yngimrQgWfMT ^
Mariborski
Leto IV. (XI.), ttev. 119
Maribor, petek 23. maja 1930
teiuj* rnzun nedelj* in praznikov veak dan ob 16. uri R«6un pri po»«n*m e«k. zev. v Ljubljani it 11.409 V«l)n ntutSna.	v	u*»r*vl	»II	po	polti	10	Di«,	de»t»vl|*n	n«	do«	p«	12	Dl«
Telefon:
Uredn. 2440 Uprava 2456
Uredništvo in uprav«; Maribor, Aleksandrova cesta it, 13
Ogl*»i po i«rifu
0(Im« iprejtm« tudi ogl»»nl odd«l«k .Jutra" v Ljubljeni, Preiernov« ulica It. 4
O ruski emigraciji v Jugoslaviji
Je v zagrebški »Novi Evropi« znani mentor ruske emigracije dr. Aleksue Jelačič napisal zanimiv essay o histo: fijatu i današnjem stanju emigracije v Jugoslaviji, Poteklo je 10 let, kar so se pojavili pri nas prvi ruski emigranti. L. 1920. pa se je razgibal silen val niške emigracije, ki je tekom časa dosegla v Jugoslaviji število 40,000. Danes je to število seveda že znatno manjše, odšle so velike skupine in mnogobrojni posamezniki, večinoma v Francijo, le malo se jih je vrnilo v Rusijo. Danes bo v Jugoslaviji dejanji še krog 28.000 ruskih emigrantov, °d katerih jih je že več tisoč naturaliziranih, to je, niso več ruski, ampak državljani kraljevine Jugoslavije.
Ruski emigranti v Jugoslaviji so več ali manj elementi višjih in srednjih stanov: veleposestniško plemstvo, višja in srednja birokracija, osebe Prostih poklicev, nekaj trgovcev in industrijcev, največ pa častniki. Je tudi večje število navadnih kozakov. Ekonomski se je ta masa več ali manj Prilagodila prilikam, dasi še eden ali drugi danes živi v bedi, sl je vendar ogromna večina zasigurala skromno eksistenco; deloma v državnih in samoupravnih ustanovah.
Ruska emigracija v Jugoslaviji živi fcejo intenzivno rusko življenje; ustva rila si je nebroj raznih organizacij, med njimi mnogo zelo aktivnih in koristnih. Vsa emigracija je tudi prepričana, da dogodki v Rusiji zore naglo njej in njenemu povratku v prid. To Prepričanje tudi preprečuje končno ureditev ekonomskih prilik emigraci-ie, proces njene prilagoditve in zbji-Žanja tukajšnjemu svetu. Na drugi strani pa tudi potencira politično aktivnost pri večini članov emigracije. Skoro vsa ruska emigracija v Jugoslaviji je desničarski organizirana, levica je popolnoma neznatna. Nekaj Sasa je bilo celo opaziti progone onih elanov ruske emigracije, ki niso upali v »restavracijo«. Danes so se mišljena ustalila in zavladala je svoboda nazorov. Vendar se še od časa do časa pojavljajo politične borbe, nestvarne in brez pravega političnega obeležil. ki emigraciji delajo veliko Škodo,
Vlada in široka družba Jugoslavije [e zasnovala rusko akcijo na bazi bratskih čustev in materijalne opore. Niso se velika sredstva trošila povsod syrh! primemo, vendar se je mnogo borilo. Zlasti stoje na visokem nivoju Zdravstvene ustanove:	sanatorij	v
vurberku, kirurška bolnica v Pančevu. Ruske gimnazije so dobro urejeni moderni zavodi. Tudi dečjih domov in Rbavišč je razmeroma veliko In dobrih. Cela masa ruskih dljakov-sti-^endistov je dovršilo jugoslovenske iniverze, veliko jih študira še danes, -ni, k! študije dovrše, dobe razmeroma hitro službe.
Das! se opaža tuintam Se odvoje-’0st ruske emigracije od domačega »ebivalstva, ie vendar gotovo, da se
Macdonaldova zmaga
GLAVNI ODBOR DELAVSKE STRANKE MU JE PO 15-URNI SEJI IZREKEL ZAUPNICO Z 210 PROTI 29 GLASOM.
LONDON, 23. maja, Včeraj se je vršila seja izvršilnega odbora delavske stranke, ki je bila po mneniu političnih krogov odločilna za nadaljnjo usodo Mac donaldove vlade. Seja je trajala nepretrgoma 15 ur. Debata je bila zelo živahna in viharna, tako da se je opoldne zdelo, da pride med Macdonaldotn in levičarskim krilom stranke do popolnega preloma.
Po kratkem Macdonaldovetn otvoritvenem govoru je Osvald Mosley y enournem govoru razlagal svoje stališče in predlagal resolucijo, ki izreka nezadovoljstvo s politiko vlade glede brezposelnosti in zahteva formulacijo novih smernic, ki naj bi bile v skladu z obljubami delavske stranke volilcem pred volitvami.
Macdonaid je v svojpm, dve uri trajajočem govoru, brani! svoje stališče ter zavračal zahteve levice, češ, da bi njih izvedba ogrožala ravnovesje državnega gospodarstva, dočim bi bili uspehi na-
ravnost malenkostni. Tudi minister za delo Titoma« je zavračal kritiko politike vlade in zahteval, da se vsi Člani delavske stranke podrede strankini disciplini.
Po viharni razpravi se je pričelo ob U. ponoči glasovanje in je bil Mosleyjev predlog odklonjen z 210 proti 29 glasovom. Vest o Macdonaldovi zmagi se je bliskoma razširila v vseh političnih krogih in je izzvala zelo živahne komentarje. Splošno se smatra, da je Macdo-naldov položaj zopet močno utrjen. Odločitev o nadaljnem razvoju dogodkov pa bo vsekakor padla šele na seji spodnje zbornice v sredo, ko se bo razpravljalo o konservativnem predlogu glede revizije londonske razorožitvene pogodbe. Ako se bodo poslanci levega krila delavske stranke vzdržali glasovanja, tedaj nastane namreč velika nevarnost, da Macdonaldova vlada pri glasovanju propade.
Peklenski strotf ali petarče?
BEOGRAD, 23. maja. Davi so bili pred državnim sodiščem za zaščito države v procesu proti zagrebškim teroristom zaslišani strokovnjaki za peklenske stroje general Deroko, major Dra-čič in inž. 1116. Vsi trije so izrazili mnenje, da peklenski stroji, ki so bili najdeni, nikakor niso bili nedolžne igračke ali navadne petarde, kakor jih slikajo obtoženci, marveč hudo učinkoviti pravi peklenski stroji, ki bi lahko povzročili največjo nesrečo. Peklenski stroj, določen za Martinovko, bi v primeru eksplozije deformiral tračnice in porušil most, nakar bi se ponesrečil tudi vlak.
Obtoženi Hadžija je Izjavil, da so nameravali položiti peklenski stroj v vodo, kar bi učinek zmanjšalo, tako da ne bi bilo nobene nevarnosti za človeška življenja. Strokovnjaki so nato potrdili, da bi bil učinek v tem primeru res minimalen vendar pa način sestave najdenega peklenskega stroja dokazuje, da je bil določen za eksplodirafije na suhem. Elek trjčna baterija bi v vodi sploh ne funk-cljonirala.
Branitelji obtožencev so nato stavili izvdencem še razna vprašanja, vendar pa so strokovnjaki vztrajali pri svojih prvotnih Izjavah.
Dr. Beneft o stališču češfco-slouašfce države do cerfcue
PRAGA, 23, maja. V zunanie-politi-čnem odboru je imel dr- Beneš govor, v katerem se je dotaknil tudi Brlando-vega predloga o ustanovitvi evropske unije. Dr. Beneš je Izjavil, da je ta predlog izraz splošnega stremljenja člove-.
štva proti vojni in da je njegov namen, onemogčiti ponovitev dogodkov iz 1. 1914.
Na tozadevno vprašanje nekega poslanca je nato dr. Beneš pojasnil stališče Češkoslovaške do cerkve ter je nagla-šal, da smatra država vsa cerkvena posestva za državno last, prepuščeno v uporabo in izkoriščanje cerkvi. Ta konflikt je Češkoslovaška podedovala še po Stari Avstriji in ga radi nepopustljivosti Vatikana še do danes ni mogla rešiti-
Parnik a 1500 potniki v ogn|u
PARIZ, 23. maja. Turški parnik »Azija«, ki plove po Črnem morju, je od snoči v plamenu. Na krovu je 1500 romarjev in obstoja velika nevarnost, da bodo našli vsi smrt v plamenih. Ogroženemu parniku hite z vseh strani ladje na pomoč.
MARSEILLE, 23. maja. Nesreča na par niku »Azija« ja zahtevala veliko število človeških žrtev. Nad 200 romarjev je našlo smrt v plamenih, dočlm so se ostali, s posadko vred rešili na ladje, ki so prihitele ponesrečenemu parniku na po-mač.
PERNAMBUCO, 23. maja. Snoči, ob 19.25 ameriškega časa, je zrakoplov »Grof Zeppelin« končal svoj prekooceanski polet in pristal na letališču Ton Al« fondo pri Pernambucu. Nad 100.000 glav broječa množica je prirejala dr. Ecke-nerju viharne ovacije. Zrakoplov je po kratkem manevriranju gladko pristal in je bil pritrjen na železni steber. Dr. Ecke ner odleti šele jutri v Rio de Janeiro, odkoder se v pondeljek zopet vrne v Per-nambuco in potem preko Lakehursta nazaj v Evropo.
nikjer na svetu ni ruska emigracija tako udomačila in vzrasla z zemljo, ki jo je sprejela, kakor v Jugoslaviji. Udeležba Rusov v skoro vseh panogah javnega in gospodarskega življenja. vedno pogostejši mešani zakoni, zlasti pa aktivno delo v raznih ustanovah (šolah, gledališču) kaže, da je že velik del Rusov našel v Jugoslaviji svojo drugo domovino, s katero trpi in se veseli. Ruska mladina, ki študira
skupno z našo domačo, postaja popolnoma jugoslovenska, dasl ohranja svojo rusko narodnost in rusko menta liteto. Morda bodo ti tvorili most med Jugoslovenl in Rusi.
Rusi v Jugoslaviji so srečni ne sa. mo, ker lahko jedo tu na pošten na čin zasluženo skorjico kruha, ampak tudi, ker vidijo povrh Še sadove svojega dela v bratski zemlji.
Rumunskl gostje pri nas.
Rumunski avtomobilisti, ki posetijo v začetku meseca junija našo kraljevino za lepo število dni, krenejo dne 10. junija, na binkoštni torek zjutraj, z Bleda proti Štajerski in se ustavijo okoli 10. ure v Rogaški Slatini, kjer jih bo pričakovala in pogostila mariborska sekcija Avtomobilskega kluba na verandi Zdraviliškega doma z mrzlo zakusko. Med športniki bodo tudj: prineregent Nikolaj, brat naše kraljice Marije, več aktivnih in bivših ministrov, rumunsko diplomatlč-no osobje v naši državi, generalni konzul, konzuli, več generalov in razne politične osebnosti ter nekatere da me. Okrog poldne spremijo naši avtomobilisti visoke goste do Varaždina, kjer jih prevzame zagrebška sekcija Avtokluba, ki jih povede do Osijeka. Vsekakor važen in pomemben je ta poset za razvijajoči se tujski promet v naših krajih.
Odklonjena koncesija za Šofersko
šolo v Mariboru.
Banska uprava v Ljubljani je odklonila prošnjo Ludvika Stanitza za koncesijo za ustanovitev šoferske šole v Volkerjevi garaži v Mariboru.
Nalezljive bolezni v Mariboru.
Od 15. do 21. maja je bilo prijavljenih mariborskemu mestnemu lizikatu 5 primerov obolelosti na nalezljivih boleznih: po 1 škrlatinke, tifusa in vnetja možgan ter 2 primera davice.
Štorklja na potu.
Posnemati usmiljenega samaritana je imel te dni priliko restavrator na Pragerskem. S svojo človekoljubnost-io je namreč rešil neugodnega položaja mater in otroka. Dne 20. maja dopoldne sc je z vozom napotila iz okoliške vasi Stražgojnci proti kolodvoru Pragersko mala kmetica B. z namenom. da se odpelje v mariborsko porodišnico. Vsled pretresa na vozu je dobila takoj ob izstopu krče. Na kolodvoru je umevno nastala med potniki splošna zmeda. To zmešnjavo je opazil g. restavrater M a j c e n ter odredil takoj prenos bolnice v svojo hlSo, kjer je takoj nato kmetica darovala življenje zdravemu in čvrstemu fantu. Poklicani zdravnik ni imel več potrebe posredovati. Mati in sinko se gostujeta v hiši gostoljubnega gospodarja in sta oba zdrava. Gospod restavrator je velikodušno ugodil tudi prošnji za botra in je včeraj kumoval najmlajšemu Pragerčanu. Pač redek slučaj srečanja težkega položaja z izredno človekoljubnostjo.
Zopet nesreča pri podiranju 'drevja^
Včeraj se je pri podiranju dreves v Ribnici na Pohorju ponesrečil 381etnl posestnik Rudolf S k e r m i* Ribnice. Padajoče drevo mu je zdrobilo desno nogo nad kolenom. Z vlakom so ga prepeljali na koroški kolodvor, kjer ga je prevzel reševalni avto, ki ga je odpremil v bolnico.
Karamboll.
Pred dr. Franzovo vilo v Melju je včeraj okrog 12. trčil v avto trgovca Ladislava Kardoša iz Murske Sobote, ki je vozil tam mimo, trg. Jakob Urbančič, H je privozil iz vrta vile na cesto, s tako silo, da je razbil šipo In dobil tudi sam nekaj poškodb na telesu. Tudi kolo je poškodovano- — Zasebnik Mihael Tavčar je pa sinoči ob 19. v galopu pridirjal z dveml konji po Aleksandrovi cesti in pri Frančiškanski cerkvi podrl na tla kolesarja, železničarja Al. Zimšeka, potem pa kar naprej dirjal, da so ga Sele na Trgu Svobode ustavili pasanti.
SC vprašanju pouka nemščine
JEZIK in NJEGOVA PRAKTIČNA UPORABLJIVOST. — POSREDOVALNO KULTURNO SREDSTVO. — NEMŠČINA IN FRANCOŠČINA.
Pri nas sc jc zopet sprožilo vprašanje, ki je bilo aktualno tudi že pred nekaj leti: ali naj se pri naši šolski vzgoji posveča več pažnje pouku nemščine ali francoščine, odnosno katerega drugega jezika? Odgovori na to vprašanje so bili doslej različni, vendar se pa večina strinja z nazorom, da nam je nemščina vsaj danes še toliko potrebna, da jc ne gre zanemarjati ali celo odstranjevati. Ker pa gre pri vsakem jezikovnem pouku, izvzemši staro grščino in latinščino, predvsem le za praktično korist, ki jo posameznik more od jezika imeti v vsakdanjem življenju, se zdi tudi nam potrebno spregovoriti k temu problemu par načelnih besed.
Kot Slovenci, ki smo po legi svoje zemlje potisnjeni v sredino Evrope in smo tako sosedje Italijanov, Nemcev in Madžarov, smo pred vsem na te narode navezani tudi gospodarsko in prometno. Če pregledamo bilance našega izvoza in uvoza, vidimo že takoj, da je usmerjen v prvi vrsti na sever in na jug, v Avstrijo, Nemčijo in-Češkoslovaško in iz njih ter v Italijo in iz nje. Vse druge države, kakor Francija, Anglija, Španija itd., stoje: daleč v ozadju ali pa so za našo trgovino celo popolnoma brezpomembne. Prav v istih smereh sc pa giblje tudi' ogromna večina našega tujskega "prometa: dotoka tujcev k nam in odtoka naših ljudi v tujino. V naše kraje prihajajo pred vsem Nemci iz Avstrije in Nemčije, potem Čehi, nekoliko-še Madžari (posebno v Rogaško Slatino) in Italijani ('bolj po gospodarskih.-po-, slih). Obiski Francozov. Angležev in drugih so le slučajnostni in redkošte-vijni.
Gospodarsko in prometno smo Slovenci tedaj navezani skoraj izključno je na srednjo Evropo, glavni občevalni in prometni jezik v tem ozemlju pa ie — nemščina! Ž njo. lahko kore-soondiramo, trgujemo in notuiernn po Avstriji. Nemčiji. Švici, Poljski, Češkoslovaški- Madžarski in tudi po Romuniji in baltiških državah.• zato-ie pouk in obvladovanje nemščine danes
Mariborski in dnemi drobil
za vsakega gospodarskega človeka in sploh za vsakega inteligenta dale* ko in neprimerno važnejša stvar, kakor pa poučevanje jn obvladovanje francoščine in angleščine. S tega stališča mora biti ta pravda že a priori rešena na korist nemškega jezika, ki nam ni le koristen, ampak neobhodno potreben! Prav iz istega razloga pa nam je tudi italijanščina še vedno da-leko nujnejša kakor katerikoli jezik zapadne ali vzhodne Evrope.
Ker pa pri vprašanju, za kateri je-zjk naj se odločimo, ni merodajna izključno le praktična uporabljivost, če prav je najvažnejša, je treba, da se vsaj mimogrede dotaknemo tudi kulturnega pomena. Kot majhen narod, ki še nima in nikakor ne bo imel v svojem lastnem jeziku vsega, kar potrebuje za lastni kulturni in posebno znanstveni razvoj, smo bili, smo in j bomo tudi v bodočnosti navezani na literaturo, posebno znanstveno literaturo ostalega sveta večjih narodov. Doslej nam je posrednik med tem več jim svetom in nami bila nemščina, vsaj pretežno, in vendar- ni razvoju naše samobitne kulture prav nič škodovala, prej le koristila. Res pa je, da bi nam utegnila škodovati takoj tedaj, kakor hitro bi nam več ne bila nevarna in ne bi gledali na njeno-po-sredovanje kritično, kakor smo gledali za časa obupnih naporov za ohra nitev svoje samobitnosti. Zato in skoraj izključno le zato pa nam je potrebna- kontrola no drugi posredovalki, po — francoščini!
Problem jezikovnega pouka pri nas se da po vsem tem tedaj prav lahko pravilno rešiti. Nemščina bodi naš po sredovalni jezik v gospodarskem, prometnem in deloma tudi kulturnem oziru, francoščina pa bodi jezik kulturne kontrole in objektivacije naše samobitnosti nanram sebi in svetu. Prva naj se poučuje tedaj v vseh onih šolah, ki vzgajajo mladino za vsakdanje, posebno gospodarsko življenje, druga pa v tistih, ki nam ustvarjajo vjšje intelektualce, v prvi vrsti znanstvenike.
mariborsko gledališče
REPERTOAR.
Petek, 23. maja. Zaprto.
Sobota, 24. maja ob 20. uri »Herman Celjski«. Kuponi.
Nedelja, 25. maja ob 20. uri: »Piskro-vez«. Kuponi. Znižane cenp. a Iz gledališča. V soboto, 24. tm. se ponovi znamenita drama iz celjske preteklosti, Novačanov »Herman Celjski«. — V nedeljo, 25. tm. se po daljšem presledku ponovi Leharjeva opereta »Pi-skrovez«, ki je v početku letošnje sezone dosegla prav lepe uspehe ter se odlikuje po zelo zabavnem dejanju in melodi-iozni muziki. Znižane cene. — V kratkem, se bo vršila že tretja krstna predstava slovenske novitete v mariborskem gledališču. To pot se bo uprizorila drama mariborskega pisatelja dr. M. Žnuderla »Pravljica o rajski ptici«. Pisatelj je v poslednjem času prejel za svoja dela zelo lepa priznanja ter še pričakuje krstna, predstava njegovega dela z velikim zanimanjem.j — Nadalje se pripravlja za 351etnico gospe Štefe Dragu-tfnovičeve komedija »Bobrov kožuh« v režiji g. J. Koviča.
Za one, ki imajo otroke
Za vsakega, ki ima otroke, je najnaravnejše, da jim posveča vso skrb ju ljubezen. Lepo razvijajoč se otrok je veselje starišev, žarišče ljubezni vse družine. Kdo izmed Vas, cenjeni stariši, skrbeče in ljubeče matere in očetje, nc želi svojim otrokom sreče, zdravja in dolgega življenja. Pomlad je v deželi, lepi dnevi sc nam obetajo, toplemu poletju gremo nasproti. Zima, šole so pri kraju, z njimi je pa tudi pri kraju moreča skrb za otrokovo zdravje. Vsak izmed Vas ve. da so ie-
K uolituam u Družtuu hišnih posestnikou u (Dariboru
Iz krogov hišnih posestnikov nam poročajo: Razmere v Društvu hišnih posestnikov v Mariboru so vse prej kot zdrave. Zlasti proti sedanjemu predsedniku, stavbeniku g. Juliju G 1 a s e r j u, postaja odpor vedno močnejši. Velika večina ostro graja njegovo samolastno postopanje in pre širokogrudno razpolaganje z društvenim premoženjem. Ogromna večina društvenikov je vrh tega mnenja, da je že skrajni čas, da dobi društvo predsednika, ki bo zmožen državnega jezika, dočim je sedaj potreben tolmač in odgovarja predsednik dosledno samo v nemškem jeziku. Nerazpo-loženje društvenih članov proti sedanjemu predsedniku je prišlo prav jasno do izraza tudi na zadnjem občnem zboru društva, na katerem je blagajnik g. Leoopold B a r t a jako ostro kritiziral odlaganje revizije blagajne, ki se je vršila šele 1 dan pred občnim zborom ter skrajno pomanjkljivost letnega poročila. Odklonil je tudi vsako odgovornost za podani račun. ki ga je v naglici sestavil g. Vid Murko in po katerem ima društvo približno 4000 Din gotovine, češ da znaša društvena gotovina 10.000 Din, katere je on sam naložil. Njegova izvajanje so vzbudila splošno odobravanje velike večine članov, ki so se! končno tudi zedinili za listo, ki jo je i predlagal g. Bar ta. Toda predsednik] g. Glaser te liste sploh ni hotel dati iia glasovanje, čeprav bi dobila čisto gotovo ,300—400 glasov, temveč jc kratkomalo proglasil za izvoljeno listo, ki jo je sestavil prezidij sam, a je bilo oddanih zanjo največ 61 glasov. Ogromna večina zborovalcev je nato z glasnimi protesti: »Kje je drutra lista? Zahtevamo predsednika, ki je zmožen državnega jezika!« zapustila občni zbor. Vložena pa bo seveda še pritožba proti volitvam na pristojno oblast.
senski in zimski meseci najnevarnej-, ši za zdravje dece, ki so v starosti, ko jih lahko napadejo infekcijske bolezni. Kako lahko dobi Vaš otrok v tem mrz lem času prehlad, vnetje grla. angino, in da sc iz tega prav često razvijejo zavratne davice in Škrlatica Vam je brez dvoma poznano. No hvala Bogu, sedaj postaja toplo, sedaj so te skrbi pri kraju, konec. — Nc ni konec, za onega, ki misli nekoliko naprej, ki ve, da pride za poletjem zima. omenim še sledeče: V maju. juniju in juliju je najprimernejši čas za zaščitno cepljenje proti davici in proti Škrlatici. Proti davici se cepi na ta način, da se enostavno trikrat v razdobju nekaj dni namaže priznano dr. Lowensteinovo protidifterično cepivo na kožo otroka. Proti Škrlatici pa tako, da se trikrat v razdobju nekaj dni vbrizga protiškrla-tinsko cepivo pod kožo. Tako, ko ste storili to, potem se šele lahko oddahnete, potem Vas ne bo več skrbela prihodnja zima. Cepljenje se vrši v Zdravstvenem domu proti malenkostni odškodnini, za manjpremožne pa brezplačno. Istotam dobi lahko vsakdo tozadevna pojasnila.
Darilo »Ljudski knjlznfcf«.
Iz sodne poravnave radi žaljenja časti med gg. U-g in U-r jc prejela »Ljudska knjižnica« iz pisarne dr. Avg. Reismana poravnalni znesek Din 400. Bilo bi želeti, da žaljenje časti večkrat konča na ta način v korist kulture!
Vsi v Mariboru stanujoči rezervni oficirji.
ki so prejeli uniforme od države odnosno Udruženja rezervn. oficirjev, se pozivajo, da se javijo radi pregleda
v oddelku za rekrutacijo pri komandi mariborskega voj. okruga, Trstenjakova ul. 3, dne 28. maja od 16.—18. tire
Klic iz občinstva.
Naše mesto ima zelo malo brezpravnih šetališč ali — izvzemši naš park — pravzaprav nobenega. Tomšičeva ulica je sicer policijsko zavarovana pred motorji in avtomobili, a kaj pomagajo table in svarilni napisi, če pa ni nikjer roke pravice. Niti v parku ni človek varen pred to šibo božjo. Kaj naj še le rečemo o Lajteršbergu, cesti proti Sv. Petru, Hočam in Kamnice! Najlepša in najdaljša je gotovo slednja mimo novih vil proti Lorenčiču. Od ranega jutra se sprehajajo tukaj meščani in matere z majhnimi otročički. Žalibog pa moramo ugotoviti, da bomo ali smo večinoma že tudi s tega pota pregnani. Kakor'da avtomobili ne bi imeli druge poti, morajo ravno po tej cesti dvigati cele oblake prahu in zavijati vanj vse šetalce. Pri Lorenčiču je sedelo te dni krog sto ljudi na vrtu, avtomobili pa so jim metali cele oblake prahu na jed in pijačo po mizah. Komu je to prav? Iz občinstva prihaja zato zelo nujna prošnja: Občina Maribor in okrajni zastop naj storita vse potrebno, da bo pred motorji in avtomobili zaščiteno to najlepše mariborsko sprehajališče. Ukrene pa sc naj tudi kaj zoper kolesarje, ki jim cesta ni dovolj široka, da s svojimi kolesi nadlegujejo pasante po pešpoti. Prosimo!
Sprememba posesti.
Mariborski paromlin Karl Scherbaum je prodal hišo v Tattenbachovi ul. 5 Alojzu in Antoniji Senica iz Studencev, za 460.000 Din.
Koncert v mestnem parku
bo v nedeljo od pol 11. do 12. ure. Ovirala bo godba »Drava«. Kapelnik g. K o u d e 1 k a.
Odlikovanje odlične poštne uradnice,
V poročilu o izročitvi odlikovanja starešini pošte v Rušah gdč. Jerici Grizoldovi navedena gg. inšpektorja dr. Janžekovič in dr. Lebar nista prišla k slavnostnemu aktu, kakor se nam naknadno poroča, oficijelno kot zastopnika poštne direkcije, ampak le slučajno in popolnoma, privatno. ker sta se mudila ti<te dni službeno v Mariborr
Veliko zanimanje v Mariboru za gostilničarsko pivovarno.
Mariborska pekovska zadruga je imela v sredo v gostilniških prostorih g. Emeršiča, odbornika gostilničarske pivovarne, svoj izreden občni zbor, ki ga je vodil predsednik zadruge '£• Horvat. Delegat pripravljalnega odbora gostiničarske pivovarne, gosp. Alojz Planinšek, jc podal obširno poročilo o gostilničarski akciji, gosp. Emeršič pa jc naglasa] pomen sedanjega boja gostilničarjev za osamosvojitev, ki ga simpatično zasleduje tudi vsa javnost. Pekovska mojstra gg. Kavčič in Koren sta se odločno zavzemala za to. da se pridruži akciji gostilničarjev tudi pekovska zadruga. Tajnik zveze gostilničarskih zadrug g. Peteln je ob zaključku še pozval zborovalce, naj razvijejo med svojimi tovariši vso potrebno propagando za ustanovitev gostilničarska pivovarne, ki nc bo izdelovala samo pivo, temveč tudi kvas in slad.
Danes — patafe
veliki kabaretni večer
v Veiihl kavarni
Izžrebane srečke.
Sledeče, v upravi »Jutra« in »Ve-černika« kupljene srečke so še zadele po Din 500: 89104. 46625, 9720. 9711. 46633, 59520 in 98182. Istotam še nc-kaj četrtinskih srečk na razpolago Vse govori o nedeljskem nastopu Sokola Mari-bor-matica in je pričakovati največjega obiska. Kakor smo zvedeli, pride tudi večje število Celjanov. Ker je število sedežev omejeno, je treba priti pravočasno.
Grečamnova liturgija, ki jo bo izvajal mešani zbor Glasbene Matice 4. junija v stolnici, je blago* glasna, globoko občutena pravoslavna cerkvena skladba. Vrstijo se v njej spevi, drug lepši od drugega: ponižni in skromni prošnji sledi mogočna »Vera«, nato prekrasni »Oče naš« itd. So to pravi glasbeni biseri, mistični in blagodoneči, kakršne je zmožna napisati le globoka ruska duša. Kdor ljubi lepo pesem, naj ne zamudi tega koncerta!
Promet izletniških vlakov v soboto, dne 24. maja.
Ker pri izletniških vlakih v soboto, dne 24. maja ni pričakovati zadostne frekvence, zato ta dan n c vozijo izletniški vlaki na progi Ljubljana gl. kol.—Bistrica Boh. jez., Ljubljana gl. kol.—Kamnik, Kranj—Tržič in Jese* nice—Kranjska gora, Maribor gl. kol —Fala in Maribor gl. kol.—Št. lij. Ferijalna kolonija v Martinščici pri Sušaku.
Termin za priglašen je poteka ter se zaključi sprejemanje prijav v Zdravstvenem domu v Mariboru dne 29. maja. Kolonija se bo vršila v dvcli grupah in sicer prva od 1. do 30. julija samo za učence srednjih šol, druga pa od 1. do 30. avgusta samo za učence srednjih šol in deco iz. osnovnih šol obojega spola. Zaključek pri; jav pa je za vse 29. maj. Kolonija nudi posetnikom poleg vse oskrbe in dobre prehrane (kuhajo sestre iz Marj-bora), stalno nadzorstvo in zdravniško kontrolo po zdravniku, ki bo stalno v koloniji. Za gojenje športa in iger je preskrbela uprava kolonije vsa potrebna sredstva za: veslanje, jadranje, plavanje, tekanje, tenis, krogl.ia' nje, kroket, \vaterpolo itd.
Zadruga brivcev obvešča občinstvo, da bodo jutri, #v soboto, na Ciril-MetodoV dan, brivnice in frizerski lokali ves dan odprti.
Gledališka predstava.
Jutri, dne 24. majnika, ob 20. uri. uprizori društvo »Mannergesangver-ein« v Union-dvorani znano angleško opereto »Gejša«. Predprodaja vstoP; nic pri Hoferju.	152'
Prednaznanilo.
Pogrebno društvo v Radvanju Prl' redi v nedeljo, dne 6. julija veliko P°' letno veselico v staro znani r gostiln' g. Franja Krainza. ki bo istočasno praznovala moiptnirn -vniega obstoja.	1520
Na kaj opirajo boljševiki | svojo mož?
NE NA RDEČO ARMADO, AMPAK NA ODREDE GPU. - DOVRŠEN SISTEM NOTRANJE OBRAMBE. - ŠEST TIPOV ODREDOV, VOJAŠKI ORGANIZIRANIH.
Sovjetski Rusiji je danes položaj tak, da tvori komunistično stranko 1% prebivalstva cele države, in ta odstotek vlada državo in zapoveduje vsem ostalim 99% prebivalstva. To ie mogoče samo s pomočjo organizacije nadzornega sistema nad prebivalstvom, potom privilegiranih vojaških odredov in potom smotrenih mer v slučaju odpora. Glavna opora komunistov v SSSR so bajoneti. Ven dar pa ne »krasnaja armija« (rdeča armada). Zakaj odkar se je pričelo s kolektivizacijo, ki ruši interese vasi, se je v rdeči armadi počelo pojavljati »kmetsko razpoloženje«, pokret '»na desno«. Naravno, saj je rdeča ar-mada kot vojno telo po rodbinskih ve zeli tesno vezano na vas. Zakaj oddelki rdeče armade se po večini dopolnjujejo s kmetskimi sinovi^ Zato bajoneti rdeče armade niso več preveč sigurni iii se boljševiška moč nanje ne naslanja.
V SSSR je izredno ostro določena meja med vojaškimi oddelki, odrejenimi za borbo z zunanjim neprijate-ljem, in med posebnimi oddelki, ki imajo nalogo, da se bore proti notranjim r-eprijateljem. Vodilni moskovski krogi se prav dobro zavedajo, da vočigled 83% kmetskega prebivalstva v SSSR ni mogoče dati armadi »razredni« značaj. Zato so našli način, da se ustvarjajo posebni zaupni, strokovni in popolnoma razredni de-lavsko-komimistični oddelki, na katere vladajoči režim naslanja svojo moč. To je vojska za notranjo obram-- bo. Zmotno je mnenje, da se odredi za notranjo obrambo sestavljajo izključno iz odredov GPU (državne poetične uprave). Dejanski je ta vojska sestavljena iz odredov GPU in iz raznih drugih formacij. Sistem notranje obrambe so boljševiki do dovršenosti izpopolnili. Formirani so posebni oddelki za vzdrževanje komunističnega reda v vseh pomembnih panogah notranjega državnega življenja. Zaščiteni so vladni organi, prometna sredstva, ceste, industrijska podjetja, vodovodi, skladišča, komunistične komisije v vaseh itd. Samo z močjo teh Posebnih oddelkov, ki nimajo nič skup nega z rdečo armado, morejo boljševiki držati v oblasti ogromno državo, vrše nadzorstvo nad nezanesljivim kmetskim stanom, razpošiljajo kazenske ekspedicije in terorizirajo Prebivalstvo.
V razvoju ameriškega letalstva lahko razlikujemo tri dobe: prvo pred vojno do 1. 1914., drugo od 1914 do 1924, tretjo od 1924 do danes. Pregledati hočemo glavne dogodke zadnje dobe.
Kako silno se razvija letalstvo v Ameriki, kaže dejstvo, da je bilo v 1. 1929. izvršenih programatičnih poletov v skupni razdalji 16 milijonov tnilj napram 10 in pol milijonu milj v letu 1928. in da je bilo prevoženih v letu 1929. 85.000 potnikov in osem trilijonov funtov blaga napram 49 ti-foč osebam in 4 mil. funtov blaga v ‘etu 1928.
Razvoj letalstva v Ameriki se lahko Presoja tudi po tem, da je danes gla-spm statističnega poročila trgovinskega ministrstva tam 32 zračnih prog za ekspresni prevoz, 47 poštnih '!* 61 osebnih prog v obratu. Glasom ’ste statistike je bilo do 22. aprila 19'30 v Ameriki 6465 licenciranih le-3232 pa jih je bilo še v evidenci. {5.000 milj letalskih prog je opremljenih najpopolnejši meri z vsemi varnostnimi napravami, isilni pristanek, razsvet-
K oddelkom za notranjo obrambo spadajo sledeče formacije:
1. Notranji odredi GPU. Ta kategorija je najboljše organizirana in ima največ članov. Dopolnjuje se s strokovnim »razrednim« moštvom in razpolaga s specijalno voljenimi poveljniki. Vojaki imajo privilegiran položaj, dobivajo večjo plačo, posebne doklade in boljšo uniformo. Komunistična stranka ceni to vojsko višje nego celo rdečo armado. Ti odredi so tehnično sijajno oboroženi, irnajo^ tudi veliko radiopostaj. Celokupno število vojakov GPU znaša 80.000 mož. ^ Ti odredi ostanejo doma tudi v slučaju vojnih operacij na zunaj, da branijo varnost komunistov doma napram domačemu prebivalstvu.
2. Drugi tip posebne vojske v SSSR so odredi čuvajev kaznjencev^ zaporov in koncentracijskih taborišč. Ti imajo celo veliko organizacijo »zaščitnih« divizij, brigad in polkov. Dopolnjujejo se po istih načelih, kakor odredi GPU. s kojimi tesno sodelujejo.
3. »Mestni strelski odredi« imajo nalogo, da ščitijo in vzdržujejo prehrano armade. Vsak arzenal, vojno skladišče itd. ima svoj posebni odred.
4. Posebni odredi so tudi za zaščito organov sovjetskih oblasti, n. pr. četa za zaščito narodnega komisarja zunanjih poslov itd.
5. Za zaščito prometa in narodnega gospodarstva je takožvana Vohra (vojaška zaščita), ki se vzdržuje kot »strelska zaščita prometa« in kot »mi litarizirana zaščita industrijskih podjetij«. »Vohra« je vojaški organizirana in veljajo za njo vsi zakoni rdeče armade. Štab je v Moskvi. Članov »Vohre« je krog 100.000.
6. Posebna organizacija je tudi obmejna straža, ki izolira SSSR od zunanjega sveta in vrši redarstveno in redarsko-carinarsko službo. Ti odredi so igrali važno ulogo na zapadni meji povodom bega kmetov pred kolektivizacijo.
Vsi ti specijalni odredi se tudi po svojih uniformah razlikujejo od navadnih vojakov rdeče armade. N. pr. vojaki GPU nosijo modre hlače, čepice z rdečim okvirjem in modrim gornjim delom. Zaščitna straža ima rdeče trikote na navadni uniformi rdeče armade itd. Vsi ti odredi pa tvorijo komplicirani sistem notranje obrambe SSSR in na lijih se naslanja kot na najzaupnejši element komunistična stranka.
ljavo, reflektorji, radio-svetilniki itd. Današnja povprečna brzina civilnih letal znaša v Ameriki 100 milj na uro in skušajo to brziuo dvigniti na 140 milj na uro. Za vojaška letala je določen standard na 200 milj.
Za letalska raziskovanja se potrošijo v Ameriki (Zedinjenih državah) orjaške vsote. Največji letalsko-raz-cskovalni zavod je v V/right-Fieldu v Daytonu. Zgradili so ga s stroški 3 milijonov dolarjev in njega ureditev je stala več nadaljnih milijonov. Zavod se bavi z vojaško-avijatičnimi raz iskovanji, zlasti s standardiziranem letalskih strojev, preiskovanjem propelerjev, motorj.ev ii^dgg^gh naprav za izboljšanje in poenostavljenje. Iščejo se nova cenejša sredstva, preizkušajo se novi modeli, delajo se praktični poleti v megli in oblakih, poskusi s padali, razsvetljevanjem letalskih prostorov itd. Padala, izdelana, v Wright-Fieldu se odlikujejo po svoji sigurnosti. Danes izdelujejo tam že padala s premerom 24 m. ki se bodo uporabljala za spuščanje popolnoma poškodovanih letal. Zaznamovati je tudi vse nolno drugih novih iznaidb.
Letalska vremenska prognoza se je izpopolnila.
V ministrstvu za trgovino je bil že leta 1926. urejen posebni resort za letalstvo. ki ima več oddelkov. Tekom treh let je bilo iz tega urada izdanih 20 letalskih legitimacij za 321 pilotskih študentov, 190 licenc za razne letalske tipe, 26 motorskih licenc, 6740 letalskih licenc, 8478 pilotskih in 6421 licenc za letalske mehanike. V celih Zedinjenih državah je 775 zdravnikov poverjenih s preiskavo pilotov na njihove duševne sposobnosti. Samo v letu 1929. je bilo preiskanih 28.153 takšnih kandidatov.
V letu 1928. je bilo v Zedinjenih državah izdelanih 14358 propelerjev, v 94 tvornicah 4217 letal v vrednosti 38 milijonov dolarjev in 129 hidroplanov v vrednosti treh milijonov dolarjev.
Ti kratki podatki zadostujejo, da osvetlijo ogromni razvoj ameriškega letalstva.
Tuornice na morju
Ob priliki velikih ribjih lovov in konzerviranja rib ostanejo znatne količine materijala, ki za jedila niso uporabne, vendar pa niso brez vrednosti. Ne gre tu samo za odpadke, ampak tudi za velike množine raznih malih ribic in drugih morskih prebivalcev, ki so slučajno mimogrede prišli v mreže. Vse to predelati v razne delikatese, bi bilo težko in predrago in tudi niti od daleč tako dobro, kakor so že stari znani ribji produkti. Zato že od nekdaj iz tega izdelujejo zlasti takozvano ribje olje. Tvornice za predelovanje teh postranskih plenov najdemo po raznih ribiških pristaniščih. Seveda so kaj vredna samo velika podjetja. Zakaj če se ribji lov raztegne na dolge obalne proge, se ne izplača predelovanje v malih tvornicah. Zato so praktiki prišli na idejo, da bi parnike preuredili v tvornice. Takšna ladja-tvornica bi plavala ob obali, bi zbirala odpadke in jih v svoji notranjosti predelovala po najnovejših tehničnih metodah. Neka norveška družba že ima takšno najmodernejše urejeno ladjo-tvornico. Na ladji je med drugim prostran laboratorij, v katerem izvršujejo vse potrebne analize, dalje so tam sterilizacijski stroji, aparati za sušenje, solenje, sortiranje, re-šetanje in za odstranjevanje znanega neprijetnega ribjega vonja; končno je tam električni avtomatski stroj, iz ko-jega se zmletina naravnost siplje v vreče. Tehnika predelovanja je po najmodernejših principih znanosti, tako da v zmletini ostanejo v polni količini dušične tvarine in fosfornokislo apno. Nedavno so neka podjetja za lov na kite uredila še druge tipe la-dij-tvornic. Dozdaj so kite lovili v glavnem za to, da so iz njih dobivali olje, dočim so ogromne količine mesa enostavno metali nazaj v morje. Na modernih vodnih tvornicah pa imajo sedaj tudi stroje za dobivanje masti, obenem pa stiipje za predelovanje kit-jega mesa, da postane prikladno za človeško hrano. Iz odpadkov in ostankov pa delajo kitjo zmletino, ki jo uporabljajo kot hrano za domače živali.
*
Originalni sleparji u Parizu
Pariška policija je aretirala te dni zanimivo zločinsko trojico. Bila sta to Madžar Forbach in ruski begunec Akiniov, ki sta se ponudila starinarju Sermanu, da ustanovita tiskarno za ponarejanje dolarjev. Starinar Sernian se je takoj strinjal z načrtom in izplačal obenem vnaprej 250.000 frankov za ustanovitev tiskarne. Forbach in Akimov pa sta s tem denarjem kupila manjše dolarske bankovce, ki sta jih pptem predložila starinarju Sermanu kot ponarejene. Serman j« bil naravnost očaran nad dovršenim delom in je izplačal sleparjem potem še 50.000 frankov. Tu pa je nenadoma »eksplodiral« tiskarski stroj in dolarski blagoslov je prenehal, še predno se je mogel pričeti udejstvovati. Starinar ie namreč dognal, da je bil Osleparjen in ie dal oba sleparja aretirati. Seveda pa je policija ž njima vred vtaknila v za Dor tudi niecra.
Sokolstvo
Ruše-Selnica
Vse one, ki nameravajo dne 29. maja, pohiteti na župni zlet in otvoritev Sokolskega doma v Ruše, obveščamo, da je gospod minister saobračaja dovolil vsem udeležencem tega zleta četrtinsko vožnjo. Vsak, ki gre na zlet, si na podlagi »Uverenja«, ki ga dobi pri Sokolskem društvu, kupi na odhod ni postaji polovično karto, ki velja do-tičnim, ki se izkažejo, da so bili na zletu, tudi za povratek. To potrdilo bo dobil vsak na dan zleta na telovadišču. Vozni listek velja od 26. maja do 1. junija.
Vsem Sokolskim društvom!
Gospod minister saobračaja je dovolil za vse udeležence delnih župnih zletov v Rušah dne 29. maja in v Murski Soboti dne 1. junija četrtinsko vožnjo za vse udeležence, ki se izkažejo z »Uverenjem« Sokolske župe v Mariboru. Sokolska društva naj si takoj priskrbijo za svoje zletnike potrebno število »Uverenj« pri Sokolski župi v Mariboru, Narodni dom.
Spori
Mariborski zimskošportni podsavez.
Seja upravnega odbora bo v torek, dne 27. maja ob 20. uri v mali sobi restavracije »Orel« (sejna soba). Odborniki se radi važnosti sporeda (občni zbor, predlogi za skupščino JZSS) pozivajo, da se seje sigurno udeleže
— Tajnik MZSP.
SOletnlca kolesarskega kluba »Edei-weJ8«.
Mariborski kolesarski klub »Edel-\veiB 1900« proslavi svojo 301etnico v nedeljo, 6. julija ob 8. zjutraj s cestno dirko za domače in inozemske kolesarje. Popoldne pa bo »Pri lipi« (An-derle) v Radvanju velika ljudska veselica.
Iz LNP.
Klubi se ponovno opozarjajo, na! takoj pošljejo slike svojih prvih moštev, če želijo, da se priobčijo v slavnosti številki »Športnega lista« ob priliki desetletnice LNP. — Predajo se kazenskemu odboru LNP s takojšnjim suspenzom sledeči igralci, ker niso na stopili v podsaveznih moštvih dne 18. t. m. v Ljubljani: Priveršek, Bertoncelj. Najžer (vsi I. S. S. K. Maribor).
— Opozarjajo se klubi LNP, da bodo odbori LNP položili vse dopise, ki ne bodo podpisani od dveh članov klubo-vega predsedstva, ad acta. Nadalje se klubi opozarjajo, da so odgovorni, če se igralci, ki jih nominira LNP za svoje prireditve, ne odzovejo pozivu. Proti igralcem, ki se ne bodo odzvali pozivu LNP v primeru nominiranja v teame, ki jih sestavi LNP, se bo najstrožje postopalo. Kot opravičilo se vzame na znanje le smrtni primer v družini in bolezen, kar bo ugotovil zdravnik, ki ga bo določil LNP.
Odškodnina za tifus
V Lvonu se bo vršila te dni pred sodiščem zelo zanimiva razprava. Leta 1928. se je namreč v mestu silno razširila epidemija tifusa. Zahtevala je tudi nad 300 smrtnih žrtev. Prebivalstvo je bilo mnenja, da je epidemijo povzročilo zanemarjeno stanje lyon-skega vodovoda, nakar so sledile ovadbe proti ravnatelju, inženjerjem in delovodji vodovoda. Žrtve epidemije, oziroma njihovi preostali, so se organizirali in zahtevajo odškodnino v znesku 50 milijonov frankov. Proces bo najbrže trajal teden dni in pričakuje javnost njegov izid z velikim zanimanjem.
Za 14. mednarodno konferenco dela,
ki se bo meseca junija vršila v Ženevi, so kot zastopniki delodajalcev iz naše države imenovani od ministrstva za zunanje zadeve, na predlog ministra za so-cijalno politiko, gg. dr. Cvetko Gregorič, tajnik centrale industrijskih korporacij v. Beogradu, kot delegat, M. Bauer, generalni tajnik Saveza industrijalcev v Zagrebu. in dr. Adolf Golia, tajnik Zveze industriirev v Ljubljani, pa kot eksperta.
Raivo! letalstva ¥ Jtmsriki
SILEN NAPREDEK V IZPOPOLNITVI APARATOV IN CELEGA LETALSKEGA SISTEMA. — ZAVODI ZA RAZIZKOVANJA IN PREIZKUSE. — NOVI TIP PADALA. — OGROM NA PRODUKCIJA.
rstsrie
' MfrffitfrsH v * e c V. W T K TtiTr?
V M a r i K o r n, 'dne 23. V. 1030
Mleti«! Ztvaco
£ukcedja tBocgia
101
Nocoj bo, prepričan sem!... Nocoj pride... Ah. navada samotarenja. Navada, govoriti sama s seboj! Vse misli stare Mage 50 ml znane!«
Naenkrat se je zdrznil. Na drugem koncu hodnika je bil pravkar zapazil nekaj temnega, nerazločnega; tiho se je vleklo ob steni-
Abat Angelo se ni ganil izpred svojih priprtih vrat. V njegovi sobi ni bilo luči- »Tisto« je prihajalo bliže. Kmalu je bilo pred njim.
Angelo je mahoma iztegnil roko- Njegova roka ;e nagla tujo roko ter jo krepko zgrabila- Potegnil je postavo k sebi, v svojo sobo, in zaprl vrata- To se je zgodilo v trenotku in ob najglobljem molčanju. Samo abat je zamrmral:
»Molčite! Sicer zakričim in vas ovadim!...«
Nato je prižgal plamenico- In v njeni luči se je pri-Kazala Maga. Brez Jeze je zrla nanj, ki je bil vstal med njo In med papežem- Angelo ni bil izpustil njene roke.
»Sedite,« je dejal tiho. »da se pomeniva... Vem, da prihajate z namenom, umoriti svetega Očeta... Z eno samo besedo bi vas lahko dal prijeti, in to bi bila vaša smrt. Toda vi vidite, da ne izrečem te besede. -,«
»Torej,« je dejala Rosa Vanozzo s čudnim nasmehom, »je tudi vaš namen umoriti Rodriga Borgia?«
»Ne! Jaz ne želim njegove smrti, ako bi bila njegova smrt brez koristi zame, kakor bi bila v tem trenot-ku. Toda mogoče je, verjetno in celo gotovo je, da mi bo nekega dne papeževa smrt služila...«
»Česa torej hočete od mene?«
»Da počakate,«
»In če nočem ali ne morem počakati?«
»Potem zakričim in zbudim Hudi; primejo vas ter vas usmrte! In vi umrete v strašnem obupu, da niste mogli izvesti svojega maščevanja!«
Rosa Vanozzo je pozorno pogledala abata- Na njenem okamenelem obrazu, kjer niso imela razburjenja niti toliko moči kakor nevihte na zamrzlem morju, se je za hip pojavila nekaka radovednost ter oživila njen mračni pogled.
»Mladi ste,« je Izpresrovorila počasi. »V tisti starosti se nahajate, ko človek ljubi in sovraži s silo. v času, ko čuvstvo gospoduje nad razumom... In vendar, vaše obličje se mi zdi zagonetno. Kakšna je vendar tista tajna strast, ki vas tira po vaši poti?«
»Častihlepnost!« je odgovoril abat Angelo ter pri-iel starko za komolce- »Lahko vam povem to -- vam, ki niste več človeško bitje, vam. ki se mi vidite kakor pošast maščevanja v lastni podobi,.. Častihlepnost! Ali me razumete? ... Ta strast je pač vredna vaše!«
»Da, razumem!« je rekla Rosa, počasi malaje z glavo. »Vj ste živeli v ozračiu. zastrunUenem od Borellcev, in ta strup vas je prepojil do dna duše. Polmill ste. kako lahko se ie povzdigniti visoko nad hlančevske trume, ako ima človek volio, zadušiti v sebi sleherno ljub<*ren, sleherno sovraštvo, sleherno Človeško strast... Prav imate- VI ste sila zase, In vaša sila ie vredna moje-«
»Torej ste pripravljeni počakati?«
»Čakala sem let« in leta, zato lahko čakam tudi še nekaj dni. Torej kdaj pride tisti trenotek?...»
»Kadar pride, vas obvestim.«
Rosa Vanozzo je povesila glavo, kakor da globoko premišlja.
»Naj bo!« je dejala naposled- »Počakati hočem. In kadar pride čas, me boste vedeli kje iskati..
Po tem srečanju sta imela z abatom še več razgovorov v votlini nad prepadom. Tisti dan, ko je papež na naglem odpotoval, jo je poiskal.
»Papeža ni več v Tivoli,« je dejal.
»Vem,« je mirno odgovorila Rosa Vanozzo.
»Papež se je zatekel na Caprero k svoji hčeri Lu-kreoiji. Cezarjeva armada je bila poražena... zgodila se je pravcata 1 tastrofa - •, v Rimu in tudi drugod pa se razvnema upor.«
Starka je navidezno z veliko mirnostjo poslušala te podrobnosti. Zamrmrala je samo:
»To je kazen, ki prihaja!.. - Slučaj ml je ubranil, da ga nisem umorila ono noč. Blažen bodi ta slučaj, kajti zdaj lahko Rodrigo prisostvuje propadu svoje moči! Toda odslej, mladi mož, se požurite.,.«
In tiše, kakor da govori sama sebi, je dodala s tresočim se glasom:
»Caprera.,. Dobro!...«
L VII-Oče in hči.
Kako uro po odhodu Cezarja, ki se je vrnil v svoj tabor, kakor se bralec spominja, je šel abat k votlini nad Anijem. Po njegovem nervoznejšem vedenju in po temnem ognju, ki je gorel v njegovih očeh, je stara Rosa iisranila resnico:
»AH Je ura prišla?« je vprašala hladno.
»Da, odhajam...«
»Vi hočete reči: odhajava?«
Angelo je nekaj hipov molčal. Dolga guba se mu je vlekla preko čela- Rosa ga je motrila z napeto pozornostjo-
»Torej.« je dejala-
»Poslušajte,« je izpregovoril abat nazadnje. »Ura je prišla, to je resnica- Preden mine osem dni, bo oapež mrtev, prisegam vam... Pa kaj bi vi hodili na Caprero?... Vaša prisotnost lahko pokvari vse: ako pa delam sam. sem gotov svojega uspeha. Kaj hočete na-posled?_ Da umrje,, - - Saj bo umrl. Vaše maščevanje bo torej Izvršeno... Dajte mi tisto strašno vodo, ki jo znate nripravliatl... In potem odidem!...
Maga ie skomizgnila.
»Vi ste otrok.« je dejala. »In vi ne veste, kaj je maščevanje. Jaz nočem tega. da napež umrje: laz ga hočem umoriti. Rešila sem ga nekega dne, ko je bil nevarno bolan. Dajala sem mu sredstva, da je ugonab-Ijal ljudi, ki so želeli njegove smrti. Vse to, sinko, pa sem storila zato, da si ga ohranim. Jaz hočem biti tam... Treba }e, da me vidi in da srovorl z ntenoj v svoii poslednji url. Imam mu povedati reči... reči. ki si jih nonavllam že dolga leta, in nie?ov smrtni boi ne bo tisti «mrtni boj. ki mn gn priprnvUam. ako ijh ne «11*51,,, VI torfil mislite, da bom obdajala Podriea z liubosftmno skrbjo in vse svoie ž<vl>eme čakala uročnega fretintka — zato, po neumnem prepustim svoje m^čevanfe drugemu? ...«
Znsmelala se >> z zloveščim smehom.
»Jaz — ali slišite — jaz mu bom natočila strun ...
Jaz in nihče drugi!...«
Abat je molčal, z neizrekljivo grozo zroč na mračno postavo stare ženske, ki je bila v tem trenotku podobna boginji maščevanja.
»Vi me plašite!« je zajecljal naposled. »Dobro, storiti hočem, kar zahtevate -. -«
»Ali me boste ubogali do konca? ,..«
»Do konca...«
»Pojdiva torej  na poti...«
Dve uri kasneje je zaprta kočija zapuščala Tivoli v smeri proti Ostiji, majhnemu morskemu pristanišču ob ustju Tibere nedaleč od Rima.
Stari Borgia se je bil v resnici zatekel na Caprero.
Novica o porazu v Peklenski soteski je bila zadela Aleksandra VI- s strašnim udarcem, čim je bil docela nepričakovan. Ta starec, ki se ni bal ničesar na svetu, in čigar silna odločnost je ostajala še v sivih dneh čudovita, se je na tihem stresel pred svojim sinom Cezarjem- Poznal ga Je do dna duše. Vedel je, da je zmo-žen umoriti očeta, in s tem, da mu je ponujal neprestano novih zavojevanj ter ga poganjal v vedno nove vojske, je pred vsem hotel ohraniti samega sebe.
Poraz je porušil vso to verstveno zgradbo; Cezarjeve sanje so izginjale v nič. In odslej se je moral Aleksander VI. tresti za svoje življenje.
I11 ko je sprejel Lukrecijinega poslanca, prinašajočega mu vest, da ona odhaja na Caprero, je bil njegov sklep storjen. Še drugi dan se je odpravil na pot, skoraj na skrivaj — samo največjim zaupnikom je povedal* * da odhaja h hčeri, za nekaj dni, kakor se je izrazil. Par * dni kasneje se je izkrcal na Capreri.
Lukrecija ga je sprejela z vsemi dokazi najživah-nejše hčerinske radosti. Toda nenavadni prihod očeta ji je povzročal nejasno vznemirjenost ter jo navdal obenem s prikrito jezo. Vse papeževo vedenje ji je pričalo, da so se godile katastrofe. Vrhu tega se je zdel oče ves poln suma in si je hotel vzlic trudnosti takoj po svojem prihodu ogledati Lukrecijin grad.
Ta grad je stal na bregu morja, na tisti obali, W gleda proti laški strani. S te strani je bil grad nedostopen; breg je štrlel od ostrih skal, in ob njihovem znoži11 je šumelo odbijanje temnosinjega morja.
Proti kopni strani je nudil širok jarek, napolnjen z vodo, enako in ne manj neprestopno zaščito- Stari Borgia se je zdel silno zadovoljen.
»Per bacco, hčerka,« je ponovil večkrat, »tl sl iz' vrstna vojna stavbarica. Ta grad je nezavzeten,«
Lukrecija, ki ni nikdar prav zaupala kapricam sreče, si je bila že pred večimi leti izprosila od očeta otoček Caprera za last; ozek rokav morja ga je ločil od Sardinije. Imela je svojo barko, ki je bila zmirom pripravljena za vožnjo. Ta barka, izvrstna jadernica, o-premljena z desetorico mornarjev, katerih vdanost si je vedela Lukrecija pridobiti, je neprestano čakala njenih ukazov v ostijskem pristanišču. Druga barka, manjša sicer, a zato ne mani urnih jader, je bila zasidrana na zapadnem obrežju Caprere, nasproti Sardinije. Lukre' cija je bila tako nripravliena na vsak dogodek, in njetf beg ie bil zavarovan, ako bi šlo kdaj po nesreči.
Grad sam se je sestavljal iz več oddelkov, med katerimi ,ie bil poglavitni prostorna šfiriogelna zgradba. V gradu je živelo kakih štirideset služabnikov, ne vštevli Lukrecijinih ženskih. In ti služabniki, nrioravliem, da se izpremenč v voiake ter služijo kot obrambna posadka* so bili sami ljudje, vdani svoji gospodarici do smrti.
Blrmska darila
najceneje pri J, Mulavec, Maribor, Kralja Petra trg 1. Ogled neobvezen, neugajajo-če se zamenja ali vrne denar.
1509
Vinotoč Anton Zorko, Lajteršperk odprt. 1289
Mebllrano sobo.
lepo In zračno v So'dnl ulici o‘ddam takoj. Vprašati v trgovini Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13.	1515
Lepo opremljeno sobo
z električno razsvetljavo in strogo separlranlm vhodom oddam s 1. junijem. Magdalenska ul. 33-1. 1516
Gramofone
popravlja najbolje In najceneje mehanična delavnica Justin Gustinčič, Tat-tenbachova ulica. 14.	602
Predtiskanje najmodernejših vzorcev, kakor tudi popravilo svilenih nogavic v ateljeju za perilo Rupnik, Slovenska ulica 20.	833
Madrace nove In stare
ceneno predela tapetnik Anton Arzenšek, Grajska ulica 2.	1447
Vse vrste pletenin po meri. Popravila, spadajoča k tej stroki, izvršuje najbolje, hitro In ceneno mehanična pletarna Javornik, Vojašniška ul. 2.	364
Holci Halbwldl
V soboto, 24. mala ob 20. url
družinski večerni koncert
Union pivo in prvovrstna vin«. — Prvovrstno kislo zelje in dobra kuhinja.
V nedeljo dopoldne In zvečer koncert
raz
Poročilo It kolekture Ant. Golež, Maribor, Aleksan drova cesta 12.
Žrebanje V. razreda, 19. kola, 13. dan, 22. maja 1.1, Izžrebani so bili sledeči dobitki (za eventuelne tiskovne pogreške se ne odgovarja). Dtn 300.000: 68815. Din 30.000: 72695. Din 20.000: 89470. Din 10.000 : 42213. „ Din 4000: 381,17789,19313, 47450, 68784,71569, 95676.
Din 2000 : 208, 933, 6031, 6921, 7309,8246, 9898, 11825,	12964,	16046,	18726,	20435,	22561,	22959,
30825,	32846,	33542,	33817,	38636,	46881,	48737,
49575,	50090,	51307,	51609,	54108,	55498,	56916,
B7335,	67494,	70069,	70855,	74607.	76962,	79332,
P1797,	84172,	87440,	87773,	87906,	88266,	89633
90229, 93818, 99987. Prihodnjo žrebanje dne 23. maja.
a
Težko delo
je na polju. Posebno vročina povzroča utrujenost in hudo žejo. Kako osvežujoče vpliva skodelica zrnate kave ! Kmalu izgineta utrujenost ter žeja in delo gre zopet naglo in ob veselem kramljanju od rok. Dobro zrnato kavo dobite pri tvrdki Julio Meinl, uvoz kave
Maribor, Gosposka ul. 7 Ustanov. J862.
T /OKLI _
NARIBO Pa
v nedeljo 35. im. v gostilni
Tomše
Pekre
Vaini so tehnični pripomočki I Vaini so kemični preparati I Najbolj vaina pa je prvovrstna strokovna izvežbanost!
Zato dobite naravno lepe,
trajnekodre
samo v salonu
FETTICH — FRANKHEIM - MARIBOR
Ulica 10. oktobra 3.
Zahtevajte povsod „Vecernik f
■—Ml—
fcfefc KocaorcU »Jutra« v Ljubljani: predstavnik Izdajatelja la liratalkj FRAN BRO ZOVIč v Mariloru. Tisk- Mariborska tiskarna d. d, predstavnik STANKO DETELA
* Mariboru,