PRO VETA •terli MIT •. OfflSO Of OV. glasilo slovenske: narodne podporne jednote M6T So. Lawiárti T»]»phon#i Uirailil MM. ¡^¡Iyear xvii. »TmÜS: .t^-asl^r-rcum«», hi, tot*. is. «tt»u (à««. 12), me m0" štev—numberis». nI« mt p»itt|» pwfWM fw »• 11 OS, A«t •! Oot. S, 1*17. mIIm«M m im— Ii. Iti«. mZGAUENJE VOHUNOV IGRA VLOGO V KAMPANJI. MLAVSTVO BO POKAZALO n PTIČKE V PBAVX LUÖL Pregled dnevnih io-godkov. M Vtkani v delavskih vrstah ipletkani 1 ob času demokratične in republikanske uprave. fuhington, D. 0, — Organi/i i mio delavstvo se bo poslužilo raz-jiljciijii delavskih vohunov, ki so ¡iivrievali ukaze podpornikov Davita in Coolidga, v volilni ksmpa iji. Ti vohuni so služili v Pennsyl-;wiji jeklarskim in premogovni-¿kini inaguatom. Prvi vohun, ki ga je odkrilo or janizirano delavstvo, jc Bcattic, izredno konzervativen delavski idbornik in propagator za usta-ao vite v delavske banke v Pitts krtih u. j l)ruf?i vohun je Walsh, ki je na-stopal pod imeni Ed Wilisms, L. M. Vendall, C. H. Wentzell, J. F. lonral, in ki jc delal za Otio Ele-vator kompanijo v Clevelandu, za Xintzovo detektivsko agencijo v tem inestu in pod Arthur Burgoy lom v pittsburskem uradu biroja u poizvedovanje justičnega de partminta Združenih držav in za podjetniško organizacijo (Em ployer» Association) v Pittabur gku. Zastopniki strojniško organizacije (International Associati 00 of Machinists), ki so Študirali Walsh Conradovo preteklost, kot jo je priobčil Dave Williams v listu "Pennsylvania Labor He »11 so prepričani, da je on ti-«1 "Herbert Little", katerega so ■risali Wheelerjevemu preiskovalcu komiteju pri zaslišanju in 'iêanju 13. maja, ki sé je sešel iko noč z Burtonom v Pittsbur-tu in ga povedel v uc*(i juatiČ->departmenta. "Little" je ve :o pripovedoval Burtonu o ru ih rdečkarskih zarotah in je tavil, da jc department ves ta iterijal izročil neki veliki je ki korporaciji. Te informacija, o katerih jc trdil "Little", da i je nabral na tajnem potovanju Rusiji, je obelodanila jeklarska wporaeija, da je ložje nastopila jek Ilirski m delavcem, ki so ' organizirali. Razni delavski zaupniki so in mirali federalizirsni tisk, da razpalili sen začne reči o a atih-proVokaterjih, ki so kot v januarju leta 1920 dela J Priprav.. za "gonjo proti rdeč-' ni ovirali in razdirali or-¡»'«a<-ijo rudarjev in jeklarskih »Tre v. Konrad, stanovnik v, malem Ktaburnkem predmestju Belle-•»• J" v telefonski knjigi vpisan r «l Williams, je prejemal pla P ' ' '»urad, denarna ban fj* Vladal pod imenom Willi-je bil v Pittsburgh, r,"r'"'' o početju radikalcev v Pkl jeklarskih delavccv leta 1,1 I- nji. Poznan je bil, da okrog sobe * radikalni Eiri"«<.n il. bil je celo aretiran A',prt. Ko je bil na- Amerika. Delavske organizacije začele razgaljevati vohune v svojfti vrstah. Zagovorništvo v Loeb-Leopol-dovem procesu zaključilo olajševalno evidenco. Henry Ford kandidira za aena-torja na republikanakem tiketu. ■Priprave za notifikacijake ceremonijo v Washingtonu in Clarkaburgu. Inossmstvo. Intrige ns Balkanu se nadaljujejo. Francija pristala na vojaško izpraznitev Buhra v enem letü. Tisočere žrtve povodnji in potresa v Aziji. Buska delegacija v Londonu odpotovala domov. Američana ata aklenila dokončati polet kljub oviram. FAŠIZEM V A-MERIKI POD NOVIM IMENOM. TO BO KOHKUBKHOA DAWK-80 V IM MINUTNIXOM. Drugsgs uspeha pa menda nsjbrš ns bo. Waahington, D. 0. (Federsted Press.)—Ali sc spominjate starega generale Chsrles Dicka, o katerem jo šel glas, da najbolj tiho stopa izmed vseh senatorjev, ki ao kdaj prišli iz države Ohiof Ali ae spominjate Dicka, ki si je v voj ■nI Ruska dologaolla zapuetila London. AnffleŠko-ruakn pogodba snači novo dobo, pravi aovjstaka London, 11. avg. — Buska delegacija pod vodstvom Bakovskcga je včerej odpotovala v Moskvo. .Seboj je vzela dve pogodbi, kateri je podpiaal MacDonald v imenu Velike Britanije. Moskv», 11. avg. — Uradno poročilo o zaključku sngleško-ruske konference v Londonu in podpisu dveh pogodb due 8. avgusta se med drugim glasit "Angleško-ruska splošna pogodba pomeni, da se blišamo realiziranju prizna KIPENJE NA BALKANU ŠE NI PONEHALO Jufoalavij» in Grčije rosita Bolgariji s prelomom radi ms-osdonsldh vpadov, Komunistič no gibanja Še vodno straši. AGRESIVNA POLITIKA DAVI DOVIOBVX VLADI. nem času z bakrom nagromadil nja, ds je aovjet novs forma poli premoženje in jc kupil tukajšnja [tične, socialne in ekouomake vla- Prosperiteta ob čaau republikanske uprave. NA VZHODU DILI BBSZPO-! BELK IM DELAVCEM JUHO ZAITOWJ. 80,000 dslsvosv brss dsla v Dlinoisu I proč od Hurgoynove imel aobo v prosto organizacije (Km- v '"roju za preiskovanje, "ir/.al M MjHtiiÄk C?',rs V......ia,if>n). V svojih raz- " «» "dHovnosti rdeč imCi,JJ po*« j L Posterja, ki je vo- jJjjag"klarNkih* delavce v. bil tako zadovoljen H prijateljakib stikov ^ j' "i«ko ..riranizaeijo, da je J' j r'tKenizaeijs eelo pri »>*.njegov* poročila v svo h >' Ko je W. J. Horns služIjo, je bil Con. polnimi, ki so se mo- krilil ra-i btil, I »i. M i, rf» !>a fr» , i M ^ k' k i, • u 'fin Btirneovim ljudem. J 's\zeia podjetniška " «a sprejela v sluf-"•ama pr povedo je, da k'.\na i »omota, ki bi i«, kdo je Conrad, po-" j** M'lil v Pennovo •'•nnovi a venu ji, kjer 1 kot zftnljiščni agent. ' hot a pee z opojnimi r«vno tem poslopju ao ro* "rganizaeije stroj-J* v m mizarskih ino- ' i^rtment |»«*zoa vee ■»"»te provokaterje ^"«ie želi, lahko na- Ohiosgo, ni. — Najboljše znamenje je, da induatrija in komer-cijalizem dremljeta in da ni izgleda, da se lahko denar z dobrim dobičkom naloži v industriji, da industrijalci in veletrgovei ne i-ščejo posojila pri bankirjih proti visokim obrestim in na kratko odpoved. t Zakladniški tajnik Mellon si letos lahko Jzpoaodi denar na obveznice s kratko odpovedjo 2%% obrestmi. Lani je moral izpoaoje-vati dense skoraj «a dva odstotka višje kot letos. In še nekaj ae je zgodilo. Ponudba v denarju za posojilo je bila štirikrat večja kot je znašalo posojilo. To pomeni, da ao bili bankirji veseli, ako morejo posoditi denar proti nizkim obreatim, da ne leži mrtev. Vest federalne vlade iz Wash-ingtona še jasneje govori, v kakšnih časih ae nahajamo t "Federalni rezervni odbor po roča sumšrično o bizniških in finančnih razmerah za mesee junij "Produkcija glavnih induatrij, izravnana, da dovoli aezonake iz-preminjave, ae je znižala za devet odatotkov v juniju, kar jo po stavlja za 22 odatotkov pod mero za prva dva meseca v tem letu .. . Popuščanje splošnega blz-niaa se zrcali v železniških pošiljat veh, ki ao za petnajst odstot kov nižjo kot lani v ravno tem mesecu." Prosperiteta ob čaau republi katiske uprave se naznanja naj bolj očividno na ta način, da ao organizirali v Fall Biverju, Mess., ki je industrijsko mesto, tri kuhinje, iz ksterih dele brezplečno juho in drugo jed brezposelnim delavcem, da jih obvarujejo smr ti vsled lakote. Kapitaliatični listi porousjo, ds jc v Illinoisu 80,000 tovsrniških delsveev brez dels. Poleg njih je bre; dele veliko število rudsrjev, ksjti izmed tri sto štiri In Šestdeset premogovnikov je sto pet in šestdeset zaprtih. To pomeni, da v ato pet in šeetdeeet premogov nikih ne delajo. Iz Pittsburghe, Pe., je doila važna vesti Tisoč in tisoč delsv eev je brez dels v pittsburški ob čini. Psrki mrgole brerposeleev. Veliko delsveev ae polestuje ob »P- "DeleVSi volite ksndidste re publiksnske strsnke, sko hočete dobre čsse," ao kričsli podporni-ki Wsll Streets in privstnih bizniških intereeov pri zednjih pred sedniških volitveh. Dejetve ps zdsj govore jssno kot beli dsn, kskšns je prosperitets ob « ssu republikanska upreve. Ljudstvi je verjelo, z veliko večino so bili izvoljeni republike nek i kendide» je pred štirimi leti, zdsj ps nosi delovno 1 juds' ve poslediee zs svojo ls'hkomie#lnoat._ Londonska konforonca bo končana v dveh dneh. *To nsjnovsjšsm poročilu bo Po-rurjs izpraznjeno v snajatih msescih. iteje eelo vrsto Buroeovih egen tov i« lehko pove. keko vi«#k« je njih poroštvo in kskšns > »jih preteklost. hotela LsFsyette in Franklin Square? Dicka, očeta vojaškega zakona pred leti? Ali ga nc poznate? Well, Dick je izicl kot predsednik Narodnega društva federalnih klubov, nastanjenega v tukajšnjem lastnem hotelu, njegov drug — polkovnik Frederick C. Bryan pa postane narodni tajnik te organizacije. Ona predlagat s, ds se ustanovi ameriška fašiatov-ska organizacija, za katero je žc določena vidna in lepa uniforma in ki prinaša upe, da bo Coolidgc izvoljen. V javnih objavah še dozdaj ni bilo izrečeno Collidgevo ime a posebnim povdarkom, ampak onadva pripovedujete, da snujeta organizacijo za to, da ae "dobe glasovi," da se teko prepreči vsaka izpremenjava v zvezni ustavi in da z objavami doaeše, da močni ljudje z dobro preteklostjo še no dalje ostanejo v vladni službi. Zdi ae, da piše William Knop za to novo organizacijo. On razlaga, ds uatanove učilišče as politično ansnost, ds ae lahko državljani u če in vežbajo v praktični vledn; upravi. Dalje bodo izdelali metodo z obljubami in drugimi sredstvi, ki bo ločila podpornike naše vlade od nevolilcev, da ae teko ustanovi stalna mera za dobro državljanstvo, da ae bodo lojalni Američani apoznavali med aabo. Poleg tega bo organizacija vzdrževala še biro za preiakavanje. Najbolj se bo pa organizacija upirala vsakemu ustavnemu amendments Z drugimi besedami to pomeni, da bo organizacija delala proti vsakemu amendmentu k u-stavi, torej tudi proti amendmentu za varstvo otrok, ki je zdaj pred državami, da ga aprejmejo. Mladi mož, ki razlaga z gladkim jezikom to "lojalno" podjetje, je poaebno navdušen o možnosti, da organizacija postane voje-ška varnostna napravs zs zskon in red. On prsvi, ds bo novs orgs-nizscijs to Ameriki, ksr je fašizem Itsliji. Pritegnila bo nsae organizacije deških stezosledcev, mledinske orgenizecije, ki jih itlaj snujejo bratske podporne orgenizecije, sploh bo kar čez noč pridobila zase mladino. Organizacija bo imela poseben oddelek /a razvedrilo, v katerem bodo strel aki klubi in "Deportment lede-rslne atraže" pod poveljetvom polkovnika Bryana, ki se bo or-gsnizirsls zs "vzdrlavsnje miru in za obrsmbo ustsve Združenih držav". Ts strsžs se bo udeleže vsls civilnih demonstrscij in nje ni člsni ae kodo urili v streljanju, de postanejo dobri strele!.. Menda se boje, de ne bo preveč podpore iz Coolidgcvege kampanj skega sklsds, in ustsnovili »o ftu department za trgovino a tuje zemstvom in depsrtment zs volil no prsvo, ki ims loviti lojslne vo lilce in podučeveti tujezemee o e meriških ideslih. Ampsk znsoo ni, sko Je Chsr les Dswes dsl Charley Dicku po aebno dovoljenje, da prične ame riško fašistovsko igraékanje, da dela konkurenro Daweaovim mi-Dtttnikom, temveč ae lahko o I'm le ugibe. Dirk In Dewes sta bila skozi leta politična prijatelje v preteklosti, smpsk mogoče j« res, ds js Dirk svtor prvegs zskons is priailno voj sik o službo, pravi iznajditelj Dawes D ekovega pis šrnjs volile*» ns debelo. Zdsj imsjo ljudje priliko, ds i ns be vije untfornsr. Prode jsiri go-vore, ds jih bo v psrsdn^m pob« du korsksl« od J00.0CW do M*,-OUO po Pennsylvsaski s venu ji, de, ki ae porsjs ns svetu. Spora zum z Veliko Britsnijo je do da nes največji triumf nsše zunanje politike, ker znafii začetek nove dobe v zgodovini mednarodnih odnošajev med aovjet i in suna njim svetom." London. 11. avg. — Francoski premijer Herriot se je danes vrnil v London. Z njim sta prišla geno-ral Nollet in Clementel, ministra vojne in financ. Herriot je prinesel iz Psrizs zaključek francoske v lede, ds Frsncijs sprejme pro gram izvsjsnjs Dswesovega na črta kot je bil sprejet na london ski konferenci. Obenem je Herriot prineael pogoje za vojaško izpraznitev Porurja. Ta atvar aieer ne tpoda na konferenoo, smpsk vse strsnke čutijo potrebo rešit vo tega vprašanja, katerega obrav-navajo Francozi in Nemci na posebnih sestankih. Kakor se danes poroča, je Herriotova vlada privolji umakniti vojaške Čete iz Porurja v enem letu ali najkasneje v enajstih mesecih. V tem čssu bodo imeli Nemci priliko pokszsti dobro voljo za plsčevenje dolgov in rszorožitev. »Vprsšsnje varnosti zs Frsneijo ae ¿overi ligi noro-dov. Pogajanja med Nemci In Francozi glede Porurja bodo vsekakor končana v dveh dneh in potem osten« le še formslno podpissnje protokols in zsključek konference v sredo. Pariš, 11 svg. — Herriot, oko-rsjžen vsled velikih ovseij, ki jih je prejel v soboto v Psrizu, ko je prišel iz Londons, je dosegel, da je ministrski svet aoglssno sklenil izprszniti Porurje v nsjkrsJŠem čssu. Na tisoče ljudstva je spre jelo lierriota na kolodvoru s kli ci: "živel mir, živela radikalna vlada, doli s Polnearejem, doli Porurjem!" Herriot je Šel preko maršala Focha, ki je v konferenci z njim zahteval, da čete morejo še ostati v Porurju. Bslgrad, Jugoslavija, U. avg — Jugoslovanski ministrski avet je danes prišel do zaključka, da je bolgarska vlada v veliki ne varnosti radi komunistične ofen žive na Balkanu. Carigrad, 11. avg. — (Iz poro čila čikaškl "Tribuni".) — Na petost na Balkanu je dnevno akutnejša. Jugoslovanska U grška vlada sta zagrozili Bolga riji s prelomom diplomatskih sti kov radi mnoiečih ho vpadov macedonskih avtonomistov čei mejo. Obe državi, Jugosluvija in Grči ja, koncetriratn velike vojaške sile ob bolgarski moji xa okupira njo Pomika in Sofije, čs bo treba Istočssno so (Irki v strshu, dn bclgradska Vlada najde pretvezo za okupacijo Soluna. (Jrški generalni štab jo pret nekaj dnevi poslal vojaško miaijo v Belgrad v svrho, ds kooperirs s jugoslovanskim štabom v isdqls nju načrta za okupacijo Bolgari je. Dva majorja jugoslovanskega štaba sta bila poslana v Solun kjer ae posvetujeta z generalom Othoneosoui, ki poveljuje grškim četem v Maeodoniji. Vaa rszburjcuost izvirs iz tegs ker je Todor Alekaandrov, bo garski vodja macedonskih avto nomlstov, mobiliziral 76,000 mo v tfnrah oh bolgarski meji ln z4 je ts številka poskočila ns 1MMM sli H od d» »et tisoč, f^-ts 1010 js bil.» uinobolnih ž* 1*7,701 osek sli »0 iznied deset tisoč. I^ts 1V20 se |> število umobolnih pomnožilo na 2.12.#"0, ali na 22 izmed deset ti eoč " Pctlstnies nemške usUvs. Berlin, II. svg. — Nemšks re publike je vč#rej prarnovale pet let 11 »o« «nmsrske uatsve, Prazno vanje se je slabo obneslo. Samo tri politične strsnke so s« vdels šil«* ofi«'ijrlnih slsvnostl, namreč •orialiati, kloriksfcri in demokrsti. Mtretomsnnovs l/ud«ks stranka je bila "nevtralna ', ostal« aseio nslističiM* strsnko so ps odprto napadal« republikansko u si svo in isrsšsU potom avojegs «ssopiojs ieljo po monarhiji. ZAKADI TREH DOLAKJIV ... Ohiosgo, 111. — Ko j« Guy Franklin *o|>e!jol svoj tovorni sv-tomofil v garažo, s katerim raz-važa mleko, J« prišel človek, ki ga je nagovoril v italijanskem jeziku. Franklin ga ni razumel in poklical jo Boso Malalla, da mu tolmači tujčevo besede. Tujo« Je zehtevel šest ilolsrjev odškodnine, ker mu je Franklinov pes str-gsl hlsče. Franklin ni hotel plačati. Tujoe je popustil še tri do-isrje, Ko je pe Frenkhn rek«d, de tudi treh dolarjev ne plača, je tujes potegnil" nož in lebodrl Frankline, ki j» kasneje umrl v o-krsjni bolnišniel in zapustil o in devet otrok, Tujee Je ut*l Is išče ga polieijs. Obesil se Je, ko gs js aspuatUs štirlasjeta šens |t< rlin, II. svg. — fttofsn Nsgy je imel veliko jrskonsko smolo. Kolikokret se je ožrnil, tolikokret j« bil kmalu slamnati vdovor, ker gs je vsaka ži na zapustila Ko m js te dni poslovile štirinajsto šena, jf Nsgy Izgubil korajšo, i Mir si I M je Chira go in okolira: V srs«lo jasno V timprraturi ne bo dosti iipremembe. PROSVETA glasilo slovenske habophk roorcmME jephote LASTNICA SLOVENSKE WAIMl8«15SHtlll JEPKOT» Narotaina: Zadinj!^a driavaJUva«i Chkat°> aa leto. HM» pal lata in 11.16 10 tri m*Mct; Cbieafo 10-60 na Uto, |8.28 u pol lata, |T<6 M tH mtMtt, In sa Inotamjtvo 88.00. _. Nm1#t bf ImMAI "PROSVETA'* 2087-8* S*. L*~»4ala A "THE ENLIGHTENMENT" Orpaa af ifca W*tttTTl ¿¿!ŽL owa«w Wy «h. si~aaujuiu««i tut* ~ d vertid ny rates on yTTWipMomiMaimi--t«d Stat*« (asaept 0U*a«o) ud Caaada 86 por NMrwtt-„____________- Chicago 86.60, and foflyn countrl "MEMBER of'tha iwift Chicago) and Cana rías M 00 par r—r. >• ^EtEEATEP WP year; Dataai » mkUpmjm a. p». (Mf 1-S4) pala« nalaga í«mm aa u«Wf« ai 4a vaai ja • Uai dMvM patakla aaroJaiaa. Paaavita ja rrava-4a m vaia aa wU»l IUL " ALI IMAJO DELAVCI IN FARMARJI SKUPNE INTERESE? JAVNA GOVORNICA. Glasovi dsnoT S. N. P. J. in čiUUljcr ProavcU. Gollinwood, Ohio. — Nai« it» liMe, tako piše O. N„ je edini alo-venaki liat v Ameriki, ki U izza ustanovitve stoji na nepristranskem in nevtralnem atališču ter ni v službi nikogar, komur bi moral zagovarjati morda eelo napačno stališče. Vsi ostali listi v Ameriki ao odviani od raznih političnih strank in frakcij, radi Čeaar imajo vezane roke in njih uredniki ne morejo in ne anrfejo razsojati, kaj je dobro in kaj je prav. Uredniki oatalih liatov ame-jo piaati le tiato, kar ae jim zdi, da je dobro za atranko. Urednik O. N. ae je najprvo vrgel na katoliške liate. Zakaj je to napravil, ko mu v reaniei ravno katoliški listi ne delajo nobene preglavice. Napoti so mu la li-ati, ki pišejo ▼ naprednem duhu in ne trobijo za njegtv 'kšeft'. Ob rojatvu lista Proavete ae je u-rednik liata O. N. najprvo apravil nadnjo, katera bolezen ae ga še danea drži. On aicer ne omenja našega liata, ampak eika pa še tako. Pomnil naj bi, da naši uredniki imajo svobodno roko in pišejo, ksr je nsjbolje za članstvo 8. N. P. J. Prav nič iiimajo vezanih rok kakor ravno urednik pri O. N., ki piše, da je najbolj neodvisen alovenakih liatov v Ameriki. Vprašam ga, ali ni ravno on najbolj odviaen od raznih tvrdk in oglaaov, aaj pri nekaterih števil-kaft v tem liatu aploh ni drugega čitati kakor nekaj na prvi atrani, vae drugo pa pokrivajo oglaai. V malokaterem liatu najdemo toliko oglaaov, kakor ravno v O. N. Potem pa tak liat ni po mnenju urednika odviaen. Odvianoat je ie to, da ga lastuje privatni trgovec in bankir in kolikor toliko imajo vpliv razne druge tvrdke, katerim prinaša oglaae. Nazadnje pa upoštevajmo to, kateri liat je boljši za delavce, tleti, ki je odviaen od delavcev ali tiati, ki ga izdaja kak bankir in je odviaen od bankirji. Saj spoznamo O. N. "neodv.ianost" po o-glasih, ki jih prinaša. Vedno vi-dimo aliko kakega republikanake-ga ali demokratskega kandidata. Vemo, kako in od koga je odvj-aen. Urednik pri O. N., če bi bil odkritoarčen, naj bi povedal, je odviaen od avojega goapodarjs, radi urednikov Prosvete pa naj bi rekel, da imajo "vezane roke" od članstva Slovenake narodne podporne jcdnote, kateremu pišejo. v Sicer pa jq vae tiato napiaal menda le rsditega, ker ni imel a kakim drugim gradivom napolniti lista. Pri naa je v tem oziru drugače. — Anton Mravlje. Vrašlaa ia obleki. Delavci so producenti, farmarji ao tudi. Delavci producirajo v industriji in vrte dela, ki so potrebna za transportacijo in distribucijo blaga. Farmarji producirajo na polju in vrtih, se dele v živinorejce, pridelovalce bombaža, žita, vinogradnike, kokošjerejce in producen-te raznih sirovin. V delavskem sloju najdemo Se umske delavce. Nekateri od teh so inženirji in vodijo induatrij-ska podjetja, drugi so učitelji, thetji delajo v upravi ali izvršujejo umsko delo, ki je potrebno za obstoj človeške družbe. Vsi skupaj pa so tudi konzumentje: farmarji, umski in ročni delavci. In kot taki imajo zopet skupne interese. Učitelj in zidar opravljata različno delo, inženir in kovač tudi. Ampak interesi vseh so enaki. Farmarjevo delo je različno od dela učitelja, kovača, zidarja in inženirja, ampak interesi so enaki. Nobeden izmed njih ni para-sit v človeški družbi, ampak vsak izmed njih koristi človeški družbi s svojim delom. Potrebni so vsi, in vsi skupaj tvorijo delovno ljudstvo. Ampak nepotrebni so parasitični sloji, ki izkoriščajo delavce in farmarje, da sami žive razkošno življenje na račun izkoriščanih. , V Človeški družbi je precej parasitov, ki imajo zopet skupne interese. Parasitje žele ohraniti gospodarski sistem, ki jih dobro hrani in jim daje vse udobnosti človeškega življenja. 2elja delovnega ljudstva pa je otresti se parasitov in jih prisiliti do dela, da tako postanejo tudi koristni člani Človeške družbe. Parasitični aloji se temu upirajo in tako prihaja boj med delovnim ljudstvom in parasitičnimi sloji. Parasitični sloji se zavedajo, da zmagujejo le toliko časa, dokler jim je mogoče pocepljevati delovno ljudstvo, izigravati delavce proti farmarjem in farmarje proti delavcem. Dokler je delovno ljudstvo razdeljeno, ne more izvoliti svoje večine v postavodajne zastope, da tam dela zakone v njegovo korist. Ampak združeni farmarji in delavci lahko izvrše, kar farmarji in delavci ne morejo izvršiti, dokler so pocepljeni in delajo vsak sam zase. Logično iz te resnice sledi, da se morajo farmarji in delavci organizirati skupaj politično, da izvojujejo politično moč. Kdor poseduje politično moč, tudi odločuje, kako naj bo urejeno go«podar8tvo: v korist delovnemu ljudstvu ali parasitičnim Blojem? Parasitični sloji ne bodo preuredili tako gospodarstva, da bo tudi delovno ljudstvo enakopravno z njimi. Oni se krčevito drže svojih predpravic in privilegijev in ne popuste od njih še toliko, kolikor je črnega za nohtom, ako jih delovno ljudstvo ne prisili do tega s političnim bojem. Parasitični sloji pa ne pocepljujejo delovnega ljudstva namo na ta način, da hujskajo delavce proti farmarjem in obratno. Pri pocepljenju delovnega ljudstva se poslužujejo še drugih zvijač. Dele jih v katolike, protestante, mohamedance, budiste, Žide, brezverce, belopolt- nike zamorce in razne narode, kakor da bi bilo blago- nih( oJliromt ntj pl4, in Mht6Vg stanje človeka od tega odviano, na kakšen način on boga ,>otui list aa stari kraj in povrni, moli, kakAne polti je ali kakšen jezik govori. Katolikom | tev v Ameriko. Nikakor pa nt pripovedujejo, da so drugoverci krivi vsega gorja na svetu. Protestantom in drugim vernikom pripovedujejo ravno to. Helopoltniku pripovedujejo, da j« zamorsko pleme inferijorno, zamorce pa ščuvajo, da jih odirajo belopoltniki, Nemcu govore, da je Francoz kriv njegove nesreče, Francozu pa narobe. Kdaj je še kateri ólovek, ki ne jo preživljal pošteno s svojim delom odiral drugega človeka, pa naj bil ta človek mohamedanec, protestant, belopoltnik, zamorec, Slovenec ali Nemec? Nikdar! Oderuštvo uganjajo parasitični sloji, pa naj bodo katoliki, židje, brezverci, belopoltniki, zamorci, 8lovenci ali Italijani. V vsakem narodu, v vsaki cerkveni organizaciji So ljudje, ki se morajo preživljati z rok ali svojega uma, in ljudje, ki odirajo druge in žive parasitično življenje. Kadar bo delovno ljudstvo to spoznalo, tedaj mu bo lahek boj za gospodarni» enakopravnost, ker bo spoznalo, da ima skupne intereso ne glede na vero, spol, narodnost, pleme In izvrfttvanjc dela. Onimf ki gredo v stari kraj. Po atarem ameriškem zakonu o naseljevanju naaeljenci, ko ao od šli v atari kraj za kratko dobo, ao bili všteti v kvoto in zato tudi primorani obračati se na naše mi nistrstvo in na ameriškega konzula, da jim dajo vise za vrnitev v Ameriko. Predno ao ti naaeljen ci dobili vize, je minilo doati ča^a in včaaih ao padli v roke agentov, ki ao jim obljubljali nabaviti te vize proti veliki denarni odškod uini. Po novem ameriškem zakonu ae ti naaeljenci ne štejejo v kvoto. Tudi ni potrebno aedaj imeti vizo našega miniatratva in ameriškega konzulata za povrnitev v. Ameriko. Sedaj je potovanje v Evropi, kraj in vrnitev v Ameriko popol notna enostavno. Kdor potuje v stari kraj, naj ide k našemu kon sme pozabiti reči, da potrebuje potni liat tudi aa povrnitev. Kon zul mu bo iadal potni liat velja ven za eno leto in aieer za poto vanj«» domov in povrnitev v A« meriko. S tem potnim listom s< ho dotičnik vrnil v Ameriko, aa mo se mora ^prijaviti policiji, da mu da viao aa odhod ia dršave. Tn je kolikor ae tiče naših oblasti. | Radi ameriških ohlaati se mora v%ak obrniti na <'ommi*aionfr (Imeral of Immigration, Waah> ington, I). <\, sahtevajoš dovolj« ^ u ** Polnitev v Ameriko. Ho- delom svojih ^ tU n|Mo m krrnt na ^ ^ kler ne dobi tega dovoljenja. I^ahko tudi odpotuje hren tega dovoljenja, toda najbolje in gotovo je, ako ima dovoljenje v lepu. Delavski list ja atla, s tatov» V paajih dnevih, ko troaimo toliko eneržije, da ae hladimo, malokomu pade na misel, zakaj poletna vročina pravzaprav tako deluje na naa. Ako ae pa zavedamo nekaterih temeljnih dejatev o vročini, najdemo tudi najboljša sredstva, kako naj se jc ubranimo. Najprej treba znati, da v borbi proti vročini ne gre v prvi vrsti za to, kako naj ae izognemo zunanji vročini, marveč še bolj važno je, kako naj se iznebinto avoje lastne vročine. Naše telo je peč in hrana ja njeno kurivo; ta nito notranja peč proizvaja zadosti gorkote, da bi našo kri kmalu zagrela do vročinske temperature in povzročila — tudi brez aolnca — amrt radi takozvane aolnčari-ee, ako ne bi nepreatano izpuščale prebitka gorkote v zrak, ki naa obdaja. Zrak bo rad prevzemal prebitek naše vročine pod dvema pogojema, prvič, ako je zrak hladnejši od našega teleaa, in drugič, a-ko je v njem manj vlage kot jo je v atanu dršati. Ako temperatura zraka znaša čez 99 atopinj Fahrenheita (37 centigradov) — t. j. ako je temperatura zraka višja kot je normalna temperatura našega teleaa — in ako je v sraku 100% vlage, 'ni za naa ni-kake pomoči. Za našo dobro srečo je redkokdaj v zraku toliko vročine in toliko vlage. Ali oni vzrok, ki je v neposrednem stiku z našo kožo in je valed teanega ali težkega oblačila takorekoč zaklenjen med ob* lačilom in košo, doaega temperaturo teleaa in varka vao vlago, ki jo mora v aebi držati. V takem alučaju edino, kar moremo atori-ti, je, da ae iznebimo tega atare-ga zraka in vpuščamo nov zrak, ki bo v atanu varkati vročino in vla-go. Iz čisto teoretičnega stališča naj idealne jše oblačilo poleti bi bil torej nekak ovoj okolo teleaa v obliki Širokega dežnika — in nič drugega. Krajevne razmere bi seveda ne dopuščale povaod take idealne poletne obleke, tudi če bi bila mogoča. Karkoli naj bo, treba zavedati ae aledečih dejatev: Ohlajevanje teleaa je v glavnem odviano od izhlapevanja in izhla pevanje je odviano od vcntilaci je. Teana obleka povzročuje, da okolo kože ostsne vroča in vlažna plaat zraka. Zato mi, ki ae toliko radujemo nad arečo, ki naa jo ro dila v zmerni zoni, živimo prav zaprav akozi vae leto v tropični atmoaferi — razun kar ae tiče 11 ca in rok. Prezračevanje bi v te oriji moralo zadoatovati, da zrak ob naši koži ne poatane prevroč in prevlažen, ali ne ame biti tako ailno, da bi prehladilo naše telo radi prehitrega izhlapevanjs. Kar naa ohlaja, ni oni pot, ki ga vidimo, marveč oni, ki nevidno izhla peva v zrak. Obleka ima ta vpliv, da ae na ša zguba gorkote zmanjša za polovico — poleti še bolj kot po zi mi. Oblečeni človek atoji, kar ae tiča izmenjave gorkote, aredi med krsnatim psom in zajcem. Ako bi bilo naše telo mesto košo pokrito a arebrnimi listi iate širine, izgubljali bi notranjo gor koto 2280-krat hitrejše. Na drugi atrani, plaat nepremičnega zraka, krzno, perje ali teano oblačilo za kašnjuje zgubo vročine deaetkrat toliko kot koža aama. Da ae zrak proato giblje ob nk ši koži, bi ae oblačilo moralo dotikati teleaa čim manj mogoče io la prav zlahka. Zato aurovo pre dene in luknjičave anovi ao bolj še za poletno oblačilo kot najfinejše tkanine. Vrata tkanine prihaja bolj v po štev kot barva. Rea je, da črno oblačilo varkava akoraj dvakrat toliko aolnčne avetlobe kot belo. Ali to ni vse. Nam gre za vročino in ne toliko za avetlobo. Več pa kot polovica aolnčne gorkote prihaja k nam v obliki žarkov, ki ni-ao vidljivi kot avetloba. Vai aoln-čni Šarki skupaj tvorijo takozvs-ni apektrum in od tega — da vpo-rabimo primer ia klavirja — mi vidimo le eno oktavo; vidni ao le šarki, ki v apektrutnu (na primer v mavrici) segajo od rdečih valov najnižje pogostnoati do vi-oletnih žarkov najvišje pogostnosti. Ali onstran vijoličastih žarkov imamo še dve oktavi in — na drugem koneu akale —• onatran rdečih žarkov imamo še šest oktav žarkov. Naše oko vidi le avet-lobne Žarke ali teh preko rde«'»h in preko-vijoličaatlh žarkov ne vidi. Opoldne, v temljepisni širini TVashingtona, 51 odeto rae aolnčne žarne eneržije prihaja na aeailjo v obliki nevidnih gorkot-nih žarkov. 40 odsto kot vidna svetloba in • odsto v obliki ultra- . ' 11 1 violetnih šarkov. Ti ifcadbji so tu di nevidni, ali so najmogočnejši glede vpliva na kožo. Ultra-violet ni žarki ao odgovorni za ošgano kožo. Temni gorkotni šarki prodirajo preko temnega oblačila ravno tako kot preko svetlegs; ultra-violetni pa prodirajo še boljše preko avetle kot preko temne anovi. Barva obleke ni torej glavna atvar. Leonard Hill, največja angleška avtoriteta na polju klimatologije, je hvalil nošo Egipčanov kot najbolj primarno oblačilo za gorke kraje. Ko tam hodijo, njigova o-hlapna halja kar plapola okoli njih. To aicer precej čudno in okorno izgleda, ali pri tem se u-atvarja prepih, ki vpliva ohlaje-Val no. Ženske ao ai znale prilagoditi avojo nošo poletni vročini precej uapešno in ao v zadnjih letih areČ-no apojile eleganco z udobnoatjo. Moški je v tem pogledu bolj kon-aervativen, ali v zadnjem čaau je tudi njegova poletna obleka po-atala bolj pametna. Toda moški trdi ovratnik in pas ae protivita najbolj temeljnim načelom, po katerih naj ae ravna poletna noša. — F. L. I. S. p vetru. Gibanje morja je, kakor znano, poeledica raznih vzrokov: privla-čnoat lune in aolnca, izbruh pod-morakih vulkanov, vdor zemeljske skorje in podobno. Najvažnejši povzročitelj mor-akega gibanja pa je veter. Valed njega naatajajo valčki in valovi, ki ae včaaih lagotno zibljejo po moraki gladini, včaaift pa ae s silovito močjo dvignejo tudi 15 — 20 m v višino, od koder potem z ogromno ailo padajo nazaj. Moč vetra je tolikšna, da včaaih uata-vi celo bibavico, kadar pa deluje vzporedno a plimo, pa vdre morje čez obrežje in uniči vae, kar mu je napoti. Veter je tudi bivatveni činitelj takozvanih morskih viharjev. Kako ti naatanejof Prvi vzrok vetra je v hipnem znižanju zračnega tlaka v gotovi točki. Zračni tok ae začne vrteti okrog tiate točke, kjer kaže barometer najnižji pritiak in to gibanje moremo yrimerjati z vrtinci, ki naatajajo v nekaterih deročih vodah. In kakor se vodni vrtinci gibljejo z vodo vred naprej v ame ri vodnega toka, tako ae tudi zračni vrtinci gibljejo v emeri zračnega toka. Iz tega bo razumljivo,- da je dandanea, v dobi Žičnega in brez Žičnega brzojava, mogoče zbrati v najkrajšem čaau vae meteorolo ške podatke kako dežele, ugotovi ti njene izobare (črte, ki vežejo kraje z istim zračnim pritiakom), določiti središče vrtinca ali ciklo na in mu začrtati njegovo bodočo pot. A ne aamo to. Dognano je «e, da je vrtinec tem močnejši in ail-nejši, čim nižja je deprestjs zraka v njegovem ognjišču. Mogoče nam je ne samo ugotoviti vnaprej smer vrtinca, ampak celo njegovo silo in po njej delimo ciklone. Ako je depresija majhna, je vrtinec alaboten. Če pa izvira depre-aija valed nevihte, naatale iz tež kih deževnih oblakov, ae opaža od oblakov dril na zemljo nekaka protuberanea v obliki ogromnega lijaka, ki ae vrteč vije na zemljo ali pa na morsko gladino, ta pojav ac zove tromba, in njena aila je tako mogočna, da ruši hiše in ru-je dreveaa, ali pa varka morako vodo in jo potegne seboj v svoj peklenski vrtinec in 2 njo vae, kar je v njej in na njej. Ae atrašnejai kakor t rombe eo cikloni in tajfuni, ki ao ailno pogosti na Antilih, v Bengalskem zalivu, v Avstraliji in v kitajakib vodah. Ti oceanaki viharji ao tako ailni, da uničijo v par sekundah vae, kar jim leži na poti. Vest iz Jageslavije. Pretep med romarji. Pri a v. A rehu na Pohorju ae je 20. jul. vr šil eerkven »hod. 2e na potu k av. Arehu je prišlo do pretepa, pri katerem je bil Ignacij ftule ia Maribora težko ranjen. Preneali ao ga do Peker, potem pa a rešilnim voaom prepeljali v mariborsko bolnico. in ■alo preveč ja bleknlL Ona: 8o moje ustniee re« prve, ki ai jih poljubil T On: Da. draga moja. Prve — najslajše od vaeh. _i_ "Jteato Hlgfina ' ja ameriškega proleta rtata ob tem velika vojna. DoM m prt Knjtftrmi oaatid S. V. P. 1. Ferrero proti Mish. liniju. Znani italijanski aocijolojj GJ lielmo Ferrero, ki j tU Ve¿kZ podvrgel fašistovako teorij^'1 prakso avojim kritičnim « nía:». razpnv avojun trivanjem v oblikil...FriT ta člankov ter izdal lani eelo ka£ go, v kateri je obdelsl isi«^ problem a filozofskega italift H je sedaj beano vrgel na Mu«ii>b. nija, katerega trže na drobn« ko. ae. Seatuvek je izšel v riuukem li, stu "U Mondo", povodom d*kre. ta, s katerim je hotel Ma«o|fa vdušiti svobodo tiska "Kdo" — vprašuje Ferrero Musaolinija, — "je vam f*»utar se je govorilo vsnj angleški izum nekrfa »«»"■ ki ae aedaj mudil n V ' da bi prodal avojo »znajdi n riškim podjetnikom atroj še zelo kompl^ran. r pa se da iipopoln n. '. ei se delajo dobnim izumom družba je izdelala i del. ki stane 25.«» ** Pri tej priliki o«'njs®* tatofa Ifs^jjli« ker je že Kd.-« T in med njo na »r i' ^ ^ stroja, ki gs P« w hvno ljudstvo, dokler se deli nc zbude, ustanove močno irsko stranko in prično kovati »jo usodo. LETOVANJE LAFOLLET- iovoev v z. vntoncin BO 30. AVGUSTA. 8280 naOftAlVTOV PO NOVEM SAKOVU. Wa*hington. — Dršavni depart-ment poroča, da je le 2280 oeeb iz sedmih evropskih dežohlcpno in mno go, kakor da ac jim mudi utopiti nekaj v njih notranjoati. Polu-hlazna, pijana omotica jc viaela nad njimi kakor težak oblak, in vse, kar je bilo okrog, — vae Življenje, ves s vrt jc iz|rinil kakor fata morgana in oatal je semo lesni prostor izbe s svojimi stl nami, sprklrnim zrakom in z go •to, zibajoAo si» meglo dima. V vročični polzav»»ti ao hitele ure, noč ae jc menjavala z dnem, dan z nočjo, toda oni niso opažali hi-tečega časa. niso opažali apre* menil», živrli ao kot v sanjah. In kakor same od sebe so ae pojav-Ijelc steklenice z žgenjcaa, steklenice s pivom, preznile ao se hitro in takoj zamenjavale z novimi, l*»lnimi. Včaaih ae je kdo. prema gen, zvalil po tleh, spal nekaj ur težko, mrtvo spenje, in prebudiv-&j »e je bil znovič, da«i še pijan od prej. In pijana blaznost jih je vedno tesneje in tesneje objema- •alius, za kar je poetel ravnatelj la, kakor razbeljen obroč, stiska rečjege laboratorija človek je preeenečen. ko vidi, ns kako enoetaven nečin izdelo jejo to deliketno »d rs rilo Lebp retorij jc v navadnem poalopju Na deeni jc sod govejega r reven pe ml:n za drobljenje. Me/ so prepojijo s alkoholom in kisli •ami ter «a puste stati za p*k«j ur Alkohol potem navadno de stiliraje pri prav notovanju za list 1'rosveta in Književno metieo v južnem delu države Illinois, potem pa gre v državo Ksnsas, kjer bode obifekala na4< stare naroč uike in ob enim tudi drug« roja ke in člane, da se narobe Via list Proveta in naroče naše knjige. Apeliramo, da jI gredo rojaki in člaui na roke, ter pomagajo pri sgitseiji ,ksr je v korist zs list. Naš ao brst, Jernej Kokelj, po tuje v državi Perinsjdveuiji in obiokujc naročnike, ter rojeke in člane za neročnifio na list Pro svete. Naš sobrel Anton Jenkovieh, po bira nero^nino v t'Ievetendu in okoliei in isto dela A. J. Alesh o«i Čase do čeoe. V drževi Virginiji in Nerjrlao du, ter pomej« tudi v l'eunsylve niji I h »de obiskal naročnike in ro jeke za nero^nino naš sobret Frank Ahlm. UpravniAtvo toplo p r poroda vee zastopnike rojekom In člen«#m, de jim pomagajo pri agitaciji. Filip Oodiao, upravitelj. KNJIGE XVJIiBVlfl MATICI i. K. P. J. Književna matica Slo v snake narodne podporne jed* note je izdala in ims v aa-logi slsdsčs knjige i Fstsr Malavsnturs. fiploal Zvonko A. Novak, Isvlrna poveat iz življenja ameriških frančiškanov, Z izvirnlmJ alikami, katere je Izdelal fltanko žele, Kina trda vez> ba. Cena s poštnino vred ti.M. Slovensko angleška % slov. niša. Dodstek rsznih korist-nih informseij. Fins trda vszbs. Cena l'J.00 s poštnino vred. Jimmic Higgini. Npissl Upton Hiuelsir, poslovsnil I vsn Molek. Povest Iz življenja amerižkega proletariate sa časa velike vojne. Tr< da vezba. Cena $1.00 a poštnino vred. Esjedalel. Hpisal Ivan Molek. Povest iz doslej skrite» ga kosa življenja slovenskih delaveev v Ameriki, Trda vezba. Cena'$1.7ft s polnilno vred. Zakon biogensslje. Hpisal Howard J. Moore, poslove« nil J, M. Zelo podučna knjiga, kl tolmači mnoge natur-ne zakone in pakexuje, kako ee splošni razvoj ponavlja pri posamezniku fizično in duševno. H sllkeml. Trda vezbe, Ccns Bl.ftO s poltnlne vred. Eednji dve knjigi ,nero-leni akupsj, dobite se tri dolarje. Naroébe, s ksUrimi je'po •lati denar, sprejema K*JIŽ>V*A MATICA •o La «rodais Avs., Okloftgs, m. H PROSVETA Budysrd Kipling: Riki-tiki-tavi. (Konce.) Usrzijevs žeuica pa ni bila tako neumna, «Ia bi bila storila kaj takega, kajti ptiček, ki pogleda v strmele kar je oči, ae uko prestraši, da kar odreveni in se n«; luorc premekniti z m«-kta. Mala prekanjenka je prhu-talu o-Ije." " "Malo moral /e potrati, tako hitro ni. da Iti »e to izvedelo, tukaj ¿e eelo ne; nama morava biti." " Molče gre Hodnik gori v «vojo sobo, Heljan pa zn njim. Ko bi bil v tem trenutku kdo Sodniku rok«» na levo «trsu prsi polnili, čutil bi bil, da um srce hitreje utriplje. Ko sta bila v sobi, sname, Heljan ključ od zunaj iz \rst ter sobo od znotrsj /spre. Sodnik ga gleda in prsvii ' Kaj ps to? Menda vendar niai prišel iz slabita namena? Dobro, da nimaš sekire pri sebi." Nato Heljan, kakor da bi ga r\r bil slišal ? "Sodnik! Tvoj sin in mojs hči »e rada imata; /ato ftem prišel — " Hodnik si ..ddahne pri teh nenadnih besedah, češ: To je torej in jas sem mislil, hogve, kaj bo! tVlo m» mu svedri, \eaeln mu reče: "In sa to je biki treba vrsta saklepatlf Toda kaj pravim? Prav ai storil, s.ljan; kaj takega res ni da bi svet slilal. Maj vendar nisi tako neumen. kakor aem miald. Heljan. Hnubit al torej priael? Ali to jc kaj novega, prej ir j* hodilo d«-klet a snubit, ti pa si etaro na>a<»tre»w dovolj zabave bode skrbel veselMni odbor. Torej na svidenja na pikniku dne 17. augusta Kliče in vabi ODBOR- Potujte "FRENCH LINE" poto® EKSPRESNA SLU2BA — NEW YORK — HAVRE -V SESTIH DNEH PREKO BELCRAD — LJUBLJANA - ZA( PARIS Aig. 20, Sepi 10, Od 11 ^AYErra Auf r*,J FRANCE Ai«. 27, Sq>. 17, Od. 8 LA SAVOIE.........Sjpt. 3, Oct ROCHABEAU........Sept CHICAGO........... ,a1wr SUFFREN..........Oct 1®. A**» Na naMfc poaabnih vlakih ae tolasati, ki gevore angleiko in slovensko Hi ki bodo r vse pot. IvTopaki agentja f reaeb Um bodo pomagali va*i d rutini [m sorodnikom, presan* potaa lieU la vtaaje ter urodtli vaa provotno sadova brosplatno. , . , Prostori dragega la tretjega rasreda ao jako udobni, opeomljeni s vsemi S»adsraHr' umivalniki, tekota voda v vsake« proetoru. podiva I k« a. kadilnica, brivaira in pokrit pro» ■r*s dvoma boeU sadov olj n. s sploino snaae franeoeko kuhinjo, lahko pa dobite tedi l jedila saene s pljaio, ki sta ja vajeai. Godba, plea. radio ia drage vrsta aabave. mm MM|M MmmiII* varatafta mkfi MMlaajps aS FRENCH LINE !^