Savinjski vestnik CELJE 14. junija 1952 GLASILO osvobodilne fronte mesta celja, okrajev celja-okolice in šoštanja LETO V., STEV. 24. — CENA 6 DIN Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Naslov uredništva: Celje, TitoT trg 1. Poštni predal 123. Telefon 7. čekovni račun št. 620-1-90322-12 pri Narodni banki FLRJ v Celju. Tiska Celjska tiskarna t Ce- lju, četrtletna naročnina 75, polletna 15#, celoletna 300 din. Savinjski vestnik izhaja vsako soboto. Delavski svet Tovarne emajlirane posode k Celju je na čestitko maršalu Titu ob njegovi 60 letnici prejel zahvalo maršala Tita naslednje vsebine: Najprisrčnejše se zahvaljujem za pozdrave in želje, ki ste mi jih poslali ob priliki mojega šestdesetega rojstnega dneva. Želim Vašemu kolektivu še nadalj- njih uspehov v izgradnji naše sociali- stične domovine. Tito. Sindikalni svet v Celju je V počastitev kongresa KPJ napovedal tekmovanje vsem sindikalnim podružnicam V nedeljo je bil v Celju osmi redni letni občni zbor okrajnega sindikalne- ga sveta. Zbralo se je na občnem zboru 206 delegatov vseh sindikalnih podruž- nic celjskega območja. Po nastopu mo- škega pevskega zbora »Svoboda« i2 Gaber j a, je o delu okrajnega sindikal- nega sveta Celje govoril njegov pred- sednik tov. Albin Medved. Poudaril je vlogo našega delavskega razreda pri krepitvi enotnosti svetovnega proleta- riata in po kratki analizi naših notra- njepolitičnih dogodkov, ko je obsodil poskuse oživljanja klerofašistične de- lavnosti z izkoriščanjem verskih čustev prebivalcev, orisal vlogo sindikalnih organizacij v sedanjem obdobju veli- kih revolucionarnih sprememb v druž- benoekonomskem življenju naše države, V sindikalnih podružnicah in kraj. sind. odborih so bili organizirani semi- narji in razprave za usposabljanje de- lavskega razreda v upravljanju podjetij. V podružnicah so bila predavanja in razprave o novem finančnem sistemu, o družbenem planu in o pomenu nove tarifne politike. Volitve v delavske svete so bile v veliki večini dobro pripravljene. Okraj- ni sindikalni svet je posvetil posebno pozornost izdelavi tarifnih pravilnikov v socialističnem sektorju obrti, da bi omogočil čim pravilnejše plačevanje delavcev v privatnem sektorju. Do konca junija bodo sklenjene vse ko- lektivne pogodbe z delodajalci. Posredovalnica za delo v Celju je de- lavcem, ki so začasno izven službenega razmerja, izplačala za oskrbnino 280 tisoč dinarjev. Na področju okrajnega sindikalnega sveta dela 181 sindikalnih podružnic ter dve sindikalni podružnici Društva upokojencev s skupno 25.250 člani v sindikalnih podružnicah ter luOO čla- ni V društvu upokojencev. Približno 1500 zaposlenih delavcev pa je v sindi- katu še neorganiziranih. Udejstvovanje delavcev pri raznih ustanovah lokalne oblasti in pri poli- tičnih funkcijah kaže, da je bilo na tem polju, zlasti v Celju, storjenega premalo. Predlog delegata sindikata železni- čarjev, naj okrajni sindikalni svet na- pove v počastitev šestega kongresa KPJ štirimesečno tekmovanje vsem sindi- kalnim podružnicam, je bil soglasno sprejet. Sekretar mestnega komiteja KP Olga Vrabičeva je večji del svojega govora posvetila nalogam sindikatov v zvezi z novim zakonom o ljudskih odborih in o delovanju svetov proizvajalcev, v ka- terih bodo delavci v celoti in ne več kot posartiezniki sedelovali pri celot- nem družbenem življenju. Tov. Sturm je govoril o bodočih nalogah sindikalnih organizacij, tov. Sumrada pa je poja- snil našo politiko na vasi. Po sklepih in volitvah, pri katerih so delegati izvolili nov 113 članski ple- num okrajnega sindikalnega sveta ter 5 članski nadzorni odbor, je skupščina sprejela še resolucijo Centralnemu od- boru Zveze sindikatov Jugoslavije. Prva sdrušitev Kmetijske delovne S Splošno kmetijsko zadrugo v Dobrni v nedeljo, 8. junija je bil na Dobrni občni zbor Kmetijske delovne zadruge in Splošne kmetijske zadruge. Zbora se je poleg velikega števila zadružnikov udeležilo tudi nekaj predstavnikov obla- sti in OZKZ. Na tem zboru se je Kme- tijska delovna zadruga združila s Splošno kmetijsko zadrugo, kar je za ves kraj brez dvoma velike važnosti. Ne bo napak, če v kratkih besedah omenimo delo obeh zadrug pred zdru- žitvijo. Kmetijska delovna zadruga »Kajuh« v Dobrni je bila svojčas graščinsko posestvo in je po osvoboditvi prešla v roke agrarnim interesentom. Ti pa so se v doglednem času združili v zadru- go. O delu, uspehih in pomanjkljivostih te zadruge smo pisali tudi že podrob- neje, zato bi tokrat na kratko povedali tole: Zadruga je na splošno delala kar dobro. Strojni park je bil izkoriščen le do polovice. To se pravi, da je polo- vico razpoložljivih strojev ležalo brez koristi. Delovne sile je bilo dovolj, za v bodoče še preveč. Zadruga kot mali del obsežnega kraja ni imela interesa ustanavljati raznih odsekov, ki bi bili v korist vsemu kraju. Delali so le v manjšem delokrogu, skratka bolj zase. Splošna kmetijska zadruga je na dru- gi strani bila v svojem delu pomanj- kljiva. Edini odsek, ki je delal, je bil trgovinski odsek in mizarska delavnica. Vsi ostali odseki so bili nedelavni, ne- koristni. Predlogi, ki so jih na občnem zboru dali zadružniki ene in druge zadruge, so postali podlaga za sklepe bodočega dela. Vsem skupaj je dvig kmetijstva pri srcu, saj to je razumljivo. S pri- ključitvijo KDZ V KZ se je stanje iz- boljšalo. Dosedanja KDZ »Kajuh« bo kot posestvo splošne zadruge skrbela za selekcijo dobrih semen in selekcijo plemenske živine. Sklenili so urediti zadružno veterinarsko ambulanto, na- dalje zbiralnico mleka, ki jo bodo opre- mili s stroji in embalažo KDZ, združili bodo mizarski delavnici KDZ in KZ v eno samo, kar bo rodilo večje uspehe, saj ena kot druga nista bili dovolj močni. Novo zadružno posestvo bo še letošnje leto dobilo primerno drevesni- co, medtem ko bodo vsi razpoložljivi stroji na razpolago vsem članom splošne; zadruge, skratka vsem kmetovalcem. Na ta način bo zagotovljen uspeh ce- lotnega kmetijstva v občini Dobrna,, kar je naš največji cilj. Občni zbor je izvolil tudi nov upravni in nadzorni odbor za Splošno kmetijsko zadrugo in tako postavil kmečko za- družno življenje v Dobrni na široko področje. Drobne novice iz države Spomenik Primožu Trubarju so v ne- deljo odkrili v Rašici pri Velikih La- ščah. — Obvezen odkup žitaric je z uredbo Zvezne vlade v naši državi ukinjen. — Kmetijski boni bodo veljali še do 15. julija letos. — Slovenski prav- niki so na svoji letni skupščini minulo nedeljo obsodili delo protiljudskih du- hovnikov. — V Opatiji je že nad 1200 letoviščarjev, med njimi 450 tujcev, povečini iz Avstrije. — Nov pokojnin- ski sistem bo po sklepih zveznega sveta za ljudsko zdravstvo in socialno poli- tiko uveljavljen v prihodnjih mesecih. — Delegacijo Zveze sindikatov Danske je sprejel maršal Tito. Maršal Tito je izrazil željo, da člani delegacije odne- sejo iz Jugoslavije vsestransko naj- boljše vtise. — Jugoslovanski kovinarji so izrazili solidarnost stavkujočim ko- vinarjem v ZDA. — Nad 92.000 mladin- cev in mladink je sedaj v Jugoslaviji na delovnih akcijah. Kaj je novega po svetu? Ameriški zunanji minister Acheson se bo na svoji poti v Berlin ustavil dva dni v Londonu, kjer se bo razgovarjal z Edenom in drugimi britanskimi viso- kimi funkcionarji. Glavno vprašanje, ki ga bodo obravnavali, je položaj na Ko- reji, vštevši tudi vprašanje ujetniškega taborišča na otoku Kod je ter, proble- mi Daljnega vzhoda. — Bolgarski in- formbirojevci so zagrešili nov zločin. V Sofiji so z dvorišča jugoslovanskega poslaništva ugrabili jugoslovanskega državljana Momira Seferoviča, kate- rega so bolgarske oblasti aretirale pod obtožbo vohunstva in ustrelile po ob- sodbi bolgarskega sodišča. — Lyonsko industrijsko trgovsko in kmetijsko zdru- ženje je priredilo sprejem na čast ju- goslovanskemu veleposlaniku v Fran- ciji Srdjanu Priči. — Pri Siguoki na Japonskem se je potopila 65 tonska ja- ponska ladja; 42 članov posadke je utonilo. Pet informbirojevskih agen- tov iz Albanije je napadlo našo obmej- no patruljo. V spopadu je bil eden na- padalcev ubit, štirje pa so pobegnili. — Na Češkoslovaškem so v mestu Horny Benešev obsodili 9 oseb zaradi »vojaške in gospodarske sabotaže«. — Splošne volitve v Egiptu bodo meseca oktobra. Nenehno in vsakodnevno delo S tem bi lahko označili sklep zbo- rovanja organizacije ZB mesta Celja, ki je bilo 10. junija v dvorani kina Me- tropol. Namen tega posvetovanja je bil, določiti bodoče delo članov ZB v okvi- ru nalog, ki jih postavlja izgraditev socializma, konkretno pred državljane. Poseben značaj tega zborovanja je bil ta, da so potrebo po takšnem pogovoru 'čutili v osnovnih, organizacijah ZB, kajti terenski odbori ZB so sami pred- lagali, da se tako zborovanje priredi. Seveda je pri vsem tem bila tudi vse- binska stran tega zborovanja čisto druga, kajti člani ZB so prišli priprav-; Ijeni na diskusijo s konkretnimi pred-j logi. Te predloge so navzoči prevzeli kot svojo nalogo, le to pa bodo člani ZB prenesli na teren med široke mno-; žice. Ker pa je v teh dneh vatikanska gonja proti našim narodom postala že kar žveplena in ker je to dejstvo na- vdalo z ogorčenjem vse naše ljudstvo, je tudi na tem zborovanju prišlo do spontanega protestiranja. Številni di- skutanti, med njimi tov. Olga Vrabi- čeva, tov. Anton Aškerc, tov. Gabrič in drugi, so ostro odgovorili na gnusno proti jugoslovansko propagando Vatika- na, orisali rovarjenje tržaškega škofa Santina, njegovega ljubljanskega po- magača Vovka in vseh tistih cerkvenih poglavarjev, ki jim je samo do tega, kako bi naše narode vrgli v novo ne- srečo in krvoprelitje, ker si od tega obetajo koristi in svoje zadoščenje za njih razbesnelo sovraštvo do ljudstva, ki si hoče vladati samo in ne priznava diktature. O vsem tem so si danes naši narodi docela na jasnem in vedo, da njih skupna pot ne more biti ena in ista s potjo tistih, ki bi boga zamenjali za vraga in ga častili, če bi le-ta hotel postati izvrševalec njihovih podlih na- klepov. Naši narodi tako vrhovno kle- ristično vodstvo odklanjajo in nočejo imeti nič skupnega z ljudmi, ki ne iz- birajo sredstev, niti onih, ki pri ljudeh ubijajo najsvetlejše občutke, da bi do- segli svoj cilj. Medtem ko oni oznanjajo čudežno kazen nad našimi narodi, delajo naši narodi z vsemi silami za laoljšo bodoč- nost, ker vedo, da jim jo noben čudež ne bo prinesel brez truda. Mi mirno stopamo naprej, srboritost klerofaši- stičnih komarjev nas ne moti, odganja- mo jih le, ker so veliko bolj nadležni kot nevarni. Ustanovni obini zbor Društva prijateljev mladine v Celju bo v torek, 17. junija ob 20. v dvorani Sindikalnega doma, Šlandrov trg. Po časopisju in v šolah so bili roditelji in prijatelji mladine seznanjeni z name- nom in nalogami društva. Prejeli so tudi prijave za vpis v društvo. Mnogi So prijave za vpis že oddali, poverjeni- na terenu prosimo, da poberejo pri- jave in nam jih takoj pošljejo. Člani se lahko vpišejo tudi pred občnim zbo- rom. Vsi, kateri želijo naši mladini lep- šo bodočnost, naj se vključijo v vrste Društva prijateljev mladine v Celju in se sigurno udeleže ustanovnega občne- ga zbora v torek 17. t. m. Komisija za kulturno podobo mesta Celja na delu Pred kratkim se je pri MLO Celje usta- novila posebna komisija, ki ima na skrbi zunanjo podobo mesta Celja. Istočasno pa odpravlja vse pomanjkljivosti v notranji ure- ditvi trgovin, gostišč, dvorišč, stanovanjskih zgradb in podobno. Komisija je že začela delovati in bo prvenstveno pregledala zu- Jianjost lokalov v centru mesta Celja. Ugo- tovitve, ki jih bo komisija ugotovila, bodo Predložene MLO istočasno pa bo predlagala [as, v katerem se morajo določene pomanj- kljivosti odpraviti. Zato bodo uvedene po- sebne sankcije proti vsem tistim, ki bodo Janemarjali izgled svojih lokalov in obra- tov, ter zapostavljali kulturnost poslovanja. Celjani pozdravljajo ustanovitev tega or- Kana, pridružuje se jim tudi naš list. Ne **alo se je pisalo o nesnažnih izložbah, pri- "»itivni dekoraciji, pomanjkanju svetlobnih ^apisov itd. Upamo, da bo sedaj drugače. Apeliramo samo na komisijo, da bo dosledna P'! ugotovitvah in pri sankcijah, ter naj se "^e omeji samo na center mesta in pozablja ''a periferijo. Zadnja spada k mestu! ^KOSLAVA TEDNA MATERE IN OTBOKA NA JOŽEFOVEM HRIBU Organizacija AFŽ na Jožefovem hribu je *»inulo soboto priredila na »Livadi« ljubko Proslavo Tedna matere in otroka. K proslavi ?^ je zbralo okrog 150 mater in otrok. Se- *'etarka tov. Jankovičeva je v svojem govoru ^aglasila pomen Tedna matere in otroka. j*Ovoru so sledile recitacije in petje pionir- Nekaj recitacij pa so oskrbele otroške *^8ovalke iz Dečjega doma pod »Kalvarijo«. . " končanem sporedu so bili otroci in ma- i^'?. pogoščeni z nadevanimi žemljicami in ^linovcem. V nedeljo dopoldne pa so žene •"»častile matere padlih borcev na terenu • cvetličnimi šopki. Katoliški duhovniki obsojajo klerofašistično rovarenje Katoliški duhovniki, člani CMD, so imeli pred kratkim sejo, na kateri so sklenili naslednjo resolucijo: Katoliški duhovniki okraja Celje- okolica, člani CMD, se z resolucijo, spre- jeto na seji lO CMD dne 27. 5. 1952, ki je bila objavljena v številki 126 »Slo- venskega poročevalca« z dne 29. 5. 1952 popolnoma strinjamo in dodajamo: Zadnje čase je bila slovenska kakor tu- di jugoslovanska javnost dovolj obve- ščena o podtalnem delu italijanske kle- roinformbirojevske fašistične iredente napram FLRJ (Londonske spletke in občinske volitve v Italiji). Obsojamo akcijo, ki poziva vso italijansko kmečko in delovno ljudstvo kakor tudi njihovo inteligenco, da doprinese obilno žrtev za povrnitev »Velike Italije« (s svo- bodnim tržaškim ozemljem, Reko in Zadrom), pri tem pa da ne smejo stati ob strani tako zvani kleroiredentisti (a la škof Santin). Saj da lahko tudi du- hovniki veliko pripomorejo s svojo »avtoriteto« po vojni obslabljeni Itali- ji! Slovenski duhovniki v STO pa naj ubogajo, sicer so tukaj kanoni. In tako so prišle iz Rima v Trst, pa tudi preko meja STO v FLRJ navodila v »obram- bo vere«. Katoliški patriotični duhov- nik bi se kmalu ob tej »važni zadevi« ne mogel znajti. Stališče slovenskih patriotičnih duhovnikov pa je bilo že dostikrat jasno povedano: Tujega no- čemo, svojega ne damo. Najbolj ogaben način pridobivanja ljudi za kakršne ko- li interese pa je zloraba vere. Ob pri- liki volitev v STO so tudi cerkveni dostojanstveniki (a la Santin) uporabili vso svojo »veliko duhovniško oblast«, da bi po svojih podrejenih duhovni- kih (Italijanov in Slovencev) pripo- mogli k čim boljšemu uspehu italijan- skega iredentizma. Mi slovenski kato- liški duhovniki, sedaj člani CMD, smo ta način pridobivanja duš za Boga že v predaprilski Jugoslaviji obsojali in nismo tako ravnali. Ob velikih naporih italijanske fašistične iredente kličemo člani CMD isto kot pred pol stoletja naš veliki pesnik Gregorčič: Prost mo- ra biti, prost naš rod, na svoji zemlji svoj gospod! Mi slovenski patriotični duhovniki vemo jasno za pot, ki jo ho- dimo v FLRJ in jo bomo hodili tesno povezani z našim svobodnim ljudstvom v naši s hrabrostjo in krvjo pridobljeni Jugoslaviji. Ob vsaki priliki, ki je že bila in bo morda še prišla od naših sosedov, namenjena iredentizmu, pa bo- mo vedno z ljudstvom povezani pove- dali: Tujega nočemo, svojega ne damo! In še: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, kot so pod svetlim soncem sužnji dnevi! Iredente ne maramo. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Politično delo v Medlogu Odkar je naš odbor OF zopet enoten, je delo vseh masovnih organizacij živahnejše in tudi iispešnejše. Na skupnih sejah se spora- zumno rešujejo vsa vprašanja. Na pobudo domačinov je KZ ob opori domačega OF odbora odločnejše pristopila k izgradnji Za- družnega doma in bo dvorana vsekakor kon- čana to poletje. Kulturno društvo se že pripravlja na otvo- ritev novega odra. Organizacija AFŽ je na- povedala tekanovar^je štirim sosednim te- renom. Bilo je že dobro uspelo vzgojno predavanje. Preteklo nedeljo pa smo skupaj z RK in zastopniki ostalih organizacij obi- skale Dom onemoglih na Grmovju, kjer smo starčke lepo obdarile; naii pionirji so jib( razveselili s svojim nastopom. Sekcija za pionirsko vzgojo je organizirala že dva ne- deljska izleta in tudi spored za dan Matere in otroka, ki ga bomo praznovale 22. junija, bo pripravil mladinski dramatski odsek kul- turnega društva. Vso pohvalo zaslužijo naše obiskovalke, ki so se redno udeleževale predavanj v Tednu zdravstva in na njih pobudo bo ilo iz na- šega terena 6 otrok na letovanje, od teh eden — partizanska sirota — na stroške masovnih organizacij. V fumju bosta prispeli se dve skupini rojakov iz Amerike v soboto, 24. maja je dospela v Jugo- slavijo že tretja skupina ameriških Slo- vencev. Tudi obisk te skupine, 24 ljudi, so organizirale Progresivne Slovenke iz ZDA. Največ jih je prišlo iz Clevelanda in La Salle. Rojaki so bili na naši meji v Sežani prisrčno sprejeti. Na peronu jih je pri- čakal tov. Etbin Kristan z ženo, člani lO Osvobodilne fronte, organizacije AF2 in Ljudskega odbora Sežane ter pred- stavniki Slovenske izseljenske matice. Topel pozdrav pionirskega pevskega zbora iz Tomaja in mladinskega pev- skega zbora iz Sežane, ki sta zapela nekaj slovenskih narodnih in partizan- skih pesmi, je radostno presenetil naše rojake in ko so jih malčki iz Sloven-i skega Primorja obsuli s šopki cvetlici so se vsem v ginjenju zarosile oči. Prvo dobrodošlico jim je izrekel tov/ Etbin Kristan. Pri prisrčnem pozdravu in željah, da bi jim bivanje v njihovem rojstnem kraju bilo čim prijetnejše, je' v njihovem imenu vzkliknil: »Tudi mi, ameriški Slovenci, ki smo prišli v Slo- venijo, se pridružujemo srčnim čestit- kam jugoslovanskih narodov za šest- desetletnico maršalu Titu!« Zahvalo pevskemu zboru pa je končal z beseda- mi: »Najlepši pozdrav, ki ga človek more dočakati ob povratku v ljubo rodno zemljo, je slovenska pesem — najlepša pesem na svetu.« Rojaki, ki so do sedaj prišli iz ZDA, so iz raznih krajev Slovenije. Nekaj iz Slovenskega Primorja, nekaj iz Krške- ga, največ pa iz Dolenjske. Ze na poti od Sežane do Ljubljane so se vsi zani- mali za skupne izlete, ki jih bosta »Put- nik« in »Slovenska izseljenska matica« priredila. Prvi tak izlet bo v sredini junija. Rojakom so razdeljeni programi s štirimi različnimi trasami izletov. Pri njih izbiri se bodo prvenstveno upošte- vale želje, to je prijave rojakov samih. V kolikor imajo izseljenci - obiskovalci kakšne posebne želje za razne informa- cije in nasvete, sta jim na razpolago Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Dapčevičev trg 2, telefon 26-57, in po- slovalnica »Putnika«, oddelek za ino- zemce, Ljubljana, Tyrševa cesta, telefon 52-77. V začetku junija sta prispeli še dve skupini, 17. in 18. junija pa zadnja sku- pina, ki je v sklopu organizacije Pro- gresivnih Slovenk iz Clevelanda. Seve- da bo medtem prišlo še več posamez- nikov, nekateri z letali, drugi z raznimi parniki. Odkritje spomenika padlim borcem NOV v Lisičnem Krajevna organizacija Zveze borcev v Li- sičnem je postavila ob glavni cesti v Li- sičnem spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja, ki jih je iz Lisične, Drenskega rebra in Zagorja 59. Proslava od- kritja je bila 1. junija ob veliki udeležbi do- mačega prebivalstva, prišli pa so tudi gostje iz Senovega, Rajhenburga, Poljčan, Šent- jurja, Planine, Kozjega in drugod. Prireditev je začel domači govornik, ki se je spompiil najvažnejših dogodkov iz teh krajev v času narodnoosvobodilne borbe. So- delovanje s Fronto je bilo tu že takoj po njeni ustanovitvi in so gestapovci že 1. ju- lija 1941 aretirali družino Kolarjevo, ki je novembra 1942 žrtvovala očeta, mater in sina. Tudi Ferličevi v Lisičnem so istega me- seca izgubili očeta in dva sinova. Težko pri- zadet je bil nadalje Marof pri Gubnem. Pri- hod prvega večjega partizanskega oddelka v Log 1. novembra 1941 je zapustil pri naših ljudeh ustrahovanih po okupatorju, nepoza- ben vtis. čeprav je bila po izgonu okupatorja iz Pilstanja in Zagorja v dneh 15. in 16. ju- lija 1944 nemška postojanka v Kozjem močno ojačana in so bile dan za dnem hajke, so se tu izvršile že 29. septembra 1944 prve volitve v narodnoosvobodilne odbore ob ude- ležbi, kakršne še ni bilo pri nobenih volitvah ne prej ne kasneje, saj so se pripeljali bol- niki celo na vozu, samo da so lahko izpri- čali svojo privrženost k osvobodilnemu gi- banju. Na področju današnje občine je bilo 11 osvobodilnih odborov. Mali so bili po svo- jem obsegu, toda potrebni, da se je naše ljudstvo seznanilo z ustrojem krajevnih ljud- skih odborov, posebno pa, da je oskrbelo partizanske odrede s prehrano. V Lisičnem je bil nastanjen ves aktiv okrajnega odbora OF Pilštanj, preimenovan pozneje v Kozje. Partizani so uvedli zopet slovenski pouk in v šoli na Pilštanju je bil prvi 14-dnevni okrožni upravni (administrativni) tečaj. V imenu JLA je govoril tov. kapetan Be- lamarič iz Celja in poudaril, da bo JLA ču- vala spomin padlih borcev in branila s svo- jim življenjem pridobitve narodnoosvobodilne borbe. V imenu Zveze borcev mesta Celja je govoril tov. Lusker Ivan-Dušan, v imenu Zveze borcev okraja Celje-okolica pa tov. Kos Jože. Predsednik Zveze borcev Lisično, tov Ko- vačič Jože, je odkril spominsko ploščo s kratkim nagovorom. Pionirji iz Pilstanja so nastopili z deklamacijami, vsak po eno. de- klamaoijo sta kot gosta odlično podala dva mladinca iz Celja. Spored je bil izpopolnjen s pevskimi točkami Pevskega zbora iz Pil- stanja pod vodstvom tov. Dragice Regvatove, ki je lepo ubrano zapel več pesmi, kakor •»2rtvam«, »Bohor žari«, »Pesem o svobodi«, »Ne vdajmo se«, Slovenska pesem«, i, dr. Sodelovala je domača godba na pihala iz samih kmečkih ljudi, ki se vsled preobilice poljskega dela ne morejo pogosto sestajati na vaje, je pa vendarle opravila svojo na- logo. Položeni so bili številni venci, nekaj po svojcih padlih, drugi po raznih organi- zacijah, predvsem Zvezah borcev. Po mimo- hodu gasilcev je bil svečanostni del odkritja spomenika končan in večji del udeležencev je odšel na zabavni prostor, kjer so si poe- dinci in skupine obujale spomine na doži- vetja v narodnoosvobodilni borbi. Nihče naj ne pozabi besed enega izmed govornikov, da se bomo namreč najlepše^ oddolžili spominu padlih junaških pokojnikov, ki so dali živ- ljenja za svobodo, če bomo složno z vsemi svojimi močmi delali za napredek naše lepe socialistične domovine. ka] bo v SoStanju meseca avgusta če Vas zanima, zasledujte naš časopis v kafe- rem bomo objavili. Pripravljamo presenečenje! stran 2 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. junija 1952 Stev. 24 L SKUD „France Prešeren** poje m ^oo-letnico mesta Celja V letošnji koncertni sezoni smo do- živeli že markantne koncertne prire- ditve v proslavo 500-letnice mesta Ce- lja. Obiskovalec teh prireditev nima občutka, da je organizirana prireditev brez večje življenjske sile. Vse prire- ditve so izzvenele v dostojnem kultur- nem območju in v plemenitem tekmo- vanju prikazati stopnjo zmogljivosti v prav posebno »slavnostni luči«. Prešernovci si trudoma ustvarjajo tradicijo, njihove napore in doseganje spremlja mesto z živim zanimanjem. Koncert, ki je pravkar bil odpet, je sicer že presegel koncertno sezono, vzbudil pa je zanimanje, saj se je tik pred izvajanjem koncertna dvorana na- polnila do zadnjega kotička. Koncertni program je obsegal komponiste: Ada- miča, Lajovca in Tomca. Iz sleherne točke programa je poslušalcem vela preudarna resnost pevskega poslanstva. Požrtvovalnost pevskega študija, ki je discipliniran, čeravno v posameznih točkah ne zajame poslušalca decela. Pevovodji Jurčku Vrežetu je naša dolž- nost, izreči vse priznanje za veliko lju- bezen, ki jo ume prenesti na pevce, da vzljubijo in da mu sledijo zaupno z maksimalnimi silami, ki jih zmore re- spekt do lepega petja. Podčrtati je še posebej psihološke odtenke, ki jih iz- lušči iz slovenske narodne ali umetne pesmi. Želeli pa bi v programu večjih kontrastov, da se ne bi nizale skoraj pretežno lirično-melanholične pesmi Zanimiva je primerjava avtorjev: Ada- mič nam postaja že nekoliko odmak- njen, včasih še čitalniško neproblema- tičen, Lajovic, sin slovenske moderne, nedvomno vselej zanimiv, svetovljanski in umetniško virtuozen, preseneča pa znova Tome, tako po izrednem vživetju v bistvu naše narodne pesmi, v modu- laciji in povsem novem duhu in stilu. Izmed trojice avtorjev je nedvomno najjačji in osvaja publiko, čeprav mu morda ne sledi vselej v njegovi izredni muzikalnosti. V Celju nam je moški zbor »Ivan Cankar« pred kratkim zapel nekatere novitete tega skladatelja vzor- no in tudi tedaj smo imeli priliko do- živeti, kak ljudski komponist je Ma- tija Tome. Mešani zbor »France Prešeren« ne- dvomno izpolnjuje naša pričakovanja v podajanju fines, ki so kakor odblesk, kot utrinek zvezde na nebu. Neko pre- utrujenost pevcev in pevovodje pa bo treba prebresti, izogibati se je nujno tudi napačni »akademičnosti«, pač pa še stopnjevati pevsko tehnično stran, ko je čustvena plat odlika tega zbora in velika kvaliteta pevovodje. RISARSKA RAZSTAVA na II. gimnaziji v CELJU Druga gimnazija v Celju nas je letos pre- senetila s posebnim* načinom razstavljanja risarskih in slikarskih izdelkov. Ročno in umetniško izdelani lepaki te vabijo, da si ogledaš, kakšne uspehe je doseglo tiho in tiuda polno delo naše mladine. Že pri vhodu opaziš, da se je risalnica spremenila v razstavno dvorano. Njene stene niso več pokrite z žebljički pritrjenimi ris- bami, ne, obložene so z improviziranim tem- nejšim ozadjem iz naškropljenega papirja. Razstavno površino povečuje osem dvometr- skih stebrov, raz katere vise na nevidnih nitkah viseče, okusno razvrščene risbe in slike v rx)kredenih okvirjih iz lepenke. Ka- kor na umetniških slikarskih razstavah! Ve- liko prostornino izpraznjene dvorane deli po- srečen kiosk z različnimi lepaki, ki pred- stavljajo posebOn del razstavljefiih pred- metov — risb in slik. K njim se še povrnemo. Pročelje je prekrito z zavesajni. Pred njim in zastavo stoji doprsni kip maršala Tita med zelenjem. Razstavljeni so izdelki najboljših risarjev od prvega do petega razreda, kar je tudi namen te razstave. Urejena je tako, da vidiš razvoj risarskega pouka od stopnje do stop- nje, od razreda do razreda. Na razstavi tudi niso prikazane razne vaje, konstrukcije, po- laganje barv itd., marveč le končni zaklju- čeni izdelki. Na prvi stopnji vidimo geometrične okra- ske z osenčenjem in osnovne stilizacije cvet- ja kot priprava za višjo stopnjo. Na drugi stopnji (II. razred) sledi risanje in barvanje listov in cvetov po naravi ter njih uporaba v rastlinskem okrasku. Po- sebno živi so okraski iz metuljev. Poleg njih se vrste stilizirani osnutki domače obrti, n. pr. okenska mreža, kerarnjka, pletarstvta, pipe; nato prostoročno risanje pejsažev po spominu. Na tretji stopnji se nam že prikazujejo risbe in slike cvetic, sadežev (zlasti grozdja) in živali ter njihova uporaba za stilizacijo okraska. Tu sta že med seboj povezana ge- ometrični in rastlinski okrasek v harmo- nični celoti. Ponazorovanje perspektive ogla- tih geometričnih teles teoretično in praktično (vžigalice). Med temi se vrste osnutki blo- kovne pisave z okraski v svinčniku in akva- relu, nato vejice s sadjem v tušu in akva- relu. Perspektivno risanje s senčenjem geome- tričnih oglatih teles se na četrti stopnji na- daljuje. Risbe predstavljajo stanovanjske bloke, ulice in knjige v prirodni legi in uporabo perspektive v siikanju pejsažev: evangeljska cerkev z gimnazijo, kmetija, cerkev, na griču. Peta stopnja nam kaže uporabo znanja v perspektivi v različnih tehnikah: svinčnik, tuš, akvarel. Na risbah in slikah vidimo va- ze, razne posode, orodje, dekorativne stekle- nice, pisalno orodje, kavin mlinček, klobuk i. dr. V svet fantazije nas popeljejo neka- teri prav posrečeni plakati na omenjenem kiosku: Razstava, žabe. Konjske dirke. Za- družna ekonomija. Trgatev grozdja i. dr. Na risalnih policah, prekritih z ozadjem, se vrste knjižni ovitki na stoječih knjigah kakor v izložbi. Nekateri osnutki so zares originalni, kakor na primer: Mladi graditelji. Turizem, Pred nevihto, Požar. Iz razstave diha lep napredek, sistematika pouka, estetski čut, okusna razporeditev iz- delkov in kar je glavno: odkrivajo se mladi talenti. Dijaki in njihovi učitelji so lahko nanjo ponosni. TiLLTlRNO ŽIVLJENJE V ŠMARJU riM JELŠAH > i V Šmarju pri Jelšah pripravljajo za 15. ju-j nij veliko kulturno prireditev v počastitev' 100-letnice rojstva dr. Jakoba Sketa. Prire- ditev pripravlja SKUD »Anton Aškerc«. Igrali bodo Žižkovo »Miklovo Zalo«. Igra bo na prostem, v kateri bo sodelovala tudi konjenica iz Slov. Bistrice. Sodelovala bo tudi železniška godba iz Celja. V Tednu matere in otroka so bile v Šmarju razne prireditve. Igrali so »Mačeho in pa- storko«, imeli so razna predavanja in kon- cert mladinskega pevskega zbora pod vod- stvom Toneta Sosiča. V nedeljo je bil v Šmarju tudi mladin- ski-pionirski dan. Na večer prej je bila aka- demija, v nedeljo pa že ob 4 budnica, kateri je v dopoldanskih urah sledilo lahkoatletsko tekmovanje, popoldne pa telovadni nastop mladincev in pionirjev. Dan je bil zaključen z nogometno tekmo med enajstoricama Šmarja in železniillrja (Celje). ..:.,M' Poplava prireditev v Celju v Celju se je zadnji čas nagrmadile nekih prireditev, da bi jih še kulturni kronist komaj mogel sproti registrirati. To je padlo v oči posebno zaradi tega, ker so pozimi potekali tedni in tedni, morda celo kak mesec, ko ni bilo no- bene koristne prireditve. Takšnole ča- sovno nakopičenje kulturno-prosvetnih prireditev (igre, akademije, "koncerti, nastopi), včasih še celo dve na isti ve- čer, bi utegnile poslušalce utruditi, ker je le težko, skoraj vsak večer hoditi na predstave itd. Na vsak način bi bilo potrebno za prihodnjo sezono, da si kulturno-prosvetna društva oziroma ko- lektivi v Celju soglasno sestavijo načrt prireditev, ki naj bi jih Vezal vsaj na približno določene datume, da ne bi prišlo vse na kup, kakor se je to več ali manj zgodilo letos. Kajti ne smemo pozabiti, da stane prireditelja vsaka pri- reditev (igra, koncert, telovadna aka- demija ipd.) mnogo truda — morda tu- di materialnih žrtev — in ni prav, če kvalitetne prireditve potem niso tako obiskane, kakor bi lahko bile, ali pa jih je treba morda celo odpovedati. KONCERT PIONIRSKEGA PEVSKEGA ZBORA OSNOVNE ŠOLE V ŠOŠTANJU Za rojstni dan maršala Tita so v Šoštanju nastopili pionirji s pevskim koncertom. Pro- gram je bil pester, a izvajanje mladih pev- cev presenetljivo. Peli so partizanske, na- rodne, stanovske, domovinske pesmi in pesmi o naravi. Opaziti je bilo pravilno izobrazbo glasu, kar je posebno za mlada grla zelo odgovorna naloga, saj morajo glas ohraniti tudi za bodoča leta. Za uspešen koncert si je mnogo prizadevala tov. Trobnikova, ki je Šoštanjčanom pripravila s svojimi pevci lepo razvedrilo in presenečenje. \ Glasbena šola Celju in njena zaključna koncerta Ne moremo dovolj naglasiti veliko dejavnost naše Glasbene šole, ki leto za letom polaga pred javnostjo obra- čun svojega dela in uspehov gojencev, V dveh zaporednih večerih se je zvrsti- la mladina, da prikaže znanje in umet- nost na klavirju, violini, v petju in or- kestralnih točkah. Res, da so na pro- gramu bili le najboljši gojenci, vendar mora biti povprečje zavidljivo pozi- tivno, če nam najvidnejši prikazujejo v zavodu doseženo znanje v tako sim- patični luči. Vrstili so se gojenci od I. do VI. letnika, to so stopnje nižje glasbene šole. Solidarnost priučenega znanja je v takšni izmeri, da bo marsi- kateri pod danimi pogoji sprejet v sred- njo šolo in končno na konservatorij ali akademijo. Zdi se nam pomembno en- krat podčrtati celjsko Glasbeno šolo, ki s svojim zborom udarja tako solidne temelje glasbenega pouka naši mladini. Nas starejših opazovalcev se prijetno dojmi primerjava, ko smo svoječasno obiskovali Glasbeno Matico v Ljubljani, ki je bila tedaj na nivoju današnje Glasbene šole v Celju, pred 30' do 40 leti nekako. Iz te primerjave je viden porast tako v kvantiteti, a zlasti kvali- teti celjske Glasbene šole. Takšna ugo- tovitev je pozitivna v naši kulturni bi- lanci, a zlasti velepomembno dejanje za dvig naše ljudske prosvete. Dasi- ravno bo morda mali odstotek celjskih gojencev gojil glasbo poklicno, bodo preostali izvrstni amaterji, prvovrstna koncertna publika. To poslanstvo Glas- bena šola izpolnjuje že danes v največji meri. Ne moremo se v pričujočem po- ročilu baviti s podrobnostmi in našte-i vanjem imen, saj bi morali prav sle- hernega mladega virtuoza zabeležiti in slehernega pedagoga. Naj nam opro- stijo mladi muziki. Še eno misel je treba iznesti, publika je oba koncerta obiskala v jako lepem številu. Navezanost staršev in ljubiteljev mladine do kulturne rasti mladine je v srcih pedagogov sigurno prijetno od- jeknila. Starši vzgajajo mladino, a mla- dina starše! Tako prireditve niso le šolske, ki so pretežno manj mikavne, zaključna koncerta sta bila hkrati mo- gočna propaganda za dobro glasbo in vaba za posečanje resnih koncertov. Naša ljudska prosveta naj potom SKUD priporoča Glasbeno šolo tudi odraslim (solo-petje in podobno). Dobra glasba je resna zadeva in vso glasbeno de- javnost (tudi ljudsko-prosvetno) je treba obravnavati resno. MoUerov »NAMIŠLJENI BOLNIK" (6. VI. 1952) i Mladinci II. gimnazije so v petek^ 6. t. m. za celjsko javnost vprizorili drugega Moliera na celjskih gledali-^ ških deskah. Njihovo prizadevnost, po- gum in uspešnost mora kulturna kro- nika zabeležiti in pohvaliti. Lotili so se slavne komedije, ki ima v svetovni komediografiji svoj poseben pomen, pa tudi poseben prizvok in priokus. Usod- no je povezana tudi z življenjsko tra- giko avtorja, saj se je pri predstavi na- mišljenega bolnika v 51. letu sta-^ rosti kljub vsej namišljenosti svoje bolezni, o kateri si še danes zdravniki niso na jasnem, v smrtnem krču zgru- dil in po predstavi umrl. Razume se, da je taka komedija težko vprašanje tudi za močan ansambl, jasno pa je tudi, koliko lahko ob taki igri pridobi mlad človek, ki s plahim korakom sto- pa na gledališke deske, čuteč v sebi voljo igrati, delati, prikazovati usodo človeka in človeštva. Pri tem je treba posebej opozoriti na kulturno vzgojno delo, ki ga je pri predstavi takega dela opravil režiser Zorko. Pri predstavi so sodelovali sami če- trto in petošolci. Nekateri so pokazali ne samo veselje, marveč tudi sposob- nost in smisel za igro. Tako Jordan Jože z Arganom in Kaluža Leopoldina s Toinetto, Ajdnik in Goršič z obema Diafoirusoma, lepo pa so se izkazali tudi drugi: Hrastnik z Beraldom, Presi- ček s Cleantom, Sterle z Bonnefoi, Tajh- majster s Purgonom, Jordan Hinko s Fleurantom, Jovanovičeva z Angeliko, Kuštrinova z Belino in Gabričeva z Louisom. Ce bodo dali učiteljiščniki še »Geor- gea Dandina«, bomo lahko rekli, da se je celjska srednješolska mladina na vseh zavodih v letošnjem letu uspešno posvečala dramatski kulturi. Če ima VREME glavno vlogo (Nedelja v Rimskih TovUcah) Težko pričakovano in kljub slabemu vremenu še kar dobro obiskano, toda na žalost le napovedano »Revijo« v Rimskih Toplicah je spral dež. Ta dež je bil kmetovalcem in vrtičkarjem v veselje, obiskovalce Rimskih Toplic je spravil v slabo voljo, prireditelje pa v zadrego. Vse to je povzročil nekdo, ki ga ni mogoče ne pogodbeno vezati, niti kaznovati. Vsi skupaj so upali, da bo vreme, če že ne lepo, pa vsaj »suho- kislo«. Na žalost pa se je sredi popol- dneva vlil dež, ki je onemogočil vsako prizadevanje, da bi kljubovali. Revija, ki je bila določena za večer, je odpadla, vsak bo priznal, da ob ta- kem vremenu ni bilo mogoče ničesar ukreniti. Le zamislite si balet, ki bi kvečjemu lahko še predstavljal »ples mokrih vran«. Ista stvar je tudi z ostalimi točkami. Prizadeti so bili seveda gosti, dasi- ravno prireditelji ne kanijo tolažiti le z besedami, češ, se je zgodilo. Revijal- ni spored pride ob prvi priliki pred oči tokrat razočaranih gostov, kar bo se- veda pravočasno objavljeno. Vstopnice za revijo niso zgubile veljave. Takrat bomo torej videli, česar nismo in kar bi radi videli. Od temeljitih priprav je odvisen uspeh razstave Kot je bilo v dnevnem tisku že ob- javljeno, bo v okviru prireditev za proslavo 500-letnice mesta Celja go- spodarska razstava od 30. avgusta do 14. septembra. Razstava bo prikazala razvoj skoraj vseh panog družbenega življenja v Celju in neposredni oko- lici. Pred kratkim je začel delovati raz- stavni odbor, v katerem so zastopani predstavniki industrije, obrti, zdrav- stva, prosvete, kmetijstva, komunalnih ustanov in drugi, ki bodo po svojih pa- nogah zbrali potrebno gradivo za raz- stavo. Industrija, obrt in kmetijstvo bodo svoje proizvode na razstavi tudi lahko prodajali odnosno sklepali po- godbe s kupci, katerim bodo dane vse možnosti. Razstava bo torej priprav- ljena tako, da bo poleg splošnega pri- kaza družbene dejavnosti Celja in oko- lice imela tudi komercialni karakter. Razstavni odbor je založil posebnaj vabila, katera je razposlal vsem pod- jetjem v mestu in okolici z namenomJ da dobi pravočasno prijave z« sodelo-^^ vanje na razstavi. Rok za prijave je 15. junij. Ker je rok kratek, bo po- trebno, da podjetja pravočasno oddajo prijave, razstavni odbor pa bo š tem imel pregled čez površino, ki je za organizacijo razstave potrebna. rg. FRIBUNA OLEPŠEVALNEGA DRUŠTVA CELJE Dosedanja izkušnja kaže, da urednik Tri- bune še dokaj časa ne bo v skrbeh za snov objavljanja. Celjani se pridno oglašajo. Jas- no, takoj pa pristavimo, da so nam vsi pri- spevki dobrodošli in da pametnih predlogov ni nikoli preveč. Meščan X daje svoje pripombe: '■ Poslopje, Cesta na grad štev. 2 (lastnik Vuga) kliče zidarje. Hiša in plot sta v škan-' daloznem stanju, še danes, sedem let po; končani vojni, so vidni ostanki učinkovanja 1 bomb. Ali se lastniku ne zdi potrebno, da' bi ometal hišo in popravil plot? Kaj pravi lastnik (stanuje izven Celja) hiše Cesta na grad štev. 3, da bi bilo dobro poslopje prebarvati in popraviti streho? | Pred poslopjem Cesta na grad štev. 5 raste grmovje pred plotom na cesti. Ali bi bilo prehudo, če bi grmovje odstranili in cesto, ki je vse prej kot v redu, uredili, oziroma j pogramozili. Prvo se tiče lastnika hiše, drugo- pa podjetja za Ceste in kanalizacije, kate-i remu bi lahko še marsikaj naložili aa grbo. j Kaij je z igriščem pri Skalni kleti? Bo^ dobilo svoj plot ali ne? Če se pa zaradi i regulacije Voglajne igrišče ne bo ogradilo,' koliko časa bomo čakali na regulacijo? Bi bilo prehudo, ometati tri hiše na Cesti' na grad (Lončarevič, Tkavc, Planine)? ; Velja za vse. Zakaj bi tudi Sekcija JDt ne gledala na to, da bi odstranila drva iz-' pred železniških samskih stanovanj, Savinj-' sko nabrežje štev. 2. Sicer pa tudi zgradba^ sama ne more biti nikomur v ponos. Iz-j gleda, da je obsojena na razpad, še pre-; den bo dobila zunanji omet. ! Ali na kolodvoru ne vedo, da bi bilo prav, i če bi kolodvor dobil na svoji mestni stranki napis? Bi bil napis na neonsko razsvetljavo, neprimeren ali predrag?. Se ne zdi upravi; kolodvora, da bi se še pri postaji dalo po-ij vedati marsikaj, kar spada k njenemu iz-^ gledu in ji ni ravno v čast? Naj premislijo!, Kdaj si bo Ljudski magazin nabavil boljši, napis? Ta, ki je sedaj, res ne spada k im- pozantnosti stavbe. ; Sliši se, da bodo gostilno »Maruša« na; Tomšičevem trgu zaprli in lokal porabili v pametnejše svrhe. Zadnji čas! Že sedaj je; prepozno. j Kaj je z ruševinami okoli farne cerkve?. Bi se ne dal prostor na nek pameten način^ urediti? Park mogoče? Ali mogoče kaj dru-^ gega? ' Podoba Celja v luči tekmovanja Izgleda, da ni prav vsem Celjanom pozna- no, da je Celje napovedalo tekmovanje osta-j lim slovenskim mestom pod geslom: »Za kul-| turno podobo našega mesta.« In ravno zaradi; tegr, je potrebno, da tiste, ki še niso se-i znanjeni, seznanimo, in tistim, ki so, poka-t žomo uspehe, težave oziroma neuspehe tega tekmovanja. Smatram, da je važno to zaradi tega, kerj uspeh tega tekmovanja ni samo odvisen od, MLO, temveč v prav takšni meri zavisi od; slehernega meščana. Vsakdo naj in mora no- siti svoj delež. Lep kos dela je že opravljen. Dobršen nas' pr. še čaka. Takoj od začetka pa lahko po- udarim, da se je MLO resno in krepko lotil ^ rešitve in da ne dvomim v izid tekmovanja, j č« bo šlo delo s takšnim tempom naprej. Čiščenje in urejevanje fasad napreduje, da jo veselje. Zastavljene naloge so velike, samo dr, grižljaj ne bo prevelik. Vendar se mi' pe, nehote vsiljuje misel, ali boljše bojazen,^ dr. ne bomo ostali pri »Pobeljenih grobovih«,^ oziroma »Potemkinovih vaseh«. Bojim se, namreč, da bi se na račun zunanje, pozabilo] na notranjo ureditev. Skoraj sem prepričanj da ta bojazen ni najbolj neupravičena. Problem izbire barv je dobro in pravilnOj rešen. To delo je prevzel projektivni biro,- kot strokovni arbiter in je strah pred lo' preveč belim, neokusno pisanim, ali pa mo-i notono dolgočasnim mestom odveč. Zanim^ me samo kdaj bodo zgradbam MLO sledile še stavbe ostalih ustanov, posebno podjetij; in privatnikov. Ne bom jih našteval, pre-^ puščam jih Tribuni in končno, saj vsal^ sam ve, kaj je potrebno. Posebno vprašanj« predstavlja ureditev hiš privatnikov. Ti se" namreč izgovarjajo, da nimajo denarja. Ali^ bi se za te ne mogla najti kakšna rešitev? Mogoče potom posojila? Na koncu pa tih«* pristavljam, da ureditev poslopja MLO ko* stavbe na Trgu svobode štev. 10, ne bi bila. preuranjena stvar. Pri tem »fasadiranju« se je pojavil pro-J blem »gluhih, praznih sten«; bi se ne dal<^ te stene uporabiti za okusno moderno rekla- mo? Uprava zgradb ali pa lastniki, bi jitf lahko dali v najem raznim podjetjem, ki sb" na reklami zainteresirana. Na ta način s» v Ljubljani »razglušili« prazno steno stavbe,' ki gWda proti nasadom, kjer je poprej st^' »Figovec«. človek je prijetno presenečen, k* jo gieda. ' Pravijo, da je reklama »dalekometna arti- lertja« XX. stoletja. Tega se tudi počasi pri nas zavedajo. Toda zato je potrebno ne- kaj v«*, kot zgolj suha reklama. Reklamij mora biti okusna, estetska, moderiia in priJ vlaČBa. Po driigi strani |*a ne saVno," da re- klamira, ampak v okviru okolice, kjer nahaja, pbdobno oživlja. Logično izdelati jo mora arhitekt, strokovnjak, človek z ne/.asta- relimi pojmi in pogledi. Ko smo pa že pri reklamah, bi pa vprašal, kaj pravi na to celjska železniška postaja! Se ji ne dozdeva, da je kolodvor strahovito pust? Bi ne bilo dobro, da bi prazne stene bile na razpolago turističnim podjetjem? Končno je le postaja nekakšen vhod v Celje, ki je turistično mesto in bi tujec moral že pri vhodu dobiti prva pojasnila, oziroma napotila. Takšne stalne kioske bi si lahko po- stavili Rogaška Slatina, Dobrna, Rimske Toplice, Laško, Logarska dolina, Dom pod Tovstom, Mlinarjev Janez itd. Kot vse kaže, bomo imeli ob zaključku tekmovanja v centru mesta kar lepo število nasadov, parkov in parčičev. Šlandrov trg je lepo urejen, Trg svobode tudi, na vrsti je še Trg mučenikov. Zanima me samo, kaj je z ureditvijo parka v Vodnikovi ulici in kakšno bodočnost imajo ruševin«^ pri farni cerkvi. Ni dovolj samo park urediti, po- trebno ga je tudi vzdrževati. Na žalost je pri nas tako, da je še vedno dosti pobalinov (ki niso starostno omejeni) in nerednih lju- di, ki imajo poseben užitek v tem, da po- kvarijo ali onečedijo vse, kar jim pride ^od roke. Zato bi bilo potrebno nastaviti posebne čuvaje, ki bi skrbeli za red in čistočo poleg LM in bili v stanju, izvajati konsekvence. Kjer ni tožnika, tam tudi ni sodnika. Izbrano pogla.vje so kulturni spomeniki. Kar nekako se preveč pozablja nanje. Pre- malo je sama regisf racija, dn jih imamo. Kdaj bo na primer muzej dobil sebi pri- merno zunanjost? Sedanja je res malo preveč »muzejska«. V Celju imamo nekaj lepih zgo- dovinskih fasad in portalov. Bi se ne dala okolica teh fasad tako iir(;diti kot fasade in portali restavrirati, da bi izstopili iz ozadja. Da to se da. Samo nozabiti se n-\ to ne sme. Stari grad olepšu.ie, oziroma urejuje Olepševalno društvo. Če bo šlo tako naprej, ga bodo lahko še p'>'^ni rodovi občudovali. Vse kaže, da bomo še letos dobili obljubljeni Trubarjev spomenik. Tudi k vprašanju napisov podjetij ter pro- metnih znakov, se je na sila resen način pri- stopilo. Posebna komisija MLO je na delu. Napeto pa pričakujem prve rezultate. Samo ugotovitve so absolutno nrenuaf«. Na vsafcS način pa lahko ustanovitev tafcšn« konii^j« pozdravimo s pripombo, da Iri njen* del© ne bilo kampanjsko, lemveS stalno. Obo.}««: napisi iii prometni znaki, šo v stanju pet raiK nut pred dvanajsto. PofInu)ala«. je poklonil pkipi Cinkarne spomipsko darilQ —. šahovsko trd- njavo, "kombiniranti tz 'mfedeninr in cinkai^ Ref»€trt^i av0.*bj b« v Jea^ v-ccljtv, ' '.'vv Stran 4 »SAVINJSKI VESTNIK«, dne 14. junija 1952 Stev.024 Skupina korejskili otrok, žrtev vojne ter upostošenja njihove domovine po agresorju, v domu združenih narodov pri Seulu. Na sliki je skupina deklic, ki se igrajo na otroškem igrišču. V tem domu živi približno 900 otrok, kjer obiskujejo tudi šolo. -Fizkultura in šport PRVENSTVO SLOVENIJE V NOGOMETU ŽELEZNIČAR (Lj.) : KLADIV AR 6:1 (2:0) Kladivarju v zadnjih treh tekmah nikakor ne gre. že v tekmi proti Muri smo opazili, da moštvo ni prikazalo zaželene igre ter kljub zmagi nekoliko razočaralo gledalce. Zelo slabo se je posebno odrezala enajstorica v Mariboru, kjer je zasluženo podlegla proti prav tako slabemu domačemu železničarju, kljub temu, da smo imeli takrat Idealno pri- ložnost preskočiti kar dva nasprotnika ter se usidrati nekoliko varneje na šestem me- stu. Toda fantje žal niso pokazali potrebne volje! A sobotni visoki poraz ni bil samo tuš za igralce, temveč tudi za publiko, ki izgublja iz tekme v tekmo zaupanje v svoje fante. A kako ne bi, saj je bilo nešteto porazov v tem tekmovanju popolnoma nepotrebnih in sedanji slabi plasman na tabeli slovenskega prvenstva meče slabo luč na do sedaj dobro zapisani celjski nogomet. Naj se na koncu koncev zgodi celo to, da bomo imeli priliko V jeseni videti celjskega Kladivarja v borbi za točke v prvenstvu celjskega bazena? Ne bom se spuščal podrobno v potek tekme proti železničarju. To sta že v veliki meri storila »Poročevalec« in »Polet«, ki sicer ni- sta kritizirala Kladivarja, opazili smo celo prav dobro kritiko naše igre. Moramo pa priznati, da ne bi smeli nikdar dopustili, da je postalo neurje zaveznik domačinov, da je slabši del moštva, bila obramba, medtem ko je napad bil boljši ter se je trudil, da bi pobudo prevzel v svoje roke. Kaj sledi iz tega? Naše moštvo ni imelo zadosti kon- dicije! In je tudi ne bo imelo, dokler bodo igralci hodili tako neredno na treninge ter se udeleževali istega v tako malem številu. Prav tako dolgo ne tistega znanja, dokler ne bomo dobili v Celje strokovnega tre- nerja, ki bo dvignil z vadbo igralce do za- želenega uspeha. A nastop trenerja je zve- zan z velikimi finančnimi izdatki, kar pa je v današnjih pogojih ob mnogo premalem razumevanju MLO ter podjetij in organizacij v Celju popolnoma nemogoče. Zavedati se moramo, da zastopa Kladivar ne samo svoje barve, temveč mesto Celje in da so uspehi njega samo v prid slovesu samega mesta. Želimo pa, da se udeležimo prevažne tekme v nedeljo proti Braniku na Glaziji v naj- večjem številu, da pokažemo, da še ni pre- pozno, a na igralcih samih pa je, da s požrtvovalnostjo ter lepo igro dokažejo, da so bili zadnji neiispehi samo slučajni! Božo Videnšek Gibanje prebivalstva v Celju Od 31. maja do 9. junija 1953 je bilo rojenih 20 dečkov in 19 deklic, POROČILI SO SE: Zidar Žertek Engelbert in delavka Novak Marija; barvar Goršek Vincenc in elektro- varilka Poličnik Marija; zidar (joršek Sta- nislav in gospodinja Višner Frančiška; urar- ski pomočnik Krivec Ivan in otroška nego- valka Mežnar Neža; nočni čuvaj Spiler Franc in delavka Brezlan Štefanija; gradbepi tehnik Jeraša Jože in gradbeni tehnik Borovšak Pavla; ščetarski delavec Dobovičnik Ivan in tov, delavka Kegu Marija; železniški uslužbenec Siljan Vladimir in nameščenka Majer Silva; delavec Robič Anton in go- spodinja Završek Leopoldina; nižji kmetij- ski tehnik Kostanjšek Jurij in hišna pomoč- nica Zdovc Roza; Trgovski pomočnik Hojnik Egon in trgovska pomočnica Vodovnik Vida. UMRLI SO: Dojenček Rošer Marija iz Cezlake; dojen- ček Brezovšek Helena iz Malih Dol; Guzaj OKRAJNO PRVENSTVO V STRELJANJU Rezultati prvenstva so naslednji: »Titova tarča« Ekipno: 1. I. ekipa, »Tempo«, 857 krogov; 2. »Kovinar« Štore, 698; 3. II. ekipa, »Tempo«, 646; 4. »Ivo Lola Ribar«, 577; 5, III. ekipa, »Tempo«, 520. Posamezno- 1. Mejavšek Mirko, »Tempo«, 197 krogov; 2. Uršič Vinko, »Tempo«, 183; 3. Čater Drago, »Tempo«, 182; 4. Držan Lud- vik, »Kovinar«, 172; 5. Vagner Veno, »Ivo Lola Ribar«, 155; 6. Tržan Jože, »Tempo«, 153; 7. Centrih Jože, »Kovinar«, 150; 8. Ra- tej Stanko, »Ivo Lola Ribar«, 146; 9. štraj- har Jože, »Tempo«, 142; 10. Malec Boris, »Tempo«, 141 itd. »Ljudska tarča« 1. Dr. Pavlic Marjan, »Tempo«, 67 krogov; 2. Cater Drago, »Tempo« 64; 3. štrajhar Jo- že, »Tempo«, 63; 4. Čater Vali »Tempo«, 62; 5. Grajžl Ludvik, »Tempo«, 62; 6., Svetlin Ivanka, »Tempo«, 62; 7. Mikec Sandi, »Tvo Lola Ribar«, 61; 8. Tržan Ciril, »Tempo«, 61; 9. Gradišar Gustl, »Tempo«, 60; 10. Bo- žič Zvonko, »Tempo«, 60 itd. »Hitro streljanje s puško« Ekipno: 1. »Kovinar« štore, 35 zadetkov in 165 krogov; 2. »Tempo«, 29 zadetkov in 106 krogov; 3. »Ivo Lola Ribar« (4 strelci), 27 zadetkov in 123 krogov. Posamezno: 1. Vagner Veno, »Ivo Lola Ri- bar«, 10 zadetkov in 30 krogov; 2. Štefančič Pavle, »Kovinar«, 9 in 48; 3. Centrih Jože, »Kovinar«, 9 in 40; 4. Mikec Sandi, »Ivo Lola Ribar«, 8 in 45; 5. Tržan Ludvik, »Ko- vinar«, 8 in 41. »Mladinska tarča« 1. Štrajhar Jože, »Tempo«, 67 krogov; 2, Svetlin Ivanka, »Tempo«, 64; 3, Bule Vinko, »Kovinar«, 55 itd. »ženska tarča« 1. Pocajt Slavica, 70 krogov; 2. Svetlin Ivanka, 60; 3. čater Vali, 45 (vse »Tempo«). »Pištolska tarča« 1. Dr. Pavlic Marjan, 123 krogov; 2. Tr- žan Jože, 106; 3. čater Drago, 79 (vsi »Tem- po) itd. »Malokalibrska ženska« 1. Pocajt Slavica, 223; 2. čater Vali, 210; 3. Svetlin Ivanka, 167 (vse »Tempo«) itd. »Malokalibrska mladinska« 1. Tržan Jože, 222; 2. štrajhar Jože, 199; 3. Tržan Ciril 196 (vsi »Tempo«) itd. Anton, star 60 let iz Zadobrove; dojenček Avguštin Ivanka iz Grletinca; Zaoral Jože, star 58 let, iz Celja. V celjski okolici v času od 1. do 8. 6. 1952 je bilo v okraju Celje-okolica rojenih 10 deklic in 8 dečkov. Poročili so se: Filko Ivan, kmet iz Svetine in Smolej Ma- rija, poljedelka iz Pijovace, občina Šmarje; Jelen Franc, kmet iz Št. Jungerta in Žužek Marija, poljska delavka, stanujoča istotam; Šmarčan Fraiic, poljski delavec iz Brezove in Srebočan Ivanka, kmetica iz Zavrha; Trunkl Frančišek, tesar iz Kovaškega vrha, obč. Vitanje in Prelogar Marija, gospodinja iz Ljubnice, občina Vitanje; Jeriček Ivan, na- meščenec iz Celja in Vodišek Leopoldina, ši- vilja iz Celja; Škornik Franc, cestar iz Bu- kovja, občina Slivnica in Repec Avguština, poljedelka iz Loke pri Žusmu; Farčnik Ivan, šofer iz Zovneka in Golob Terezija, tov. de- lavka iz Letuša; Kovač Jožef, upokojenec iz Kaple, občina Tabor in Novak Jožefa, go- spodinja, bivajoča istotam; Laznik Anton, mesar iz Sv. Miklavža, občina Tabor in Ci- zej Marija, poljedelka iz Gomilskega; Polšak Alojz, poljedelec iz Žegra in Kok Lucija, učitelj, iz Prevorja. Umrli so: Agrež Marija, preužitkarica iz Dobja, obč. Lesično, stara 85 let; Lapornik Antonija, preužitkarica iz Bobležiče, obč. Lesično, stara 76 let; Pantner Marija iz Loke, stara 88 let; Gobec Jurij, kniet iz Tratne, občina Slivnica, stara 89 let; Zimšek Martin, pre- užitkar iz Jezerc, obč. Planina, star 84 let; Zupanek Marija, stara 80 let iz Doma one- moglih; Gorjup Matija, star 79 let iz Doma onemoglih; Kristan Neža, upokojenka iz Do- bovca, občina Ponikva pri Grobelnem, stara 80 let; Jošt Ignac, star 58 let, kmet iz Ver- pet, občina Frankolovo. OBJAVE IN OGLASI REGISTRACIJA MOTORNIH VOZIL ZA OLO CELJE-OKOLICA Na osnovi določb Pravilnika o registra- cdji motoi'V)h vozil in njftiovih prikolic (Ur. list FLRJ št. 24-276-52) ter v zvezi s splošnimi navodili objavljenimi v dnevnem časopisju dne 30. V. 1952 sporočamo vsem lastnikom in upraviteljem motornih vozil, da se bo za območje OLO Celje-okolica vršila registracija motornih vozil po predhodnem tehničnem pregledu po vrstnem redu: 1. Za območje občinskih ljudskih odboroV: Žalec, Šentpeter, Petrovče in Prebold, dne 17. 6. 1952. Pregled bo v Žalcu v drevoredu ob glavni cesti. 2. Za območje občinskih ljudskih odbo- rov: Vransko, Tabor, Gomilsko, Braslovče, Polzela in Griže, dne 18. 6. 1952. Pregled bo v Žalcu v drevoredu ob glavni cesti. 3. Za območje občinskih ljudskih odborov: Vojnik, Strmec, Dobrna, Vitanje, Franko- lovo, Slov. Konjice, Loče in Zreče, dne 19. 6. 1952. Pregled bo v Vojniku na cesti proti občinskemu ljudskemu odboru. 4. Za območje občinskih ljudskih odbo- rov: Šmarje, Podčetrtek, Polje, Rogaška Sla- tina, Rogatec in Pristava, dne 20. 6. 1952. Pregled bo v Šmarju pred podjetjem »Go- stinstvo«. 5. Za območje občinskih ljudskih odborov: Šentjur, Dramlje, Ponikva, Slivnica, Žusem, Lesično, Kozje in Planina, dne 21. 6. 1952. Pregled bo v Šentjurju pred zadružnim do- mom. 6. Za območje občinskih ljudskih odborov: Laško, Rimske Toplice, Breze, Jurklošter in Rečica, dne 23. 6. 1952. Pregled bo v Laškem pred »Savinjo«, 7. Za območje občinskih ljudskih odborov: Šmartno, Škofja vas in Štore, dne 24. 6. 1952. Pregled bo pred garažo »SAP« v Celju. Tehnični pregledi in registracije bodo po zgoraj določenem vrstnem redu od 8. uvc zjutraj do 18. ure zvečer. Lastniki, oziroma upravitelji motornih vozil so dolžni: 1. Pred pregledom dvigniti potrebne ti- skovine, oziroma prijavne pole pri Oddelku za notranje zadeve OLO Celje-okolica v Ce- lju, Trg svobode 9, soba štev. 61 ter na- tančno izpolniti vse zahtevane podatke. 2. K pregledu in registraciji pripeljati vo- zilo v tehnično brezhibnem stanju, očiščeno in podmazano, predložiti natančno izpolnje- ne prijave in dosedanjo prometno knjižico in stare registrske tablice (ali potrdilo o njih izgubi). 3. Plačati nove evidenčne tablice po po- ložnici na račun štev. 601-821-76-4 Ministr- stvo za notranje zadeve LRS (za osebni in tovorni avtomobil 500, za motorno kolo 380 din) ter naslednjo takso v kolkih: a) Za vsako prijavo vozila je treba pred- ložiti takso v znesku 30 din po tarifni štev. 1 Zakona o taksah. b) Za vsak tehnični pregled takso v zne- sku 800 din po tarifni štev. 45 Zakona o taksah. c) Za registracijo takso v znesku 150 din po tar. štev. 7 Zakona o taksah. Avtobuse in njih prikolice bo tehnično pre- gledala komisija oddelka za notranje zadeve MLO Celje. Lastnike in upravitelje vozil opozarjamo, da se zgoraj določenega reda točno pridr- žujejo. Za zamudnike vsega območja se bo regi- stracija vršila, dne 25. in 26. 6. 1952 v Celju pred garažo SAP-a. Redna registracija bo s tem zaključena in vozila, katera do tega roka, oziroma 30. 6. ne bodo registrirana, ne bodo smela voziti v javnem prometu. Iz pisarne oddelka za notranje zadeve OLO Celje-okolica O p J A V A Opozarjamo, da bo drugo cepljenje otrok, rojenih v letih 1950 in 1951, 16. in 17. junija od 7. do 14. ure v Zdravstvenem domu — Šolska poliklinika, dočim za otroke, ki so bili cepljeni 26. maja pa dne 23. junija od 8, do 11. ure istotam. Ob tej priliki se bodo izdajala potrdila o cepljenju. Svet za ljudsko zdravstvo in so- OBJAVA Ekonomska srednja šola v Celju sprejema za šolsko leto 1952-53 v prvi razred dijake (dijakinje), ki so dovršili 4 ali do vključno šolskega leta 1950-51 3. razred gimnazije. Prijave za vpis, oziroma prošnje za spre- jemni izpit sprejema ravnateljstvo do 20. ju- nija 1952. Natančnejša navodila, kdo se more vpisati brez sprejemnega izpita, in o samem sprejemnem izpitu, so na razglasni deski v šoli. Ravnateljstvo Tekstilnega tehnikuma v Kra- nju razpisuje vpis za šolsko leto 1952-53 v ŠTIRILETNO SREDNJO TEHNIČNO TEKSTILNO ŠOLO (Predilski odsek) Pogoji za sprejem so: predizobrazba nižja gimnazija 3. ali 4. razr., ali njej enake šole, starost do 18 let, popolno telesno in duševno zdravje. Kandidati (samo moški) naj vložijo prošnjo, kolkovano s 30 din na upravo šole. Priložijo naj roj. list, zadnje šolsko spriče- valo in eventuelno potrdilo o dosedanji za- poslitvi. šola ima lasten, popolnoma nov dijaški dom z vso oskrbo. Kandidat, ki želi vstopiti v dom, naj v prošnji to izrazi. OBJAVA Predavanje tov. ing. štrukelj Janka: »RAZVOJ INDUSTRIJE V ZAP. NEMČIJI« bo v četrtek, 19. junija ob 20 v društvenih prostorih, Titov trg 6 (nasproti kina Metro- pol). — Društvo inženirjev in tehnikov Celje V soboto, 14. junija, priredi društvo kmfft. inž. in tehnikov, podružnica Celje, strokovno predavanje docenta agronomske fakultete inž F. Adamiča O SODOBNEM SADJARSTVU z debato. — Predaval bo v društvenih pro- storih (nasproti kina Metropol) ob 16.30. Vabljeni vsi zainteresirani sadjarji. — Vstop prost. ZIDARJI, POZOR! Gradiš IMM gradbišče Šoštanj sprejme na delo za gradnjo novih stanovanjskih blokov večje število kvalificiranih zidarjev. Za sta- novanje in hrano je v Velenju preskrbljeno. Poleg plače po uredbi se izplačuje tudi te- renski dodatek. Prijave sprejema uprava gradbišča Gradiš IMM Šoštanj. OBVESTILO Okrajni ljudski odbor Celje-okolica obvešča, da so uradni dnevi za stranke vsak torek, četrtek in soboto od 8. do 11. ure. Stranke naj to strogo upoštevajo. OBVESTILO Zaradi obnove lesenjh mostov na cesti štev. 340 na odseku Luče—Solčava je cesta zaprta za vsak promet od 16. do 21 junija. SLOVENIJA AVTOPROMET »SAP« CELJE ukinja s 15. junijem t, 1. avtobusno progo Celje—Frankolovo. Avtobus v smeri Planina pri Sevnici od- haja od 15. junija dalje iz Celja ob 16. uri. Na avtobusni progi Celje—Slovenj Gradec bo od 15. t. m. dalje odhajal avtobus iz Slovenj Gradca ob 3.50 zjutraj. S tem bodo imeli potniki v Celju tudi zvezo z vlakom proti Zagrebu, Avtobusna proga Celje—Šmartno v Rož. dol. obratuje od 15. junija dalje po naslednjem voznem redu: 11,45 18,45 20.30 odhod iz Celja * ** *** prihod v Celje 6,55 8,55 13.35 17.35 ** *** ** *** 12.20 19.20 21.05 prihod v Šmartno « ** *** odhod iz šmartnega 6.20 8.00 13.00 17.00 ** ««* ** *** Vožnja * obratuje dnevno. Vožnja ** obratuje ob delavnikih. Vožnja *** obratuje samo ob nedeljah in državnih praznikih. POZIV GOSTINSKIM IN TUBISTICMv PODJETJEM Svet Vlade LBS za blagovni promet. Upi va za turizem in gostinstvo, opozarja ^ gostinska in turistiiVia podjetja na nJ predpise predvidene uredbe o gostinstvu,) bo v kratkem izšla. V smislu teh predpi|L bodo morali biti v podjetjih zaposleni saj strokovno usposobljeni kadri. Zato bi m potrebno, da pristopijo podjetja k preglj strokovnosti zaposlenih delavcev in uslj bencev. Glede izmenjave nekvalificiranih delav« in uslužbencev s kvalificiranimi močmi, | se podjetja obračajo neposredno na Ravi teljstvo Srednje šole za turizem in gos^ sivo v Ljubljani, Privoz 11, ki ima moža( posredovati podjetjem uslužbence za uprav administrativna dela (sekretariat, recepcj finančno in blagovno knjigovodstvo, sk] dišča, blagajne) in delavce za tehnična d| v gostinstvu (strežba, kuhinja). KOMERCIALNI POPUSTI za avtobusne vožnje na področju Slovenija avtopromet »SAP« Celje Na vseh avtobusnih progah, ki jih vzj žuje podjetje in ki obratuje ob nedelji se uvajajo s takojšnjo veljavnostjo nedeljske povratne vozovnice za potnike, ki se bodo vozili na relacijah q 20 km. Povratne vozovnice veljajo od sob( od 12. ure s povratkom v ponedeljek 9. ure zjutraj. Cene povratnim vozovnicam so nasledn; pri ceni v eno smer stane nedelj, povrat din 130.— din 200.— din 150.— din 240.— din 170.— din 260.— din 190.— din 280.— din 210.— din 310.— din 230.— din 340.— din 250.— din 370.— din 270.— din 400.— din 290.— din 430.— din 310.— din 460.— din 330.— din 500.— din ^350.— din 530.— 1 Nedeljske povratne vozovnice se uvajaj tudi za relacije Celje—Dobrna—Celje v ob smeri din 160.—. Nedeljske povratne vozovnice za izhodišči proge iz Celja se izdajajo od sobote daj v Celju v biletarnici Titov trg, za vožnje Celje na avtobusih. Nadalje daje podjetje komercialne popui za posebne izletniške vožnje z avtobusi, se zaračunavajo v obe smeri takole: na relaciji: od O km do 80 km za 25 sedežev: din 110.— za km za 32 sedežev: din 140.— za km od 81 km do 150 km za 25 sedežev: din 100.— za km za 32 sedežev: din 125.— za km od 151 km dalje za 25 sedežev: din 90.— za km za 32 sedežev: din 115.— za km Posebne vožnje je naročati vsaj 3 dni pn Naročniki posebnih voženj se lahko posluži še 5—8 dodatnih sedežev v avtobusu, ki voz; cene ne spremene. Informacije za posebne viožnje daje i sprejema naročila uprava »SAP« Celje, T tov trg 3. KUPIM moderno črno moško obleko za večj postavo. Naslov v upravi lista. PRODAM dobro ohranjeno moško kol Naslov v upravi. PRODAM bukov gozd. Naslov v upravi. IŠČEM prazno ali opremljeno sobo v Celj, Plačam dobro in točno. Naslov na uprsA ZAMENJAM manjšo sobo v središču mem za večjo (Po možnosti s kuhinjo tudifl mestu.) Naslov v upravi. H ZAMENJAM lepo trisobno stanovanje v 9 berjih za dvosobno v mestu ali okoBT Naslov v upravi. DVE VEČJI LOČENI SOBI zamenjam i dvosobno ali enosobno stanovanje s ka binetom. Naslov v upravi. FRIZERKO, samostojno moč, sprejme Fri zerski salon štore. PREKLICUJEM krst mojega otroka Slavki Grudnik Francka, Paka pri Velenju. NAGRADO d£im tistemu, ki mi začasno oi stopi proti visoki najemnini eno ali d\ prazni sobi v mestu ali okolici. Naslov upravi lista. PREKLICUJEM dijaško knjižico na ime Šn Romana, šola za trgovske učence. KMETIJSKI EKONOM, samski, brez družir s kmetijsko šolo in 26-letno prakso v kni tijstvu, želi primerno zaposlitev. Gre tu v obdelovalno zadrugo. Nastop službe 1. ji lija 1952. Pismene ali ustmene ponudbe I upravo lista. ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 15. junija 1952 tov. dr. Fišer Jože, Gre gorčičeva ul. 7. Nedeljska zdravniška dežurc služba traja od sobote opoldne do ponedeljl do 8. ure zjutraj. KIIVO KINO METROPOL Od 10. do 16. junija 1992, ameriški fill »DOM SOVRAŠTVA« f Od 17. do 24. junija 1952, angleški fil* »NEBO BREZ JASTREBOV« KINO DOM Od 10. do 16. junija 1952, nemški filJ »POROČNA NOČ V RAJU« Od 17. do 23. junija 1952, ameriški flU »POSTAJA UNION« ZAHVALA Vsem, ki ste sočustvovali z nami ob tra- gični smrti našega ljubljenega sina in brat* CIRILA, vsem, ki ste ga spremljali na nje- govi zadnji poti in obsuli prerani grob ' venci in cvetjem, se iskreno zahvaljujem«' Posebno zahvalo pa izrekamo ravnateljst*' in profesorskemu zboru I. celjske gimnazij«: Kunejevemu pevskemu zboru in mladinsk* organizaciji. Radmirje, 10. junija 1952. Žalujoča rodbina NeratovH Stane Teržak 25 v Živi zid Pobrali smo se in jo ucvrli po čistini. Spet je zarigalo po zraliu dvakrat, trikrat. Spet smo se zabili v sneg. Takoj smo spo- znali, da je cilj obstreljevanja kmetija. Po peti granati, ki so jo poslali Svabi iz doline preko hriba, sb zadeli hišo od strani. Gra- nata je odbila del slemena in hišni vogal. Vsi smo se nehote ozrli proti neprijazni hiši, čeprav se nam je zelo mudilo. »Izdaja!« nas je spreletelo. »Šli so nas izdat! Zato pa so od Švabov dobili za plačilo to, kar so zaslužili!« je rekel v smehu komandir Gustl. Hlapec, ki je vozil plohe v dolino, nas je izdal. Tako smo sprejeli prvo borbo na Paškem Kozjaku, ko se še nismo niti posedli po bajtah. Ti jutranji pozdravi namesto toli zaželjenega zajtrka, niso obetali nič dobrega. Švabi v dolini so dobili podatke, kje se nahaja divizija, ki sprejema že enajsti dan nepretrgoma borbe in juriše, podnevi in ponoči. »Fantje, kar pripravite se, vse kaže, da bo danes kljub mrazu še vroče na teh kozjaških strminah,« nas je pozdravil Janez, ko smo se prikobalili do hiše. Gospodar in gospodinja sta nas na veznem pragu sprejela z veseljem. Kar toplo nam je postalo pri srcu. Ronko je ves zado- voljen prvi stisnil njune zdelane roke. Za gozdičkom pod hišo je čuvala mitraljezna trojka življenja partizanov, ki so kakor ubiti pospali v gostoljubni kozjaški kmetiji. Postavili smo samo eno zasedo, in to na gazi proti Sv. Flor- janu. Pred hišo je stala straža, ki je lahko pregledala teren vsaj dve sto petdeset metrov pred seboj. Vedeli smo, da Svabi v tako visokem snegu ne bodo silili za nami, vsaj ta dan ne. Imeli so drugo taktiko. Ta dan so nas pustili pri miru in zbirali najmoč- nejše sile, ki naj bi jih dali Slovenj Gradec, Celje in Maribor. Naše obveščevalne patrulje so stalno zasledovale premikanje Šva- bov v dolini. Zasidrali so se predvsem na pohorski strani, na obronkih nad cesto, ki vodi iz Doliča v Vitanje. Računali so, da se bomo prebili na tej strani. Zavedali so se, kako važno je zanje, da nas zaustavijo na tej točki in da nam preprečijo stik s Po- horskim bataljonom. S Pohorjem so imeli Frici slabe izkušnje. Za Pohorje je bilo dvajset tisoč mož, ki so nas hajkali, mnogo premalo. Treba bi bilo najmanj štirikrat toliko vojaštva in še bi ne bilo mogoče skleniti obroča. Vsi smo vedeli, da bi bila divizija rešena najhujšega, če 1" se nam posrečilo prebiti na Pohorje. Predel, na katerem smo bili, je imel za nas in za Švabe svoJ< dobre in slabe strani. Dolina, po kateri je tekla cesta DoliČ^ Vitanje, je bila globoka, podobna soteski s strmimi, obraslimi bre' govi. Ce bi nas tamkaj zadržali, bi bila za nas nevarnost, da demo v past, iz katere bi skoraj ne bilo izhoda, štirinajsta udaru* divizija bi v strminah Paškega Kozjaka žalostno končala. NjeO* herojska pot bi bila zaman. Zaman bi bile vse žrtve najboljši^ fantov. Le bežen pogled na specialko je štabu povedal tisto, česa' smo se zavedali instinktivno vsi borci in oficirji. Paski Koz3^ je bil na vsem našem pohodu najšibkejša in najbolj nevarO* točka. Strmine Kozjaka so bile težko pristopne, divje in mrk^ naselja redko posejana, poti težavne. Okoli vsega Paškega Kozja^ pa so tekle v dolini dobre ceste. V nekaj uricah so mogli Sva''' na ta sektor skoncentrirati mase vojaštva in zapreti vse prehod^ »Fantje, izogibajte se cest, tam je doma hudič! Mi smo doa** na vrhovih, tam nam ne pridejo do živega,« je večkrat dej** partizan Ježek, star borec, ki je do podrobnosti poznal partiza^ sko taktiko. Ježek se je lasal z Italijani in belogardisti po lenjskem in s Svabi po Štajerskem. Imel je srečo» da je odnes^ glavo. Za spomin na borbe ima pokvarjeno levo roko.