetal zgled ljubezni do vere in naroda, da so neumrljive priče poguma in junaštva in novi dokazi o življenjski moči in življenjski upravičenosti našega naroda, ki je dal može, kateri so vedno pripravljeni žrtvovati tudi svoje življenje za zmago resnice, vere. doma in pravice. Toda zastor z njih smrtjo še ni dokončno padel; prišel bo čas. ko se bodo današnji štirje mučenci prikazali v narodnih očeh v vsej njihovi časti in slavi. Po govoru so pevci zapeli pretresljivo žalostinko »Usmili se. Gospod-r, nakar se je razvil veličasten sprevod na fsmo pokopališče. Za križem je stopala šolska mladina z učiteljstvom in vse cerkvene organizacije z zastavami, za krstami pa so za sorodniki mučencev korakali poveljnik novomeške posadke, zastopnik okrajnega komisarja g. Varini Giuseppe, politični tajnik g. Varini Alfio, zastopniki vseh uradov in ustanov ter štiri tisočglava množica kmetskih in mestnih pogrebcev, Zadnji v sprevolu sploh niso več utegnili priti na pokopališče in so morali prisostvovati poslednjim obredom aa pokopališkim zidom. Pogled na ogromno množico ljudstva, na krste mučencev in neutešljive številne sorodnike žrtev je bil tako pretresljiv, da nobeno oko ni moglo ostati suho. Ko so po končanih cerkvenih opravilih spuščali krsto za krsto v skupni grob, je kakor iz ene same duše zajokalo vse pokopališče. Od ms Jih nedolžr h otrok do starih kmetskih grč in meščanov pa vse do junaško postro-jenih vojakov in legionarjev so vrele vroče solze k nebu. Te solze, ki so iskreno privrele Iz prave in nepokvarjene narodove duše, so bolj kot vse bese i e in govoričenja dokaz enodušne ljudske in narodove sodbe. Iz Novega mesta n— življenje In smrt. V mesecu marcu je bilo v kapiteljski in šmihelski župniji rojenih 24 otrok, od tega 14 deklet dva para dvojčkov in 1 mrtvorojenček. Poi čila sta se Velikanje Ivan in Mihelič Marija. Umrli so: Saje Franc iz Smarjete, Korsin Franc iz Stopič, Košmrl Ivan iz Stopč, Stopar Martin iž Kostanjevice, Ivaneš Marija iz Brusnic, Stefanič Marija iz Podzemlja, Sodeč Katarina iz Metlike, Zoran Jožefa iz št. Petra, Kočevar Janez lz Žabje vas, Jančar Frančiška iz Potov vrha, Mohar Ana iz Krke, Rugelj Terezija iz žabje vasi, Goršln Jože iz Potov vrha. štraus Ivan iz Broda, Kovač Reza iz Novega mesta, Saje Janez iz Broda, Brodar Marija iz Novega mesta in Erjavec Jože iz Potov vrha. n— Mojstrski izpiti. Vsi kandidati, ki so se prijavili že v teku lanskega leta k polaganju mojstrskega izpita in vsi pu-močniki, Id bi radi polagali mojstrska iir pit iz svoje stroke, se obveščajo, da se bo- Ecc. 1'Alto Commlssarie aocompagnsto dalla Sig. dott. Konvalinka Tavčarjeva ha visitato L'Istituto per la proterione della madre e del batnbino. — Eksc. Visoki komisar je v spremstvu zdravnice gospe dr. Konvalinke Tavčarjeve ogledal prostore Zavoda za zaščito mater, dojenčkov in otrok do v kratkem ponovno vršili mojstrski izpiti v Novem mestu. Kdor od obrtnih pomočnikov želi polagata izpit, naj se takoj prijavi osebno ali pismeno pri Obrtnem združenju v Novem mestu z vsemi potrebnimi listinami Obenem je treba plačati vse predpisane takse za izpit. n— V našem poročilu pod naslov«ra »Elektrika ubila hlapca« smo v nedeljski številki našega lista priobčili vest o nesrečni smrti Beleta Alojzija., uslužbenca pri g. HacUu v Novem mestu. Na prošnjo g. Hadla popravljamo nekatere napake, ki so se vrinile v poročilo. Po navedbi g. Hadla drog ob njegovi vrtna ograji ne nosi žice z visoko napetostjo, temveč le z navadnim svetilnim električnim tokom, zaradi česar je fanta tok le omamil. Na kraj nesreče so takoj prihiteli ljudje, Iti so ponesrečenca z umetnim dihanjem skušali spraviti k zavesti, vendar pa je bil njih trud zaman. Poklican je bil tudi zdravnik, toda fant je že pred prihodom z avnika umrl, ker mu je zaradi elektr čnega udarca in prestanega strahu šinila kri v glavo in povzročila njegove takojšnjo smrt, kar je dokazala tudi obdukcija. Zanimivosti Cvefača tehta 15 kg. Vrtnar Giovanni Pisano iz Ventimiglije je pridelal na svojem vrtu ogromno cvetačo, ki tehta 15 kg. Mo žje razstavil svoj pridelek na trgu v VentimiglijL, kjer je Imela cveteiččia glava ogromno občudovalcev. Mati daruje kri za sina. V Bariju je žrtvovala 351etna Izabela CafcaJdl iz Tra-ni$a, mati sedmih stoov, kri za enega izmed svojih otrok, ki je nevarno bolan. To je storila kljub temu, da. se ponovno čuti motor. ■■i Fronte tunislno: pattuglla celere sahariana ln sifone — S teniškega bojišča: t*m saharska patrola v akciji KULTURNI PREGLED Umetniški zbornik Pravkar je izšia knjiga, ki bo v seda-nuh razmerah na knjižnem trgu vzbudila radostno pozornost slehernega prijatelja "epe slovenske knjige — več kakor 300 strani' obsegajoči »Umetniški zbornik« v redakciji slikarja Mihe Maleša in v 7daji Bibliofilske založbe (»Umetnosti«). Po monumers.talnem »Slovenskem lesorezu«, ki ga je izdala lani ista založba, je »Umetniški zbornik« (številka 1 na naslovni strani bi napovedovala nadaljnje letnike) prikupen dokaz podjetne delavnosti v službi naše umetnostne kulture. Poglavitna zamisel te izdaje je jasna: dati slovenskemu človeku knjigo, ki bo poleg s\roje vsebine, posvečene razumevanju in poglobitvi umetnostnih vprašanj, veselje očem. uživajočim izbrane primere slovenskega stvarjalnega defla v slikarstvu, kiparstvu in grafiki. Dati knjigo, ki bo morda nekoč dokument časa. težečega po dojetju nedavne preteklost; in priprav-liajočega tla novi, še neznani umetnosti, ki pride po tej vojni. Doslej ni bilo še v nobeni knjigi zbranih toliko reprodukcij tolikih slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Posebna značilnost tega prereza naše upodabljajoče umetnosti je v tem, da je zastopana samo sodobna umetnost z impresionisti in vsemj njihovimi nasledniki, posebej še umetnost kulturno tako nemirnega in vzlic vsej stilni nedognanosti in predho-lnosti za naš razvo; tako važnega razdobja med dvema vojnama. V tem pogledu je doslej samo revija »Umetnost« omogočala tesnejši stik med čitatelji in živo umetnostjo. »Umetniški zbornik« je zdaj zbral in izbral premnoge reprodukcije iz raznih revij in priložnostnih izdaj ter jim pridružil še neobjavljene podobe; tako je nastala likovno umetnostna knjiga, ki jo la- hko po značaju in opremi primerjamo le s prav redkimi našimi knjigami, vsebinsko — kot celota — pa pomeni kar edinstveno novost. • Umljivo je, da je težišče take izdaje v ilustracijah. Teh je nekaj čez 300, tako da je le malo strani, ki niso ilustrirane. Poleg teh ilustracij v prvem, tudi po barvi papirja označenem delu zbornika in poleg številnih podob v besedilu je v knjigi 28 umetniških prilog. Med njimi so bar- vaste reprodukcije slik Riharda Jakopiča, Matija Jame. Božidarja Jakca, Mihe Maleša, Staneta Kregarja in Zorana Mušiča, dalje grafične priloge enajstih umetnikov, izvirne grafike osmih predstavnikov slovenske grafike in končno sta tu še dva izvirna barvna lesoreza (Maleš, Sedej). V vsem so objavljene v zborniku ilustracije skoraj 100 slikarjev, kiparjev in grafikov; razen desetorice so vsi še živi Ln po veliki večini aktivni v zboru slovenske umetnosti Ilustracije so reproducirane skrbno, a izbrane z okusom, kakor ga lahko pričakujemo pri uredniku, ki je sam slikar in grafik ter uvažuje pri razvrstitvi slikovnega gradiva tudi dekorativen učinek knjige kot take. Izmed razpoložljivega gradiva so bile sprejete v zbornik slike, ki zadosti označujejo avtorjevo umetniško osebnost Tu in tam pokažejo pomembnejšega slikarja tudi v njegovem razvoju (prim. Matija Jama). Vodilne umetnike predstavlja več slik, drugi so zastopani z eno ali z dvema smotrno izbranima ilustracijama. Posebej je treba omeniti kolorirane slike, ki vedno dvigajo vrednost in pomen knjige Med udeleženimi slikarji so tudi zastopniki najmlajšega slikarskega rodu (L. Perko, Vladimir Lamut, M. Kavčič i. dr.). Drugi del Umetniškega zbornika ima naslov »O umetnosti in umetnikih«. Uvajajo ga spominu Ivana V a v p o t i č a posvečeni prispevki, združeni s tekstnimi reprodukcijami rizb pok. umetnika. Poleg pesmi P. Golie je tu natisnjen nagrobni govor Saše Santla, dalje Maleševo »Pismo Ivanu Vavpotiču« in odlomek pokojnikovega. malo pred smrtjo spisanega polemičnega članka, v katerem najdeš kos Vavpotičeve umetn'ške izpovedi zlasti glede na odnos do mladega umetniškega rodu. Iz peresa našega velikega umetnika Riharda Jakopiča je objavljen odlomek njegove proze »Prikazni iz mračnih dni«, tiste proze, ki mu je (po Jakopičevem zborniku in poznejših spisih) dala po pravici sloves najbolj samosvojega literarnega oblikovalca med slovenskimi upodabljajočimi umetniki. Umetnostni zgodovinar in kritik dr. Fran Sijanec je spisa, pregledni članek »Slovenske slikarstvo :n kiparstva od impresionizma do novejše dobe. V osmih poglavjih svojega pregleda označuje pisec vse količkaj pomembne pojave in navaja imena vseh, ki so prispevali s svojim delom k razvoju slovenske umetnosti v obeh panogah. Pregled je spisan po strujah od-nosno umetniških skupinah, v kolikor so le-te, kakor na pr. »Klub mladih« ali »Neodvisni«, vtisnile viden pečat slovenskemu slikarstvu in kiparstvu. Vmes so natisnjene nekatere Gasparijeve ilustrirane pesmi, nadalje pa se vrste ponatisi iz Prešerna in Gradnika kot literarne podloge k nekaterim reproduciranim ilustracijam, kakor je na pr. Tratnikova »Leonora« iz umetnikovih mladih let. Frana Tratnika zastopajo — poleg raznih slik in risb — njegovi umetniški »Aforizmi«. — B. Borko je prispeval članek »Občinstvo in umetnik«, nov poizkus razjasnitve starega problema o odnosu umetnika do občinstva in do tradicije, po-zkus, ki ga je hotel pisec narediti z vidika današnjih socioloških in psiholoških teorij. Med umetniki in občinstvom, med stvarjalnim delom in tradicijo naj ne bo napetega razmerja, marveč nai se diferencialna, razločevalna težnja stvariteljev in nivelizujoča. izenačevalna potreba občinstva izravnavata na stalno rastoči ravni kulturnega življenja. To pa pomeni, da je potrebna notranja disciplina umetnikov prav tako kakor stalna umetnostna vzgoja širših narodnih slojev. Pokojni Ivan Vavpotič je spisal nekaj časa pred smrtjo za ta zbornik članek »Slikar bi rad postal?« V tem »pogovoru z začetnikom« uvaja mladega slikarja v nekatere značilnosti in višje umetniške potrebe njegove obrti in odkriva pri tem svoje lastne poglede aa umetnort, takisto kot nekatere drobce ie svoje bogate umetniške izkušenosti Za slikarja tihožitij in za ljubitelja barv, kakor jo bil v prav posebni meri Ivan Vavpotič, je značilen njegov članek »O rožah in izžarevanju«. v njem kaže, kako intenzivno doživlja umetnik svetlobo in barve. Z drugimi besedami: pisec pripoveduje o svojem doživetju rožine duše. zakaj »tu« roža ima ' dušo«. Iz Vavpotičevega duševnega sveta so zajeta po »Jutru« poročila o zadnjih treh vodstvih po razstavah v Jakopičevem paviljonu (1942) m se tako včlenjajo med dokumente o Vavpotičevj slikarski osebnosti Cvetko G o 1 a r je pridružil temu pesem »Umetnik«, ki v nji opeva skrivnost in lepoto umetnikovega poslanstva. Iz zapuščine pred mnogimi leti umrlega filozofskega in pedagoškega pisca dr. Fra-nja C i b e j a je objavljen še nenatisnjeni članek »Umetnost in vzgoja«. Pri tem se vrača avtor k večno aktualnemu vprašanju določitve, opredelitve in označitve umetnosti ter razlaga svoje nazore o razmerju vzgoje do umetnosti in umetnostnega razumevanja ter do prave estetične kulture. Citatelju, ki se bo poglobil v Cibejev sestavek, bo nedvomno nudil dokaj podnetne snovi za razmišljanje in opazovanje estetskih vrednot kot izrazito življenjskih in torej tudi zadosti pomembnih pojavov. Slikar Avgust Cernigoj je zastopan s kratkim sestavkom »Novi realizem«, kri v njem označuje težnje in značaj sodobnega slikarstva z njegovim podajanjem dejansko obstoječih objektivnih vrednot. Predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov prof. Saša S a n t e 1 je spisal za zibornik članek, v katerem opisuje postanek in razvoj organizacije, ki je združila vse slovenske umetnike in ki uspešno zastopa v javnosti njihove skupne interese. Prof. Mirko S u b i c je pisec članka »Nekaj misli o re-stavriranju slik«, uvajajoč bralca v malo znano in vendar mikavno tehniko obnavljanja starih umetnin. — Miha M a 1 e I pripoveduje v »Srečanju z Jakopičem«, kar Kronika * Smrt polkovnika Slgnorinija. Poveljnik skupine Signorini polkovnik SignorLni je padel dne 4. februarja na vzhodnem bojišču. Sognorini se je udeležil že svetovne vojne, v kateri je bil ranjen, nato pa je prejel dve zasluženi odlikovanji. Potem je sodeloval pri zasedbi Albini je v sestavu alpincev divizije »Julija«. Ko je bil imenovan za poveljnika šestega alpinskega polka. je odrinil lani meseca avgusta na vzhodno bojišče, kjer je padel kot vzoren vojak in v zgleden fašist. * Kar dinamik i kolegij šteje po smrti kardinala Pellegrinettija začasno samo 47 članov, torej 23 manj kakor znaša normalno število kolegija. Najstarejši med njimi je zdaj škof Genarro iz Albana, ki šteje 92 let. Kardinalov-duhovnov je 35, kardinalov-ciijakonov pa 7. Stalno je v Rimu 22 člcmnjv kolegija. To so kurialni kardinali. ki načeJujejo različnim kongregaei-jaon, tribunalom, sekretariatom in p:ipeš-kim pisarnam. Po narodnosti je 28 kardinalov Italijanerv, 19 pa inozemcev, in sicer: 4 Francozi, 3 Nemci, p° 2 Američana in Spanca ter po en Madžar, Belgijec, Poljak, Portugalec, Irec, Kanadec, Sirijec in Juž-noameričan. Cerkvenim obredom pripala 7 kardinalov: po uva sta benediktinca in oblata ter po cn jezuit, karmeličan in sa-lezijanec. * Patriotičrn pastirski list anconskega škofa. »Regime Fascista« hvali pastirski list škofa Luigija Cossiia iz An cone, ki je naslovil v letošnjem postnem času na svoje vernike pismo, ki vsebuje mnoge dokaze škofove ljubezni do domovine. V svojem pastirskem listu poudarja škof potrebo žrtev, ki jih zahteva današnji čsb od posameznikov in splošnosti. * Kristusov mrtvaški prt, ki je bil doslej siiranjen v kapeli stolnice sv. Ivana v Turinu, v titulcuni cerkvi Savojskega doma, so spravili na varen krsij, da ga ne bi morda zadela, kakšna vojna poškodba. Mrtvaški prt ima telesni odtis v dolžini 1.78 m. Od 1353 ek> 1418 so ga častili v Lieroyu na Francoskem, od 1453 pa je v posesti Sa-vojslrih vojvod. Pri vsaki poroki italijanskega princa so prt razpostavili na ogled občinstvu. Poslednjič se je to zgodilo pri poroki Princa Prestolonaslednika Umberta leta 1930. * Milijon lir za žrtve letalskih napadov. Generalna direktor Bance di Napoli Frigna-ni je izročil Zveznemu tajniku v Nstpoliju milijon lir za žrtve letalskih maipalov sovražnika nad ozemljem Napolija in okolice. » Smrt polkovnika Bonfattija^ Iz Rima poročajo, da je na tuniškem bojišču padel polkovnik Luigi Bomfa^ti Iz Piacenze. Udeležil se je med drugim tudi abesireke ekapedicije ter sodelovali v prvi in drugi bitki za Tembien meseca januarja in februarja 1936. Leta 1938 je napredoval za polkovnika in je bil kot član vojsške misije nekaj flsoa v Moskvi, Pragi in Beogradu, kamor se je vrnil 7. novembra 1942 kot poveljnik 5. bersaljerskega polka. » Smrt ugledne primorske rojakinje. V Rajhenburgu na štajerskem je dne 16. t. m. v visoki starosti 82 let umrla ga. Marija Hledetova, po roiu Terčičeva, iz števerjsna pri Goriz±L Za njo žalujejo sinovi Izak, ki živi v Argentini, Hilarij je na Hrv£(tskem, France pa v Gorizii. Blagi materi bodi lahka slovenska žemljica! * Dve deklici pod lokomotivo. Pri San Simeu, blizu postaje Avocano, je lokomotiva, katero je vodil strojevodja Frazioli, podrla in povoda do smrti dve deklici, ki sta se igrali na progi. Piva deklica, Favsta OoeirtineaLzr-i, je bila na mestu mrtva, njena tovarišica Enricheta Rinaldi pa je izdihnila v bolnišnici. * Smrtna nesreča tramvajske sprevod-ntce. V ?/Illanu je tramvaj do smrti povozil 271otno sprevodnico Vittorio Bozzet, ki je med izvrševanjem svoje službe stopila. z -roža v trenutku, ko je pridrvel po progi naslednji tramvajski voz. Bozzetova je bila rcamesarjena in na mestu mrtva. * Na Madžarskem živi 210.000 ciganov. Uradno glasilo madžarskega notranjega ministrstva je objavilo v zadnji številki zanimivo razpravo o ciganih na Madžarskem. Delno po ljudskem štetju, delno po splošni cenitvi je d:nes na Madžarskem 210.000 ciganov, vendar pravi članka r. da utegne biti število v resnici znatno višje. Natančno tega ni mogoče ugotoviti, ker pojem »ci- Naroeite se na romane DOBRE KNJIGE! gan« še ni preciSSem. Cigani, ki opravljajo civilni poklic, zlasti kot godbeniki po mestih, niso všteti. Največ ciganov živi v okrožjih Gomorju in Kisshontu, kjer tvorijo 7 odstotkov vsega prebivalstva. Najmanj pa jih je v Podkarpaitju, v Transda-nubiji ter na področju med Donavo in Tiso, kjer jih je povprečno 3%. Od vsega števila prebivalstva na Madžarskem je ciganov 1.4%. * Konjske dirke v Triestu. V dnevih 4., 10., 11., 17., 18., 25. in 26. aprila bodo imeli na Montebellu v Triestu konjski dir-j ke. Nagrade za najboljša dirkalne konje j zn ©ajo 225.000 lir. | IZ LJUBLJANE | u— Nov grob. Za vedno je zapustila ! svojce posestnica in gostilničarka ga. Ile-■ lena Magistrova, roiena Zakotnikova. Za ' nje žaiujeta hčerki Cirila in Minka ter drugo sorodstvo K večnemu počitku bodo bla-| g o pokcjnico spremili v četrtek ob 16. iz | hiše žalosti. Zaloška cesta 143, na pok,.pa-i lišče k Sv. Križu. Naj v miru počiva! Svoj-i cem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Po nočnem dežju spet sončno .vreme. V ponedeljek smo imeli najtoplejši dan letošnjega leta. Živo srebro se je dvignilo do 19.30» C. čez noč se je nekoliko pooblačilo, toda v torek zjutraj je spet prijazno sijalo sonce. Ozračje je bilo močno vetrovno. Barometer, ki je precej palel, je napovedal spremembo in res se je do večera pooblačilo. Okoli 10 je začelo narahlo rosi ti, potem pa je veter nek?ij časa zaganjal debele deževne kaplje, tako da je za silo spet namočena zemlja. Na okoliških hribih je padal celo sneg in zato je bilo v sredo zjutraj precej hladno, živo srebro je p.'d o na 2.2« C. že zgodia/j zjutraj je sijalo sonce, ozračje pa je bilo mirno. Barometer sa polagoma dviga u— Kdaj smemo domače rake loviti in prodajati, smo zadnjič v nekem dnevniku čitali, da je lov na rake prepovedan cd 1. novembra do 1. februarja, račje sam ce pa šo zaščitene vse leto. Ta zmotna n tica bi lahko marsikoga zapeljala v prestopek in kazen ter škodo, ker zakon dovoljuje loviti plemenite rake-jolšev»;e samo od 15. maja do 31. oktrbra, koščake pa šele txl 15. junija dalje do 31. cktobra. Najmanjša dopustna mera jelševca je 9 cm, najmanjša mera koščaka pa 7 cm. Nikdar pa ni dovoljeno lovitj samic jelševca, ki imajo še ikre. Zakon sicer dovoljuje nekaj iz jam. predvsem pri rakih, namenjenih za izvoz v inozemstvo, vendar je pa za vse te izjeme treba imeti dovoljenje pristojnega urada na Visokem komisarijatu. Opozarjamo tudi, da je jelševce od 5. novembra pa do 15. maja, košeake pa do 15. junija prepovedano zbirati in razpečevati, zato pa v tem času ni dovoljena predaja domačih žlahtnih rakov in koščakov. u— Splošna bolnišnica v Ljubljani poroča: življenje nekaterih bolnikov je v nevarnosti, če se pri njih ne izvrši pravočasno pretok zdrave krvi. V ta namen se je tukajšnji bolnišnici javilo pred časom veliko število ljudi, ki so bili vedno pripravljeni dati v potrebi svojo kri bolniku. Zaradi izrednrh razmer pa je njih število znatno padlo. Zato je potrebno, da se število kridajalcev poveča. Kri more dati brez škode za svoje zdravje le zdrav človek med 20. in 50. letom. Pretok krvi se izvrši brez bolečin. Dajanje krvi ni nikak poklic — pač pa človekoljubno dejanje v bolezni pomoči potrebnem. Vendar 9e bolnišnica odd.lžj za dano kri s honorarjem, mestni preskrbovalni urad pa z dodatno živilsko nakaznico za 14 dni. Zadnjemu pozivu so se odzvale predvsem žene, ki so dobrodošle: naj bi bile zgled mošklin, zlasti krepkim in boljše hranjenim. Potrebna zdravniška preiskava in pregled krvi se izvrši na I. krg. cdd. vsak ponedeljek in sredo med 10—11. — Podrobna navodila na deski pri vratarju splošne bolnišnice. u— XII. simfonični koncert našega s'm-foničnega orkestra, pod vodstvom dirigenta Draga M. šijanca, bo v ponedeljek 12 t. m. ob pol 8. zvečer v veliki unicnski dvorani. Spored XII. simfoničnega koncerta bo naslednji: 1) Verdi: Sicilijanske večer-nice — pred;gra k istoimenski operi; 2) Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu; 3) Dvofak: Dva slevanska plesa. Prepričani smo, da bo občinstvo tudi ta spored sprejelo z istim zanimanjem, kakor vse sporede letošnjih koncertov. Ponavljajo se štiri dela, ki so imela pri prvih letošnjih izvedbah velik uspeh. Predprodaja se bo začela za ta kon<-ert danes zjutraj v knjigar ni Glasbene Matice. N u— Ob obletnici smrti Antona Sušter-šiča, blagajnika Mestne hranilnice ljubljanske v p., se bo daroval rekvijem dne 12. aprila ob 8. uri v frančiškanski cerkvi. Pravkar je tatfla knjiga prof. Frana Siča Knjigovodstvo. Dobi se v knjigami Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenbur-gova ul. 3. u— Licitacija zapadlih predmetov bo v ponedeljek 12. t. m. ob 15. uri v mestni zastavljalnici na Poljanski cesti št. 15. u— Društvo »Mau gO»podar« v Ljubljani bo imelo svoj redni letni občni zbor dne 11. aprila ob 9 dopoldne v telovadnici ljudske šole na Grabnu z običajnim dnevnem redom. u— Nesreče. Z zlomljeno desnico je v bolnišnici iskal zdravniške pomeči 45 letni kečar Karel Gcrnik iz Ribnice. Po glavi se je potolkel pri padcu 68 letni delavcc Anton Hren iz Ljubljane. 12 letnega pc-sestnikovega sina Ludvika Glavana iz Stične je njegov tovariš po nesreči s kamnom ranil na glavi. Pri padcu se je potolkel po glavi 40 letni železniški ključavničar Janez KuSar z Ježice. V levico se je vsekal 10-letni sin posestnice Ježe Zupančič iz Žužemberka. Z drevesa je padel in si zlomil levico 44 letni posestnik Anton Kavčnik z Loga. Levo nogo si je zlomila pri padcu 14 letna hčerka posestnice Danica Kovr.<"i-čeva iz Velikih Lašč. Ponesrečenci »e zdravijo v ljubljanski splošni b lnišnici Z Gorenjskega Visoka starost. V Velikovcu je praznoval 1. aprila svoj 96. rojstni dan upokojeni sodni oficijal Fr?nc Zaufel. Prebiva pri svoji hčerki gospe Ceiničevi, ki je voditeljica Dijaškega doma v Velikovcu Prejel je številne čestitke, med drugim tudi od pokrajinskega vodje. Jubilant je doma iz La-vantinske doline. Pravi, da se ni nikoli branil vina ne tobaka, še danes vsako jutro pol ure telovadi in se umije s h'adno vodo. Zdravnika ni nikoli potrebovMl. rajši dnevno hodi na sprehod. Smrtna nesreča kolesarja. 201etni študent Herman čuk iz Celovca se je peljal zvečer brez luči od Gospe Svete na kolesu pntl domu. Nesreča je hotelo, da je treščil v nekega drugega kelesa. ja. Pri padcu mu je počila lobanj'.. Rešrva'ci so g pripeljali v bolnišnico, kjer pa jc izd hr.il. Spsdtija Štajerska Novi grobovi. V Mariboru so umrli 56-letni lesni trgovec Ivan Lamprecht, 22-letni plesar Stanislav Mavko in 21etna Am Marotova; na Teznu 271etna revizo jeva žena Ljudmila Perova, v Slovenskih Konjicah upokojena počtarica in posestnica Marija Klemen-Jamškova. v Rogaški Slatini pa 621etni gost i'ni čar in hišni posestnik Ivan Ogrizek. Nadalje jc umrl v Mariboru v visoki starosti 831etni Alojz Frohm. bivši major, ki se je boje vel v prvi svetovni vojni, nato pa je bil lastnik večjega podjetja v Bešlincu na Hrvatskem. Novi grobovi. V Maribcru po umrli: S0-letnj staroupokojenec Janez Seif ie^. Erika Frischova, stražnikov sinček Friderik Wol_ le, 41-letna Antonija Boljnkova, posestnikov sin Janez Kocmut in 171etna vajenka Fanika Donko. Glasbeni večer v Šoštanju sta priredila prosvetni urad in gk.sbena šola. Večne i 3 bil posvečen skladatelju Hugonu Wolfu. Njegove skladbe je izvajal celjski go talni kvartet j soprani stko Hedo Hinkerjevo. Uvodne besede o spcdnještajersk-»m skladatelju je izpregovoril Lsckner. Kuhinjski tečaji se te dni zaključujejo v posameznih krajih na Spodnjem štajerskem s pokušnjo jedt. V tečajih so bila dekleta v starosti od 18. do 22. leta, da ss nauče sodobnega nemškega kulrnja. Tak poslovilni večer je bil tudi v Gornji Rnd-goni, kjer so dekleta pri pr: vila obed iz enotnega lonca in nekatere močnate jedi. Rek rd dvojčkov v Mar!b°ru. Druga polovica marca jc bila v Mariboru v pogledu rojstev posebno uspešna. Med 108 novorojenčki (pre žnjo polovico 93) je bil: 8 dvojčkov. Prvi par sta bila dva dečka, sledil, sta dve punčki, ostala dva para pa sta bila po en fantek in punčka. Smrtnih primerov je bilo 64 (prejšnja polovica 59). Porok je bile 59 nasproti 72 v prvi polovici. Poroke v Celju. V Celju so se poročili Maksimiljan Radoš in Olga Kragel, Marko Jamnikar in Tončka Pangerl, Janez Drolc in Francka Šibanc, vsi iz Celja, dalje Rudolf Kerček iz Celja in Olga Ambroževa s Teharja ter Edvard Pokorni iz Brežic in Danica Krušičeva iz Celja. V St. Jurju ob južni železnici so se poročili: Viktor Kranjc in Elizabeta Krč ter Janez šalej in Alojzija Vošakova. Umrla pa sta 19if"ni Martin Zupane in 391etm Franc Pubec. Obiski v celjskj bolnišnici so odslej dobljeni samo trikrat nn ted^n -n sicer ob sredah, sobotah ln nedeljah cd 13. do 15. ure. Nnjna prijava. Vsi, ki imajo v shrambi kakišne koli dele premoženja, zlasti pohištvo, motorna vozila, posodje in orodje onih oseb, katere so po 1. aprilu 1941 zapustile Spodnje štajerska, morajo to priiaviti najpozneje do 15. t. m. p:l uradu poverjenika za učvrščavanje nemitva v Mariboru TCi ir nr pvravi ho kaznovan Nesreča v rudniku Zabukovju --e zahtevala dve smrtni žrtvi. Ponesre -ila sta se kopač Leskcšek in njegov pom onik Me-lovšek. V soboto sta bila sveč mo pokopana. Velik požar je razsajal v št. Petru pri Laškem. Pogorele so tri velike domačije 15 poslopji. Na pomoč sa piihueli gasilci iz Laškega. Hude jame in jz Ce ja. šel<-pozno zvečer so ogenj omejili zadušili. Ogenj je zanetil neki otrok. Prepovedano kolesarjenje v park;h. Ma-riborski župan je objavil: P. i ki in diugi javni vrtovi &\> namenjeni počitku in se priporočajo posebnemu varstvu, žal pa se je razpasla navrda, da se tod podijo razni kolesarji. Poslej bodo vsi strogo kaznovani. Nesreče. Pri avtomobilski vožnji se je poškodovala 531etna babioa Celestina Fla-škerjeva iz Slovenskih goric. Zlasti ima poškodovano levo nogo. S kolesa je padel SOletni uradnik Aleksander pl. Akaio m si zlomil nogo. Pri delu si je nevarno poškodoval levico 551ctni kmet Martin Babič iz Crešnic. V polnem diru je zavozil v plot pri Tez-iitm neki osebni avto. Vozilo se je močno poškodovalo. 231ctni kipar Karel Ott s Tez-nega. k: ie bil s tovarišem namenjen v Maribor in je sam vozil avto, je dobil globoko rano na desni stresni glave, njegov tovariš pa se je siimo nekoliko opraskal. ! Iskra iz dimnika je zanetila 31. marca j velik požar na podstrešju Tišlerjeve kova-i čije v Lobnici, občina Ruše. Pož :r se je ! naglo r. eširil na 30 metrov dolgo tovami-j ško poslopje in je zg orelo vse ostrešje. I Ogenj je delr.o uničil ali poškodoval tu '.i | nehamo opravo. Delavci in gasilci iz Ruš in Lcbnice oo ojtiJa poslopja rešili. Hud /.al-.onski mož. Decembra. 1941 si je de avec Peter Simič izbi al uiužico Terezijo ter je do februarja letos živel ž njo v zuleoni zakonski slogi. Od tega ča3a je njegova žena z poslcna pri nekem kmetu in to je vzbudilo v Simlču ljubosumje. ITe-j davno je prišel ponjo ir. jo odve !el s seboj domov, spotoma sta. se sporekla in je Simič tako obdelal svojo boljšo polovico, da se jc zgodila nezavestna.. Potrebna ji je bila zdravniška pomoč, mož pa pride pred sodišče. Nesr< čna patr^na. šele nedavno se jc v Mariboru penesreči! neki deček pri igianju s patrono. Zdaj se je zgodil podoben primer. Sleuii sin železniškega čuvaja Franc Bobcnec iz Rairva .nj sc je igia.1 s patrono, ki mu je raztrga'a levico. — Na cesti je padel in sc poškodoval na glavi 341etni Franc Gole ž iz Maribora. S kolesa je padel 20ieLn« skLadišeivk Janez Rižnar iz Krapja pri Ljutomeru in se nevarno poškodoval na glavi. 36!etnemu kovaškemu pomočniku Petni Petku v Ruiah pa so se pri dedu zginili železni drobci v trebuh. — Poškodovanci leže v mariborska bolnišnici Iz Hrvatske Pogreb Ur. Muka Jercca. V soboto zjutraj je prispela na zagrebški kolodvor krsta z zeineljSKimi ostanki državnega podtaj- iiita v vojnem ministrstvu dr. Mirka Je- r < S- —H-: : c-*.f.nkom je izkazala čast častna četa z j.odfco. Naslednji danrokrsuD pre;>e:j;uj v \ a. ž'm. kjer je bil ob 4. popoldne pokojnik ->:ložen k večnemu po-e t ku. Smrt hrvatskega rodoljuba. Predsedstvo hrv. tskega Sabora je javilo smrt znanega narodnega borca iz Picloga v Mcdjimurju Ivana Petlioviča. Umrl je 20. marca, star komaj 49 let Smrt uglednega šolnika. V Mostarju je v visoki starosti umi 1 upokojeni ravnatelj rnOokc obrtne š >le Franjo Proh-ska. Pokojni je prišel v Mostar v začetku tega stoletja in je tamošnjo obrtno šolo Ivignil s svojim neumornim delom na visoko stopnjo. Razstava italijanskih umetnin. Odpo- i slanstvo italijanskega potniškega urada Eni t je v soboto odpilo v svojih prostorih razstavo reprodukcij najznamenitejših del italijanskih slikarsliih mojstrov vseh časov. Razstavljenih je okoli 70 slik, Razstava, ki jo je uredil prof. Gjurič, bo odprta do 17. t m. D*n nemške vojske. Preteklo nedeljo <30 v Zagrebu proslavljali dan nemške vojske. Bil je več prireditev, ki se jih je meščanstvo udeležilo v velikem številu. V vojašnici dr. Ante Paveliča so javno delili i kosilo po 30 kun, vse druge prireditve pa so bile brezplačne. Za Nove Hrvatske« izreden uspeh. Občinstvo jo jc na koncu predstave 20 krat poklicalo pred pastor. Sto let Maksimira. Letos mineva sto let, odkar je bil zagrebški park Maksimir izročen svojemu namenu. V spomin na ta dogodek je v parku piramida z naslednjim latinskim besedilom: ?Da bi bilo pomagano revežem, ki hočejo delati, in meščanski podjetnosti, da se zbuli zanimanje z« koristnejše in boljše obdelovanje, v okras glavnemu mestu in s tem tudi domovini ter da se z nedolžnim užitkom v prirodi lahko okrepe trudne duše zaradi javnega dela in resnih poslov', je te nasade, ki so določeni temu namenu, skupaj z bližnjimi polji v teku več let z veseljem uredil in okrasil ter postavil ta majhni spomenik Juraj Haulik, škof zagrebški. Zagrebški Merkur bo vcdil svoje gospodarstvo. Hrvatski listi objavljajo odločbo državnega poverjenika pri društvu zasebnih nameščencev Merkurja, s katero mora vsak član vplačati za mesece april, maj in junij po 20 kun, da se omogoči prehrana b Inikov v Merkurjevem sanstoriju. Društvo je namreč vzelo v najem precejšnje zemljišče, ki ga namerava z leti odkupiti in na njem ustanoviti svoje gDspooiarstvo. 8,619.631 potnikov se je peljalo lani na zagrebških avtobusih. Mestni avtobusi so lani prevozili 39.147 km. Potnikov, ki so kombinirali vožnjo s tramvajem in avtobusom, je bilo lani 1.467.252. Porast prometa na zagrebški vzpenjači. Po zbranih podatkih se je lani peljeio z mestno vzpenjačo gori 699.810 potnikov, doli pa samo 272.942 potnikov. Gradbenih dovoljenj v Zagrebu je bilo od 10. aprila 1941 do 30. oktobra kni izdanih 452, za ureditev delavnic in sltladišč pa 213. Promet na zagrebških kolodvorih. Lani je iz Zagreba odpotovalo 2,846.516 potnikov. V tem času je bilo iz Zagreba odposlanih 244.120 ton blaga, v mesto pa je prišlo 1,286.804 tone blaga. Iz Srbije Pošiljanje paketov. Vojaški poveljnik za Srbijo je objavil, da se bodo smeli cd 15. aprila naprej vojni poštni paketi pošiljati samo, če bodo opremljeni s posebnimi znamkicami. k] jih dobe svojci v vojski služečih. Brez te znamkice poštni ■iradj paketov ne bodo sprejemali. ko je že kot deček doživel lepoto mojstrovih slik. Posebno uporaben prispevek v zborniku je majhen biografski leksikon slovenskih sodobnih umetnikov. So to kratki življenjepisa vseh, ki so se s svojim delom včle-nili v našo sodobno umetnost Podatke je zbral in priredil po raznih virih Martin Bencina. Kdor piše o slovenskih umetnikih, bo s pridom segel po tem življenje-pisnem gradivu. Zbornik zaključuje izbor raznih izjav, ki so jih dajali v toku zadnjih dvajsetih let slovenski umetniki o svojih težnjah in delu. Zastopani so Jakopič, Vesel, Jama, Sternen, Ivan Zajec. Ivan Vavpotič, Tratnik, Gaspari, San tel. Mirko Subic, brata Kralja, B. Jakac, Maleš, Stane Kregar, Zoran Mušič in drugi. S temi podatki nikakor ni izčrpana ka-rakterizacija knjige, ki prihaja na naš trg v znamenju velike noči. Vsekako je treba omeniti, da je zbornik opremil Rihard Jakopič, čigar slika »Sadovnjak za Rožnikom« krasi v kolorirani reprodukciji naslovno stran platnic. In pozabiti ne smemo Narodne tiskarne, ki je zad-njim letnikom »Umetnosti« in nekaterim drugim svojim bibliofilsko pomembnim tiskom pridružila še ta dokaz svoje grafične zmogljivosti Nekaj osvežujočega in sproščajočega prihaja od te knjige, ki je postavila pred nas v presenetljivem izboru in z močnim poudarkom sadove slovenskega duha v likovno umetnostnih oblikah. Sredi velikega časa, v viharju svetovne zgodovine, je vzcvetela na naši knjižni gredi kar razkošno bohotna roža. In njen vonj je tak. da spoznavamo v njem samo vrednost naše ljudske biti in lepoto naše duhovne rasti Dve knjižici Izšla je v knjižici na 32 straneh in 2 ilustracijami Bare Remčeve pesnitev Jože Lovrenčiča »Legenda o Mariji Poma-gaJ« (ponatis iz Slovenčevega koledarja, založba Frančiškanskega samostana Vič -Ljubljana). Priznani pesnik, avtor največjega in najpomembnejšega epa v sodobni slovenski poeziji »Sholar iz Trente«, je v tej krajši pesnitvi obdelal življenje-pisni motiv o slikarju Leopoldu Layerju in njegovem bratu Valentinu, k; sta bila pod francosko okupacijo vržena v ječo zaradi ponarejanja bankovcev. Leopold La-yer se je v ječi zaobljubil, da bo poslikal kapelico Matere božje na Brezjah ter ji daroval svojo podobo Marije Pomagaj, če bo srečno rešen. Medtem ko je brat Valentin umrl v ječi, so Leopolda izpustili po odhodu Francozov L 1813. To preprosto življenjsko zgodbo je pesnik dr. Joža Lo-vrenčič vpletel v svoje tercine, posnemajoče našo narodno epiko. Z njo v zvezi opera začetek sloveče božje poti na Brezjah. Naša božja pot, ki je postala pozneje neke vrste slovenska Censtohova, se je razvila pod vplivom težkih časov v začetku 19. stoletja, ko se je zgrnilo na slovensko ljudstvo mnogo gorja in bede in so verniki iskali tolažbe v Marijinem kultu. Bedno življenje zapuščenega podeželskega umetnika, ki se je polotil ponarejanja bankovcev, da se je rešil iz najhujšega, njegova iskrena pobožnost in zaupanje v Priprošnjico, umetniški prispevek, s katerim je poveličal kapelico na Brezjah, vse to je našlo v Lovrenčičevi Legendi iz-brušene pesniške podobe. Danes, ko je epična poezija bolj redek pojav, je vreden pozornosti ta novi uspešni poizkus njene obnove na metrični osnovi osmerca naših narodnih pesmd. Leži, leži ravno polje, po polju živopisec gre na Brezje do kapelice da svojo bi podobo tam postavii v mali božji hram in ga lepo poslikal sam. Štiri risbe slikarice Bare Piemčeve zajemajo najbolj dramatične prizore v tej legendi in se lepo prilegajo pesniškemu tonu Lovrenčičeve pesnitve. Pisec knjige »Pohorske pravljice«, ki jo je letos nagradila s Prešernovo nagrado ljubljanska občina, je izdal novo knjižico, zgrajeno na pohorskem folklornem elementu (Jože T o m a ž i č , Pastirčkova nebesa. Legenda. Slike narksal Jože Bera nek. Založba Ljudske knjigarne). 50 strani obsegajoča slikanica pripoveduje z besedo in podobo zgodbe trdoglavega, nevednega pastirčka, ki išče v pohorskih gozdovih nebesa, zgubi svojo čredo in odkrije na tavanju po gorah cerkev, v kateri spozna zasanjana nebesa. Iz te zmote ga vzdrami cerkovnik, ki povede dečka k župniku in le-ta ga pridrži pri sebi. Tu se začenja prava legenda. Med dečkom in Križanim na vrtu se razvije prijateljstvo; siromaček-norček mu prinaša hrar.e, k i jo pritrga samemu sebi. Naposled doseže, da Križani sprejme dečka in njegovega starega dobrotnika — župnika v svoja nebesa. Jože Tomažič je postavil ta legendarni motiv — nekaj pc>dobnega je obdelal v pesmi »Zaceljene rane« češki pesnik Jan Neruda, naslanjajoč se na češko narodno legendo — v zeleno okolje pohorskih gorskih gozdov in dal zgodbi o siro-mačku norčku nekaj naivne in presrčne poe7:je. Jože Beranek je v obdelavi posameznih prizorov pokazal, da je spreten ilu- strator, ki skrbi ne Ie za živahen učinek svojih risb, marveč tudi za plastično, nazorno upodobitev posameznih oseb (deček, župn k) in krajinskega okolja. »Pastirčkova nebesa« so že zaradi svoje folklorne note in seveda tudi zaradi religiozno-etiČne vzgojne vsebine zanimiva novost v našem mladinskem slovstvu. Prezasedba nekaterih vleg v „Madamc Butterfly" V letošnji uprizoritvi naše »Madame But-terflv« bomo v glavnih partijah imeli priliko slišati nekaj novih pevcev. Predvsem bo vzbudila pozornost nova zasedba glavne tenorske partije, P nkertona, ki sta ga letos na novo na-študiraia dva naša mlada tenorista: Lipušček in Siadoijev. Kariera mladih pevcev navadno rikjer in tudi pri nas ni lahka. Po tako izkuše« nih in splošno priljubljenih pevcih, kakor sta bila Gostič in Franci, ima vsak začetnik nedvomno vse prej ko lahko stališče, zakaj razen večjega ali manjšega daru, šole in ambicije mu manjkajo domala vsi ostali pogoji: odrska igra in z njo zvezana praksa vpeti in že razviti glas. repertoar in sto in sto umetniških skrivnosti, ki niso pevcu dane same od sebe in se jih ne more kar čez noč naučiti, temveč si jih pridobi samo z dolgotrajnim, smotrnim delom pod visokovredno umetniško kontrolo in najstrožjo avtokritiko. Zato se morajo naši mladi tenorji, kadar koli stopajo na oder v kateri izmed odgovornih glavnih partij, v polni meri zavedati gornjega dejstva, v enaki meri pa seveda občinstvo in predvsem tudi objektivna kritika Tako. Lipušček kakor Sladoljev imata vsak po nekaj večjih partij in s tem prve začetni« škc težave za seboj, zato je prav. da se sedaj preizkusita tudi v malo zahtevnejši nalogi. Ta- ko bomo s Pinkertonom imeli priliko videti, na kakšni stopnji sta oba naša mlada, strem-Ijiva pevca, in v njunih aitemacijskih nastop;h primerjati prednosti enega in drugega. Na pre-miereki predstavi bo pel Pmkertona Lipušček, medtem ko bo Sladoljev pel tokrat še Gcrra. Gora bo pozneje pel tudi J. Rus Partijo ameriškega konzula Sharplessa je vrsto zadnjih let pel V. Janko. Letet, bomo za spremembo slišali v nji prvič Borisa Popova. Poleg pevske kulture, ki odlikuje tega pevca, bo gotovo tudi svetska uglajenost nje« gove igre in pojave v tej delikatni odrski figuri prišla do polne veljave. Tudi njegova kreacija bo gotovo predmet splošne pozorno6ti. Glavna mikavnost uprizoritve pa bo ostal slej ko prej tudi letos nastop naše prve pevke Valerije Heybalove, ki bo pela naslovno partijo. Po svojih nastopih v prejšnjih sezonih in po izrednem uspehu, ki ga je dosegla pri svojem nedavnem nastopu v Zagrebu, šteje Hevbalova kreacijo male Japončice upravičeno med najboljše stvaritve, kar smo jih videli na našem odru. Njena globoko občutena igra, čustveni zanos in blesteči, prodorni glas, s katerim z lahkoto zmaguje in osvaja, jo kakor nalašč usposabljajo za to vlogo, ki ostane v njeni interpretaciji človeku v spominu kot enkratno umetniško doživetje, kakršnega si še in še želi biti deležen. Splošne pozornosti bo gotovo tudi deležen nastop F. Golobove v partiji Suzuki, v kateri se bo lahko z blagoglasnostjo svojega božajoče prijetnega glasu v polni meri uveljavila. Nadalje bodo nastopili še F. Lupša kot učinkoviti bonec. M Dolničar kot diskretno umerjeni Ja-mudori, mladi baritonist Grtgonn kot komisar in Poličeva 02. Stritarjeva kot Kate Pinkerto-nova. Režijo je obnovil šef-režiser Ciril Debevec, glasbeno vodstvo predstave pa bo 'etoe v rokah kapelnika Demetrija Ztbreta. čudovita živa! je zeleni trdoživ Po stoječih ali leno tekočih vodah, ki so zarasle z rasti njem, je zeleni trdoživ kaj navaden gest. Na rastline pritrjen izteza svoje levke za majhnimi živalcami v vodi k- ;'ih omamlja z ožigalkami, posut mi po njih. Med lovkami so usta, skozi katera porine ujoto žival v telesno dupl no kjer jc prebavi. Neprebavr.e dele izloča spet skozi usta, kajti druge telesne odprtine nima. Telo mu je ozka vrečica Iz dveh eno-p a tnih sten: notranje prebavne in vnanje zaščitne koži■-•?. Med cbema je oporna na iz medsten čnme, kj struml telo. V stanicah notranje plasti živi eno*ta-ničn? zelena alga z ochlcreUa. ki dajo tr-:To je napisal gospod!« je dejalo pridušeno, s hripavim glasom, to čudno bitje, kakor da ga je že cb sami misli na gospodarja navdajalo spoštovanje in strah. »Preberite. potem pa pojdite ali ostanite, kakor hočete.« Odprla je nevidna vrata v zidu ter izginja kakor privid, midve pa sva ostali sami v veži. Tašča je stopila k luči, da bi prebrala list, ki ji ga je bila dala ženska. Stopila sem za njo in ji gledala preko ramena na listič. Na njem je b:lo zapisano z velikimi črkami in čudovito krepko pisavo: »Oznanilo — Moja razgreta domišljija deluje. Pred mojimi očmi se vrste podobe junakov. V meni vstajajo od mrtvih veliki možje preteklih časov. Moji možgani so stisnjeni v mojo lobanjo. Kdor koli bi me v tem stanju prišel vznemirjat, tvega svoje življenje. Dexter.« Gospa Macallanova se je mirno okrenila k meni in me pogledala s svojim ironič-n!m nasmehom. »še želiš, da naj te popeljem k njemu?« »Ako bi izpostavila v nevarnost vaše življenje, tedaj ne.« Tašča je položila listič nazaj na mizo, ne da bi mi odgovorila. Nato je stopila proti obloku, ki se je nahajal na desni strani in onkraj .katerega so vodile široke stopnice proti hrastovemu nasadu. »Pojdi za menoj,« je dejala ter krenila naprej v temo. »Vem, kje ga najdeva.« Tipaje sva prišli do stopnic, ki so vodila v prvo nadstropje in po njih do slabo razsvetljenega . stopniščnega presledka, ki ga je prav tako kakor vežo, iz katere sva prišli, razsvetljevala ena sama svetilka, pritrjena nekje v kotu, da je ni bilo videti. Tu so se stopnice zaokrenile v nasprotno smer ter naju privedle do drugega presledka, kjer se je nahajal majhen hodnik. Na koncu tega hodnika sva lahko videli skozi vrata sobo, ki je Imela obliko polkroga in v kateri je na podstavku ob kaminu brlela luč ter razsvetljevala ogromno zaveso, ki je padala na nasprotni steni s stropa do tal. Gospa Macallanova je od-grnila zaveso ter stopila na drugo stran, mignivši mi, naj ji sledim. »Poslušaj,« mi je zašepetala. Za zastorom sva se znašli na mračnem hodniku, na koncu katerega je padal na zaprta vrata ,*arek svetlobe, ki je prihajal iz "neke svetilke. Prisluhnila sem in zaslišala sem nek glas. ki ga je spremljal gluh topot in neke vrste škripanje, prihajajoče z druge strani stene in ki se je zdaj približevalo, zdaj oddaljevalo, po dokaj velikem prostoru, kolikor sem mogla presoditi. Zdaj je gluh ropot tn škripanje preglasilo besede, zdaj spet je postajalo tišje, kakor da se oddaljuje in glas je postajal močnejši. Vrata so morala biti obložena, ker kljub napetemu prisluškovanju nisem mogla ne razločiti besed, ie ugotoviti, od kod prihaja ropot in škripanje. »Kaj neki se dogaja na drugi strani?« sem zašepetala tašči na uho. »Stopaj potiho in pridi pogledat.« Razgrnila je zastor za nama, da je pre-stregla svetlobo, prihajajočo iz okrogle sobe, nato je neslišno pritisnila na kljuko težkih vrat in jih odprla. Tako sva skriti v temi gledali skozi odprta vrata. Videla sem, ali vsaj zdelo se mi je, da vidim dolgo sobo z nizkim stropom. Plamen ugašajočega ognja je dajal edino svetlobo, ki ml je omogočila, da sem za silo razpoznala predmete in razdaljo. Ogenj je razlival rožnato svetlobo po sredini sobe ter po nama nasprotni strani, dočim sva bili mldve skoro docela v temi. Komaj sem vse to opazila, že sem zaslišala tisti gluhi ropot ter škripanje, ki se mi je približevalo. Na visokem naslanjaču, ki se je premikal na kolescih, je sedelo bitje z valujočo grivo, bitje, ki so se mu roke naglo premikale navzgor in navzdol ter dajale mehanizmu naslonjača kar največjo brzino. Ko je prišlo skuštrano bitje do mene, je glasno govorilo: »Jaz sem Napoleon pred Austerlitzem! Jaz govorim in prestoli se rušijo, cesarji padajo, narodi trepetajo in tisoče ljudi se bori in umira. V trenutku ml Je naslonjač izginil izpred oči in človek, ki ga je premikal, je postal drugo bitje: »Jaz sem Nelson!« je vpil. »Poveljujem floti v Trafalgarju. Zapovedujem s slutnjo v zmago in svojo smrt. Vidim, kako me sprejemajo bogovi medse, vidim svoj pogreb; vidim solze, ki jih preliva moj narod, vidim svoj prihod na slavno angleško grobišče^ moj spomin bo ovekovečen, pesniki me bodo proslavljali v svojih nesmrtnih pesmih!« Voziček je Škripal proti drugemu koncu sobe, nato se je vračal proti nama. Znova se je prikazala pred mojimi očmi v slabi svetlobi fantastična in strašna pojava na pol človeka, na pol blazine. Ko se je znova oddaljeval, je postal Shakespeare, nadaljujoč svoj pohod po sobi. V trenutku, ko se je bližal kaminu, je zagorel poslednji ogorek. V svitu plamena naju je človek zagledal na pragu odprtih vrat. Voziček se je nenadoma ustavil, nato se je obrnil in se kakor divja žival zapodil proti nama. Komaj sva se mu utegnila umakniti, že se je zapodil v zaveso in jo strgal. Skozi luknjo je prodrla svetloba svetilke, ki je gorela v okrogli sobi. Invalid je ustavil svoj voziček, sklonil je glavo In naju radovedno gledal. »Zmečkal sem jih! Zdrobil sem jih na koščke, ker so se drznili semkaj!« je mrmral samemu sebi. Nato naju je pogledal. V tistem trenutku se je vrnila njegova misel k Shakespearju in kraju Learju. »Gonerilla in Regana, moji dve Izprijeni hčerki!« je zaklical. »Pekel mi ju pošilja, da bi se mi rogali!« Drobne zanimivosti Ureditev kitajskih rek. V kitajski provinci šansi so napravili načrt za regulacijo ondotnih rek. Načrt obsega dobo 10 let in predvideva zaposlitev 7 milijonov mož. Regulacijska dela naj bi v prvi vrsti pripomogla k temu, da. reke ne bodo več preplavljale bregov in povzročale ogromne škode. Porast veneričnlh bolezni na Angleškem. Iz Lizbone poročajo po britanski statistiki za lansko leto, da se je število veneričnih bolezni v primeri z boleznimi te vrste v letu 1941. pomnožilo za 700 odstotkov. Levj in kače v iztirjenem vlaku. Pred dnevi je odšel iz Harlema vlak, ki bi bil moral doseči končno postajo Nimega. Med tovonvmi vagoni tega vlaka je bilo tudi več voz, v katerih so prevažali zveri in prtljago nekega zvernjaka. Ko je vlak bil kakšnih 60 km od Harlema, se je lokomo- tiva iztirila ter potegnila za seboj nekaj vagonov. Naključje je storilo, da je bil med temi vagoni tudi vagon z levi in kačami, ki so porabili ugodno priTiko, da so zapustil svoje kletke ter se raztepli po okolici, kar je povzročilo velik strah med prebivalstvom. . Treba je bilo prirediti pogon na zverine ter so morali dva leva ustreliti z revolverjem. Ostale leve so ujeli, kače pa so prav tako izvab'li, da so se vrnile v kletke. Ko so odstranili vzroke nesreče, je vlak po presledku šestih ur nadaljeval svojo vožnjo. Velik požar v Parizu. V desetem okraju pariškega mesta je izbruhnil v skledišču neke izvozne tvrJke ogenj, ld je nastal zaradi napake v napeljavi za centralno kurjavo. Ogenj je povzročil tako hudo škodo, da se je zrušila hiša, ki je imela več nod-stropaj, na kup. škoda gre v milijone. ANEKDOTA VOLTAIRE IN GOST Neki bogataš, ki je bil znan tkao po svoji neotesanosti kakor po kratki pameti, je povabil Voltairea na kosilo. Voltaire je z velikim tekom jedel in gostitelj se ni mogel premagat:, da ga zaradi tega ne bi zasmehoval, češ da bi si ne bil nikdar predstavljal, da bi mogel velik filozof pokazati tako navdušenje za dobrote, ki so na mizi. Na to je Voltaire odvrnil: »Zelo lepo. tako boste vsaj v bodoče vedeli, da je dala Narava, kar je dobrega za vse ljudi in ne samo za bedake!« IZ LJUDSKE POVESTI »... in razbojniki so ujeli dobrega ln plemenitega moža ter ga neusmiljeno mučili. Vsak dan so mu odsekali po en prst z roke ali noge... Celih sedem tednov je moral ubogi človek prenašati nepopisne muke.« KRATKO VESELJE — Gospodična Mira, ali bi bilo vašemu očetu po volji, če bi postal njegov zet? — Mislim, da bi ga to celo zelo veselilo... Njega vesele vedno r> '- o stvari kakor mene. PRI ŽENITVENEM POSREDOVALCU »Prosim fotografijo te dame,« je rekel ženitveni kandidat, »ki ima 200 tisoč lir dote«. »Obžalujem,« je odgovoril posredovalec, »to ni prj nas navada. Ce presega dota 15® tisoč, ne kažemo fotografij neveste!« Selio Fiori: Bilo je napisano Enzo Romani, mlad, nenavadno prikupne vnanjosti :n lepih nad, je absolviral umetnostni licej. Človek na mestu; v neredu je bila včasih le njegova prehrana, ki je bila tudi edini vzrek njegove slabe prebave. Po izpitu je šel na letovanje. Naš Enzo jc diplomiral v arhitekturi; drznil pa si je tudi slikati. Vsekakor, bil je mladec, poln dobre volje in nad vsem fantazije. In, da bomo odkriti: v svoje slike je deval toliko fantazije da si s težavo razbral, kakšne sorte so njegova dela. S cer se tc naše dni mnogokrat dogaja. V arhitekturi pa je bil Enzo Romani neprekcsljiv v gradnj' — gradov v obla« kih! Tu je bil višek. Blesteč dokaz za to je doprinesel, ko se je v Cortini seznanil s komaj oscmnajstletiio gospodično Olgo hčerko edinko Oskarja T monda. vcletrgcvca z živili, ki si je s pomočjo trgovine ustvaril vsega uvaževanja vredno premoženje. Enzo ni bil sam v Cortini Spremljal ga je Bii neločljivi prijatelj radost' in bolečin, naslad in postov. Sila razumna žival ie bil psiček Bil. Ne samo prijatelj; bil mu je tudi goreče postrežliiv sluga Bil je \sako jutro najprej ob določen- uri zbudi! gospodarja in mu prinesel obleko: srajco, spodnjice, hlače, nogavice čevlje kar ie Enzo vsik večer preden je legel v posteljo, stresel povsod; včasih kar po tleh pre-stornega podstrešja petnadstrojne palače v kateri tc stanoval. Če je E zo Romani up- rabiia> svojo naj-b.'!j'v ' ">*nzi;o za zid njo gradov v oblakih, s. lah&v predstavljamo ves sijaj tistega, kar je začel zidati po snidenju z gospodično Olgo. Jeseni naj bi skupaj naredila izlet na očarljive florentmske griče ... — Z vašim strojem, naravno: ker vi gotovo imate stroj? — Da, da... kako ne? Res da je majhen, naravno koristen strojček ... In da ne bi obtež.l svoje vesti z novo lažjo, je jadrno segel v žep in potegnil vžigalnik... Končno, ali ni tud: vžigalnik stroj? Idila je torej pričela poganjati. Dekletov oče, kakih 50 let star plešast mo« žiček, debelušast. dobr čina, je Enza dobrohotno gledal kot bodočega zeta. Nameraval je po povratku v mesto poizvedeti kako je ž njim in potem bi bila zadeva urejena Mati pa. dober stot težka žena, :e zmerom, ko je našla mlada človeka sama. kar kriminalno pogledovala in hropela kakor nadušna žival. Enzo je temeljito preudaril vse negativno in pozitivno in se je iz previdnosti branil izdati svojo ime. Dal je naslednji naslov: x>Zeno Ma* rc-ni, ul ca B št 120.« Ni si delal iluzij in je nekega dne kar na lepem izginil. Ko je Olga. ki se je bila resno zaljubila vanj spoznala, da je izigrana, je mnogo dni prejokala od bolečine in jeze. S;cer pa ni bilo tako hudo. Res ;e bil naslov napačen, ime pa je bilo prav za prav isto, samo črke so bile prestavljene. Brezuspešne pa so bile poizvedbe, katere je povzel Olgin oče, ki ga je bolela hčerkina žalost, pri anagrafičnem uradu mestne občine. — O, ti slepar! Lažnivec! — je včasih planilo d-k]e — In zdelo se je. da je moj kunan j in pečen! — No, meni se ni nikdar zdel genij! — je i poskuša! oče, — Niti ene sobe ne bi mu za- upal, da bi jo pobelil, in ne enega kumika mu ne bi poveril, da bi ga sezidal! Nekega mrzlega novembrskega večera je gospod Oskar Timondo zaklenil pisarno in stopil na cesto; nameraval se jc temeljito spre* hoditi, da bi si malo razvedril duha po dolgih osmih urah. ki jih je bil presedel za svojo pisalni. mizo. Pravkar je hotel okrog ogla ko je med glasnim cviljenjem začutil in vdel temen stvor, ki' si je hotel priboriti pot med njegovimi nogami. Bil je pes z ročno košarico v gobcu, ki je. cvileč in šepajoč, ob zidu počasi lezel naprej. Oskar se je naenkrat zdrznil: pogledal je pazljiveje in zazdelo se mu je, da psa pozna. »Bil!« je zaklical m četveronožec ie takoj spremenil smer in se z repom med nogami približal tistemu, ki ga je klical. Res je bil Bil. iz mesa in kosti; zdaj predvsem iz kosti, res je toda bil je prav on! Oskar je pobožal ži»-val, vzel košarico in kos popisanega papirja iz nje. Pristopil je k električni luči in bral: »Dragi Terenzio prosim vas, ptšljite mi še nocoj po Bilu običajno večerjo; bodite uver-jeni, da vam bom plačal dolg takoj, ko bom prodal nove slike.« P. S. Pro6im. poskrbite tudi za psa. Pod prvim delom listka je gostilničar pripisal: »Ne in ne! Dovolj je z angleškim? ob» ljubami! Dokler mi ne plačate zaostanka, vam ničesar več ne pošljem!« Pod P. S. pa je Terenzio napisal: »Za psa na drug način.« — Nu, videlo se je, kako lepo je poskrbel zanj! Oskar je omahoval premišljujoč: »Revež. prav on je!« Odločil pa se je takoj. Dal je Bilu košarico med zobe in mu sledil do usodne gostilne, poiskal gostilničarja, se mu predstavil za Enzovega sorodnika, mu očital brezobzirnost nad psom in poizvedel o vsem. Mladeničev dolg ni bil sila velik- komaj kakih 300 lir. Gospod Oskar je takoj dal 100 lir na račun s prošnjo, naj ostane zadeva tajna; naj» manj sme seveda vedeti prizadeti, in naj stranki pošlje izdatno in okusno večerjo. Brez skrbi: on jamči, da bo vse plačano. Gostilničar se je kar potapljal v kesanju, zahvaljevanju. sale> malejkumih in v zagotovilih, da bo z največjo skrbjo izvršil naročeno. Enzo se nikakor ni mogel načuditi, ko je videl, da hrane kar noče biti konca z ročne ko» šarice. Namesto običajnega četrta navadne vode. cela steklenica Orvieta! Tudi Bil ni bil nikdar deležen takega izobilja. — Kdo neki je posvetil v Tercnzijeve možgane?« sc je brezuspešno spraševal. Vsekakor pa je z užitkom jedel. Naslednje jutro okrog osme je Enza Roma-nija vrgel iz ležišča hišni zvonec. »Ob tej uri ne more biti nihče drug- kakor tista nedostojna vratarka. Zdaj bo videla!« je godrnjaje z vso naglico šinil v obleko. Vse barve mavrice so se bliskovito zvrstile na Enzovem obrazu, ko je odprl vrata in zagledal pred seboj Olginega očeta! Bulji! ie vanj z odprtimi usti, skoraj brez sape. Toda prazničen, zaupen, skorajda očetovski način. 9 katerim se mu je Oskar Timondo bližal, prožeč mu obe roki ga je opogumi! — Ne niso potrebne mnoge razlage, dragi mladenič, — je h:tel zatrjevati došlec — Slučajno sem zvedel za vaSe pravo ime ta za va& naslov in sem vas hotel obiskati, če nisem pre- j več indiskreten. bi tudi želel videti kako vašo i sliko... i Enzo ni čakal, da bi željo ponovil. Nemudoma jc razpostavil ob prosto steno pol tacata slik. — Dobro... dobro; in kaj delate, če smem vprašati. Enzo ni takoj odgovoril, tako ga je presenetilo nenavadno vprašanje; potem je povzel: »Kaj delam? Lepa je ta, prodajam jih.« — In... dobite koga, ki jih kupi? Dobro, poslušajte mladenič: moja žena in moja hčerka bi vas zelo radi videli. Ali sprejmrte moje povabilo drevi na večerjo? — Toda jaz resnično... — Ne, ne! Ne dopuščam ugovorov. Pričakoval vas bom pri večerji; na svidenje drevi cb dvajsetih. Evo naslov! In ne pozabite Bila! Doma pri kosilu je Oskar razlagat: »Res nima n:ti pare; toda je iz dobre družine in zelo priden sinko. Jaz pa bi v svojem podjetju nujno potreboval pomoči: moral bi sprejeti uradnika. Če postane moj zet bi Enzo Romani mogel postati tudi moj poslovni član.« Medtem ko je oče govorit je Olgino srce trepetalo od radosti in sreče pijana duša je dala njenim očem čudovit ogenj. — Kdo ti je pa povedal, da more nekdo, kf je študiral arhitekturo in sl'ka, pomagati prodajati tvoje blago? — je podvomila žena. — Jaz ti rečem! Jaz draga moja Tilda! človek, ki mu uspe prodajat; slike, kakršne je meni pokazal, bo kar ncprekosljivo prodajal bi igo! Kocka je padla Tn Fnzo Romani, k'" jc opustil prospekrim^e n pl -n mc'r čne nečrte, palete ta čop:čv. -.;ič:ce -n siike. se je poročil z Olgo Timondo in postal veletrgovec z živili. S P O R T Še o Bogataju in tovariših Morda zadnje poglavje o morda zadnjem table-teniškem turnirja minule sezone R včerajšnjim podatkom o zadnjem table-teniškem turnirju v spretni režiji športne sekcije Hermesa nam je naš sotrndnik napisal še naslednjih nekaj opazovanj: Neugnani table.tenisti so imeli v soboto, nedeljo in ponedeljek, kakor so napovedali, svoj »zadnji« nastop v tei sezoni. Ni pa še bil niti ta nastop pri kraju, ko so se že dogovorili za naslednjega in se še spo-rekli povrhu, kdo naj priredj iz enega... Toliko naj bo za uvod, da boste videli, da ti možje še ne mislijo pospraviti svojih loparjev, miz in mrež, v katere so letos ujeli lepo število novih pristašev in navdušenih igralcev. Na tekmovanju, ki ga je priredil zopet Hermes in katerega organizacija je bila zlasti v nedeljo zelo dobra, je nastopilo zopet preko 100 tekmovalcev :n tekmovalk, ki so tekmovali v vsega skupaj sedmih kategorijah, ki so bile vse, razen dam-skega prvenstva, zasedene zelo številno m ni čudno, da se je tekmovanje zavleklo do tretjega dneva, dasi so neprestano igrali na štirih mizah. Najbolj so se seveda izkazali ~V času obisksnja«, osem postaj o Je» zusovem poslanstvu. Nastopajo: Marija — Starčeva Jezus — Gregorin. Janez — Verdo-nik, Simon-Peter — Bratina. Juda iz Karije — Nakrst, Vel. duhovnik — P. Kovič, Prvak starešin — VI. Skrbinšek. Rabi Gamaliel — Pre-setnik. Farizej — Gorinšek. Saducej — Lipah, Poncij Pilat — Peček, Stotnik Petronij — Drenovec. Gladiator iz Galije — Potokar, Ve* ronika — Simčičeva itd. Režijo ima avtor g. E. Gregorin. Glasba, ki spremlja delo skozi vsa dejanja, je delo prof. M. Tomca. OPERA Četrtek, 8 aprila, ob 18. uri: Madame Butterfly. Premiera. Red Premierski. Petek. 9 aprila: Zaprto. Sobota, 10. aprila, ob 18: Zemlja smehljaja. Izven. Cene od 28 navzdol. Nedelja, 11. apr-la, ob 10.30: Sirota Marko — Obuti maček. Prireditev GILLa. — ob 18: Thais. Izven. Cene od 28 lir navzdol. * Prva letošnja uprizoritev Puccinijeve opere »Madame Butterfly« bo za premierski abonma v četrtek, 8. t. m. Opera je deloma na novo zasedena. Tenorsko partijo Pinkertona bosta pela Lipušček in Sla-doljev, partijo konzula Sharplessa g. Popov, partijo Gora Sladoljev in J. Rus. Pri premieri bo pel Pinkertona Lipušček, Gora Sladoljev. Butterfly poje Heyhalova, Suzuki — Golobova, Kate Pinkerton — Spanova, princ Yamadori — Dolničar. bo-nec — Lupša, komisar — M. Gregorin, uradnik registrature — Skabar, mati — Skrjančeva. Opero dirigira D. Zebre, re-žira G Debevec, mscenator: A Foriga. Morda še ne veste, — da je Cr.no mcrje sestavljeno iz treh plasti. Gornja plast je globoka 15 metrov in je skoraj izključno iz rečne vode; «red-nja, ki vsebuje neznatne količine soli, je iz raztopljenega ledu; spodnja pa vsebuje zelo malo kisika. Zaradi tega je to morje zelo temno in je dobilo tako ime; — da so v Miinstru v Nemčiji še v preteklem stoletju čakale ženina težke preizkušnje. Ko so bili poročni obredi v cerkvi opravljeni, je moral teči ob nevestini kočij-do doma; tam je moral svatovsko obleko zamenjati z delovno in med gostijo opravljati domača dela ter se naposled postaviti za nevestino stclico s praznim krožnikom ped pazduho in tako prisostvovati pojedini; — da so prebivalci zooloških vrtov, razen opic. med letalskem napadom zelo hladnokrvni; — da so leta 1500. brezuspešno oblegan grad Miiden na N zozemskem. Kar ni doseglo orožje, pa je dosegla zvijača. Položili so velik sod na voz in ga odpeljali pred obzidje. Branilci so mislili, da jim grozi strašen top in sc rajši odprli vrata; — da so ključavnico, seveda v enostavnejši obliki in iz lesa, poznali že 2000 let pred Kr., sodobna ključavnica pa se je pojavila konec 17. stoletja; — da cebre pijejo na studencu po določenem redu: najprej same', potem samice (matere) in naposled mladina. Ce mlada cebra ta red prekrši, jo odrasla takoj prepodi na njeno mesto; — da je neki argentinski mehanik izumil robota-dojiljo, ki zna med drugim tudi uspavati dojenčke; — da je neki krojač v Stockholmu za stavo napravil v dveh urah celo žensko obleko; — da so v Švici šoferji po petih letih službe odlikovani s svetinjo, ki jih naredi nedotakljive v pogledu prekrškov cestnih predpisov; ZAHVALA Za odkritosrčne dokaze iskrenega sočustvovanja, ko smo jih prejeli ob prerani izgubi naše nad vse ljubljene-zlate hčerke, gospodične SEEN1K MI JE izrekamo našo. najprisrčnejšo zahvalo. Posebno zahvalo izrekamo vodstvu gimnazije pri Uršulinkah, bivšim sošolkam za prekrasno petje, ter bivši sošolki gdč. černigoj Vlasti za v srce segajoči nagrobni govor, ravnateljstvu m gospodu razredniku trgovske akademija ter sošolkam, vodstvu in strežniškemu osobju interne klinike, vsem darovalcem prekrasnih vencev in svežega cvetja, ter končno vsem onim, ki so našo nepozabno hčerko v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica za blagopokojno se bo darovala v petek, dne 9. t. m. ob pol 7. uri v farni trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 7. aprila 1943. Globoko žalujoči starši in osta!o sorodstvo. t m Umrla nam je naša dobra mama, gospa IT 2"'J« pjsest53fc3a m gcstalsaisarlia Pogreb drage pokojnice bo v četrtek, dne 8. aprila 1943 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Zaloška cesta št. 143, Moste, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 6. aprila 1943. Žalujoči hčerki CIRILA in M INKA ter ostalo sorodstvo Splošno snažen je v Bolgari}! prebivalstvo — Teden higijene za kulturni tedni Bolgarsko kmetijsko ministrstvo je po-Krenilo v začetku letošnje pomladi posebno akcijo pod geslom »Snažnost bolgarske vasi«. Upravni organi šolskih in zdravstvenih oblasti in mladinskih organizacij ter gojenci kmetijskih šol bodo prijeli za delo. da bodo bolgarske vasi temeljito očiščene. Gre torej za splošno čiščenje po vsej Bolgariji. Vse hiše bodo prebeljene. znotraj pa temeljito očiščene, pa tudi pohi-Stvo in obleke bodo osnažene. Družine, ki so v pogledu snage posebno malomarne, se bodo morale ukloniti nekaterim zasilnim ukrepom. To velja zlasti za cigane, ki so znani po svoji nesnagi. Splošno čiščenje se nanaša tudi na kmetije, vrtove, parke, ceste, trge in javna poslopja. Sadno drevje bo namazano z apnom, prostor okrog javnih in zasebnih vodnjakov pa tlakovan. To je prvi primer, da se je Bolgarija odločila za splošno čiščenje in da je ministrstvo naslovilo na prebivalstvo poziv, naj pazi v interesu zdravja na snago in čistočo. Ne glede na to so pa izdale oblasti zadnja leta mnogo ukrepov, da se je položaj glede higijene znatno zboljšal. Tako so organi kmetijskih šol opravili po vaseh nad 4000 renoviranj ter ločili v 800 primerih kmečko gospodinjstvo od gospodarskih poslopij. Bolgarske vasi so večinoma v pogledu snage zaostale. Marsikje prebivajo ljudje in živina pod isto streho. Nad 700.000 kmečkih hiš je bilo preskrb-njenih z dobro pitno vodo. Sedanja akcija bo olajšana s tem, ker ae kmečko ljudstvo samo zslo zan ma za njo in bo po svojih najboljših močeh sodelovalo. V mnogih primerih bodo potrebna samo navodila, vse delo bodo pa opravili kmetovalci sami. ker so spoznali, kako važna je snaga za ljudsko zdravje. Pa tudi na kulturnem polju je dobila Bolgarija nedavno novost, namreč kulturni teden. V velikih pedunavskih vaseh Latni-ca, Levski in Kamenec je bil v nedeljo teden otvorjen že deseti kulturni teden. Kakor dosedanje, je doeegla tudi ta prireditev velik uspeh. Kmečko prebivalstvo je v množicah pr:hitelo k gledališkim predstavam, koncertom in predavanjem. Dvorane javnih čitalnic so bile pretesne, da bi mogle sprejeti vse občinstvo. Nobena večja bolgarska vas ni brez čitalnice. Po čitalnicah prireja šolska mladina gledališke predstave. Tudi za potujoča gledališča se bolgarsko kmečko prebivalstvo zelo zanima. Kulturni teden po vsej Bclgariji je organiziralo prosvetno ministrstvo ob sodelovanju Društva pisateljev. Narodnega gledališča in Zveze čitalnic.' Sodelujejo pa najboljši umetniki in pisatelji. Bolgarsko ljudstvo zna ceniti pomen te kulturne prireditve, kar se kaže tudi v obisku vseh gledaliških predstav in predavanj. Sodelujoče umetnike in pisatelje sprejemajo povsod v špalirjih, hiše po vaseh so okrašene z zelenjem m cvetjem. Topli sprejemi predstavnikov kulturnega življenja dokazujejo, kako hrepeni bolgarsko kmečko ljudstvo po iz»brazbi in omiki. Gledališko življenje v Nemčiji Po najnovejši statistiki, sestavljeni lani 15. oktobra, je imela Nemčija v sezoni 1942-43 332.287 gledaliških sedežev in stojišč, v sezoni 1941-42 pa 328.695. Všteta so tudi gledališča na prostem, ne pa gledališča v zasedenih pokrajinah. Gledaliških poslopij Je imela Nemčija lani 358, predlanskim pa 350. Zanimive podatke o gledališkem življenju v Nemčiji priobčuje »Nemški gledališki letnik 1943«. V sezoni 1942-43 je imela Nemčija 42.678 gledaliških moči, v sezoni 1941-42 jih je imela 41.269, v sezoni 1938-39 36.441, v sezoni 1936-37 28.012, v sezoni 1932-33 22.045. Iz teh podatkov je razvidno kako se je gledališko življenje v Nemčiji zadnja leta naglo razvijalo. Tudi zanimanje za gledališče je bilo v Nemčiji zadnjih 10 let od leta do leta večje. Od 340 gledališč je 251 takih, ki traja njihova sezona skozi vse leto. V sezoni 1938-39 je bilo takih gledališč samo 128, v sezoni 1932-33 je imela Nemčija samo 17 potujočih gledališč, v sezoni 1942-43 pa 28. čeprav so zdaj prometne razmere zaradi vojne mnogo težje, kakor 'o bile pred 10 leti. Od 1941 do oktobra 1942 je padlo na bojišču 96 gledaliških igralcev. Sladkorna bolezen na Madžarskem Na Madžarskem so našteli 10.940 žrtev sladkorne bolezni in sicer 45®/« moških in 55% žensk. Zanimivo je. da je med bolniki skoraj polovica Zidov. Od 4933 moških, ki jih muči sladkorna bolezen, je 1721 Židov, od 5007 žensk pa 2575 Židinj. Umrljivost za sladkorno boleznijo se je povečala v zadnjih letih za 50*/o. Preskrba Budimpešte z mesom V Budimpešti in tudi v drugih madžarskih mestih so nastale zadnje teanc občutne jše ovire v preskrbi z mesom. Klavne živine je začelo namreč primanjkovati. VT nistrstvo za prehrano je pozvalo trgovce z živino, naj nakupijo dovolj živme, da bo prebivalstvo mest preskrbljeno i >neso;n Poleg tega je pripravilo ministrstvo ve^ie množine mesnih konzerv in cdredilo. da se razdeli med prebivalstvo Budmpote več jajc. Izsiljevatna afera V Visoki Tatri so oblasti odkrile izsilje-valno afeio. V zvezi z izseljevanjem sta bili aretirani hči bivšega francoskega poslanika v Pragi Madelaine Comee in neka Elizabeta Schott iz Olomuca. Francozinja se je bila seznanila v neki berlinski bolnici z dozdevno pevko Elizabeto Ružička, ki je hotela preskrbeti dovoljenje za prehod čez mejo. Za 2000 mark ji je preskrbela ponarejen slovaški potni list na ime Marija Sandrih. S tem potnim listom je prispela Francozinja preko Dunaja na Slovaško, kjer je nastopala kot plesalka Kmalu po tem se je pojavila Ružička ki se je pisala v resnici Schott e svoj m dozdevnim možem in oba sta izsilila od Francozinje s ponarejenim potnim listom 42.000 kron končno pa nasilno še več cblek, kožuhovi-ne in nakita v vrednosti 125.C00 kron. Afera je prišla potom ovadbe na dan. Schot-tova je bjla aretirana, njenega dozdevnega meža pa policija še išče. Milostna vrv Čuden običaj so imeli do francoske revolucije na dvoru v Cleve. Kadar je prevzemal vladne posle nov deželni knez. so v svečani povorki vlekli po mestu tako-zvano milostno vrv. To je bila 18 klafter dolga čmobela vrv. Skozi mesto jo je vlekel vitez na konju. Konec vrvi je nosil za vitezom oproda. Tisti, ki jih je v mestu kakor koli žulil čevelj, so že komaj čakali na to priliko. Vsak, kdor je hotel izprositi milost za tega ali onega, je odnesel košček vrvi. čudna procesija se je pomikal proti gradu, kjer so se končno zbrali na dvorišču vsi prosilci, ki so bili potem predstavljeni knezu. Njegova tradicionalna naloga je bila po možnosti upoštevati vse njihove prošnje in želje. SoSnčnice v dunafsk'h psrkih Tudi parki v dunajskih predmestjih so prilagodili svoje lice vojnemu času in dobili večji gospodarski pomen. V njih so namreč začeli pridelovati oljarice zlasti solnčnice. Poskusi v lanskem poletju so pokazali, da se delo in stroški bogato Poplačajo. Zato bodo letos porabili vse predmestne parke za pridelovanje oljaric. Lanski pridelek solnčnic je bil 10 kraten. li "t z Guatemale v domovini ; Iz Stuttgarta poročajo, da je prispelo tja .z Lisabone nad 300 nemških izseljencev iz Guatemale. Prispeli so večinoma žene in otroci. Med vožnjo je skrbela za nje inozemska organizacija. Na glavnem kolodvoru v Stuttsartu so jih pozdravili zastopniki zunanjega ministrstva, stranke, nemškega inozemskega instituta, inozemske organizacije Urada za nemške inozemske zadeve, mesta m Tujsko prometne zveze Čltateljem v Srbiji Na vprašanja od raznih strani sporočamo čitateljem »Jutra« v Srbiji, da se lahko na naš list tudi naročijo. Naročnike sprejema tvrdka PEESSA A. G., Beograd, Vlajkovičeva 8 (tel. 25-552 do 25.555; pošt. pretinac 630). Tja se je obračati tudi z reklamacijami glede dostavljanja lista. — Mesečna naročnina znaša Din 96.—. A. ALEXANDEK: 10 POZfi ROMAN Zakaj se tako tenkovestno prikriva podrobnost, ki bi jo imel vsak državljan pravico zvedeti in ki ima vsako oblastvo neutajljivost dolžnost, da jo razglasi? Zakaj kriminalna policija ne pove, da gre polovica zločinov, ki so jih v zadnjih mesecih baje izvršili .neznani storilci', na rovaš enega samega mogočnega poedinca? Poudariti je treba, da je izraz .mogočnega' docela upravičen, če pomislimo, ko-ko klavrno so se izjalovili vsi poskusi policije, da bi ga dobila v roke. Mimo tega bi bilo koristno vedeti, zakaj se obsežno gradivo, ki zadeva tega človeka, hrani na skritem kraju in zakaj so vsi spisi, ki se nanašajo nanj, označeni z začetnico »W« namesto njegovim imenom, čeprav je vodilnim uradnikom dobro znano, da se piše Wilkins? Že danes vemo, da bo zadeva »Ala Fullerja« najpozneje čez teden ali dva tedna končala v tistem tajnem skrivališču pod značko »W 104« ali morda tudi »W 105«, kjer bo Čakala nadaljnjih, kakor se je zgodilo že s prejšnjimi 103 zadevami Izmed teh 103 zadev se jih nanaša devet in petdeset na umore ene ali več oseb, sedem in dvajset na velike tatvine z vlomom, štirinajst na omejitve osebne svobode in druga nasilstva, tri pa na napade proti javnim prometnim sredstvom, zaradi katerih je izgubilo življenje več ko dva in trideset oseb. Po listinah, ki leže v zgoraj omenjenem tajnem arhivu, je bandit v celoti povzročil smrt več ko sto desetih oseb, med katerimi je bilo sedem policijskih uradnikov. Razyen tega je treba imeti na misli, da se hranijo v tajnem arhivu samo tisti spisi, iz katerih neoporečno izhaja, da je povzročilec zločina skrivnostni Wilkins. V drugih slučajih, kjer je bilo le količkaj moči naprtati krivdo .neznancem', so bile zadeve uvrščene pod raznimi manj vidnimi naslovi, da ne bi tolikanj bodle v oči. Ako bi vse te zadeve vestno prerešetali in uredili, bi se število žrtev .neznane' pošasti v človeški podobi kaj hitro podvojilo, če ne potrojilo. Kako naj si razlagamo vse to? Ali gre za korupcijo ali vsaj za popolno nezmožnost policije, da bi zmagovito končala boj proti zločincu, čigar preka-njenost, odločnost in brezvestnost se dviga za tisoč vatlov nad povprečno mero ? — Mislimo, da za oboje. Naša policija je organizirana tako, da je kos samo zločincem, ki njih bistroumnost ne presega bistroumnosti praznoglavih in okornih detektivov. Vsak drug zločinec, čigar metode le za trohico presegajo normalo, ostane in mora ostati zmagovalec ... Wilkins! Prvikrat vržemo to ime med občinstvo. V današnji številki priobčujemo tri fotografije nedosegljivega zločinca v treh različnih preoblekah. Dejstvo, da prihajajo te slike iz arhiva redarstvene popisne službe, je pred vsem dokaz nezmožnosti poklicanih, da bi očuvali uradne skrivnosti, mimo tega pa tudi dokaz kaznjive trdovratnosti, s katero prikrivajo občinstvu svoje neuspehe in si tako onemogočajo poslednjo pot, ki jim ostane: da bi vsaj s pomočjo občinstva dobili zločinca v roke, če mu sami ne morejo do živega. Zato vabimo vse čitatelje, naj pomagajo zgrabiti Wilkinsa! Kdor je le enkrat videl zločinca v kateri izmed tu priobčenih preoblek, je naprošen, da stopi neutegoma v zvezo z nami. Hkratu naznanjamo, da ' imamo o Wilkinsu dekaj več gradiva, nego bi ga megla pokazati policija, ker razpolagamo razen s prepisi vsega, kar skriva le-ta v svojem tajnem arhivu, tudi z mnogimi drugimi, skrbno in potrpežljivo zbranimi listinami. Prepričani smo, da se nam bo kmalu posrečilo spraviti nevarnega zločinca v past. seveda z uporabo sodobnejših načinov, nego , 90 tisti, h katerim se še vedno zateka kriminalni oddelek nnše pol;cije. V popoldanski izdaji priobčimo nadaljnja odkritja.« * • • Ta članek je napravil globok vtis in obrodil čudne posledice. Občinstvo je mrzlično čakalo popoldanske izdaje. Pred uredniškimi prostori lista se je bila že zgodaj zbrala velikanska množica brezdelnežev. ki so kopr- j neli po »nadaljnjih odkritj h« Toda radovedno pri- j i čakovanje se jim ni uresničilo Velika železna vrata sivega poslopja se niso odprla, cknice so ostale spuščene in po ničemer ni bilo meči spoznati, ali v uredništvu delajo ali ne. Množica je čakala do treh, nato do štirih; šele o polipetih so se vrata odprla, in iz hiše je smuknil vajenec, ki je pričvrstil na zid poslopja majhen razglas. Občinstvo je z nemajhno osuplostjo čitaio: »Danes ob štirinajstih je dobil ,New York Dafljr Journal' drugo lastništvo. Izhajanje lista se do na~ daljnega ustavi. — Čez kakih štirinajst dni se ta odpre tovarna za marmelado.« Množica je jela godrnjati. Ljudje so izmenjavali najrazličnejša mnenja in domneve, ko je mahoma nekdo glasno zatrdil: »Prav Wilkins je kupil list.« Te besede so učinkovale kakor bomba. Množica j* s silo vdrla skozi vrata, v diru zahrumela po stopnicah navzgor in se razlila po redakcijskih prostorih. Našla je vse sobe prazne: le tu pa tam si videl kak« mizo ali pisalnik, prevrnjen stol, svežnje starifc časnikov, police s knjigami in koše za odpadke. V zraku je bilo čutiti smrad po sežganem papirju. Nekdo je odprl vratca ene izmed peči in našel ▼ nji kupček zoglenelih ostankov; z ostalimi pečmi je bilo enako. Nastopil je močan oddelek redarjev, ki jim je I* s težavo uspelo, da so spravili razburjene ljudi bi hiše. Od sedemnajstih pa do dvajsetih je kraljevala hodnikih policijske palače globoka tišina. Vsi vedeli, kaj se godi: v mali dvorani je bila izredna seja, in ko so se po končanem posvetu vrata odprli, je stooil iz dvorane kapetan Hearn v družbi pafi« cijskega ravnatelja in ministra. Urejuje; D&vodn Ragljea — ladaja »a tooaordj. >Jutra<: Stanko Vteant — Za Narodno tiskamo d, d. kot tiskarnarja; Fran Jerao - &a uoaerauu ae» je odgovoren: Ljubomu Volčič — Vsi i