Štajerski dež. zbor. XIV. seja 10. okt. Poslanec Seidl vpraša vlado, kedaj da misli taksezastolo niediti. Ker je velik piijatelj posebno slovenske dubovšine, niu vlada vse prepočasi dela, češ, da bi se že bila mornla s škofi porazumeti, kakor tudi zahteva postava od 7. maja 1874. — Poglavitna stvar bila je v tej seji obravnava zastran reguliranj a Mure po vladuem predlogu. Ker sino v poročilu VI. seje, v kterej je bil načrt postave dež. zboru predložen, ob kratkem vse povedali iu se pii sklepovanju nič bistvenega ni premenilo, zavračamo bralca na poročilo o VI. seji. Tukaj naj dostavimo, da se ima po postavi (§. 3.) pri razdeljeiiju desetinke letnih stroškov na okiaje iu sieuje gledati na to, v kterem okraju alj v kteri sreaji da bo več dela iu bo toraj tudi okiaju ali srenji več koiisti iz reguliranja piihajalo. V razmeri dela In koristi spada tudi večja svota na dotične okraje in srenje. kar imajo zvedenci dolociti. — Sprejeti ste bile tudi dve resoluciji k tej postavi: 1. vlado pripraviti, da bi se reguliranje prej kot v 20 letib dovršilo; 2. da se vlada za reguliranje levega pobrežja z ogersko vlado pogodi. Po nasvetu posebnega odbora sklene zbor, da se zastran stroškov soviažnega napada 1. 1809 adresa do svetlega cesarja odpravi, v kterej se prosi, da naj finanč. mini.sterstvu ukažejo, z dež. odborom vnovič v dogovor stopiti in stvar dognati. Potem se dovoli več postavkov letaega proračuna. XV. seja 12. okt. Poslanec Reuter vpraša vlado zastran druge visje sodnije za spodnje Štajersko v Mariboru. Da se ustanovi, je gotovo, kedaj pa, še zdaj ni zuauo. — Dr. D o m i n k u š stavi do vlade vprašanje zastran ponemčevanja slovenskib šol. Opiral se je g. poslauec posebno na učni načrt obsegajoc ,,določbe o n e mškem jeziku na neuemških .narodaih Solah" po Stajerskem, ki ga je dež. solvnadls'ortiik g. Rožek letos m. septembra izrocil deželni učiteljski skupščiai v Gradcu. Iz tega načrta izpeljuje g. poslanec po vsej pravici odločni namen dež. šol. gospo*ke, slovensko šolo popoluem ponemčiti, vi h tega pa toliko zabteva od učiteljev in učencev, da bi po tem načrtu učitelji morali naravnoč poduk v narodnem jeziku opustiti, da postavljeni nainen v nimščiui dosežejo, — se ve da le komaj na pol! — P<> tera nači tu so naše narodne šole naenkrat potisnjene v dobo pred letom 1848, kajti poglavitni namea vsega šolanja bi zopet bil: neinščiiia, kteie bi se naj otroci naucili, kolikor le mogoče; materinščina služi le za — metlo, da se nemščini v šolah vsi napotki odstranijo. Dr. Dnminkuš toraj vpraša vlado: Hoče-li visoka vlada te določbe o nemščini v nenemškib šolah na Štajeiskem zvrševati? 2. Ali se po vladinib mislib te določbe skladajo z določbami členaXIX. ustava od 21. dec. 1861 o splošnjih gravicah občanov? — Odgovor na to v eni poslednjib sej je bil, da vlada narodnosti noče krivice delati, da šol ne ponemčuje (?), da le dela, kar je prav itd. (V pojasnjenje še dostavljamo iz nSlov. Učitelja" to-le: Odbor učiteljske skupščine v Gradcu ni mogel vladnega načrta za podlago svojib posvetovanj sprejeti, ampak je izdelal druge določbe, kterim služi za ravnilo: slovenščina ucni jezik, nemščina (v višjih oddelkib) učni predmet ali tvariua. Proti tem določbam pa govori g. Robič, okr. šolski nadzornik v Maviboru in — padejo z 2 glasova večine. Stvar je zdaj pri okr. sv.tili, in če nas pametninarodni učitelji nadloge ne rešijo, postanejo ljudske šole — poneuičevališča brez vse učne vrednosti!) Predlog fln. odseka o vravnanji plačil in službinih doklad za deželne uradnike se sprejme z dostavkom, da so naj koncipisti 2. vrste euako postavljeni s koncipisti 1. vrstc. Sprejme se tndi štatut pokojuinskega fonda za dež. uradnike. Za šolske potrebeje postavljeno v proračunu 848.000 gld., dohodkov ima biti 437.660 gld., toraj prevzame dež. blagajnica 410.340 gld. — Da se pomanjkanju uCiteljev v okom^pride, se sprejme predlog, da se naj na gornjem Stajerskein tudi pripravnica ustanovi; dež. predsednik dostavi, da se s tem tudi minister nauka strinja in je stvar že napeljana. Zdaj pride na vrsto uajvažnejša stvar: prenaredba srenjske postave. V odborovem imenu poiočal je pl. Čok, vlado je zastopal svetovalec namestnije g. žl. Kallina. Poročevalec izreče, da odbor po natančnem posvetovanju (in posvetil mu je najbolj g. Herman) ue more priporočati načrta nove srenjske postave, kakor ga je dež. odbor izdelal in dež. zbor v pretres odboru izročil. Sploh ni zdaj pravi čas, skleniti novo srenjsko postavo, ker so misli o njeni prenaredbi, o sred^tvih in potih ujenega zvrševauja tako različae, in vsaka strauka s svojo mislijo tako tišči, da ni upati, ka bi ktera kaj popustila in se udala pri sklepanju. — Skoro vsi srenjski zastopi so se izrekli proti vpeljevanju upravnib sreuj (Venvaltungs-Gemeindeu), v druzih rečeh so si pa tako navskriž misli, da ai mogoče prav spoznati, v čem da bi se naj srenjska postava prenaredila. Odbor toraj ne more druga, kakor da nasvetuje za zdaj dostavek k postavi, po kteiem se spremeni tek iuštancije v krajnih policijskih zad e v ab. Po Hermanovem predlogu se sklene, da se predpoldne rešijo dotične peticije, popoldn. pa začne razgovor o tej stvari. S tem seja preneha do 4. ure popoldne. (Kakor je veselo, da je muogo slov. srenj dotično prošnjo, v ,,Gosp." razglaseno, podpisalo in dež. odboru poslalo, tako je bilo n apačno, da so v nekterih srenjah peticijo nekoliko spremenili. V tacih rečeh treba složnosti in ,,Gosp." ni po svojih mislib peticije narisal, marYeč po natančem premišljevanju tega, kar mislijo najbolj zvedeni, za blagor srenj najbolj vneti gospodje, kakor Hertnan, žl. Kaiserfeld in drugi. Bodite toraj prepričani, da smo in vam bodetno vselej le to nasvetovali, kar je pravo in koristno. Vredn.)  Nadaljuje se 15. seja 12. okt. na ve5er. V občni debati poprime prvi besedo g. H e rman. Jedro njegovega prelepega, globoko premišljenega in z bodečimi dovtipi zasoljenega govora je, da zvrševanje krajne policije ne spadavsrenjsko negovdržavno upravo. Tako je bilo do leta 1864, ko so okrajne gosposke tudi policijo v srenjah po svojib organib, jiosebno po žaDdarmeriji, zvrševale ter je bil red in mir. Leta 1864 so se pa naenkrat policijski posli pod lepo donečim imenom -samouprave" ali ,,avtonomije" gosposkam vzeli in naložili srenjam, ki niso na to ne piipravljene, ne podučene in ne vredjene bile, sredstva za zvrsevanje policije so pa — pri političnih gosposkab ostale! Vse bi si bile morale srenje same priskrbeti; ker pa ni šlo in tudi iti ni moglo, izumila se je pravlica o ,,neživetnosti" srenj, ter so že bile nekterikrat v nevarnosti, y kazeu za to zgubiti svojo samoupravo. — Žandarmeriji so roke zvezane, ker imajo srenje same za varnost skrbeti; toraj bi moral žandarm tata še le pri župauu zatožiti, iu ta ga sme s svojim policajem zgrabiti, če se namreč tatu tako dolgo čakati poljubi. — Tudi okr. zastopi ne morejo pomagati, ker imajo sicer svojo ,,sarnoupravo", so pa tudi kakor srenje vojaci brez orožja. Pri tej priliki dokazuje Herman, da 80 s i 1 n i s t r o s k i, ki jih okr. zastopi stanejo, tako rekoč zavržen denar. Za^ leto 1874 znaaajo stroski vseb okr. zastopov na Štajerskem 1 milijon in 16.165 gld.! Uprava sama staue 39.305 gldv za policijo je postavljenib 25.588 gld., za razne stroške se navvh: U2.768 gld. Za graškim ima najvec stroska šent-lenarški okraj, namreč 49.320 gld., potem ptujski: 45.400 gld. in mariborski: 40.720 gld. V šentlenaršketn okraju je samo za ceste v račun postavljenib 41.00iJ gld., od vsega zneska pa pride na vsaccga človeka (okraj. šteje samo 17.000 duš) 3 gld. okrajnega davka, kar je grozno! Tudi za prebivalstvo ptujskega okraja je okiajna štibra vse previsoka, kajti so ljudje bolj ubogi, in ker se nihčer za guiotuo stanje kmeta ne briga, gre drug za drugim od svoje kmetije! (Iu vendar v Ptuju ia obližju vse ,,mladoslovencev" gomezi! Vredn.) Iz tega pa — pravi Heitnan — sledi, da so okr. zastopi eami najbolj potrebni, da jih vlada nadzoruje, kajti velik del denaija, ki ga potrošijo, je prav zgubljena stvar! Tudi okr. gosposke ne morejo srenjam pomagati, kei so preobširne ter ue morejo pregledavati srenj, vrh tega so tudi s pisanjami preobložene in morajo ustav čuvati proti ,,klerikalnim agitacijam!" Potem kaže, kako da dvojna deželna o b 1 a s t: namestnija in deželni odbor druga drugo overate in dvojnih stroškov prizadevate; deželna uprava stane na leto 200.000 gld., in ravno toliko za iste službe vladua uprava. — (Kar g. Herman na dalje o sedanjem šolskem stanju govvri, je skoz in skoz resnicno; vsaj že tudi patroni novjh šolskih naprav z glavami skimavajo, rekoč: Šola gre strašno naglo — rakovo pot! Eden neslovenskih marib. poslancev, ki je letos svojega sina v gimnazijo dal, se je bridko pritožcval, kako malo da neraški fant pravilne nemščine v pismu ume. Otroci se ničesar temeljit.ega vec ne naučijo — toje splošna pritožba, in v ,,Marbg. Ztg." smeši neki stari učitelj sedanje pedagoge s svojo ,,staro" učbo, pri kterej je stokrat več dosegel kakor se doseže zdaj z vsemi ,,kunšti", po kterib se ve6idel le zlati čas v soli trati.) Ni se toiaj čaditi — sklepa Heriuan — da pri mnogovrstnib deželnih in cesarskib oblastnijah, pri toliki zmesi posvetovalnih skupščin in zvrševal- nih organov upravna mašina tako težko in po.asi dela, še celo zastaja; da javna varnost peša, nezadovoljnost narašča, ljudstvo pa če dalje bolj obožava in zanikerno postaja ter pada v neko vneniainost, pri kterej tudi državi na korist več ni. Pri vsem tem pa v 1 a d a — roke križem držil Zastran prevažuih srenjskib zadev nema vlada druge želje in ne ve nič boljšega predlagati, kakur da se za preskrbljevanje krajue policije upravne srenje napravijo, češ, da bi polit. gosposke s toliko srenjami ne imele opraviti in se biigale za svoje višje naloge, iu da se ne razdere zopet upravna sostava! . . Obžalovati tnoram, reče Heimau, da ne gleda visoka vlada pri tem na svojo dolžnost in na korist ljudstva, ampak ie ua svojo tožljivost (Bequemlichkeit); kajti o tem veudar ui dvomiti, da krajna poiicija ni in biti ne more srenjeka stvar, ampak je dolžnost drža^e. Iz te tožljivosti meuda tudi piibaja, da se vlada uavadno ustavlja ločenju srenj, ki 80 umetuo združene bile. — Dokler se politična aprava ne premeni, se tudi srenjske zadeve k boljemu obruoti ne morejo. Ko bi bil ob STOJem času obveljal Hohenwartov predlog, ko je hotel osnovauje pol. gosposk deželnim zborom prepustiti, kterim ta etvar tudi pripada, bi se bili že zdavno po svojih razmerah in potrebah vredili. Da se Tsa politična uprava tako prenaredi, da bodo mogle gosposke v srenjah zvrševati krajno policjo, terja posebna resolucija, ktero Herman tako-le razlaga: Treba pred vsem prave dež. samouprave, da se vlada ne vtika v deželne raziner e, potem pa manjših okrajnih gosposk na več krajib, ki bodo imele politično kakor sodnijsko oblast. Poleg njih naj bodo za gospodarske zadeve okr. zastopi, kterim pomaga okr. gosposka sklepe zvrševati. Pod okr. gosposko so katastralne kot samostalne krajne srenje, ki se pečajo s svojo lastno upravo in pomagajo okrajni gosposki v rečeh, spadajočib v javno upravo (n. pr. policija), gosposka jih pa naj v tem poduČuje in podpira. Nad okr. go8poskami so okrožne oblastnije (Kreisbehorden), kterim stoj. na strani okrožnizastopi, izvoljeni izmed okrajnib zastopov, ki delajo v svojem področju tako kakor okr. zastopi. — Na čelu pa stoji — v smislu oktoberske diplome — ena sama deželna vlada, kije le deželnemu zboru odgovorna, toraj zares avtonomna, ter opravlja vse, kar pripada zdaj d v e m oblastnijam : deželuemu odboru in deželni ces. vladi. Svobodna deželna vlada imenuje vse uradnike, gospodari z dež. premoženjem, oddaje vsako leto državi, kar državi pripada, vse drugo pa obrafia deželi na korist. Tu imate — je končal g. Herman — priprosto, cen6 in krepko deželno upiavo, ki je primerna željam, potiebam in zgodoviuskim pomnjenjem Ijudstra, ki pripušča tudi dovolj svobodnega gibanja. Tako samostalno dež. vlado ima sosednja Hrvatska, enake si žel. tudi druge dežele. Brandstetter in Seidl sta pobijala odsekove piedloge. Seidl je posebuo poudarjal, da bi nglavne srenjek! (Hauptgemeiuden) veem zlegom v okom prisle, da pa on nema več upanja, da bi v dež. zboru — iz te moke bilo kedaj kiuba! — Schuiitt z Marenberga govoril je celo pametno v Hermanovem smislu. Ravno tako Hatnmer-Purgstall; n a s p r o t o v a 1 i pa 80 : dr. Recbbauer, Reuter, baiou Rast. Poročevalev čok pa krepko zagovarja odsekove predloge, ki se tudi vsi z večino glasov sprejrao, in sicer resolucija do vlade: da se vsa javna uprava predelati mora, ker sicer ni mogoče, srenjskih zadev vrediti; potem dva dostavkak sedanji srenjski postavi: 1. da se proti naredbam v policijskih zadevah, ki pribajajo po §. 31. sienjskega reda od srenjskega odbora, kakor tudi 2. proti onim naredbam, ki prihajajo v policijskih zadevah od župana, pritožbe oglasajo pri politični gosposki, ki po zaslišauju župana odloči. Pritožbe se morajo v 14 dneh potem, ko 80 uaredbe strankam do znanja prišle, županu izročiti, ki jih~potem pol. gosposki odda. — In čemu to? V ta namen, da bodo pol. gosposke bolj pazile na to, kar se v srenjah godi; iz druge strani se pa prepričale, da v svoji aedanji sostavi ne sodijo za to, ter se bo tako samo po sebi zgoditi moralo to, kar resolucija zabteva. Za resolucijo in za dostavka so glasovali vsi konservativni Nemci, izmed slovenskih poslancev pa le Herman in Schmitt; proti so glasovali trije mladosloveuci: dr. Dominkuš, dr. Srnec in dr. Vošnjak, ž njimi tudi S n i d r ž i č in Brand8tetter> Seidl, Neckerman, Ra8t in ,,mladi" nemški liberalci, med kteiimi je tudi bil sicer zmerni Kelersperg. — Resolucija je bila sprejeta z 28 proti 22, prvi dostavek s 25 proti 22, drngi pa 8 30 proti 23 glasom. Z naao stranko so v tej reči glasovali tudi: Carneri, Hackelberg, H.-P«rgstall, oba Kaiserfelda, Lohninger, prof. Mich 1, sv.tnik dež. vlade Neupauer itd. Na koncu bodi hvala i.rečena vsem slovenskim občinam, ki so nas puslušale in deželnemu odboru peticije poslale. Tako je prav! Kdor se dan denešnji za piavično stvar ne oglaša in ne poteza, ni pravi državljan, in tisti še najmanj, ki ničesar ne berejo in so toraj nevedneži v najvažnejših stvareh. Nevednost je največ kriva, da se srenjske homatije tako dolgo mot ajo!