FORMACIJE obanafc, Obeleževanje štafete mladosti Že na 12. kongresu ZSMS, ki Je bil lansko leto v Krike«, ae Je slovenska aladinska organizacija opredelila za nov način obeleževanj« štafete aladoatl. To sao kasneje potrdili tudi na regijskih posvetih, posvetih predsednikov in sekretarjev občinskih konferenc, na seji republiške konference o 23.12. 1986. Nov način obeleževanja štafete mladosti pa Je bil tudi osrednja točka dnevnega reda na posvetih v osnovnih organizacijah v naši občini, ki so potekali v februarju in začetku marca. Novost v obeleževanju štafete mladosti Je prenos težišča dogajanja a potovanja - mlkročasovnice štafete na vsebinski del, ki Je bil v dosedanjih zasnovah postavljen bolj na stranski tir. V slovenski mladinski organizaciji razumemo štafeto kot simbol bratstva in enotnosti ter skupne odgovornosti vseh mladih za razvoj socialistične samoupravne In federativne Jugoslavije, zato bomo v tednu od 21. do 27. marca, ko bo štafeta mladosti v naši republiki, skušali odgovoriti na nekatera vprašanja razvoja naše družbe, torej na vprašanja, ki tarejo tudi mlade. Teh sedem dni smo opredelili kot sedem festivalskih dni, ki Jih izvaja sedem regij, v katerih bo tudi štafeta. Ker pa smo želeli v ta dogajanja vključiti čim več mladih in ne samo mladih, smo se dogovorili, da bomo tudi v vseh ostalih regijah pripravili okrogle miza. Javne tribune-in predstavitve interesnega združevanja mladih. Naša občinska konferenca skupaj z ostalima v regiji se Je pri pripravi festivalskega dne povezala'z zasavsko In dolenjsko regijo, aktivnosti pa smo si razdelili tako: Zasavje-Trbovlje - 21. marca 2*. marec Je bil Izbran za osrednji festivalski dan, ko zvrstila naslednja dogajanja: - gledališka predstava Prilika o dr. Mengeleju - risanje otrok na asfaltu - mirovni pohod osnovnošolcev - predstavitev plesnih skupin iz Zasavja - dlsco program v delavskem domu v Trbovljah - Javna tribuna na temo Energetika in okolje Dolenjska-Novo meato-25. marec: - predstavitev srednješolskih kulturnih skupin - okrogla miza o mladinski kulturi in prostorski problematiki mladih - v Črnomlja: "okrogla alza" o odlivu srednješolskega la višješolskega kadra Iz nerazvite občine Posavje-Krško-26. marca: - 06 17. uri v DKD Edvarda Kardelja v Krške« Javna tribuna na temo Jedrska elektrarna in načrtovane hidroelektrarn« na Savi s poudarkom na prilagajanju okolja obstoječi In prihajajoči novi tehnologiji. Na to tribuno bomo povabili številne strokovnjake, pričakujemo pa tudi velik odziv mladine In ostalih občanov Posavja. Od 9. do 17. ure pa si bo v mali dvorani DKD Edvard Kardelj mogoče ogledati filme o Nuklearni elektrarni Krško. V doppol-danskea času pričakujeao predvsem skupine iz osnovnih In srednjih šol, popoldne pa vse ostale, ki Jih to zanima. Pri projekcijah bodo sodelovali tudi strokovnjaki iz Nuklearne elektrarne Krško. Vstop Je prost. Nuklearna elektrarna Krško ponuja še možnost ogleda elektrarne za organizirane skupine. Prijave vseh zainteresiranih bomo zbirali na OK ZSMS Krško (telefon 71-297) do četrtka, 19.3.1987. Vsi zainteresirani nam morajo sporočiti la« in priiaak, naslov stalnega bivališča in številko osebne izkaznice ter ime SO, ki Jo Je izdala. V tem tednu pa se bodo s svojo dejavnostjo v popoldanske« času predstavili tudi vsi uporabniki doma aladia. Aktlvnostl bodo potekale tudi v obeh ostalih občinah naše regije; o te« obvestili vse osnovne organizacije ZSMS ter preko sredstev Javnega obveščanja tudi ostale občane. i-n-J «««««««««««««««« Dušan Šinigoj in Boris Frlec sta si v spremstvu Janeza Roškarja in predstavnikov SO Krško ogledala proizvodne hale SOP-a. zakaj mlačno reagiranje! Na izredni seji medobčinskega sveta ZZB NO V Slovenije za Posavje smo dne 9. 3. 1987 razpravljali o vsebini pamfletov Nove revije in o najnovejši aferi iz serije zapletov s štafeto mladosti v Sloveniji. Nismo se mogli izogniti povezovanju teh provokacij s podobnimi nacionalističnimi in naši družbi brez dvoma odkrito sovražnimi izbruhi, kot so ponujene ideje o civilnem služenju JLA, civilni družbi, razmahu raznih »mirovnih« gibanj, iniciativam za formiranje sklada za podporo preganjanim žrtvam takšnih dejavnosti in podobno. Prepričani smo, da je tematska številka Nove revije organiziran poizkus netenja idejnega razdora predvsem med slovenskimi intelektualci, ponujeni plakat za dan mladosti pa perfidno izbran signal za 2 Na5glas3,17. marec 1987 pospešeni proces vnašanja nesporazumov in razkola med slovensko mladino in mladino drugih narodov in narodnosti Jugoslavije. Ta organizirani napad na bratstvo in enotnost naših narodov ni prišel nenadoma: izbran je najprimernejši trenutek splošne družbene pripravljenosti na dialoge v zvezi s spremembami Ustave in tiste silno občutljive teme za najširši krog delovnih ljudi sirom Jugoslavije — spomin na Tita. Predstavniki predsedstev občinskih odborov ZZB BO V Sevnica, Krško in Brežice so svoje in svojega članstva ogorčenje odkrito izrazili in se niso prav nič izogibali čustvenim izrazom takšnega ogorčenja. Zanikanje čustvenega pristopa v obračunu s sovražnimi tendencami v tem trenutku ne bi bilo na mestu. Ničesar novega nismo izvedeli od avtorjev posameznih zapisov v Novi reviji. Stare belogardistične in sicer klerikalne nauke, obogatene s Kocbekovo in zapuščino podobnih odpadnikov revolucije so postavili v današnji čas, izdatno izkoristili vse tegobe in stiske naše družbe v tem res izjemno težavnem trenutku, okinčali so te pamflete z visokimi družbenimi in znanstvenimi titulami, ki jim jih je omogočila in podelila prav družba, ki bi jo najraje gnevno poteptali, ta družba zanikrnih in polpismenih delegatskih kreatur, kakor jo vidijo v svoji napihnjeni intelektualistično-elitistični fantazmi. Nevarnejša od teh oz-nanjevalcev znanstvene misli je perfidna metoda avtorjev mladinskega plakata, ki ji je nasedla številna žirija in celotno vodstvo slovenske mladine. Izpričana ideologija piscev in sodelavcev Nove revije ni muha enodnevnica. Dozorevala je pod plaščem demokratičnosti te družbe in na stroške delovnih ljudi. Tudi ideja diverzije z nacističnim plakatom je dozorela pod okriljem te družbe in v spogledovanju z idejami, kijih prodaja Nova revija. Pa ne samo Nova revija. Ta ideologija je nastajala in se nemoteno razvijala pod isto streho in med ljudmi, ki so drugačnega prepričanja, ki so komunisti ali vsaj člani ZK in je — vsaj v tem okolju — zmagala. To pa je tisto, kar je najbolj zaskrbljujoče in zaradi česar smo borci še posebej vznemirjeni in napeti. Zmagala je, ta mračnjaška in preživela ideologija, ki svojo nevarno agresivnost uspešno skriva pod ščitom »demokratičnosti«, zmagala nad kapitulantstvom strokovno, znanstveno, intelektualno pa tudi politično inferiornih kolegov, ki še zdaj ne morejo dojeti dejstva, da z nasprotnikom enakopraven dialog ni mogoč, prav tako kot ni mogoč športni dvoboj s pocestnim razbojnikom. Kako sicer pojasniti poizkuse opravičevanja in drugih oblik oportunističnega reagiranja posameznih izpostavljenih predstavnikov kulturnega in političnega življenja, kako razumeti medle odzive CK ZKS, RK- SZDL, RK ZSMS, pa celo republiškega odbora ZZB NOV Slovenije, ki na diverzijo s plakatom niti ni reagiral? Mar je demokratičnost te družbe treba enačiti z njeno nemočjo v boju s sovražniki? Katera demokratična družba tega sveta pa dovoljuje takšna blatenja svoje lastne zgodovine in odkrite pozive na razdor med narodi? Bojimo se in opozarjamo, daje magični mik te besede postal ščit tudi za oportu-nizem in kompromisarstvo znotraj najvišjih forumov naših družbenopolitičnih organizacij. Mnoge organizacije ZZB NOV v Sloveniji so že izrazile svoje ogorčenje nad temi izbruhi sovražnosti do vsega, kar smo si med vojno in po njej težko in uspešno priborili. Nekatere so obsodile mlačno in neodločno reagiranje političnih forumov na vse to. Pridružujemo se takšnim ocenam in predlagamo: — Avtorje pamfletov, objavljenih v 57. št. Nove revije, je treba javno in argumentirano postaviti na svoje mesto, na nasprotno stran barikad naše socialistične in samoupravne revolucije, ki očitno še traja. Kot takim jim je treba onemogočiti sleherno pedagoško aktivnost, njihovo udejstvovanje v javnem in kulturnem življenju pa omejiti na mejo z zakonom dovoljenega. Kazenski ukrepi proti njim zaenkrat niso potrebni, še posebej zato, ker sijih nekateri v zaslepljeni želji po nadaljnjem netenju družbenega nemira želijo. — Plagiatorje nacističnega plakata je' treba prav tako javno in argumentirano izpostaviti javni kritiki in oceni njihovega početja. — V upravi Cankarjeve založbe in v uredništvu Nove revije je potrebno raziskati vzroke za idejni fiasko komunistov in drugih, ideji socialistične in samoupravne skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije privrženih delovnih ljudi in primerno ukrepati. Kadrovske konsekvence morajo onemogočiti prevladujoči vpliv nam nasprotnih sil v kulturnih revijah in publikacijah. — V republiških forumih političnih organizacij je treba oceniti stopnjo ade-kvatnosti vseh oblik reagiranja na te pojave, še posebej raziskali vzroke zapoznelih in oportunističnih reakcij posameznih predstavnikov javnega in političnega življenja in tudi vse to izvesti javno in konkretno. Od polne politične in moralne odgovornosti za svoje početje ne sme biti izvzet nihče. MEDOBČINSKI SVET ZZB NOV SLOVENIJE ZA POSAVJE Razvoj lahko spodbudi samo uvajanje tržnih zakonitosti Dušan Šinigoj obiskal občino Krško — Ukrepi ZIS vnašajo v poslovanje več ekonomske logike KRŠKO, 25. februarja — Celodnevni obisk Dušana Šinigoja, predsednika izvešnega sveta skupščine SR Slovenije,v občini Krško / je opozoril na širše razsežnosti vprašanj, ki zadevajo kovinsko predelovalno industrijo, elektrogospodarstvo in kmetijstvo tako v tej občini kot v jugoslovanskem prostoru. Z izvoznimi zagatami, neskladji cen, zapiranjem trga in podobnimi težavami se srečujeta delovni organizaciji Kovinarska—sicer največji posavski izgubar — in SOP Krško ter temeljni organizaciji Metalne in Novolesa. Pri reševanju problemov ugotavljajo, da premalo pomagajo tudi združena podjetja strojne industrije, Dušan Šinigoj pa je ob tem dodal, da se bodo tudi razmere bistveno spremenile, ko bomo uveljavili tržišče. Tudi na večernem pogovoru z direktorji iz občine Krško je Dušan Šinigoj poudaril, da so že opazne prve pozitivne spremembe. Ukrepi ZIS prinašajo pomembne novosti, ki bodo vnesle več ekonomskih zakonitosti v poslovanje delovnih organizacij. Seveda pa v Sloveniji podpiramo tudi razvoj kmetijstva in drobnega gospodarstva, za kar je v občini Krško dovolj možnosti. Posebno obetaven je program razvoja kmetijstva na blizu 20.000 hektarih površin Krškega polja, ki pa je v marsičem pogojen z gradnjo HE na Savi. Vodne elektrarne, je menil tov. Šinigoj, avtomobilsko cesto in tudi jeseniško elektrarno potrebujemo za bodoči razvoj in da bi se lahko obdržali na tujih trgih. Za to bomo v prihodnje potrebovali še več znanja, pri čemer je samoumevno, da bodo posegi in ukrepi tudi boleči. So pa nujnvsaj smo v Sloveniji po dolgih letih spet imeli negativno devizno bilanco,pa tudi gospodarska gibanja vprvih dveh mesecih ne kažejo, da bi se razmere spreminjale na bolje. VLADO PODGORŠEK NaS glas 3, 17. marec 1987 3 Dušan Šinigoj v Krškem Realna ekonomija je kruta, a nujna —««r— ®^##®®# Med obiskom v NE Krško. Dokaj kritično in samokritično je zvenelo srečanje predsednika IS SRS, Dušana Šinigoja, s predstavniki gospodarstva in vodstvom občine Krško. Čeprav so bile besede namenjene tistim, ki so se razgovora udeležili, gotovo veljajo za celotno republiško gospodarstvo, saj očitno izhajajo iz ocene splošnega stanja. »Nimam nič proti pokrivanju izgub tudi z dodatnim združevanjem, vendar samo takrat, ko gre za zanesljivo spremembo na bolje, za dobre programe, ki bodo prinesli razvoj. Od večnega pokrivanja lukenj nima že izgubar nič, hkrati pa zaviramo tistega, ki daje, ker mu jemljemo sredstva za lastni razvoj. Prepričan sem, da vzrok jugoslovanske gospodarske krize ni (in to so potrdili tudi zunanji strokovnjaki) naša prezadol-ženost, ampak ravno socializacija izgub — pokrivanje sadov nedela. Zato smo se odločili, da naredimo neredu konec. Kdor bo našel sanatorje, ki bodo tvegali in bodo ocenili njegove ponujene programe kot dobre, naj splava, če pa ne bo tako, se ne bomo ustavili niti pred odpisom. Taka je pač podoba realne ekonomije, za katero se načelno vsi zavzemamo, a ko jo pobliže spoznamo, se je ustrašimo in iščemo vse mogoče ovinke,« je dejal Dušan Šinigoj v pogovoru s predstavniki kovinske predelovalne industrije v občini Krško. Nekaj gorkih je izrekel tudi na račun SOZD združenih proizvajalcev strojegradnje Slovenije, ki je po njegovih besedah ni čutiti nikjer in je njena vloga očitno tako formalizirana, da s stereo-tipnostjo in nesposobnostjo prilagajanja predvsem zavira delo. Eden od očitnih dokazov tega mrtvila je že večletna razprava o gradnji energetskih verig na Savi in Muri. Rezultatov še ni tudi zato, ker v ZPS ni dovolj enotnosti, da bi pritisnili na investitorja — elektrogospodarstva Slovenije — in na vso slovensko družbo ter si ob izvajanju investicij zagotovili delo. Ena od možnosti, da zagotovimo učinkovitejše poslovanje, bo pač uvedba delovanja tržnih zakonitosti, v katerih bodo lahko preživeli samo najsposobnejši! Dinarju je treba povrniti vrednost, osebni dohodek mora postati ekonomska kategorija in tistemu, ki dobro dela, se to mora poznati v žepu! Iz sklepne besede D. Šinigoja na srečanju s predstavniki gospodarstva občine Krško v DD E. Kardelja: »Pred desetimi dnevi smo predsedstvu SRS predložili pregled možnosti uresničevanja temeljnih ciljev Resolucije v letošnjem letu. V tem dokumentu je IS ocenil, da smo v situaciji, ko je brez dodatnih in nujnih ukrepov nemogoče uresničiti temeljne cilje, ki smo sijih zastavili v slovenski in zvezni Resoluciji. Na prvo mesto smo postavili vprašanje inflacije, čeprav je inflacija sintetični izraz vsega našega početja. Na prvo mesto smo ga postavili, da ga poudarimo in potenciramo do možnosti, ki je še racionalna. Naša ocena je, da če se bo trend inflacije nadaljeval, bo nemogoče (praktično) še nadalje zastavljati ekonomsko politiko nujnega prestrukturiranja slovenskega gospodarstva (tehnološko, kadrovsko in znanstveno). V poštev pride druga alternativa lovljenja in iskanja vseh poti le zato, da preživimo. Mislimo tudi, da problem inflacije v SFRJ niso le osebni dohodki, skupna in splošna poraba... Nismo se še lotili spopada s temeljnimi žarišči inflacije: neizkoriščenimi kapacitetami, trajnim pokrivanjem izgub (čeprav govorimo proti socializaciji izgub), nekaterimi vprašanji ekonomskih odnosov s tujino, predvsem tistega dela, ki se finančno v deviznem prilivu ne pokriva, emisijsko politiko. Kot tretje smo vtem kontekstu ocenili, da se ne približujemo realni ekonomiji, ampak se oddaljujemo od nje. Tudi zakoni, ki so bili sprejeti decembra (zlasti v obračunskem sistemu) so že v nevarnosti, oz. napadeni kot nerealni in neuresničljivi. Drugi sklop, ki je za nas pomemben, so ekonomski odnosi s tujino. Lani smo zaključili izvozno leto (zlasti na konvertibilnem sektorju) po dolgem času z negativnim indeksom in nepokrito blagovno bilanco. Poleg tega imamo neplačanih računov v sistemu združene banke za 380 milijonov dolarjev. Ta trend se nadaljuje v januarju in februarju in ocenili smo, da bomo brez temeljitega posega v to področje — ne le da ne bomo uresničili cilja, t.j. vključitve našega združenega dela v mednarodno menjavo — zelo hitro prišli do tega, da (v nekaj mesecih) ne bomo več sposobni proizvajati. Stal nam bo velik del proizvodnje! ... Rast osebnih dohodkov je v nesorazmerju s produktivnostjo dela in rastjo družbenega proizvoda. Tisto, kar se nam je zgodilo decembra, nas je pripeljalo do tega, da so nam OD izrazito zrasli. Leto 86 smo tudi zato zaključili z 12-odstotno realno rastjo OD v SR Sloveniji. Temu seveda sledi skupna poraba in če to dovolimo, potem do konca leta ne bomo mogli zagotoviti dovolj bilančnih 4 Naš glas 3, 17. marce 1987 Sklepno dejanje celodnevnega bivanja predsednika IS SRS Dušana Šinigoja v občini Krško: sestanek s predstavniki družbenopolitičnih skupnosti in združenega dela občine v DDE. Kardelj«. sredstev za izobraževanje, kulturo, zdravstvo... Poseben problem so izgube. Koncentrirane so na nekaterih področjih in območjih. Sredstev za pokrivanje izgub po starem ni več, lotiti sejih je treba s prijemi realne ekonomije. Že sredi leta smo se za nekatere aktivnosti v SRS odločili (zapiranje rudnika v Mežici, Idriji) in nakazali smo, da bo v nekaterih primerih treba tudi v stečaje. Danes imamo sprožene tudi stačajne postopke (npr. v LIK Savinja), da bo treba uporabiti sanacijske prijeme za zmanjševanje števila delavcev in njihovo usmerjanje na rezervne sklade. Iz rezervnih skladov zaenkrat še nimamo možnosti zagotavljati OD, dokler ne začnemo stečajnega postopka. ... Pričakujemo, da se bomo že sedaj, v začetku, ob doslednejšem uveljavljanju instrumentov, ki so bili sprejeti za sektor denarne politike, odgovornejše vloge Narodne banke, srečali s prvimi sunki v likvidnosti gospodarstva. V bankah je sicer dovolj denarja, vendar v Umitih premalo, da bi lahko banke financirale vse deficite v gospodarstvu in posameznih subjektih. V bančnem sistemu moramo nekaj spremeniti. Sledili smo vsem tem pripravam v združeni Ljubljanski banki z zahtevo, da se ta spremeni v banko z bolj koncentriranim kapitalom in njegovo večjo mobilnostjo v vsem sistemu. Določeni računi naj bi se iz temeljnih bank prenesli na Združeno banko. Če se to ne zgodi (to smo na skupščini tudi povedali !),je treba pri- čakovati , da bomo v gospodarstvu SRS imeli resnejše finančne zastoje ¦» večje probleme v produkciji od tistih, ki so realno upravičeni. 600 novih milijard ima samo pokojninski sklad in mi danes več nismo sposobni izplačevati pokojnin! Če mora za pokojnine zagotoviti sredstva Gospodarska banka, lahko samo še tako izrazito povečamo prispevek za pokojnine, da bo to pomenilo resen poseg v gospodarstvo. Le tako lahko ustvarimo drugačna rezervna sredstva za pokojnine. To sem povedal samo kot primer. Če pa bi vse SIS (ne da bi kogarkoli razlastili!) združili na en prehodni skupni račun, v tem sistemu lahko operiramo in obračamo denar tako, kot je z denarjem racionalno delati! Tudi nekaterih drugih vprašanj, vitalnih za SRS in njeno gospodarstvo, ne moremo drugače razreševati. Resnejših posegov v modernizacijo industrije (n. pr. mikroelektronika kot infrastruktura gospodarstva, modernizacija v kovinski in strojni industriji, če smo že železarstvo modernizirali) brez takih pristopov ni. Na nekaterih infrastrukturnih področjih smo zaostali. Če pogledamo resnici v oči, moramo priznati, da na cestni infrastrukturi v zadnjih letih nismo ničesar naredili! Še lukenj več nismo sposobni pokrivati, razen če sedaj odmislim karavanški predor. V EGS razen tega, da se kregamo o Savi, Muri, Vrhovem, NE, nismo ničesar storili! To nekoliko poten-cirarn,ker se moramo zavedati: če ne bo hitrih akcij v energetiki, moramo odkrito povedati, da bomo leta 1991 imeli prve resnejše zastoje v rasti gospodarstva SRS. Ni več možno z vsemi filozofijami štednje zagotavljati gospodarske rasti. To niso izmišljene, ampak računsko dokazljive trditve. Zato tudi tolikšna naša nervoza zaradi cincanja in raznih prestižnih odnosov znotraj EGS. Odločili smo se, da gremo v konflikt in ga speljemo do konca. Podobno je pri cestnem gospodarstvu. Karavanški predor moramo ekonomizirati in zgraditi cesto iz Ljubljane do Zagreba, hkrati s predorom, ker bo SRS drugače skoraj dokončno prometno izolirana. Drugi tokovi v Evropi so namreč že natančno postavljeni in dimenzioniranj tja do odštevanja rokov. Kanalska nova cesta (n. pr.) iz Beljaka do Vidma je v pol leta delovanja imela toliko prometa, kolikor so ga oni predvideli za leto 2000. To so njihovi podatki in statistika! Odkrito povejmo, da je velik del tega prometa našega in da je ubral sodobno bližnjico na italijansko obalo! Tudi napade bomo zdržali zaradi tega, ker smo dali prioriteto cesti bratstva in enotnosti. Dali smo jo že v planu, postavili smo finančno konstrukcijo z namenskim denarjem odbencina in mislimo, da bo tako možno cesto do konca leta 1991 zgraditi. To moramo storiti še iz dveh vzrokov: Slovenija ne more plačevati tolikšnega davka v življenjih in mislimo, da je ta cesta tudi integralni dejavnik Jugoslavije, ki ga še kako potrebuje!« ff*L Občna*, kom** ZKS Krika Občinski komite ZKS Krško je na svoji razširjeni seji (26. februarja 1987) kot osrednjo točko obravnaval poročilo o sanacijskem načrtu DO Kovinarska. Iz obsežne razprave so udeleženci seje izoblikovali naslednji PREDLOG SKLEPOV Občinski komite ZKS Krško in predsedstvo sta spremljala sanacijo razmer v KOVINARSKI skoraj na vsaki seji obeh organov, sposeb-nim poudarkom na organiziranem političnem delovanju organov komiteja, delegatske skupščine, organov SOZD ZPS in komunisti v KOVINARSKI. Ob uvedbi ukrepa družbenega varstva so bile s prihodom novega vodstva in razumevanja ožje in Širše družbenopolitične skupnosti realizirane kratkoročne naloge predvsem na področjih, ki so bila nakazana ob obisku delovne skupine CK ZKS v avgustu 1986. Predsedstvo OK ZKS Krško je na svoji redni seji dne 24. 2. 1987 ocenilo dosedanje delo pri sanaciji KOVINARSKE in naloge na področju Nai glas 3, 17. marec 1987 5 izvajanja dolgoročnega sanacijskega programa, zato predlaga občinskemu komiteju v sprejem naslednja stališča: I. Občinski komite ugotavlja, da je potrebno vložiti maksimalne napore vseh subjektivnih sil, da bo izguba 1,57 milijarde pokrita ob zaključnem računu za leto 1986, s čimer bo omogočeno izvajanje dolgoročnega sanacijskega programa. Združeno delo občine Krško je s polnim razumevanjem in poudarkom na trajni sanaciji KOVINARSKE in seveda tudi odgovornosti do le-te pristopilo k finančni realizaciji pokrivanja izgube. II. Občinski komite podpira dolgoročni sanacijski program KOVINARSKE, predvsem na osnovi proizvodnje visoke obdelave in potreb domačega in zunanjega trga z visoko produktivnostjo, kar bo zahtevalo maksimalne napore subjektivnih sil, predvsem v KOVINARSKI sami, prav tako v družbenopolitični skupnosti in SOZD strojegradnje. Komite daje podporo notranji kadrovski preusmeritvi v korist neposredne proizvodnje, prav tako pa bo potrebno v okviru produktivnega zaposlovanja najti preusmeritve za delavce tudi izven KOVINARSKE. III. Predlog nove samoupravne organiziranosti z ustanovitvijo enovite delovne organizacije KOVINARSKE z odcepitvijo TOZD Transportne naprave Dole pri Litiji, je potrebno temeljito oceniti, predvsem iz usmeritev dolgoročnega sanacijskega programa KOVINARSKE in izkušenj iz dosedanje samoupravne organiziranosti, v kateri posamezne TOZD niso bile zaokrožena proizvodno-tehnološka celota, posebej pa iz vzroka, ker so TOZD v dosedanji samoupravni organiziranosti prevzemale poslovno funkcijo delovne organizacije, kar je tudi eden od vzrokov za sedanji dohodkovni in razvojni položaj KOVINARSKE. Nova samoupravnaorganiziranost mora biti odraz temeljite strokovne ocene. IV. Občinski komite ZKS Krško sprejema pobudo predsedstva, da na osnovi analize vzrokov za nastalo situacijo v KOVINARSKI, skupaj s komunisti v KOVINARSKI, ugotovi odgovornost posameznih komunistov za nastali položaj (prav tako za komuniste, ki so v času po zaključnem računu v letu 1985 zapustili delovno organizacijo) ter izreče ustrezne vzgojno-politične ukrete. Naloga OO ZK v KOVINARSKI, občinskega komiteja in njegovega predsedstva pa je, da še nadalje spremljajo sanacijo v KOVINARSKI. Občinski komite ZKS Krško ugotavlja, daje združeno delo naše družbenopolitične skupnosti storilo kar največ, da bi KOVINARSKI pomagalo iz težav. Hkrati panesprejemarav-nanjciSOZD ZPS, ki ni izpolnila dogovora in se ni dovolj vključila v akcijo za finančno sanacijo KOVINARSKE. »Sanacija v Kovinarski napreduje« pravi Vinko TRAFELA, predsednik začasnega kolektivnega poslovodnega organa DO Kovinarske. Sanacijska komisija za DO Kovinarsko je zasedala 7. marca in v bistvu potrdila sanacijski program, ki gaje pripravil začasni kolektivni poslovodni organ. ¦Sanacijski program je zastavljen po poglavjih, ki obdelujejo problematiko te delovne organizacije,in sicer: finančno sanacijo, organiziranost in razvoj posameznih poslovnih funkcij terpodročjetrženja in programskih usmeritev. Seveda vsako poglavje obsega analizo dosedanjega stanja, želenih ciljev in načina, kako jih doseči. Bistveno komisija vsebine sanacijskega programa ne more menjati, ker ima ta tržno — gospodarsko logiko. Na seji sanacijske komisije smo sestavili plan aktivnosti sanacijskega postopka po novi zakonodaji. Imeti moramo enega ali več sanatorjev! Tokrat ne gre za iskanje formalnega sa-natorja,ampak pravega, vsebinskega! Od njega (njih) pričakujemo sanacijsko pomoč na naslednjih področjih: programske usmeritve, kadri, trženje, finance in organizacija. Čeprav je ta vrstni red videti morda neurejen, zatrjujejo, daje namenoma takšen. Povsem naravno je, da kot članica ZPS iščemo sanatorja z ZPS! Naseji sanacijske komisije smo slišali veliko pobud o možnih kandidatih za to nalogo in 10. marca se bomo na ZPS o tem dogovorili: LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL Kovinarska bo dobila sanatorje v okviru ZBS - preko njih bo lahko pri različnih (njihovih poslovnih bankah dobila posojila. Ne glede na število sanaterjev, ki bodo jamčili za posojila Kovinarske, bo za vsa najeta sredstva skupaj porog še Združeno podjetje strojegradnje. LLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLLL vodstvo ZPS, predstavniki sanatorja, krške občine in Kovinarske,« pravi Vinko Trafela, predsednik začasnega kolegijskega poslovodnega organa Kovinarske. »Sanacijska komisija meni,in tudi sam sem to ugotovil, da je krška družbenopolitična skupnost storila v pomoč Kovinarski več, kot je lahko kdorkoli pričakoval. Malo je komun, ki so tako strnjene, enotne,«ocenjuje Vinko Trafela. Komisija je sklenila, da Kovinarska mora biti sanirana. Trenutno so finančno še nekoliko prekratki, ker je SOZD ZPS odpovedal, nisez njegove strani nabralo toliko t kot so pričakovali. Z vsemi instrumenti, ki jih nalaga zakonodaja, bodo pritisnili na ZPS. Trdi, da Kovinarsko lahko reši samo pravi denar, ne pa tisti, ki nosi 70—80% obresti, ki dela obrestno-obrestno izgubo... Časi so v našem gospodarstvu postali tako resni, da ni več šale—ni socializacije — in »SOZD naj bo učinkovit, sicer je bolje, da ga ni, ker predstavlja samo strošek. Reči pa moram, daje bila seja komisije zelo burna/« je pristavil. Ena pomembnih nalog, ki po finančni sanaciji čakajo Kovinarsko, je rešitev kadrovskih problemov. Nekaj bo nujnih premestitev zato, da bodo ljudje na novih delovnih mestih in ob drugačnih nalogah lahko vnesli nove ideje. Zlasti bodo reorganizacija in kadrovske spremembe potrebne v sektorju komerciale. Največji problem pa ostaja približno 100 delavcev, kolikor jih je po dosedanjih izračunih preveč — zaposlenih v različnih režijskih službah. Zanje (v veliki večini so to ženske) bodo v Kovinarski ali v okviru združenega dela občine Krško poiskali nova delovna mesta. Zavedajo se, da ti ljudje niso krivi za svojo »odvečnost«, saj so se v Kovinarski zaposlili po povsem legalni poti, a ekonomske zakonitosti so pač neizprosne. Trenutno so za silo uspeli tudi obrzdati odhajanje kadrov — posebno najodgovornejših projektantov, vendar so tako zanje kot za najsposobnejše delavce v proizvodnji pač problematični osebni dohodki, ki zaradi položaja Kovinarske ne morejo biti višji, kot so. Organiziranost in razvoj: kolegijski poslovodni organ Kovinarske ugotavlja (s pomočjo zunanjih strokovnih institucij), da na tej lokaciji ni tehničnih in tehnoloških pogojev za obstoj temeljnih organizacij. Za kaj gre? Ena TOZD (Industrijska oprema) proizvaja izdelek in ga pošilja naročnikom, drugi (vključno z DSSS), ji pa strežejo. V predlogu za spremembo organiziranosti čvrsto stoji, da naj to postane enovita delovna organizacija, ki bo imela na koncu leta 1987 zaposlenih okrog 500 delavcev. 6 Naš glas 3. 17. marec 1987 Ocenjujejo, da jih bo v neposredni proizvodnji delalo okrog 350, 150 jih bo pa »streglo«. Imamo torej razliko okrog 100 ljudi (viška) — neproizvodnih delavcev! »V letu 1987 nam predstavljajo strošek okrog 60 starih milijard!« pravi Vinko Trafela. Zadnja inventura in takoj za njo tudi preverjanje inventurnih podatkov je pokazalo, daje bilo gospodarjenje združbe-nimi sredstvi v Kovinarski zadnja leta na najnižji možni ravni, da obstaja veliko nesorazmerje med povečanjem zalog in odvzemom materialov v proizvodnjo... »Sedaj bomo Kovinarsko organizirali na obseg, ki ustreza spodnji meji zmogljivosti tržišča,in s temi »dimenzijami« začeli prodirati. Zaradi ekonomske situacije je tržišče na jugu države za nas praktično zaprto, zato vodi edina pot našega razvoja v izvoz. Dolgoročno naj bi v tujino prodali okrog 30% proizvodnje. Ostajamo pa še vedno pri izdelavi strojev, namenjenih gradbeništvu (za beton in asfalt) ter procesni opremi!« menijo v Kovinarski. Po njihovem prepričanju je uvrstitev na tuje tržišče pomembna za delovno organizacijo zaradi treh vzrokov: — možen jeprenostehnologijein iskanja novih znanj, — nujno je zagotovljena kakovost dela in razvoj organizacije poslovanja (v to partnerja prisilijo tujci!), — zagotovljen je devizni priliv. Pravijo, daje devizna problematika namenoma na tretjem mestu lestvice vredno-t, ker so se naše OZD vse preveč navadile reševati svoje probleme v zvezi z nabavo repromateriala preko uvoza. S preseganjem lokalne zaprtosti se da v Jugoslaviji (po trditvah Vinka Trafela) najti skoraj vse, kar potrebuje Kovinarska v svoji proizvodnji. Strokovnjaki, znanje in literatura so problemi, ki se več ali manj pojavljajo v vseh razpravah o reševanju problemov v gospodarstvu. Kakovostni kadri neradi zapuščajo središča (Ljubljano, Maribor, Zagreb), ker jim je tam na voljo ves znanstveni potencial univerz, knjižnic in znanstvenih institucij. Združeno delo občine Krško rešuje ta problem z ustanavljanjem dislociranih projektantskih birojev. Upoštevati je pa treba, da tudi strokovnjaki, ki delajo naobmočju občine, potrebujejo strokovno literaturo. Taje^lastiče prihaja iz tujine, draga in morda bi kazalo za njeno nabavo na nek način združiti sredstva. Pri eni od delovnih organizacij, ki že ima razvito službo inženiringa, kar naj bi pomenilo, da že ima tudi dokaj literature, izkušenj pri njeni uporabi in zna- X Razgovor s kmetijci občine Krško je potisnil na plan marsikatero pereče vprašanje... • Predsednik izvršnega sveta Dušan Šinigoj je obiskal tudi krški M-Agrokombinat, kjer so ga seznanili s svojimi rezultati in načrti. Predsednik Šinigoj je menil, da je treba obdržati dosedanjo pridelavo hrane, kmetijstvo pa mora tako kot ostalo gospodarstvo poslovati po načelih ekonomije. Tako v kmetijstvu kot vdrohnem gospodarstvu so še rezerve, ki še niso izkoriščene. nja, bi lahko ustanovili neke vrsteskupno strokovno knjižnico. V majhnosti občine Krško ne bi smela predstavljati problem* niti terminalska povezanost vseh projektantskih študijev preko teleteksta. Pomembno je, da se čim več ljudi, ki so plačani po /nanju,navadi to znanje tudi sproti poglabljati in uporabljati! »»»»»»»»»»»»»»»» Drobno gospodarstvo želimo razvijati ne le zaradi novih delovnih mest, ampak tudi zaradi razvoja. Vprašanje njegove rasti je vprašanje rasti celotnega gospodarstva. Da ne bomo ustvarjali gneče samo ob zamislih, storimo kaj določnega! Občinski komite za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora ter Obrtno združenje Krško naprošata prebivalce Krškega, Kostanjevice, Brestanice, Senovega ter ostalih krajev, kjer so sedeži krajevnih skupnosti, da sodelujejo pri iskanju POSLOVNIH PROSTOROV, ki bi bili primerni za obrtne dejavnosti. Če bi bili pripravljeni svoj prostor oddati v najem, pošljite ponudbo občinskemu komiteju za družbeno planiranje, razvoj gospodarstva in urejanje prostora (CKŽ 14) ali Obrtnemu združenju Krško (CKŽ 30). Na! glas 3, 17. marec 1987 gospodarska gibanja v januarju: poraba se ne ravna po določilih resolucije Povprečna prispevna stopnja, katere osnova so osebni dohodki, vir pa osebni dohodki ali dohodek, je januarja letos v občini Krško znašala 44,33%. Od povprečne v 1. 1986 je bila višja za tri odstotne točke, od stopnje v januarju 1986 pa za pet. Povišanjegre predvsem na račun višje stopnje za skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, v manjši meri pa za izobraževalno skupnost. Za skupno družbeno porabo je bilo januarja letos vplačanih čez milijardo in šeststo milijonov din, kar je 220% več kot v enakem mesecu lani. Skoraj 45% teh sredstev je prejela skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po res-olucijskih usmeritvah rast sredstev za to skupnost namreč ni omejena, to pa zaradi postopnega prehoda na izračun pokojninske osnove po dohodkih v zadnjem letu dela, hitrejše rasti upokojevanja in uveljavljanja sistema valorizacije pokojnin. Stopnje za SPIZ so zato lahko večje, za ostale skupnosti pa največ enake kot povprečne v letu 1986. Prihodki proračunov družbenopolitičnih skupnosti so januarja letos znašali 148.668 tisoč din ali skoraj 189% več kot januarja lani. To pa nam pove, da se tudi letos nadaljujejo visoke rasti sredstev za namene splošne porabe, vendar so januarska vplačila v primerjavi s povprečnimi mesečnimi vplačili v 1.1986 nižja za dobrih deset odstotkov. Tako kot doslej bo tudi letos občina Krško prejemala del prihodkov od posebnega republiškega prometnega davka, le\ia bo delež tokrat nižji: 37 odstotkov namesto lanskih 45. Največji delež v občinskem proračunu tvorijo prihodki od davkov iz osebnega dohodka (ok. 43%), sledijo pajim prihodki od prometnih davkov (ok. 39%). Za osebne dohodke zaposlenih v občini Krško je bilo vjanuarju izplačanih čez dve milijardi din ali dobrih 151% več kot januarja lani. V primerjavi z lanskimi povprečnimi mesečnimi izplačili so januarska višja že za dobro polovico, v primerjavi z decembrskimi pa za četrtino nižja. O tem, kako so uporabniki družbenih sredstev pri delitvi sredstev za osebne dohodke v 1.1986 upoštevali usmeritve iz razvojne resolucije, še ni mogoče izreči zanesljive ocene, ker podatki zaključnih računov še niso na voljo. Vendar pa ob pretiranih izplačilih osebnih dohodkov v decembru lahko ugotovimo, da bo še vedno razkorak med načrtovano in uresničeno politiko delitve sredstev za osebne dohodke. Vir: Informacija o tekočih gospodarskih gibanjih v občini Krško v jan. 1987 (SDK — podružnica Krško) Krško gospodarstvo v letu 1986 Levji delež posavskih izgub Lani je v Posavju poslovalo z izgubo deset organizacij združenega dela; to je dvakrat več kot v letu 1985, višina izgube pa je večja skoraj štirikrat in znaša čez tri milijarde in pol dinarjev. V teh organizacijah je bilo zaposlenih 2.205 delavcev. Med posavskimi občinami je po izgubah na prvem mestu gospodarstvo občine Krško s sedmimi organizacijami združenega dela, ki so priposlovale skoraj 86 odstotkov izgub v gospodarstvu regije. Dobre tri četrtine teh izgub odpade na izplačane akontacije osebnih dohodkov in druge obveznosti, ki niso krite s čistim dohodkom. Največjo izgubo imata dve temeljni organizaciji Kovinarske: Industrijska oprema in Prodajni inženiring. Njuna izguba znaša 1 milijardo 351 milijonov din ali skoraj 43 odstotkov celotne izgube v gospodarstvu občine. Od tega je ob zaključnem računu le majhen del pokrila TOZD Prodajni inženiring. M-Agrokombinatova temeljna organizacija Poljedelstvo, meso je pokrila približno tretjino izgube, organizacije s področja elektrogospodarstva in premogovništva (Elektrarna Brestanica, Elektrodistribu-cija in Rudnik Senovo) pa celotne zneske. Tako kot v temeljni organizaciji Industrijska oprema je tudi v Novolesovem Boru vsa izguba ostala nepokrita. Novi zakon o sanaciji je zaostril pogoje za pokrivanje izgub z določbo, da se s sanacijskim kreditom lahko nadomesti največ 70 odstotkov nekrite izgube. Zato je bilo realno pričakovati, da bodo marsikatera sredstva, dogovorjena za nepovratno pokrivanje izgube, zadržana do 1. marca in nakazana za kritje izgube vsana-cijskem postopku. To je tudi deloma vpli valo na visok delež nepokritih izgub v Posavju. Vir: Informacija SDK — podružnice Krško v 000 din struktura izgube po mestu nastanka skupna porab, sred., nekrite oseb. doh. in št. zaposl. izguba ki niso nadom. obvez, iz druge iz čist. po del. urah iz cel. priti. dohodka doh. nekrite obv. 1. Elektrarna Brestanica 92.685 — — 92.685 173 2. Elektro Celje TOZD Elektrodistribucija Krško 208.238 — — 208.238 222 3. REK, DO Rudniki rjavega premoga- TOZD Rudnik rjav. premoga Senovo 833.772 — — 833.772 494 4. Kovinarska«TOZD Industrijska oprema Krško 967.665 196.574 233.377 537.614 316 5. Kovinarska-TOZD Prodajani inženiring Krško 383.082 7.664 112.052 263.366 137 6. M-Agrokombinat- TOZD Poljedelstvo, meso Kostanjevica 499.546 73.994 252.068 173.484 95 7. Novoles-TOZD Bor Krško 164.899 — — 164.899 150 SKUPAJ 3.149.887 278.332 597.497 2.274.058 1.587 8 N>iglas3, 17. marec 1987 investicijska poraba in gradnja: lani smo uresničili večino resolucijskih usmeritev Ob koncu lanskega leta je bilo v občini Krško v gradnji 57 investicijskih objektov, od tega 31 začetih v letu 1986. Število gospodarskih objektov je bilo večje za sedem, negospodarskih pa manjše za tri kot leto poprej. Na novo je bila začeta samo ena negospodarska investicija — gradnja telovadnice pri OŠ dr. Mihajla Rostoharja, ta pa je bila po sprejetju ustreznega zveznega in republiškega zakona ustavljena. Obseg investicijske gradnje v gospodarstvu se je lani tudi realno povečal, prvotna predračunska vrednost v preteklem letu začetih objektov pa se je zaradi prekoračitev povečala za dobre Štiri odstotke; ob koncu 1986 je tako skupna predračunska vrednost znašala nekaj čez 7 milijard 720 milijonov din. Razdrobljenost investiranja se v občini še povečuje; med vsemi objekti v gradnji ob koncu lanskega leta je največ takih s predračunsko vrednostjo do 20 milijonov din. Delež teh dvajsetih objektov znaša v skupni predračunski vrednosti le slabe tri odstotke. Dobre tri četrtine predračunske vrednosti pa odpade na 11 objektov, ki so uvrščeni v skupino s predračunsko vrednostjo nad 200 milijonov din. Podobno velja tudi za objekte, za čete vle-tu 1986. Največ objektov je lani gradila industrija (30), sledi ji kmetijstvo s sedmimi, nato pa promet s šestimi objekti. Za potrebe obrti sta se lani gradila samo dva objekta. Razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijskimi objekti, ki so bili v gradnji konec lanskega leta, je bilo takrat 99,1 proti 0,9,vsi novozačeti objekti v letu 1986 pa so gospodarskega mačaja. Od vseh 57 objektov jih je Tovarna celuloze in papirja lani gradila enajst. V skupni predračunski vrednosti je njihov delež znašal skoraj četrtino. Na novo pa je lani začela TCP graditi sedem objektov, katerih vrednost znaša dobrih 44 odstotkov vrednosti vseh nov-ozačetih objektov v občini.. Tako se uresničujejo usmeritve.zapisane v resoluciji za leto 1986: vlaganja v odpravo ozkih grl v proizvodnji in postavitev novih zmogljivosti, katerih cilj je prestrukturiranje proizvodnje. Investitorjem je uspelo zagotoviti sredstva za celotno predračunsko vrednost vseh objektov v gradnji. V strukturi zagotavljanja sredstev za gospodarske objekte se je povečal delež lastnih, zmanjšal pa delež združenih sredstev. To še zlasti velja za objekte, začete v lanskem letu, pomeni pa pozitiven premik v financiranju investicijske gradnje. Dokončanih je bilo lani 36 objektov (večinoma so se začeli graditi v letu 1984). Med večje sodijo naslednji: modernizacija in razširitev proizvodnih prostorov v okviru delovne organizacije SOP, adaptacija in dograditev osnovne šole dr. Mihajla Rostoharja in gostišče Tri lučke. Vir: Informacija o investicijski porabi in graditvi v občini Krško v letu 1986 (SDK — podružnica Krško) Od vseh objektov v gradnji konec leta 1986 jih je 46 prednostno usmerjenih. Njihov delež znaša skoraj 95 odstotkov skupne predračunske vrednosti. Največ objektov — devetnajst —je usmerjenih v razvoj dejavnosti s tehnološko intenzivno proizvodnjo, sledi pa trinajst objektov, usmerjenih v razvoj energetike. Tudi njihova predračunska vrednost ima velik delež v vrednosti prednostno usmerjenih objektov. Omeniti bi veljalo še to, da med objekti v gradnji ni nobenega, ki bi bil izvozno usmerjen. Usmeritve občinske resolucije na področju investicijske graditve uresničujemo dokaj dobro: večina planiranih objektov za leto 1986 je v gradnji ali pašo že dokončani. To ne velja le za izgradnjo železniške in avtobusne postaje ter skladišča za blagovne rezerve tekočih goriv. Imeli pljučnico, zdravili nahod V Krškem so se predstavniki Novolesa temeljito pogovorili o svojih težavah — Velike izgube so plod izvoznih prizadevanj,pa tudi nesoglasij v vodstvu KRŠKO — Novomeški Novoles bo lansko poslovno leto zaključil z domala petimi milijardami dinarjev izgub, od tega bo ostalo malo manj kot dve milijardi nepokritih. Zakaj je ta delovni kolektiv, ki je bil v vseh pogledih več kot zgleden, zašel v tako krizo, je vprašanje, na katero dokončnega odgovora še ni. Vendar je eden izmed vzrokov neustrezna zakonodaja za izvoznike, po drugi strani pa so k izgubi ali vsaj k nepravočasnemu reševanju težav pripomogla tudi nesoglasja v kolektivnem poslovodnem organu, kadrovske težave ter razcvet režije. Posledica tega pa so bile napačne poslovne odločitve. Zdaj seveda ni čas, da bi ta delovni desetino vsega Novolesovega izvoza, zato kolektiv, ki se je v preteklih letih izkazal kot eden izmed najbolj uspešnih izvoznikov, postavljali na sramotilni oder. Končno so to spoznali tudi v izvršnem svetu krške občine, kjer so ob obravnavi težav terjali, da je treba narediti v Novolesovem tozdu Bor korenite spremembe, vključno z zamenjavo direktorja. Na kasnejšem skupnem sestanku predstavnikov Novolesa in nekaterih članov krškega izvršnega sveta so prevladali veliko bolj strpni toni. Podpredsednik KPO Novolesa Vili Pavlic je na sestanku povedal, daje tozd Bor lani ustvaril za 2 milijona dolarjev izvoza, naj bi imel Bor tudi desetino vse izgube. Do nje pa je prišlo, ker je bil dolar podcenjen in ker so pohištvo prodajala v tujini naša domača podjetja, ki so lahko plačevala šele po enem letu. Poleg tega ni bilo izvoznih spodbud, izvozna posojila so draga itd. »Morda smo naredili usodno napako, ker smo čakali na nekakšen čudež, ki naj bi nas rešil izgube. Ko sem v KPO terjal, naj se bobu reče bob, smo se razšli. Če bi ravnali tako, kot so v Meblu ali Marlesu, bi bilo danes precej drugače. Čeprav je po toči zvoniti prepozno, prosim izvršni svet, da nam pomaga vsaj toliko, da nekaj de- Nai glas 3.17. marec 1987 9 narja za pokrivanje izgub dobimo od naših poslovnih partnerjev v krški občini, TCP Djuro Salaj in SOP-a. V kratkem bo namreč dokončan sanacijski program, s katerim se nadejamo rešiti ne samo probleme' v Boru, ampak tudi v celem Novolesu. Pri tem moramo na vso moč hiteti in biti moramo tudi temeljiti. Prepričevali so nas namreč, da imamo samo nahod, v resnici pa smo zboleli za pljučnico,« je dejal Pavlic. Seveda so člani krškega izvršnega sveta po ponovnem posredovanju podatkov o izgubah v Novolesu precej spremenili mnenje. Podatki, ki so jih pripravili Novolesovi strokovnjaki, so namreč dru- gačni kakor so bilančni, na podlagi katerih je posebna komisija krškega izvršnega sveta tudi proučevala poslovanje tozda Bor. Pristali so na to, da se poslovne partnerje Novolesa odveze plačila dela sredstev v občinski rezervni sklad. Vendar so terjali tudi, naj se razmere v Boru uredijo. Menili so, da bo potrebna tudi tehnološka dograditev Bora. Po svoje pa je bila osupljiva izpoved direktorja tozda Bor, tov. Sitarja, kije dobil naročilo dosedanjega predsednika KPO Novoles, da naj se sestankov, na katerih se je govorilo o Boru, ne udeležuje. Vprašljive so tudi obtožbe, daje izključni krivec za izgubo v tozdu. Vsekakor je s podatki te obtožbe ovrgel, zdi pa Branko Mamula v Krškem se, da predstavnikov krške občine le ni povsem prepričal. Zdaj direktor Sitar čaka na zamenjavo, saj je menil, da v takem ozračju ne more delati. Vsekakor je zgodba o Novolesovih težavah zelo žalostna. Še bolj žalostne pa bodo posledice. V Novolesu namreč menijo, da bodo morali več prodajati na domačem trgu, izvažali pa bodo le toliko, da bodo pokrili svoje uvozne potrebe in prodali presežke, ker je domači trg zanje pač premajhen. JOŽE SIMČIČ Dolenjski list, 12. 2.1987 iHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHh Razgovor v komandni sobi NE Krško »Zagotoviti moramo, da tisti, ki dobro delajo in gospodarijo, to tudi občutijo v svojem razvoju in ne sme se več dogajati, da nam neuspešne organizacije ali družbenopolitične skupnosti vsilijo popolno socializacijo svojih neuspehov in splošno povprečnost.« To je ena izmed temeljnih misli, ki jih je na sklepnem srečanju s člani občinskega komiteja ZKS Krško in vodilnimi družbenopolitičnimi delavci ter gospodarstveniki posavskih občin ob svojem enodnevnem delovnem obisku v Krškem izrekel Branko Mamula. Kot član CK ZKJ je zvezni sekretar za ljudsko obrambo, admiral flote Branko Mamula, zadolžen za spremljanje dela v občinski organizaciji ZKS Krško. Zato se je ob koncu preteklega tedna (12. in 13. februarja) tudi udeležil — lahko bi rekli spoznavnega*estanka v Krškem. Med bivanjem v tej občini si je ogledal zbirko umetnin kostanjeviške osnovne šole, delovni del programa pa je zapolnil obisk v JE Krško in Tovarni celuloze in papirja Djuro Salaj Krško. Vteh dveh kolektivih, ki imata po svoji proizvodnji in problematiki, s katero se srečujeta, v prvi vrsti zvezni pomen, se je gost pogovarjal z delovnimi ljudmi o njihovih prizadevanjih, dosežkih in problemih, kijih tarejo, tako v političnem delu njihovih partijskih organizacij kot v gospodarjenju. Tako so ga v JE Krško opozorili na to, da se njihovi strokovnjaki, namesto da bi nemoteno opravljali svoje delo, morajo srečevati z vrsto problemov, ki ne sodijo v njihovo domeno. To je npr. zagotavljanje sredstev (zlasti deviznih) za nabavo nadomestnih delov in opreme iz tujine, iskanje proizvajalcev v okviru domače industrije, ki bi se bili pripravljeni lotiti visoko-kakovostne proizvodnje nekate- Predsednik SO Krško Zoran Šoln je admiralu flote Branku Mamuli v znak pozornosti izročil srebrno plaketo SO Krško ¦ 10 Na5glas3. 17. marce 1987 rih nadomestnih delov, ter nenehna izpostavljenost napadom dela javnosti na JE kot edini jedrski energetski objekt v Jugoslaviji, s katerim je povezana cela vrsta dodatnih dilem — od skladišča srednje in nizko radioaktivnih odpadkov naprej. V TCP Djuro Salaj so Branka Mamulo opozorili na strateški pomen časopisnega papirja, katerega proizvodna cena nikakor ni v skladu z dogovorjeno strategijo cenenega političnega tiska, na neurejena uvozno-izvozna razmerja papirja in surovin ter na iztrošenost strojne opreme. Ta kolektiv se lahko pohvali z najsodobnejšimi računalniško krmiljenimi napravami, nekatere delovne operacije pa morajo še vedno opravljati ročno. Zavedajo se, da trenutno druge poti ni, kakor da v proizvodnjo vključijo čim več lastnega znanja in zastarele stroje sproti posodabljajo v skladu z možnostmi. Temu primerna je tudi njihova kadrovsko-štipendijska politika. Dejstvo je, da se v okviru proizvodnje, ki je načrtovana in teče štiriindvajset ur dnevno, ne da zlahka nadomestiti kakršnegakoli izrednega izpada, hkrati pa je triizmensko delo tudi velika ovira za učinkovito delovanje delgatskega sistema. Kljub temu so se člani kolektiva TCP Djuro Salaj lahko pohvalili z vestnostjo svojih delavcev, ki odgovorno izpolnjujejo svoje samoupravljalske obveznosti. Branko Mamula je opozoril na napake in težave, ki našo družbo sicer pestijo, in priznal, da smo pri iskanju rešitev včasih tudi po nepotrebnem in predolgoomaho-vali. Izrazil pa je prepričanje, da bomo težave lahko uspešno prebrodili. Svoje vtise s tega prvega srečanja je ocenil ugodno in dejal, da bi nam bilo veliko lažje, če bi imeli veliko občin na taki stopnji razvoja, kot je krška. Na sklepnem razgovoru je zbranim podrobneje spregovoril tudi o trenutnem družbenopolitičnem položaju v SFRJ in v svetu, zlasti v odnosih med velesilama. I. K. Komunist, 20. 2.1987 Silvo Gorenc, predsednik KPO v TCP Djuro Salaj: »Škoda, tovariš admiral, da nam zelo natrpan program ne dovoljuje ogledt proizvodnje. Želimo si, da bi videli vso našo raznolikost: stroje, ki smo jih iz starih z lastnim znanjem posodobili v računalniško krmiljene naprave, stroje, ki so iztrošeni in na obnovo ter modernizacijo že čakajo (saj za nove v tej petletki ni sredstev!),in dela, kijih v pomanjkanju strojev morajo naši delavci opravljati še ročno! »Naša tovarna je velika in med 2300 zaposlenimi je veliko takih, ki se ukvarjajo tudi z umetnostjo...« so se pohvalili ob koncu razgovora v TCP Djuro Salaj in slikar samouk je Branku Mamuli izročil svojo sliko ter ob 8. februarju izdani Almanah umetniških stvaritev nadarjenih članov vsega kolektiva. Obisk delegacije RK ZSM Makedonije V začetku februarja Je bila na obisku pri RK ZSM Slovenije delegacija RK ZSM Makedonije, ki Jo Je vodil njen predsednik Branko Azevski. V soboto, T. februarja, so obiskali tudi našo občino. Najprej smo si skupaj a Tonetoa Anderličem in člani P RK ZSMS ogledali film o Nuklearni elektrarni Krško, zatem pa smo obiskali tudi elektrarno ter ae pogovarjali z njenimi predstavniki o problemih In uspehih naše prve nuklearke. Gostje so se predvsem zanimali, kakšna Je varnost nuklearke, kako poteka odplačevanje kreditov in usposabljanje zaposlenih. Ob koncu so dejali, da so veseli, ker so si lahko ogledali prvo nuklearko v naši državi,in da malo bolj razumejo njen princip delovanja ter akrb delavcev za njeno varno obratovanje. Popoldne pa so se gostje sestali še s predsedstvom naše občin- AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA ske konference. Člsnl predsedstva so Jim predstavili način delovanja naše mladinske organizacije, gospodarstvo v naši občini in telo raznih društev, tako s športnega kot kulturnega področja. Predstavili smo Jim tudi program obeleževanja štafete mladosti v naši občini. Ob koncu obiska Je predsednik RK ZSM Makedonije Branko Azevski poudaril, da so problemi mladih v Jugoslaviji v osnovi enaki, različni so morda le pristopi k njihovemu reševanju. Obiski, kot Je bil ta, pa to trditev še potrjujejo in dajejo možnosti za boljšo seznanitev s problemi ter za boljše razumevanje. Delegacijo Je spremljala tudi novinarka skopske televizije, ki J« ob tam oblaku pripravila poleg razgovora z obema predsednikoma tudi kratko reportažo o naši občini; v nedeljo, 8. februarja, Jo Je skopska televizija tudi predvajala. 1-n-J NaSglas3. 17. marec 1987 11 skupni nastop