Poštnina plačana v gotovini.
31.	V Ljubljani, dne 3. aprila 1926.	Letnik VIII.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
URADNI UST
ljubljanske in mariborske oblasti.
ITeelbina:
Razglasi osrednje vlade. — Razglasi velikega župana mariborske oblasti. — Razglasi drugih uradov in oblastev, med njimi: 139. Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami nemških in saarskih železnic na eni strani'in postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani v prevozu: a) skozi Avstrijo;
b)	skozi Avstrijo in Češkoslovaško; c) skozi Madžarsko in Avstrijo; č) skozi Madžarsko in Češkoslovaško. — Razne objave.
Razglasi osrednje vlade.
Cenovnik,
po katerem se mora vršiti zavarovanje valnte ob izvozu blaga po člena 16. pravilnika o prometa z devizami in valutami z dne 23. septembra 1921.*
Velja od dne 1. do dne 15. aprila 1926.
i| Redna 11 I številka I	Imenovanje predmetov	Količina	Cena
	•n domačih proizvodov		v dinarjih
1	Pšenica, natovorjena na po-		
	stajah v Srbiji in Bosni . .	100 kg	250 •—
	na ostalih postajah ....	100 .	270 • —
2	Rž		100 »	130' —
3	Ječmen		100 .	140--
! 4	Oves		 . . . .	100 •	160- —
s	Koruza		 .	100 »	115- —
6	Koruza posušena		100 .	130‘ —
i 7	Beia moka za luksusno pecivo,		
	zdrob		100 >	440 • —
j 8	Bela moka za luksusno pecivo		
	št. 0		100 •	430 • — j
1 9	Bela moka za luksusno pecivo	100 »	375-—
	št. 2			
10	Krušna moka št. 4 In 5 . . .	100 .	325 • —
11	Črna moka št. 6		100 »	260 • —
I12	Črna moka št. 7		100 >	1801 —
i 13	Obloda		100 »	130- —j
14	Otrobi		100 »	100- —
15	Koruzna moka		100 .	130' —
16	Konji za klanje			vsak	300' —
! 17	Konji težki za vprego (slovenski)	>	4.000 •—[
18	Konji lahki za vprego ....	»	3.000 • —
19	Konji lahki do dveh let starosti Konji hribovski mali (Južne	>	2.500 •-
	. Srbije)		>	1.800- —
	Žrebeta do enega leta starosti	vsako	1.500'—;
20	Osli		vsak	900-—;
21	Mezgi		»	1.800' —
22	Krave		vsaka	2.700 • —
23	.. .. ( par do 700 kg	 * Od 700 » do 900 kg	vsak	3.000'-
		»	3.800' —
	D1K1 X * » 900 » navzgor .	»	4.800' —
24	Teleta / ho 30 kg	 leleta X od 30 do 70 kg . .	vsako »	600'—: 800-—!
25	Ovni		vsak	200'—!
i 26	Jagnjeta		vsako	100' —
' 27	P X par do 140 kg ... .	100 kg	900'-
	ii-, { . od 140 do 220 kg.	vsak	1.000' —
	1 1	•	» 220 kg navzgor	»	1.200' —
28	Koze		vsaka	240' —
29	Mast		100 kg	1.700' —
30	Suho svinjsko meso (rebrca) .	100 »	1.800' —
i 31	Salame turistovske (poletne) .	100 .	1.800'—j
32	Salame (zimske):		
	iz debelo razsekanega mesa	100 »	3.200'-
33	iz drobno razsekanega mesa g anina nasoljena ...... olanina sveža Slanina povoj ena Gnjati Zaklani prašiči razpolovljeni Svinjsko meso sveže . . , '	100 »	4.200' —
'34 35 36 137 38		100 » 100 » 100 * 100 » 100 » 100 »	1.700'— 1.700'-1.700'-2.500'-1.600' — L200'
,39	Goveje meso sveže		100 .	1 OoO-—
40	Ovčje meso sveže		100 »	1 200' —
j 41	Jagnječje meso sveže ....	100 .	1 500 *
!42	Domača klobasa (mesena) . .	100 .	L600' —
i 43	Krvave, jetrne klobase. . . .	100 .	600' —
44	Bohi slanine { Snfeiii ! .'	100 » 100 >	100- — 800' —
45	Kozje meso nasoljeno ....	100 »	700'—!
|46	Notranjščina glave, debela	100 »	200'-j
	koža			
47	Suha čreva (1 lopta = 100 sež-		1.800'-
	njev = P/, kg)		100 »	
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 31. marca 1926., št. 72.
«J
Sš
“K
Imenovanje predmetov in domačih proizvodov
Količina
Cena v dinarjih
Osoljena čreva..................
Suhi slepiči, suhi sečni mehurji itd., svinjski in goveji . . .
bušak iz (
Koža goveja sirova Koža kravja, sirova Koža junčja sirova
Južne Srbije in Bosne! 20% ceneje t
/ s sladkorjem. X brez sladkorja
Koža telečja sirova Koža jagnječja sirova . , . . Koža kozlovska sirova . . . .
Koža ovčja sirova.............
Koža kozja sirova.............
Koža zajčja sirova............
Koža dehorja sirova...........
Koža jazbečja sirova...........
Koža divje mačke..............
Koža volčja...................
Koža lisičja..................
Koža kunja....................
Koža sobolja . -..............
Koža vidrna...................
Koža goveja suha..............
Koža konjska suha.............
Slive suhe ,0/,., vložene v vrečah ..........................
Slive suhe 90/M, vložene v vrečah ..........................
Slive suhe *‘/,1,0 (stotinke), vložene v vrečah.................
Slive suhe m/1M (uzanca), vložene v vrečah.................
Slive suhe 1,0/j>o (merkantllne),
vložene v vrečah............
Slive suhe (etuirane), vložene
v zabojih...................
Suhe hruške...................
Suha jabolka Konservirano sadje
Pure žive .
Gosi žive............
Race žive............
Kokoši žive ....
Pure zaklane ....
Gosi zaklane ....
Race zaklane ....
Kokoši zaklane . . .
Jajca sveža (zaboj
jajci).............
Konoplja v povesmlh
predivo) ...................
Predivo.......................
j odpadki pod 10 cm v
D I premeru...................
j razklana polena in ' okrogla polena. . .
Lesno oglje...................
Lesno oglje (odpadki — prah) Stavbni les jelkov In smrekov, razžagan (deske, letve, kolči,
plohi, grede)...............
Stavbni les jelkov, obtesan (grede), od % do *%„..............
Stavbni les jelkov, okrogel (ja-drenikl, koli za hmelj, lan-tene = drogi za brodove): do 25 cm srednjega premera ......................  •
preko 25 cm srednjega
premera................
Stavbni les borov, razžagan . Stavbni les borov, obtesan . . Stavbni les bukov, razžagan, obtesan In okrogel (hlodi):
oparjen...................
neoparjen.................
Stavbni les hrastov, razžagan Stavbni les hrastov okrogel (hlodi).......................
1440
(sirovo
100 kg 100 .
100
100
100
100
100
100
100
100
kos
100 kg 100 .
100 •
100 ,
100 .
100 .
100 »
100 > 100 » 100 . 100 . 100 » vsaka
100 kg 100 . 100 . 100 .
zaboj
100 kg 100 .
10.000 kg
10.000 » 10.000 » 10.000 .
100- —
700 •-
1.400
1.400
1.400
2.800
2.800
5.000
2.200
2.800
15
80
60
60
100
200
600
500
400
4.500
2.600
600
570
550
520
475--
#
150
200
2.000
1.000
40
50
20
15
1.500
1.500
1.500
1.500
1.000
20
500
1.300
1.800
7.000
1.000
400' — 220’—
180' —
320 •— 670'— 320’ —
500 • — 240' — 700’ —
320 • —
* Za vsakih 100 kg 100 dinarjev draže nego za slive v vrečah.
Redna |( številka 1	Imenovanje predmetov in domačih proizvodov	Količina	Cena v dinarjih
	( 1'60 do 2-20 Hrastovi pragi j 2'50 do 2'70	kos	20- —
100		>	35'—
	( specialni . .	m3	1.200' —
101	Pragi bukovi		kos	15' —
102	Stavbni les, razžagan, orehov in drugih plemenitih dreves	m*	1.000'-
103	Stavbni les, lipov		,	600'-1
104	Stavbni les, razžagan, brestov in jesenov 		»	800'-
105	Doge		vedro	60' —
106	Telegrafski drogi, od 7 do 9 m dolgi		kos	35'—j
107	Cement iz Srbije		10.000 kg	5.500' —
108	Cement beočinski		10.000 »	5.500' —
109	Cement hrvatski in slovenski	10.000 .	5.500' —1
110	Cement dalmatinski		10.000 »	3.500'-
111	Bavksit (dalmatinski) ....	10.000 >	200'—
Pripomba: Pooblaščene banke se opozarjajo, da morajo ob izdajanju potrdil točno izpolnjevati vrsto blaga in količino ter se strogo ravnati po cenah, označenih v tem cenovniku, nadalje označevati državo, v katero se blago izvaža, pri lesenih predmetih pa poleg kubičnega metra označiti še težo kubičnega metra.
Ko se izdajajo potrdila na tujo valuto, se izvršuje obračunavanje po srednjem borznem kurzu onega dne, ko se potrdilo izda.
Obmejne carinarnice morajo ob pregledu in oca-rinjanju blaga paziti na to, ali se blago, označeno v potrdilu, ujema z blagom, ki se izvaža, Ce so v istem železniškem vozu razne vrste blaga ali razne kvalitete istega blaga, se mora priložiti tovornemu listu tudi točna specifikacija blaga. Ce je v potrdilu kaj nepravilnega, naj ga pošljejo s svojimi pripombami vred generalnemu inšpektoratu, ne da bi se zadrževalo blago od izvoza.
Potrdila o zavarovanju valute, izdana po pooblaščenih bankah, veljajo dva meseca dni od dne, ko se je potrdilo izdalo, do dne, ko se blago vtovori. Za dokaz o dnevu vtovoritve služi žig odpošiljalne (vtovarjalne) postaje na tovornem listu. Če so v potrdilih označene cene višje nego v cenovniku dotič-nega polmesečja, taka potrdila veljajo.
Iz generalnega inspektorata ministrstva za finance v Beogradu,
dne 25. marca 1926.; I. br. 6400.
Razglasi velikega župana mariborska oblasti.
P. br. 1255/2—-1926.
Razpis stalnih učnih mest na meščanskih šolah mariborske oblasti.
Na meščanskih šolah v mariborski oblasti se razpisujejo nastopna stalna učna mesta, in sicer:
a)	Na državni deški meščanski šoli v Celju eno učno mesto strokovnega učitelja za I. skupino. Prednost imajo prosilci, ki so usposobljeni za pouk srbohrvaščine.
b)	Na meščanski šoli v Dolnji Lendavi eno učno mesto za I. skupino in eno učno mesto za II. skupino.
c)	Na meščanski šoli v Ljutomeru eno učno mesto za I. skupino, eno učno mesto za II. skupino in eno učno mesto za IIL skupino.
č) Na prvi dekliški meščanski šoli vMariboru eno učno mesto strokovne učiteljice za II. skupino.
d)	Na meščanski šoli v Ormožu eno učno mesto za I. skupino.
e)	Na meščanski šoli v Slovenj gradcu eno učno mesto za H. skupino.
f)	Na meščanski šoli v SlovenskiBistrici eno učno mesto za I. skupino in eno učno mesto za III. skupino.
,g) Na meščanski šoli pri Sv. L e n a r t u v Slovenskih goricah eno učno mesto za I. skupino, eno učno mesto za II. skupino in eno učno mesto za III. skupino.
h) Na meščanski šoli v Šoštanju eno učno mesto za I. skupino in eno učno mesto za III. skupino.
Veljavne so tudi skupine višje pedagoške šole v Zagrebu.
Prošnje, in sicer za vsako učno mesto posebe, ki jim je priložiti službeno razpredelnico, zrelostno izpričevalo, usposobljenostno izpričevalo za osnovne in usposobljenostno izpričevalo za meščanske šole v izvirniku ali v sodno legaliziranem prepisu, izpisek iz osebne popisnice o dosedanjem zaporednem službovanju do dne 1. maja 1926., sestavljen po ravnatelju, odnosno sreskem šolskem nadzorniku, in zdravniško izpričevalo, če prosilec ni stalno nameščen, naj se vlože pri pristojnem ravnatelju ali šolskem upravitelju
najkesneje do dne 1. maja 192 6.
Ravnatelj mora odposlati prošnje velikemu županu mariborske oblasti, prosvetnemu oddelku, upravitelj pa pristojnemu sreskemu poglavarju v dveh dneh.
Sreski poglavarji naj predlože prošnje velikemu županu mariborske oblasti, prosvetnemu oddelku,
najkesneje do dne 10. maja 192 6.
Prošnje, dospele po tem roku, se ne bodo vpo-števale.
Prošnje je opremiti s kolkom za 5 Din, vsako prilogo razen službene razpredelnice pa s kolkom za 2 Din; kolek za rešitev se bo zahteval ob morebitnem imenovanju dotičnega prosilca.
V Mariboru, dne 25. marca 1926.
Veliki župan mariborske oblasti: dr. Pirkmaier s. r.
Razglasi dingih nradov in nblastev.
S 25/25.	670
Sklep.
V	konkurzni stvari Josipa Omerze, trgovca s pisarniškimi potrebščinami v Ljubljani, Dunajska cesta št. 6, se konkurzno-sodno odobruje prisilna poravnava, sklenjena dne 6. marca 1926. med pre-zadolžencem in njegovimi upniki, s katero se je zavezal prezadolženec, upnikom III. razreda plačati v treh mesecih po pravnomočnosti poravnave kvoto 25 % njih terjatev z garancijo I. Krivica, trgovca v Ljubljani.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek III.,
dne 22. marca 1926.
S 34/25—44.	669
Sklep.
V	konkurzni stvari Ivana Gajška, trgovca s papirjem v Ljubljani, Sv. Petra cesta- št. 2, se konkurzno-sodno odobruje prisilna poravnava, ki jo je sklenil prezadolženec pri naroku dne 6. marca 1926. z upnild tako, da se plačajo predmetne terjatve I. in II. razreda v celoti, dočim plača upnikom HI. razreda le 25%no kvoto v enem mesecu po pravnomočni potrditvi sodne poravnave in z garancijo Jerneja Kopača, posestnika v Ljubljani, Celovška cesta št. 14.
Deželno sodišče v Ljubljani, oddelek IIL,
dne 22. marca 1926.
A 322/19—44.	665
Poklic dedičev neznanega bivališča.
Jožef M1 a d k o v i č, posestnik v Velikem Podlogu št. 22, je dne 19. januarja 1919. umrl, zapustivši ustno oporoko.
Njegovi otroci, Mihael, Neža in Alojzija Mladko-vič, bivajo nekje v Ameriki in še niso odobrili zapuščinske razprave; vpoštevni so kot volilojemniki, odnosno nujni dediči.
Mihael, Neža in Alojzija Mladkovič se zaradi tega pozivljejo, naj sevenemletuod današnjega dne zglase pri tem sodišču. Po tem roku se bo razpravljala zapuščina z Jakobom Artačem v Krškem, ki jim je postavljen za skrbnika.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek L,
dne 28. decembra 1925.
A 32/25—10.	664
Poklic dediča neznanega bivališča.
Ana N a r a g 1 a v, rojena Simončič, posestnica v Spodnjih Dulah št. 2 pri Krškem, je dne 25. januarja 1925. umrla, zapustivši ustno oporoko. Kot dedič je vpošteven tudi zapustničin sin Jože Naraglav.
Ker je Jože Naraglav, ki je bival naposled v Franciji, Foss 2 Lens, Pas de Calais, Rue Dusovich št. 74, sedaj neznanega bivališča, se pozivlje, naj se zglasi pri podpisanem sodišču v enem letu od današnjega dne, ker bi se sicer zapuščina razpravljala z Jakobom Artačem v Krškem, ki je imenovan Jožetu Naraglavu za skrbnika.
Okrajno sodišče v Krškem, oddelek L,
dne 27. marca 1926.
E 493/25—7.	591
Dražbeai oklic.
Dne 10. aprila 19 26. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ivanjševci, vi. št. 244.
Cenilna vrednost: 6711 Din 50 p; najmanjši po-nudek: 4474 Din 32 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, oddelek II.,
dne 24. februarja 1926.
E 26/26—7.	520
Dražbeni oklic.
Na predlog, ki ga je podala Terezija Š t a n t e, stanovnica v Spodnjih Lažah št. 10, bo dne 5. m a j a 19 2 6. ob desetih pri tem sodišču v sobi št. 4. na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nastopnih nepremičnin, vpisanih v zemljiško knjigo za Zgornje Laže, vi. št. 113:
Označba nepremičnin: hiša št. 10, cenilna vrednost 7500 Din, gospodarsko poslopje, cenilna vrednost 2500 Din, travniki (pare. št. 1042, 1058, 1126/2, 1256, 1300/2, 1301/2) in pašnik (pare. št.1126/3 in 108), cenilna vrednost 3441 Din 50 p, njive (pare. št. 1043, 1057, 1255, 1301/1), cenilna vrednost 4877 Din, skupaj 18.318 Din 50 p. — Najmanjši ponudek: 12.245 Din.
K nepremičnini spada zaboj za žito v cenilni vrednosti 50 Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo.
Okrajno sodišče v Konjicah, oddelek II.,
dne 26. februarja 1926.
E 617/25—6.	605
Dražbeni oklic.
Dne 6. aprila 192 6. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba polovice nepremičnine in priteklin: zemljiška knjiga Imeno, vi. št. 99.
Cenilna vrednost: 56.623 Din; najmanjši ponudek: 37.748 Din 66 p.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kozjem,
dne 3. marca 1926.
Št. 318/26.	~	667
Objava.
Gospod dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, se je odpovedal izvrševanju odvetništva.
V Ljubljani, dne 30. marca 1926.
Za odbor odvetniške zbornice v Ljubljani: predsednik dr. D. Majaron s. r.
139.
Tarifno obvestilo o direktnem blagovnem prometu med postajami nemških in saar-skih železnic na eni strani in postajami železnic kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev na drugi strani v prevozu:
a)	skozi Avstrijo;
b)	skozi Avstrijo in Češkoslovaško;
c)	skozi Madžarsko in Avstrijo;
č) skozi Madžarsko in Češkoslovaško.*
i.
Gbče reglementarne odredbe.
Blago, mrliči in žive živali se prevažajo izza dne 1. marca 1926. na podstavi mednarodne konvencije (m. k.) za prevoz blaga z dne 14. oktobra 1890. z vsemi njenimi izpremembami in dodatki kakor tudi z enotnimi dodatnimi odredbami, kolikor niso določeni v naslednjih točkah odstopki.
II.
fHHI Posebne reglementarne odredbe.
1) Predmeti, izključeni od prevoza (člen 3. m. k.).
Od prevoza z direktnimi mednarodnimi tovornimi listi so izključeni razen predmetov, navedenih v § 1. (1) izvršitvenih odredb mednarodne konvencije, še ti-le predmeti:
zlato in srebro v palicah, platina, kovani denar, bankovci, vrednostni papirji, dokumenti, dragi kameni, pravi biseri, nakit in dragocenosti.
2)	Vsebina tovornega lista (člen 6. m. k.).
a)	Pošiljatelj mora predpisati v tovornem listu mejne prehodne postaje** od ene države do druge.
V prometu s saarskim okrožjem se mora predpisati tudi prehodna mejna postaja med saarskimi in nemškimi železnicami.
Če je predpisana za del prevoznega pota uporaba direktne tarife, je treba navesti mejne prehode po dotični tarifi.
b)	Brzovozno blago se sprejema na pošiljateljevo zahtevo v pospešeno brzo vožnjo po internih tarifnih odredbah predajne države. Pošiljatelj ne sme zahtevati, da bi se prepeljala brzovozna pošiljka samo na enem delu prevoznega pota pospešeno brzovozno.
c)	Navedbe v tovornem listu in izjave pošiljateljeve morajo biti spisane v latinici.
3)	Računanje voznine (člen 11. m. k.).
Voznina in ostale pristojbine se izračunavajo za prevozni pot, ki ga je predpisal pošiljatelj, na podstavi veljavnih (lokalnih ali mednarodnih) tarif, kolikor se morejo te uporabljati.
4)	Plačevanje voznine (člen 12. m. k.).
Delne frankature so dopuščene samo do meje (mejne postaje) predajne države ali pa do nadaljnje državne meje (mejne postaje). Če je predpisal pošiljatelj uporabo direktne zvezne tarife, je dopuščena delna frankatura samo do one prehodne postaje ali od nje, kjer se predpisana zvezna tarifa začenja ali končuje. Vnaprejšnje plačilo voznine v izvestnem znesku ni dopuščeno.
Če se morajo voznina in druge pristojbine preračunavati, se preračunavajo po uradnem železniškem tečaju, ki velja na dan preračunavanja.
5) Povzetja (člen 13. m. k.).
Povzetja in predjemi se dopuščajo samo v valuti predajne države. Preračunjevalni tečaj določi ona železniška uprava, ki preračunava.
6) Dostavni roki (člen 14. m. k.).
Reglementarnim dostavnim rokom se dodajajo dopolnilni roki udeleženih železnic. Za pospešeni brzovoz veljajo glede dostavnih rokov predpisi udeleženih železnic.
* «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 27. marca 1926., št. 69. (XIX. —1926.) — S tem tarifnim obvestilom se razveljavljajo prejšnje tarifne odredbe o tem prometu, ki so veljale izza dne 1. aprila 1923. (Uradni list z dne 10. aprila 1923., št. 155/34).
** Glej prilogo 1. (Seznamek mejnih prehodnih postaj.)
7) Zavarovanje dostavnega roka (člen 38. m. k.).
Zavarovanje dostavnega roka se mora navesti v valuti predajne države.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka se računi na podstavi dejanskih razdalj, za katere se računi voznina na poedinih progah. Najmanjša pri-stojbina se računi samo za skupni pot.
Pristojbina za zavarovanje dostavnega roka znaša V^'/oo deklariranega zneska od vsakih začetih 10 km. Preračunjevalni tečaj določa ona železniška uprava, ki preračunava.
m.
Odredbe o privatnih vozovih.
1} Za privatne vozove se smatrajo oni vozovi, ki so uvrščeni v vozovje železniške uprave, ki pa so lastnina uvrstiteljeva ali ki jih je uvrstitelj najel od tretje osebe ali od železnice za daljši čas in za izključno svojo uporabo. Taki vozovi so:
a)	kotelni vozovi (vozovi: s cisternami, rezervoarji, sodi, baseni, lonci in vozovi s tanki);
b)	drugi vozovi, nalašč prirejeni za prevažanje izvestnega blaga.
O	uvrščanju takih voz odloča ona železniška uprava, v katere vozovje naj se uvrste.
Privatni vozovi se smejo natovarjati samo z onim blagom, za katero so odrejeni.
2)	Prazni privatni vozovi se morajo predajati v prevoz z mednarodnim tovornim Ustom.
3)	Pravico, razpolagati s privatnim vozom proti železnici, ima izključno uvrstitelj. Toda glej točki 4) in 5).
Uvrstitelj mora razpolagati s praznim privatnim vozom s tovornim listom, ki ga mora podpisati kot pošiljatelj in poslati oni postaji, ki naj izvrši njegovo razpolago.
4)	Vsaka tretja oseba, ki hoče predati v prevoz prazen ali natovorjen voz, möra predati predajni postaji s tovornim listom vred pismeno izjavo uvr-stiteljevo, da se strinja z izvršitvijo transporta, označenega v tovornem listu.
Te izjave ni treba, če preda na namembni postaji prejemnik v prevoz natovorjen voz, ki ga je poslal uvrstitelj praznega zaradi natovoritve.
Dokler se vrši ta transport, nima uvrstitelj pravice, razpolagati z vozom. Pošiljatelj ima pravico do vseh razpolag, določenih v členu 15. m. k., kolikor so dopuščene po tej tarifi.
5)	Prejemnik pošiljke, ki je prispela v privatnem vozu, sme razpolagati s tem vozom samo, če so izpolnjeni pogoji odredbe v točki 4), prvem odstavku.
6)	Železnica ima pravico, vrniti privatni voz, ki je prispel natovorjen, po izpraznitvi domicilni postaji, če ni odredil uvrstitelj drugače. V tem primeru odpošlje železnica privatni voz s tovornim Ustom v uvrstiteljevem imenu in ob njegovih stroških po tarifnih odredbah udeleženih železnic.
Prav to velja za privatni voz, ki je prispel prazen zaradi natovoritve, pa ga prejemnik ne preda natovorjenega v prevoz v 8 dneh od njegovega prihoda; to pa ne velja, če je odredil uvrstitelj drugače še pred potekom tega roka.
Te odredbe se ne uporabljajo na vozove, ki so na privatnih tirih.
7)	Za škodo, nastalo zbog tega, ker se je prekoračil dostavni rok ob prevozu praznih privatnih voz, jamči železnica izključno po odredbah členov 40. (1), (2) in 41. m. k.
Ce se pri natovorjenem privatnem vozu prekorači dostavni rok, železnica ne odgovarja za njegov zakesneli povratek.
8)	Za izgubo ali poškodbo privatnega voza aU za izgubo* njegovih delov jamči železnica po pogodbi
o uvrstitvi voza, sklenjeni med uvrstiteljem in železnico.
. ^oki členov 33. in 36. m. k. se ne uporabljajo na privatne vozove.
Odškodninske zahteve sme uveljavljati samo uvrstitelj voza, m sicer samo pri domicilni železnici.
9)	Katero blago se sme prevažati v privatnih vozovih, odreja predajna železnica.
V ostalih privatnih vozovih se smejo prevažati:
vino,
sadje, presno (vštevši južno sadje),
kisline, če je dopuščen njih prevoz v kotelnih vozovih,
konji in mule,
maslo, margarin, rastlinska mast in kokosovo maslo,
meso, presno in zmrzlo, presne zaklane živali, Presne kuhane klobase, tudi prekajene,
rudninska voda, tudi umetna, in pitna slana voda, mleko,
perutnina, živa,
pivo in rabljeni prazni sodi za pivo,
zelenjad, presna,
ribe in voda za prevažanje rib,
sir,
sladne tropine, vlažne,
špirit in prekuhano žganje v steklenicah, popolnoma grenko.
10)	Zavarovanje dostavnega roka ni dopustno pri pošiljkah praznih privatnih voz. (Primeri posebne reglementarne odredbe te tarife k členu 38. m. k.).
11)	Prazni privatni vozovi se ne smejo obremenjati s povzetji in tudi ne s predjemi. (Primeri posebne reglementarne odredbe te tarife k členu 13. m. k.). Vendar pa ima železnica pravico, obremenjati prazne privatne vozove z voznino, postranskimi pristojbinami in izdatki v gotovini kakor tudi povzetji.
12)	Prazni privatni vozovi se prevažajo po odredbah udeleženih železnic brezplačno ali pa po znižani voznini, če se izpolnijo ti-le pogoji:
a)	V razpredelku tovornega lista «Vsebina» se mora označiti, da je voz «prazen», in vzrok, zakaj se prevaža prazen.
b)	Pošiljatelj mora navesti v tovornem listu znak lastnine, številko in domicilno postajo voza.
c)	Ce želi pošiljatelj, da bi se prepeljal prazen privatni voz brezplačno ali pa po znižani voznini, mora predpisati v tovornem listu «brezplačen prevoz» ali pa «prevoz po znižani voznini».
13)	Prazni privatni vozovi se smejo predajati v prevoz samo sporovozno.
14)	Posluževati posebne priprave v privatnih vozovih (hladilne priprave, vodne posode, strojne priprave itd.) je dolžan pošiljatelj ali prejemnik.
15)	Drugače pa veljajo poleg odredb te tarife predpisi o izračunavanju voznine udeleženih železnic.
Priloga 1.
Seznamek mejnih prehodnih postaj.
Pripomba:	Pri predpisovanju prevoznega	
pota (posebne reglementarne odredbe te tarife k	
členu 6. m. k.) zadošča, da se navede ob označbi pre-	
hoda iz ene države v drugo samo ena izmed mejnih	
prehodnih postaj.	
a) Češkoslovaško-	nemške mejne pre-
hodne postaje:	
češkoslovaške:	Nemške:
Bohumin Ö. S. D.	Oderberg
Chuchelna	Kuchelna
Opava	Troppau
Krnov Č. S1. D.	Jägerndorf
Hlucholazy	Ziegenhals
Hynöice v Hornim	Hemersdorf (Ober-
Slezsku	schlesien)
Mezilesi v Kladsku	Mittelwalde
Stfedni Stenava	Mittelsteine
Mezimesti	Halbstadt
Libava	Liebau
Polubny Č. S. D.	Polaun
Jindfichovice pod Smr-	Heinersdorf an der Tafel-
kem	fichte
Seidenberg	Seidenberg
Hefmanice u Frydlantu	Hermsdorf bei Friedland
Liberec Č. S. D.	Reichenberg
Varnsdorf	Warnsdorf
Georgswalde-Ebersbach	Ebersbach (Sa.)
Sebnice	Sebnitz
Dečin	„	Tetschen
Podmokly Č. S. D.	Bodenbach
Moldava v Čechdch	Moldau
Č. S. D.	
Reitzenhain Č. S. D.	Reitzenhain
Vejprty Č. S. D.	Weipert
J ohanngeorgenstadt	J ohanngeorgenstadt
Klingenthal Č. SL D.	Klingenthal
Františkovy Lažne	Franzensbad
Cheb	Eger
Brod nad Lesy	Furth i. W.
Železna Ruda	Eisenstein
Haidmühle	Haidmühle
b) češkoslovaško	-avstrijske mejne
prehodne postaje:	
češkoslovaške:	Avstrijske:
Horni Dvorište	Summerau
Češke Velenice	Gmünd
Slavonice Č. S. D.	Zlabings
Satov	Unter-Retzbach
Hevlin nad Dyji	Laa a. d. Thaya
N ovosedly-Dmoholec	Wildendürnbach
Bfeclav	Bernhardsthal
Devinska Nova Ves	Marchegg
Bratislava Petržalka
c)	Avstrijsko-madžarske mejne prehodne postaje:
Avstrijske:	Madžarske:
Nickelsdorf	Hegyeshalom
Pamhagen	Mexicöpuszta
Baumgarten	Sopron Gy. S. E. V.
Loipersbach-Schattendorf Ägfalva Mogersdorf	Szentgotthärd
d)	Nemško-avstrijske mejne pre-
hodne
Passau
Simbach
Salzburg
Kufstein
ostaje:
Mittenwald
Lindau-Reutin (für Frachtgüter)
Lindau Stadt (für Eilgüter)
e)	Češkoslovaško-madžarske mejne prehodne postaje:
Češkoslovaške:	Madžarske:
Nove Komärno Parkan-Näna Sahy1 Lučenec1 Rad ovce Siač )
Tornala /
Turna pri Moldave Čana
Slovenske Nove mesto Čop
Komärom
Szob
Dregelypalänk1
Ipolytarnöcz1
Somosköüjfalu
Bänreve
Tornanadaska
Hidasnemeti
Sätoraljaüjhely
Zähony
f)	Avstrijsko-jugoslovanske mejne prehodne postaje:
Avstrijske:
Rosenbach
Bleiburg
Lavamünd
Spielfeld-Strass
Radkersburg
Jugoslovanske: Jesenice Prevalje Dravograd-Meža Št. Ilj
Gornja Radgona
g)	Avstrijsko-italijanske mejne pre hodne postaje:2
Brenner (Brennero)
Innichen (San Candido)
h)	Madžarsko-jugoslovanske mejne
prehodne postaje:
Madžarske:	Jugoslovanske:
Dävidkäza Kotormäny3	Hodoš3
Redics3	Donja Lendava3
Murakeresztür	Kotoriba
Gyekenyes	Drnje na Dravi
Bares	Lukač
Drävahid3	Noskovci3
Drävaszabolcs3	Donji Miholjac3
Beremend4	Beli Manastir4
Magyarböly	Beli Manastir
Herczegszäntö3	Bački Breg3
Gara3	Ridjica3
Ölegyen3	Ridjica3
Csikeria3	Subotica3
Kelebia	Subotica
Röszke	Horgoš
Öszentivan-Üjszentivan3	Djala3
Szöreg	Banatsko Arandjelovo
i) Nemško-saarske mejne prehodne	
postaje:	
Nemške:	Saarske:
Zweibrücken	Einöd (Saar)
Eichelscheid	Homburg (Saar)
Schönenberg-Kübelberg	Jägersburg
1	Otvorjena samo za promet vozovnih tovorov.
2	Ce je predpisal pošiljatelj mejni prehodni postaji Brenner-Innichen, se smatra prevoz čez italijansko progo Brennero-San Candido za prevoz samo skozi Avstrijo. Voznina se računi za ves prevoz od nemško-avstrijske prehodne mejne postaje do avstrijsko-jugoslovanske prehodne mejne postaje po odredbah blagovne tarife avstrijskih zveznih železnic. S pristojbinami, ki nastanejo ob carinskem odpravljanju pri prevozu pošiljk skozi italijansko carinsko območje na podstavi italijanskih tarif, kakor tudi z izdatki v gotovini, ki se plačujejo na podstavi italijanskih zakonov in tarif, se obremenjajo stranke.
3	Ni otvorjena.
4	Otvorjena samo za transporte kamenja. ,
Türkismühle
Büschfeld
Taben
Namborn
Limbach (Kr. Saarlouis) Saarhölzbach
Iz generalne direkcije državnih železnic v Beogradu,
dne 18. februarja 1926.; K.O. br. 1461.
Št. 231.	629 3—3
Razpis.
Okrajni zastop ormoški razpisuje na podstavi členov 86. do 105. zakona o državnem računovodstvu dobavo gramoza, in sicer:
do 3000 m3 okroglega (rečnega ali nakopanega) m do 1000 m3 trtega gramoza.
Dobava se izvrši po ustni zmanjševalni javni dražbi, ki bo v soboto dne 10. aprila 192 6. ob devetih v prostorih okrajnega zastopa v Ormožu.
Dražbeni pogoji -in razdelitev dobav gramoza po posameznih cestnih progah se objavijo pri licitaciji; na zahtevo se tudi pošljejo proti povračilu dejanskih
stroškov.	„
Okrajni zastop v Ormožu,
dne 24. marca 1926.
Razne objave,
651 Vabilo na VII. redni občni zbor Mariborske tiskarne, d. d. v Mariboru,
ki bo v ponedeljek dne 19. aprila 192 6. ob enajstih v ravnateljstvu tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4. I. nadstropje.
Dnevni red:
1.	) Poročilo ravnateljstva in eksekutive o poslovanju v letu 1925. in predložitev bilance z zaključkom z dne 31. decembra 1925.
2.	) Poročilo nadzorstvenega sveta.
3.	) Odobritev bilance za leto 1925., razdelitev čistega dobička in absolutorij upravnemu svetu.
4.	) Volitev upravnih svetnikov namesto članov upravnega sveta, izstopivših po § 10. družbenih pravil.
5.	) Volitev nadzorstvenega sveta.
6.	) Sklepanje o eventualnih, pravočasno predloženih predlogih.	Upravn. svet
Po § 27. družbenih pravil imajo glasovalno pravico na občnem zboru oni delničarji, ki založe naj-kesneje tri dni pred občnim zborom delnice, katere tvorijo podstavo za njih glasovalno pravico, pri ravnateljstvu Mariborske tiskarne ali pa pri Mestni hranilnici v Mariboru.
§ 26. Vsakih 10 delnic daje pravico do enega glasu. Glasovalno pravico na občnem zboru lahko izvršuje vsak delničar osebno ali pa po pooblaščencu.
663	Objava.
Prva hrvatska štedionica u Zagrebu, glavna podružnica za Sloveniju u Ljubljani, javlja svojim vlagateljem na hranilne knjižice, da tečejo zaradi regulacije obrestnih mer izza dne 1. julija 1926. 6%ne obresti na naslednje vloge proti trimesečni odpovedi: št. 19, 23, 43, 48, 51, 70, 86, 88, 93, 94, 98, 110, 111, 127, 128, 133, 135, 137, 148,	158,	193,	196,	198,	199,	200,	201,	202,
203, 207, 214,	217,	222,	223,	250,	256,	265,	269,	274,
276, 278, 293,	295,	297,	315,	317,	319,	323,	324,	333,
334, 337, 357,	358,	359,	360.	363,	367,	375,	378,	379,
382, 385, 387,	388,	392,	393,	394,	395,	398,	406,	413,
416, 419, 421,	422,	426,	429,	433,	437,	441,	443,	445,
448, 456, 457,	461,	463,	464,	470,	471,	474,	476,	477,
478, 481, 482,	483,	485,	488,	505,	506,	508,	509,	511,
516, 526, 528,	529,	533,	535,	537,	540,	541,	546,	548,
557, 567, 568,	571,	575,	579,	580,	585,	586,	589,	591,
592^ 594. 596,	597,	601,	602,	603,	607,	611,	617,	618,
622 624, 625.	633,	638,	639,	644,	646,	648,	649,	652,
658’ 659; 660,	661,	665,	667,	669,	670,	672,	674,	675,
676, 677, 679,	681,	682,	689,	690,	693,	695,	697,	700,
703, 706, 709,	710,	711,	714,	716,	723,	724,	725,	727,
731, 732, 733,	735,	737,	738,	739,	743,	746,	752,	753,
755, 756, 760,	765,	768,	769,	774,	777,	780,	781,	783,
784, 785, 787,	789,	793,	794,	796,	797,	799,	802,	804,
811, 813, 817,	819,	822,	824,	830,	831,	834,	846,	847,
849, 850, 858,	860,	862,	867,	869,	870,	871,	880,	883,
894, 896, 900,	901,	903,	905,	906,	914,	915,	919,	928,
931, 932, 934,	935,	946,	947,	951,	952,	953,	956,	957,
958, 959, 961. 964, 974, 975, 977, 979, 981, 982, 983, 987, 988, 991, 992, 996, 1000, 1001, 1005, 1007, 1011. 1012, 1013, 1014, 1017, 1018, 1022, 1024, 1025, 1030, 1037, 1045, 1047, 1049, 1050, 1051, 1052, 1053, 1055, 1057. 1059; 1060, 1061, 1063, 1064, 1065, 1067, 1068, 1070, 1071. 1072, 1076, 1077, 1086, 1093, 1094, 1095, 1097, 1102, 1107, 1111, 1115, 1117, 1122, 1123, 1124, 1126, 1127, 1131, 1133, 1135, 1136, 1137, 1139, 1145, 1147, 1149, 1150, 1151, 1152, 1153, 1154, 1156, 1157, 1159, 1161. 1166, 1171, 1173, 1174, 1177, 1179, 1183, 1185, 1187, 1188. 1189, 1192, 1194. 1195, 1196, 1198, 1299, 1200, 1201, 1202, 1203, 1208, 1210, 1213, 1214, 1215, 1216, 1218, 1220, 1223, 1224, 1225, 1227, 1229,
1230, 1232, 1233, 1237. 1238. 1239. 1242. 1246. 1247, 1248, 1252, 1255. 1256. 1257, 1259. 1260, 1263. 1264, 1265. 1267, 1271, 1273. 1274, 1275, 1279. 1280. 1281.
691	Izjava.
Izgubil sem dijaško legitimacijo tehnične fakultete v Ljubljani na ime: Aleksander Grigorjev iz Bahmuta (Rusija) iz leta 1924./1925.
Proglašam jo za neveljavno.
Aleksander Grigorjev s. r., akademik.
Računski zaključek Tovarne verig, d. d. v Lescah pri Bledu.
Aktiva.	Čista bilanca z dne 31. decembra 1925.	Pasiva.
	'	Din	P			Din 1 p 1
1.	Blagajna		52.411		1	1.	Delniška glavnica		2,500.000 -
I2-	Dolžniki in terjatve pri poštni hranilnici	1,523.580	04	2.	Rezervni sklad		465.35674;
3.	Stavbe in zemljišča		1,302.025	80	3.	Upniki		
4.	Stroji in električne naprave		1,278.918	35	4.	Prenos dobička iz leta	
15.	Inventar		179.164	25:		1924	Din	7.064'67	260.807i02i
6.	Zaloga sirovin, polizdelkov in izdelkov. Tehnične obratne potrebščine . .	1,547.020	26	5.	Dobiček leta 1925. . .	. 253.742-35	
7.		48.757	04			
	1	5,931.876174!				5,931.876.174
Debet.	Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1925.	Kredit.
		Din	P			Din	P
1.	Plače in mezde		1,353.629	89	j L	Kosmati prebitek. . 			3,844.401 07	
2.	Davki in pristojbine		271.975	44			N.		
3.	Obresti in provizije		658.379	11				
4.	Odpisi na strojih, nepremičninah in pre-					'	
	mičninah		317.409	—				
5.	Upravni in obratni stroški		982.200	61				
[6.	Prenos iz leta 1924		7.064	67				
’7.	Čisti dobiček leta 1925		253.742	35				
		3.844.401 07			!|3,844.401 07l		
661
Objava.
27. marca 1926. bo izplačevala Tovarna verig.
po delnici za kupon št. 4,
Po sklepu IV. rednega občnega zbora z dne d. d. v Lescah pri Bledu, za leto 1925.
8%iio dividendo, t. j. Din 8‘ — ki se bo vnovčeval izza dne 1. aprilal92 6.
Kupone bosta vnovčevali Ljubljanska kreditna banka in Zadružna gospodarska banka v Ljubljani V Lescah pri Bledu, dne 27. marca 1926.	Upravni svet.
Računski zaključek Trgovske banke, d. d.
Aktiva.	Čista bilanca z dne 31. decembra 1925.
v Ljubljani.
Pasiva.
		Din	P	Din	P	
1.	Blagajna		.		4,952.233	50	1.
2.	Valute				203.592	18	2.
3.	Menice in devize:					
	a) menice		7,333.978	13			
	b) menice v reeskontu					3.
	pri Narodni banki .	8,450.796 15				
	c) devize		 •	1,432.960:50		17,217.734	78	4.
	Vrednostni papirji. . •	•	•	3,009.180	54	
5.	Dolžniki:					
	a) predjemi na vrednost-					5.
	ne papirje	 b) denarni zavodi . . •	11,663.544 9,586.322	14			6.
	c) ostali dolžniki . . •	104,723.991	01	125,973.857	15	7.
6.	Realitete (v Ljubljani, Slo-					8.
	venjgradcu)		•	•	4,596.987	80	
f-	Inventar		•	•	719.584	92	
		•	.	156,673.170	87	
Delniška glavnica . . . Rezervni skladi:
a)	redni..............
b)	ostali.............
Vloge na knjižice . . . Upniki:
a)	vloge na tekoči račun
(vezane)..........
b)	ostale vloge . . .
Neizplačana dividenda Prehodne postavke .
Reeskont...............
Čisti dobiček:
a)	prenos dobička iz leta
1924................
b)	dobiček leta 1925.. .
Din I p !___Din I p
493.187
3,956.812
25,035.411,79!
74,447.312:39
67.899 2,072.892 06
15,000.000 —
4,450.000 — 26,773.29933
99,482.724 18 58.043 — 317.517 05 8,450.796 15
2,140.791 16
156,673.170 Sl
V breme. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1925. v dobro.
		Din	Pl		...	Din	P
1.	Upravni stroški		1,200.106	68	1.	Prenos dobička iz leta 1924	j	67.899	10
2.	Plače in doklade		3,040.657	86	2.	Obresti		3,429.489	81
3.	Davki in pristojbine		2,608.867	95	3.	Iznos realitet		17.973	64
4.		173.770	10	4.	Dobiček pri bančnih poslih		
5.	Čisti dobiček		2,140.791	16		(provizija, efekti, valute, devize) . • ■ 1	5,648,831 |20	
		9,164.193 |75				9,164.193 75	
656	Objava.
Po sklepu IX. rednega občnega zbora z dne 26. marca 1926. izplačuje Trgovska banka, d. d. v Ljubljani, za leto 1925.
9%no dividendo, t. j. Din 9'— (devet dinarjev) za kupon št. 4,
ki se vnovčuje izza dne 1. aprila 192 6.	.......... jv-, „	..
Kuponi se vnovčujejo pri centrali zavoda v Ljubljani, pri podružnicah v Kamniku, Slovenskih Konjicah, Mariboru, Novem mestu, Ptuju, na Rakeku, v Slovenjgradcu in na Prevaljah.
V Ljubljani, dne 26. marca 1926.	Upravni svet.
Odgovorni urednik: Anton Funtek v Ljubljani. - Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; zanjo odgovarja: Miroslav Ambrožič v Ljubljani.