253. Številka. hjnbljana, v torek 4. novembra. XXIII. leto. 1890 ... Ithaja vsak dan mve«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto l& gld., z* pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za ieden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto II gld, za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa s po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tnje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plafinje se od cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce 9e oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., ce se dvakrat, in po 4 kr., Če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in npravuiStvo je v Gospodskih ulicah 8t. 12. Op ra v n i 61 v u naj se blagovolijo pošiljati naročniue, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Deželni zbor kranjski. (VI. seja, dne 31. oktobra leta 1 890.) * (Konec.) Poslanec S teg nar razklada v daljnem govoru važnost obrtno - nadaljevalnih šol, ter kako se vrši pouk na njih. Merodajnim osobam je uspeh le takrat povoljen, Če je nemški pouk bil povoljen, velike važnosti pn je vender za našo deželo, da se ta pouk vrši v slovenskem jeziku, ter da je v nadzorstvu strokovnjak našega jezika popolnoma zmožen, zatorej stavlja nasledujo resolucijo, kot nujno: Veleslavno c. kr. deželno predsedstvo se naprosi, da bi blagoizvolilo pri visokem c. kr. na-učnem ministerstvu posredovati, da bi poklicalo za dobo prihodnjih 4 let v Šolsko nadzorstvo za obrtno-nadaljevalno šolstvo na Kranjskem slovenščine veščega strokovnjaka. Deželni predsednik baron Winkler: Nisem se nadejal nasprotatva danes na levi strani, sicer imel sem nasprotnike le na desni. Govori leve strani, misli, da neso utemeljeni. Odgovarjajoč pc ■ slancu Svetcu pravi, da z voljo ces. vlpde se ve-doma v kočevskem okraji ne kratijo pravice slovenskih otrok. Povsod ni mogoče šol ustanoviti na podlagi materinega jezika, vlada skrbi, da se pri mešanih šolah poučuje v obeh jezicib. Stariši lahko presodijo o poučnem jeziku, pri vseh agitacijah obvelja končno volja starišev. Tudi na Češkem in Poljskem se spoznava potreba nemškega jezika. Oporeka izrek v oni obliki, kakor je navedel poslanec Hribar. Navaja še uekatere slučaje trdeč, da ljudstvo želi pouka v nemškem jeziku. PoroČevaiec K lun omenja, da po obširnih govorih nema dosti pristaviti, njegovo mnenje je it«*k znano, resolucijama gg. Svetca in Steguarja mora pritrditi vs;ik, komur je mar razvoj šolstva. Težavno delo bo, ker se uemški „schulverein" povsod sili s podporami, katere ponuja, ne da bi se proBilo zanje, a povBod stavlja pogoj, da šola mora biti nemška. Vlada prezira vse zakonite predpise in pusti tako šušmarjenje. Navaja več izgledov. Temu se bode le tako v okom prišlo, če bode vlada resno Btorila svojo dolžnost. S tem je sklenjena splošna razprava. Poslanec II r i ba r predlaga v podrobni razpravi neko premembo glede službe nove učiteljice na nemški dekliški šoli, a po razjasnilih poročevalca K lun a in vladnega zastopnika svetnika Mer k a, obveljajo pri glasovanji od finančnega od seka nasvetivane plače. Pri točki o G00 gld. za neobligaten pouk nemščine na večrazrednih slovenskih šolab, predlaga poslanec dr. Tavčar, naj se posebej glasuje o tej točki, kar se potrdi. Poslanec Krsni k pravi, da nekaj visi v zraku, da večiua baje neće več glasovati za ta znesek. On želi, da bi se ga poučilo, kaj je uzrok temu prevratu. Deželni predsednik baron VVinkler omenja, da se je prva leta pač vedno ugovarjalo proti temu znesku, potem pa se je zmatral kot razumljiv sam ob sebi. Lani je posl. Hribar postavil to vsoto kot germanizatorični strah. Ljudstvo želi pouk v nemščini, treba je ustrezati tej želji. Naj se izogne, glede na dobro sporazumljenje obeh strank tudi navidezu animozitete in naj se dovoli ta znesek, da se pokaže dobrohotnost nemškim prebivalcem. Posl. dr. Schaffer tudi zagovarja 600 gld., da se dovolijo. Poročevalec Klun omenja, da so razprave o tej stvari bile že tako obširm\ da je teško povedali kaj novega. Njegovo mnenje o tej stvari jo znano. Kot poročevalec bode glasoval za finančnega odseka predlog, z a 600 gld. Ne zdi se mu pa Čudno, če večina ne bode glasovala za ta znesek, potem kar smo čuli danes. To vprašanje je politično vprašanje, ta vsota je nekak dispozicij s k i fond, umevno je, če se večina zdaj brani dovoliti ga. Dobrohotnost do druge narodnosti se ne kaže s tem zneskom, ker je namenjen za slovenske otroke, da se nemški uče, dobrohotnost torej tu nema ničesa opraviti. Deželni predsednik baron Winkler izreka svoje začudenje, kako čudno poročevalec zmatra svojo nalogo in tudi poslanec Detela seže umes z vprašanjem, kaj poročevalec misli storiti ter ga napada. Poročevalec Klun pravi, da bode on glasoval za predlog finančnega odseka, s tem stori svojo dolžnost kot poročevalec, če pa kdo vpraša, bode vender smel odgovoriti, to je storil in ničesar dru-zega. Da je znesek 600 gld. bil odklonjen, smo že omenili zadnjič. To glasovanj« je vzbudilo občno za-dovoljnost mej poslušalci in mej narodnimi poslanci izvzemši malo peščico nasprotnih. Finančnega odsek a predlogi [obveljajo potem z jedino spremembo teh 600 gld., ki izostanejo. Resoluciji gg. Svetca in Stegna rja bo vsprejmeta brez ugovora. O dveh prošnjah zaradi nekih okrajnih cest poroča dr. Tavčar ter se obe izročita deželnemu odboru v preiskavo in poročanje. O §. 5. poročila deželnega odbora o občinskih zadevah poroča dr. Papež, ter se vso točke odob-rovaje vzajemo na znanje brez debate. Dodati nam je še številke o proračunu nor-malno-šolskega, zaklada, katerih nesmo navajali v podrobni debati, da nesmo trgali vrste razgovorov. Končne številke kažejo, da se je potrebščina v primeri s potrjenim proračunom za leto 1890. pomnožila za 8165 gld., zaklada pa se je zmanjšala za 630 gld. Pomnožitev potrebščine, ki že nekaj let sem redno zuaša 8000 do 10.000 gld., prihaja tudi letos, kakor v prejšnjih letih, večidel od tod, da se naprav!ja čedalje več. novih šol in da se je vsled tega število učiteljskih služeb v zadnjem letu pomnožilo za 19. Vsled tega je potrebščina za učiteljske plače za 8361 gld. večja, kakor je bda pic-računjena za letošnje leto, ter presega dejansko potrebščino leta 1889. za celih 20 669 gld. Večja potrebščina se kaže tudi pri službenih dokladah, in sicer za 1055 gld., pri opravilnih dokladah za 200 gld., pri odškodninah veroučiteljem za 700 gld., in le znižanju nekaterih drugih izdatkov se je zahvaliti, da se cela potrebččina ni za več pomnožila, kakor za 8165 gld. V tem o/.iru se omenja, da se je znižala stanarina za nekatere nadučitelje na deželi za 84 gld., nagrada za ekskurendo šole za 300 gld., nagrada za pouk v ročnih ženskih delib za 260 gld. Finančni odsek moral se je pri sestavi proračuna ozirati tudi na zadnjič skleneni zakon glede uravnave učiteljskih plač ter proračunati, LISTEK. 0 domačem obrtu slovanskem. Iz Helhvaldovo knjige „Die vVolt dur Slaven" preložil A. F u u tek. (Dalje.) Tudi različne stroke usnjarskega obrta, obsezajočega mične in zajedno značilne tvore, dajo posla mnogim ljudem. Sleharui kmet ruski je zajedno strojar; usnje njegovo ustreza vsakeršnim zahtevam in ima poseben duh. ltuski juht slovi po vsem svetu. Usnje stroje zvečine iz konjskih kož, ker rabijo druge kože rajši za kožubovino. Mužik je seveda tudi čevljar in si sam prireja obutalo, navadno jako nerodne in debele škornje. Skrbneje obdeluje ženske čevlje, često d6kaj lične. Tudi v Bolgarih prirejajo dosti kož za izvažanje. Mnogo usnja obdelujejo Hercegovci; izvršujejo namreč brez števila tradicionalnih razvrstij orijentskega obutala, sedla in sedlovja od domačega safijiiua s šarenimi okraski, jermenarska dela, sosebno značilni široki pas (silah), kjer hrani Hercegovec vse, kar ima Menj je tukaj krmarjev, katerih obrt je cvel v Bosni in Hercegovini, dokler niso zaseli dežela Avstrijci. Žene in možje so namreč poleti in pozimi nosili prazniška oblačila, obšita s kožuhovino. Kožuhe radi krase različno; bogato okrašena „torba" imo vitejšoga kmeta hrvatskega ali šarena okrasila na usnji ženskega kožuha vsekakor so vredna, da jih ogledaš natančneje. V Galiciji že navadni ovčji kožuh krase bogato ornameutno; ne samo kmet z družino svojo se peča s tem domačim obrtom, nego celo vaški duhovnik si časih sam naredi svoj „keptar" (ovčji hožuh). Obsežna stroka domačega obrta je seveda tudi pletarstvo. Ž njim se ukvarjajo v Bosni in Bolgarski premnoge žeuske roke. V Bolgarih pleto samostanke tenke nogovice in rokovice, preproste ženske debelejše, trajne; pri vseb opažaš spretno mešane barve in ukusno orna-mentiko. Vrhunec domačemu obrtu slovanskemu so v obče vsekakor tkanine, preje in vezenine. Ta stroka je bila že v prastari dobi dokaj dovršena. S platnom so Slovani že od nekdaj tržili toli živahno, da jim je beseda „platno" isto kar »plačilo" (češki, „platno" in „plat"). S tekstilnim obrtom se pričenja pravo torišče domači delavnosti po deželah slovanskih; njo izdelki bo sila raznovrstni. Češče nego pri drugih skupinah domačega obrta se dogaja v tej stroki, da delajo zgolj za svoje potrebe, celo ničesar pa za prodajo ali po naročilih. Zlasti žeuske roke izvajajo taka dela. Često izvrše kmetsko oblačilo, kateremu so volno svoje ovce same na-prele, nutkale, pošile in prešile. Samostojna ta oblačilna umetaluost sega od prešite in vezene srajce do suknene „gube" in bogato okrašenega ovčjega kožuha. Zajedno namreč prirejajo in barvajo tvarine, oblačila in krase z vezeninami. Tako nastajajo časih pravi mojsterski proizvodi ročnega dela, bodisi v tebniškem ali umetaluiškem oziru. Glavni izdelek domačega obrta so v Rusih, Poljakih in južnih podunavskih deželah platnene tkanine. V Galiciji so Goralom, preprostim Ta-trancem, celo najvažnejše izvozno blago, katero no-Bijo na sejem v Novi Trg in Črni Dunajec. Od najdebelejših nebeljenih vrst, od dvonite tkanine do žlabtnejših izdelkov nahajaš vso načine takozvanih domačih tkanin trajnih, da ni nič tacega. V Rusih prinašajo platnene tkanine, glavni izdelek domačega obrta, 55 milijonov rabljev nu leto. Vsakdo, celo najubožnejši in naj okornejši kmet je ondu tkalec; sam si pripravlja in postavlja preproste statve svoje. Prav tako v južnih Slovanih. Stežka najdeš dostojen dom v Bosni ali koliko se bode več potrebovalo, ako omenjeni zakon še pred novim letom zadobi Najvišje potrjenje in že a 1 januvarijem leta 1891 stopi v veljavnost. Pridejal je torej za ta slučaj pregled potrebščine, ki bi nastala vsled novega zakona, kateri pregled kaže, da se bode potrebovalo 8182 gld. več, ki jih je v okroglem znesku 8000 gld. postavil v redni proračun, tako da vsa potrebščina za 1. 1891. za 16.1 G") gld. presega potrebščino tekočega leta. Potrebščina znaša: I. aktivitetni užitki učiteljev 1. plače: 237.63G gld., (2—5) razne do-klade in stanarine 40.924 gld. II. dotacije 3912 gld. III. D ■građe in podpore (po odračuujenih 600 gld., ki so bili odklonjeni) 17.720 gld. IV. pokojnine učiteljskih udov 738 gld., miloščine 269 gld. (tu je ustaviti še podaljšana miloščina 60 gld. učiteljski siroti A. Adamičevi s 00 gld.) različni stroški 6;")0 gld. vsa potrebščina znaša 301.906 gld. (proti 302.446 gld. proračuua). Pokritje pa znaša skupaj 23.244 gld., torej je primankljaj (po proračunu 279.202 gld.) v istini 278.662 gld. Treba se je bilo ozirati tudi ca novi zakou glede uravnave učiteljskih plač. Vseh učiteljskih alužb je bilo 530. V I. vrsti pa 700 gld. jib jo 26 = 18 200 gld., v II. frstl 53 po 600 gld. = 31.800 gld., v III. vrsti 186 po 500 gld. = 93 000 gl., v IV. vrsti 265 po 450 gl. = 119.250 gld. skupaj 262 250 gld. Prihranilo pa se bode pri pro-vizoričnih učiteljih 6300 gld., torej se gornji znesek zniža na 255 950 gld. ali po odbitih 3°/o na 248.272 gld. Finančni odsek predlaga, naj se potrdijo gori navedene vsote, kar se zgodi z omenjenimi premembnmi. Ob 1/t3. uri Bklene deželni glavar to zanimivo sejo, ter nazuani prihodnjo sejo na torek 4. nov. Na dnevni red dene mej drugimi točkami tudi razgovor ob odgovoru deželnega predsednika na prvo interpelacijo narodnih poslancev. Politični razgled. Iti o t r«» aije reživela tako, da bi se vsakdo dandanes zastonj prizadeval oživiti jo. Zaradi tega pa ilirizem tudi nič koristiti ne more. Koncem svojega dopisa pa dopisnik podaje nam nekak recept za jezikovno zjedinjenje Hrvatov in Slovencev. Njegov nasvet ni izviren in spada v ono vrsto nasvetov o občnem slovanskem jeziku, ki smo jih več čitali pred nekaj desetletij, ko je slovanstvo še manj bilo razvito. Pred par leti je v Sotiji bil jel izhajati slovar ne kega tacega umetnega jezika, ki je pa ostal nedovršen. Toliko se je nam zdelo potrebno odgovoriti gospodu dopisniku, ki se, po njegovi pisavi soditi, jako veliko domišlja o svoji bistroumnosti. Deželni tabori se bodo uekda zaključili že v sredi tega meseca. Morebiti zaradi tega, ker v nekaterih deželnih zborih vso ne gre po vladni želji. V gališkem deželnem zboru so rusinski poslanci že parkrat razsvetljevali pristransko postopanje nekaterih političnih uradnikov, na Češkem sprava počasi napreduje, v dalmatinskem deželnem zboru se je pa sprožila ideja o zjedinjenji Dalmacije s Hrvatsko. Posebno j)ostopanje Dalmatincev vladi malo ugaja. Govori se, da je namestniku že dalo nalog, da razpusti deželni zbor, če se bode v njem dosta pretresavalo hrvatsko državnopravno vprašanje. V ogershem državnem zbora začela se je danes budgetna debata. Pričakuje se, da ministerski predsediiik v hudgetni debati pojasni svoje stališče glede administrativne reforme. Tudi zmerna opozici|a bode imela priliko, da bo izjavi, ali misli podpirati vlado pri reformi uprave, ali ne. Viiaiije države. Izseljevanje ruskih Izmetov v Brazilijo se nadaljuje, če tudi oblastva na vso moč ljudij odvračajo od izseljevanja. Nedavno ustavili so več izseljencev na meji. Nekateri izseljeuci vrnili so se domov, nekaj jih je pa drugje ušlo čez mejo. Kakor „ Varšavski j Dnevnik" piše, se povsod po deželi govori le o Braziliji in Afriki, moč pa ni poizvedeti, kdo je kmetom utrobil to misel, da je v teh daljnih krajih tako dobro. Kmetje sami kaj natančnejega nečejo izpovedati. JJelpanis. Če tudi novogrška vlada še ni sestavljena, vender nam je že znan program njen. Delvanis ga je narisal v znanem pogovoru z dopisnikom „Journal des Debats". Le to moramo pristavljati, da ofi-cijozni telegrafski burreau nam ni priobčil jednega važnega odstavka tega govora. Delvanis se je izjavil, da želi, da se v Bolgariji obnovi ruski upliv Sedanja večina grške zbornice hoče uekda razveljaviti več volitev, ker so se pri njih godile razne nepostavnosti. Pri novih volitvah bodo De lyaniBOvi pristaši dobili še nekaj sedežev. Proti krečanski deputaciji izrazil se je Dely anis, da se krečansko vprašanje ne da rešiti brez soglasja Evrope. Treba gledati, da se dobe mirna sredstva za rešitev tega vprašanja. On želi, da bi se sklicala nova evropska konferenca, na kateri bi se on potegoval za zjedinjenje Krete z Grško. KreČanom ta odgovor pač ni posebno ugajal, ker so gotovo od Delyanisa več odločnosti pričakovali. Grškemu ministru na ljubo, ne bodo sklicevali konferenc. Čw bodo Krečani čakali na Evropo, bodo še dolgo pod turško oblastjo. Tripolis* Turčija je sklenila, da pomnoži čete v Tripo-lisu in utrdi več ondotuih krajev. Vojaški poveljniki bo dobili nalog, da pomnože vojaške zaloge. V Carigradu se po tem takem zaresno bojej, da bodo Italijaui skušali pridobiti to pokrajino, iu se pripravljajo, da jo bodo branili. ko so si hodili ogledavat skoraj popolnoma suho strugo „Rekea, katero mislijo v Trst napeljati. Niao pa še obupali nal to vodo, kajti čuje se, da bode v kratkem naša politična gosposka Reko barvala, ker hočejo s tem ovreči ulogo južne železnice, ker se neki ta protivi proti napeljavi Reke v Trst, češ, da ona „Reko* v Nabrežini rabi. Vsled dolgo trajajoče suše bila je letina pri nas dokaj slaba; posebno jesenski pridelki so popolnoma uničeni. Vina pridelali smo silno malo, a kar ga je, je pa izvrstna kapljica, zato mu je pa cena izredno visoka. Z zadnjim dežjem padlo je tudi uekoliko snega, pa se je proti stopil. No, kakor se je materijalno stanje naše od lanskega leta za malo /boljšalo, toliko bolj ugodne za nas pa so letos razmere v socijalnem obziru. Nič več ni slišati o tistih žalostnih posledicah po prestopkih zoper varnost časti; nič več ne hodi soilnijski sluga zaradi nepremišljenih tožb 'zaradi žaljenja poštenja dekletom ali boljše rečeno našim gospodičinam uhanov v ušesih rubit in cenit. Prav vzgledna bila bi naša krasna dolina v tem oziru, ko bi lo gospod doktor Benjamin Piezempijo vse-cega ne terorizirati hotel. Zadnji čas zmislil si je prodajati oglje IV Nema sicer še zato podjetje potrebne koncesije, vender ponuja oglje že povsod, bodisi na javni cesti ali skozi okno svojega stanovanja inimogredočim, kakor Čiči vTratu: Carbuna, carbuna! Gospodu Benjaminu Prezempiju svetujemo torej, da v prihoduje jednake oferte opustiti blagovoli, dokler nema v to potrebnega dovoljenja, sicer utegnil bi se še kdaj speči. Gorenjec. Dop ISL Iz Trenirke doline 31. oktobra [Izv. dop.] Letošnja zima je tudi nas dolgo mučila. Stari ljudje ne pomnijo jednake brezdeževne dobe. Se bolj huda godila pa se je našim sosedom na Krasu. Nad sto voz kraških vozilo je VBak dan v našo „Itekou po vodo. — Ta bila je pa tudi taka majhna, da so vsi mlini v naši dolini nad dva meseca počivali. Pač tesno je moralo biti pri srci tudi Tržačanom, Občni zbor c. kr. kmetijske družbe Kranjske. (Dalje.) Deželni glavar dr. Poki u kar pravi, da že od nekdaj rad obiskuje občne zbore kmetijske družbe kranjske in da se je povsod potozal z vsem srcem za korist kmetijstva kraujske dežele, ker je preverjen, da treba podpirati v prvi vrsti oni stan, ki je najvažuejši faktor v dr/.avi. Zato tudi vsek-dar rad podpira za varstvo teh interesov odlično zbrani organ c. kr. kmetijsko družbo kranjsko in jej želi, da bi tako izvrstno uspevala, kakor doslej. (Dobro.) Tajnik g. Gustav Pire nazuauja zastopnike vnanjih kmetijskih družb pri denašnjem zboru. Izvoljeni bo od kmetijskih družb: Gorica, Trst in Dunaj: predsednik cesarski svetnik Mu mik, Gradec, Levov: tajnik Gustav Pire; Zagreb: Fran Po v še in Opava: Josip Frid. Seunig. Tajnik g. Gustav Pire poroča o delovanji glavnega odbora v 1. 1889. Poročevalec prosi, naj bi mu zbor dovolil, da bi podrobneje ne poročal, ampak le v glavnih potezah, ker imajo udje itak že dlje Časa glavnega odbora poročilo v rokah. Članov šteje družba 14 častnih, 8 dopisujočih, 1182 pa pri podružnicah. Zal, da so nekatere podružnice popolnem mrtve, da nič ne delajo, nemajo predsednika iu mnogi udje ne pripadajo nobeni podružnici, tako, da bode treba od strani glavnega odbora posebnega nasveta, da se ustanovi cela vrsta novih podružnic. Razdelitev brezplačnih drevesc iz družbeno drevesnice ni se vršila popolnoma pra-viluo in o tem se bodo stavili ob finemu zboru pre-osnovalni nasveti. Mnogo se je zgodilo po naporu glavnega odbora s pomočjo c. kr. deželne vlade in deželnega odbora in s sodelovanjem županstev. Postava za uničevanje škodljivih mrčesov ae je tako strogo in natančno izvrševala, kakor doslej še nikdar ne. Temu strogemu postopanju se je zahvaliti, da je bilo v deželi tako obilo sadja, kakor že leta ne. Vidi ae iz tega, da se tudi kmetovalec, ako mu izprva prav nič ne ugaja postavna določba, namenjena njemu le v korist, iste lepo poprime, samo da se mu izvrševanje strogo naroči. Poslovanje v pisarni c. kr. kmetijske družbe je bilo to in preteklo leto jako mnogobrojno. Nad 6000 pisem od kmetovalcev je došlo z raznimi vprašanji o kmetijskih zadevah. Takega števila še ni bilo, odkar kmetijska družba obstoji. To je veselo znamenje, kako raste in uspeva zauiraanje kranjskih kmetovalcev za kmetijske zadeve. Glavni odbor služil je radovoljno kranjskim kmetovalcem, skrbel jim je na podlagi skušenj za dobra semena. Kar bo tiče raot-lin, je odbor dobro ukrenil z deteljskim semenom, tudi razno žito, katero je za seme razposlal, obneslo se je izvrstno in odboru prihajajo od vseh stranij dežele in od kmetovalcev prošnje, naj bi nadalje skrbel za žitna semena in to za še boljše vrste. Žal, da ni mogel glavni odbor, pravo za pravo družbina pisarna tem prošnjam doslej ugoditi. Premnogo je bilo posla, z razdelitvijo krompirja o priliki velike bede na Kranjskem, v sodelovanji z kranjskim deželnim odborom, nič manj pa velikega dela z razpoSiljevanjem modre galice za uničevanje peronospere. Modre galice razposlala je družbena pisarna štiri vagone v majhnih zavojih po kilogramih. Glavni odbor skrbel bode za prihodnje leto tudi za jaro žito. Letošnje leto je žal zopet dokazalo, da se v jednomer širi peronospora in trtna uš, katera uničuje neprenehoma vinski pridelek in ga žalibog utegne za več let uničiti popolnoma. Sredstva proti tej nadlogi se sicer uspešno priporočajo, a vender pojde počasi, predno se škoda popravi in prepreči zlo, katero treba preti našemu kmetovalcu v viuogradnih krajih. Tu je še od drugod podpore in boljše ni, nego, da se vinogradnik briga za sadjarstvo, da si poišče nov vir, in ta je v umnem sadjarstvu. Glavni odbor stori v tej zadevi veliko. Nad 10.000 drevesc razdeli že zdaj vsako leto. To je nekaj za povzdigo sadjarstva, a vse še doBti premalo. Družba sama ne more storiti vsega, ako je ne podpirajo podružnice. Nekatere store v tej zadevi jako mnogo, kakor Spodnje-Logaška, Boštanjska in Radeška. Kar se tiče ovejereje, opomniti je, da se je uvedla druga pasma ovac v deželo. Dosedanje friziško pleme ima jjač mnogo mleka, lepo volno, a večinoma temu plemenu ne ustreza naše obnebje in kmalu pogine. Skrbel je glavni odbor, da je pridobil ukviško pleme, takozvane bergomaške ovne iu kaže se, da bode razširjenje te pasme imelo najboljšo nasledke. Glavni odbor začel se je tudi resno baviti z rejo prašičev. V ta namen naročil je prašiče bele angleške pasme, in iste oddal prašicorejcem za polovico cene, dobil pa iz vseh krajev, kamor jih je poslal, zahvalo, tako, da misli glavni odbor, ako dobi podporo od si. deželnega odbora, da se bode že sedaj cveteči izvoz prašičev iz Kranjske vsled tega plemena še bolj razširil. (Daljo prih.) Domače stvari. — (Današnja VII. seja deželnega zbora kranjskega) bila je posebno zanimiva zarad dolge debate, katera se je razvnela pri 13. točki t Razgovor glede odgovora na interpelacijo g. poslanca L. Svetca iu tovarišev o tem, da je bil c. kr. okrajni šolski nadzornik Ivan Koin-ljauec v Kočevji odstranjen od nadzorništva. Samo debata o tej točki trajala je nad tri in pol ure, in se je seja končala de le ob l/g4. uri popoludne. Debate so se udeležili: Dr. Tavčar, (katerega izvrstni obširni govor je bil živahno odobravan od zbornice in mnogobrojnoga občinstva), Braune, S vete c (ki je govoril prav izborno in stvarno), dež. preds. baron VVinkler, dr. Sc h al fer, baron Schvvegel, Pakiž, Klun, vsak večinoma po večkrat poprijemši za besedo. Občinstvo, ki je bilo prav mnogoštevilno je z zanimanjem sledilo razpravi, ter večkrat prav živahno posegalo vmes in izražalo svojo zadovoljno8t z govori narodnih poslancev. Zarad poznega konca seje iu pomanjkanja prostora pričnemo z obširnim poročilom o tej seji v jutrajšnji številki. Druge točke dnevnega reda rešile so se brez daljnih razprav. — (Na Kranjskem pokopališči) izvšili so dne 1. novembra t. 1. popoldan sedmo- iu osnio-šolci Ljubljanski lep čin domorodne svoje ljubezni in hvaležnosti do prezaslužnih naših pesnikov Frana Prešerna in Simona Jenka. Osmošolci položili so prekrasen suh venec na gomilo Prešernovo, sedmo-šolci pa lavorov venec s tešUimi trobojnimi trakovi na gomilo Jenkovo, potem so pa združeni v močnem pevskem zboru zapeli v milodouečih akordih po jedno žalostinko na vsacem grobu. Tudi Kranjska Čitalnica je položila vence in na vernih duš predvečer prižgala mnogoštevilne lučice na obeh gomilah, pevci iz Kranja pa bo dne 2. novembra z lepim nagrobnim petjem skazali čast in udanost uepo zabnima pesnikoma. — (Županstvo v Mozirji) je laui meseca oktobra pri dež. šol. svetu v Gradci, oziroma prf naučnem miuiaterstvu uložilo pritožbo proti nemščini kot obligatnemu predmetu na šolah v Mozirji in pri sv. Mihaelu ter zahtevalo, da se pri vseh predmetih rabi izključno le slovenski učni jezik. Slavni dež. šolski svet jez odlokom od dne ^.junija t. 1. št. 34G8 županstvu vrnil dotično pritožob, ter ob jednem naznanil, da zanaprej nemščina kot obligaten predmet na imenovanih šolah odpade ter se imajo počeuši z zimskim polletjem v nemščini poučevati le tisti otroci, kojih Btariši so pri početku leta to željo šol. vodstvu izrecno ustno ali pismeno izjavili. Pri vseh drugih predmetih pa ostane slovenščina zanaprej izključni učni jezik. To je zopet nov dokaz, da naša Šol. oblastva če tudi morebiti nerada, jeduake pritožbe rešujejo v zmislu državnih zakonov, po katerih se nihče ne sme siliti, da bi se moral druzega jezika učiti. Zato pa naj tudi druge občine z jednakimi pritožbami predolgo ne odlagajo, kajti le tem potom moremo doseči svoje pravice v šoli, ter tudi šolstvo povzdigniti do tiste stopinje, katero zahteva naša doba in na kateri je tudi v drugih napredujočih narodih. Terjajnio torej odločno, kar nam gre po božji in človeški postavi ! — (Odlikovanje) Včeraj dopoludne izročil je svečano ob navzočnosti vsega tukajšnjega bram-bovskega batalijona štev. 25 g. major in poveljnik Scheriau brambovskemu okrajnemu naredniku gosp. Ignaciju Sili, službujočemu pri okrajnem glavarstvu v Radovljici srebrni zaslužni križec s krono, kateri mu je bil podeljen za več nego štiridesetletno zvesto službovanja pri vojacih. — (Duhovniške pretnembe v Ljubljanski Škfiji.)G. Ivan Demšar, doslej vikarij, imenovan je župnikom v Št. Vidu pri Vipavi. G. Frane Š pen dal, doslej upravitelj, imenovan je župnikom v Tržiči. G. Matej Klun, ekspozit v Begunjah pri Cerknici, imenovan je upraviteljem v Gorenjem Tuhinji. G. Fran Kušar, kaplan v Moravčah pa ekspozitom v Begunjah. — (La ciuestione Mandić.) Pod tem naslovom priobčil je „L' lndipendente" članek, koji kar mrgoli nesramnih insult in pa — protislovij. Tenor članka pa je: Radi bi, ali si ne upamo, članek je izvestno pisal kak radikalen poslanec, da bi opravičil italijansko radikalno stranko — ki je bila še pred kratkim kaj korajžna — zakaj da ni mogla ugoditi zahtevi „javnega menenja" (uničiti volitev Mandičevo). Uzrok je — to priznamo radi — kaj tehten: bali so se novih volitev. „In-dipendente" pravi, da neso hoteli spraviti „uboge dežele" in italijanske stranke v nevarno krizo. Kar se tiče uboge dežele, le lepo molčite, glede italijanske stranke imate pa povsem prav: njej preti pogibelj. Te pogibelji se tudi ne bodo rešili, zalotila jih bode prav gotovo, prej ali slej. Istra je naša. „Iridipendente" se čudi, da vlada osobi poslanca Mandiča priznava toliko važnosti. Ne, brate, se motiš: ne gre za osobo Mandičevo, ampak za princip parlamentarizma in k o n s tit uc i j on al i zm a in ta princip čuvati, je sveta dolžnost vlade. — „Edinost* — (Poročil) se je včeraj tukajšnji lekarnar g. Ubald pl. Trnkoezv z gospodično Jerico Ba-do vi n a c iz Zagreba. — (Grof Alfred C o r o n i n i,) ki je dne 8. avgusta imel zaradi vodovoda v Gorico znano rabuko z žandarmi, bil je dne 31. oktobra pri okrajnem sodišči zaradi prestopka §. §. 312, 4(.)2, 398 in 314 kaz. zak. obsojen na štirinajst dnij v zapor. — (Pruske vojske ubežnika) prijeli so dne 1. novembra žandarmi v gostilnici pri Kuharji pri Devici Mariji v Polji. Ubežnik je desetnik Robert Bimler, od kr. pruskega grenadirskega polka prestolonaslednik Friderik Viljem. Ubežal je zaradi neznatnega pregreška iz Vratislava, kamor so ga včeraj zopet odpeljali. — (Ruski mornarji rešitelji.) V nedeljo popoludne odplula sta v lahnem čolniči brata Andrej in Fran Milano z nabrežja pri St. Andreji v Trstu, da si ogledata ruske ladije. Blizu oklopnic prevrnil se jima je čoln in oba pala sta v morje. Ruski mornarji rešili so oba in ja prepeljali na nabrežje pri Št. Andreji. — (Slovenski klub na Dunaj i) ima svoj prihodnji večer v soboto 8. t. m. v „hotel royal" I. Singerstrasse 3, mezzanin ob osmih zvečer. Čital bode g. J. Honigmann o poduku in vzgoji slepcev. Vabijo se najuljudneje vsi Slovenci k obilni udeležbi na tem večeru. — („S 1 o v a n 8 ko pevsko društvo na Dunaj i") ima svojo prvo koncertno zabavo v tej sezoni v sredo 5. novem v dvoranah hOtela „zum goldenen Kreuz" VI. Mariahilferstr. 99. Vspor«>d je velezauimiv. Razun čeških, poljskih, ruskih in slovaških pesni j sta tudi dve slovenski v njem. Za- 1 četek ob Va 8. uri zvečer. — (Pri Mali Nedelji) se je razburjenost zaradi dogodka v Rožnem dolu že polegla, odkar so Alojzijo Vrabel od tamkej odstranili. Oddelek 27. pešpolka, odposlan v ljutomerski okraj, vrnil se je že v Gradec nazaj. Vest, ki se je čitala v raznih listih, da je oddelek dragoncev odšel iz Maribora k Mali Nedelji, bila je neosnovana. — (S v at j o zmrznili) V Goriškem listu čitamo naslednjo žalostno dogodbo: Kmetski fant iz Prvačine imel bi se bil preteklo sredo poročiti s svojo nevesto v njenem rojstvenem kraji v Lokvah. Odšel je s svojim drugom in s sorodniki, da bi drugi dan tjakaj dospel. Odpotovali so na dve strani. Ženin, ki je vozil baliž seboj, odpeljal se je s sorodnikom po boljšem potu čez Gorico in Solkan, drugi štirje svatje pa so krenili čez Senpas in po bližnjem jiotu preko Krnice proti Lokvam. To bilo je v noči od Brede na četrtek, ko je bilo grozno snežno vreme. Ženin in njegov sorodnik našla sta v snegu smrt, od ostalih svatov, ki so bili krenili čez Trnovo, našli so jednega mrtvega, drugi bil je že ves otrjmjen in le hitra pomoč ga je rešila. Ostala dva moža prišla sta po groznih težavah v Lokve, da sta nevesti in sorodnikom prinesla tožno vest o nezgodi. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 3. novembra. Pri žrebanji državnih srečk iz 1860. 1. zadela ser. 12.077 štev. 11 glavni dobitek. Ser. 6739 št. 15 zadela 50.000, ser. 4299 St, 10 25.000 gld., ser. 2975 št. 3 in ser. 11,700 štev. 16 po 10.000 gld. Po 5000 gld. zadele ser. 2975 St. 13, s. 2063 štev. 17, s. 2556 št. 13, s. 3674 štev. 10, s. 4827 št. 20, s. 5913 štev. 12, s. 7207 štev. 12, s. 8468 štev. 1, s. 9325 štev. 14, s. 10.302 št. 4, s. 10.693 št. 1, s. 12.529 št. 6, s. 14.889 št. 12, s. 19.272 štev. 11, ser. 19.746 št. 11. Peterburg" 3. novembra. „Graždanin" javlja, da se bode v PeterburgtJ ustanovila azijska banka z glavnico 25 milijonov rubljev. Dunaj 4. novembra. (Avtentično.) Car-jeviču, ki pride na Dunaj dno 6. t. m. ob 2. uri popoludne pridodeljena sta za častno službo: podmaršal grof Palffv in polkovnik Brkomers od 5. ulanskega polka, čegar iinajitelj je carjevič. Vsprejem na državni meji, kamor pride mej 2. in 3. uro po noči, izostane na željo carjevičevo. Na severnem kolodvoru, kjer bode častna kompanija, vsprejmejo gosta cesar in vsi prisotni nadvojvode. Zvečer ob 6. uri dvorni obed v Schonbrunnu. Odhod ob 10 V* zvečer po južni železnici. Dunaj 4. novembra. Več časopisov simpatično pozdravlja predstojeći pohod carjeviča kot ugodno znamenje prijateljskih razmer obeh dvorov iu povsod vladajoče miroljubivosti. Kazne vesti. * (Zanimiva igra na šahu) vršila se je te dni mej Rusom Čigorinom in Američanom Steinitzom. Prvi igra v Peterburgu, drugi v Novem Jorku. Prvo potezo storil je Steinitz v Novem Jorku, ki se je brzojavila v Peterbnrg Či-gorinu. Jednako nadaljevala se bode vsa igra. * (Dijamantna poroka) praznovala sta te dni Tomuž in Rozalija Kvvasniczha v Strzizoviči Poročena sta bila 1830. leta. Jeden njunih sinov je žnpnik, drugi pa zdravnik. Unukov in praunu-kov imata 49. * (Visoka starost.) V Tješovici pri Fal-kena-u živi neki Josip Zentner, ki je že dovršil 106. leto. Včasih moža obišče devetdesetletni nečak Ludovik Zentner, ki vselej pride iz Karlovih Varov v Tješovico peš. * (Zdravnika so zaprli.) V Dušniku na Češkem zaprli so zdravnika dr. Zeinerja, ki je poskusil goljufati zavarovalnico za življenje. Pomagal je, da se je že več let bolen kmet zavaroval za 10.000 gold. Predstavil je zavarovalnemu zavodu za dotičnika nekega drugega kmeta in ga preiskal. Bolnika, ki se je zavaroval, pa ni preiskal. * (Panika v Zverin jaku.) V nekem zveri njiiku v Praškem predmestji na Šmihovu nastal je jedno preteklih nedelj grozen prizor. Bilo je polno šolskih otrok ravno navzočih, ko je počil glas, da je ušla iz kletke jedna divjih zverij. Vse je vrelo k jedinemu izhodu, kjer se je množica kmalu zagozdila. Prihiteli stariši skušali so zastonj priti do svojih otrok. Še le klici, da ni nikake nevarnosti, pomirili so počasi prestrašeno množico, da se ni pripetila veča nesreča, nego nekatera lahka poškodovanja. * (Umrl j e) v Jakobenv- i dnć 24. m. m. rudniški nadsvetnik Brano Walter. Pokojnik je b 1 dlje časa v Bosni in je ondu uredil rudarstvo in fužinarstvo. * (Dekle — po ž i ga 1 k a.) Dne 27. mino-lega meseca je v Jaroslavu pogorelo 30 hiš v predmestji. Zažgala je devojka hišo starišev njenega ljnbčeka, ki se jej je izneveril. Požigalko in sestro njeno so že zaprli. * (Grozna eksplozija) dogodila se je v Severni Ameriki, kakor se poroča telegrafično iz Novega Jorka. Razletel se je fiskalični .'modniški magazin v Cantonu. Tisoč oseb je baje mrtvih (V), nad ČT9 sto hiš vslc 1 eksplozije uničenih. * (Velik požar v Ameriki.) Dne 2:~>. oktobra je v Mobilu v Ameriki zgorel ve'«k magacin za pavolo, več hiš in oljarn in nekaj čolnov na reki, ki teče skozi mesto. Zgorelo je 8000 hal pa-vole. Škode jr n:ul milijon dolarjev. Poslano. Odprt<» pisnn» g08p. A vmisl inu Šinkovcu, kaplanu v Žužemberku. Dne 28. t. m. bili ste poklicani k umirajočemu tukajšnjemu tržttnu, sploh spoštovanemu Franu Pe han i-ju. Odhajajoč izrazili ste se k zbrani rodbini umirajočega, iu sicer tako, da Vas je isti še slišati mogel, nastopno: „V vaši hiši ima prostore tudi braluo društvo. Znano vam je, da iz njega iz haja vsa nevera po Žužemberku, rudi noša duhovščina bila je le zasramovana v listih, ki no v tem društvu. To društvo morate dati iz hiše, in ko bi bil mogel danes umirajočega očeta spovedati, moral bi mi obljubiti, da bode to storil. Ker tega več ne more, morate mi vi obljubiti, da bodete društvo dali iz hiše in da pridejo liberalni časniki iz nje, ker sicer moral bi oče za to trpeti in bil bi morda pogubljen". Nesmo se ozirali dosedaj na razne Vaše izzive na prižnici in drugodi, z ozirom na navedeni slučaj pa Vas vprašamo, kako *e ujemajo Vaše besede o našem društvu s sveto resmeo, kako se zl&ga to Vaše vedenje z odgovornim Vašim poklicem, s krščansko ljubeznijo in splošno omiko, katere zastopnik bi morali kot duhovnik biti tudi v prvi vrsti? Ker mislimo, da se to Vaše početje ne zlaga z rečenim Vašim poklieem, dnino je v javnost, naj svet Bodi, na kak način skuša se delovati v krščanskem zmislu v sedanjem pomirljivem času. Žužemberk, dne 31. oktobra 1890. Odbor bralnega društva v Žužemberku. Znnetiljivo zdravilno HrtMlntvo. Osobo s slabim prebavljenjem, ki trpe na pomanjkanji slasti, napenjanji, tiSčanji v želodci in nerednem iztrebljenji, zadobe zopet zdravje, ee rabijo pristni „M o I I - o v S ei d 1 i tz-p r a Še ku. Jokati j ii»i stane 1 gUl. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Muli, lekarnar, c. in kr. dvorni založnik, na Du-naji, Tucblanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6(66—M) stoji f.it v*t* letu glri. l.ltO ; /.n pol letftt S1.80; vsu eetrt leta gld. 1.15, Čitalnica Ljubljanska. "■šT^a/bilo. V zmislu §. 18. društvenih pravil sklicuje podpisani odbor na zabte van j e dvajsetorice druStveuikov izredni občni zbor v soboto dne 8. novembra t. I. ob 7. uri zvečer v čitalniško dvorano. . ... . (Jitalniski odbor. Poseku vabila -.<■ riruHlU eiiikom ne hudo rai-poklala. Loterlju** Nicrkf 31. oktobra. V Linci: 69, 34, 28, 61, 62. V Trstu: 28, 77, 55, 2, 56. Tuj<-t : 3. novembra. Pri Malici: Franki, Heller, Han-mer, Birnb.inm , Spielman, Lautner z Dunaja. — 1'feifer s Krškega. -- Nar-deli, Frtihlich iz Trata. — Gantar iz berolina. 1'ri Slonu: Ondfi-'ck, Skfivan, Rimebaiim, Spietrler 9 Dunaja. — Deginervlib \r. Milana. — Hobrman Kozina iz NoTMMIMta. — Dr. Bisiak z družino iz Brežic. — <»es-ner iz Draždun. Tri juni'm koiiiihoru Scbmitz iz (iradca. — Lokar iz Ajdovščine. — Sebastian iz Litije. Meteorologično poročilo. si Si Q ('as opazovanja Stanj o barometru v um,. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-kiina v imu. > 7. zjutraj 734-7 mm- — l-o't: hrezv. megli Š 2. popol. 734 1 mm. 2 0" 0 bivzv. megla o-OO ram. 9.zvečer 732*1 mm. 1-2*0 Ore i v. megla o a co 7. zj titraj 2. popol. 9. zvečer 789-5 mm. 728 i> mm. 780*fi mm. ltf°C 4-0° C 3 2° C brezv. si. szli. si. šib. obl. obl. dež. 93*5 m. dežja, j 1 Sr.dtija temperatura 2 2l in 2'9°, za 48' in 39° pod normalom. Izkaz avstro-ogerske banke z dne 31. oktobra 1890. Prejšnji teden Bankovcev v prometu 471,876.000 gld. (+ 18,889.000 gld.) Zaklad v gotovini . 845,003.000 r (— 340.000 „ ) Portfelj..... 200,976.000 , (+ 16,619.000 „ ) Lombard..... 34,553.000 „ (-f- 5^8*10.000 - ) Davku podvrženih bankovcev v prometu 23,257.000 gld. XD"CL2ni.SLJsl2:a, borza n 982 - --n D80 — n 80595 81)6-— n .15 05 11506 n 9 13 ~ n 9 18 »/i S 46 — ■ 47 r» 56-60 : i; r>5 1% državne srečke iz i. MM MM gld. 131 gM. 75 kr. Državne »rećke iz I. IH«-1 100 . 180 n — n Otrerska zlata renta 4*/0....... 101 Ugerska papirna renta .->•/,...... 99 Dunava reg. a resico 5" L . . . 1<">0 gld. 120 '/.< ml j. ob{. avatr. 41;,'70 zlati zast. tisti . . 115 lito« srečk«......100 gld. 183 Uiiiloltovf srečke..... 10 ■ 19 Akcijo anKlo-.iv.itr. banke . . VM „ tM l'ramw:iy-drnšt. volj. 170 gld. a. v. T . . BM 8'» 40 50 50 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja mej boleznijo in ob smrti našega preblagega očeta, gospoda Ivana IMekerman-a za spremstvo pri pogrebu, za darovane krasne vence, sploh za vse, našo bolest tolikanj olajša-joče sožalje, izrekamo vsem Sorodnikom, prijateljem in znancem tem potom najiskrenejio zahvalo. Ljubljana, dne 4. oktobra 1890. (822) Žalujoči otroci. Vsprcjmc m notarijatskega koncipijenta kije dobro izurjen v vseh liotarijatskih poslih. Anton Komotar (823-1) kr. notar mi Vrhniki. Zobozdravnik Hger s(:uuij<' laotol ,^tadt \Vicn' (pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje. Ordinira vttaki ilau o«l 9. vcilll>r«'l 1^5M*. dne 30. oktobra 1890. K št. 8790 iz leta 1890. 1.780—2) 1>iić M .5. novembra I. 1. bode pri e. in kr. . voja. Izdajatelj in odgovorni urednik: D rago ti n Hribar. L. Luser-jev oblsž za turiste. 'A 'S 'A .....; m I 4 Dobiva so v lekai nab Civtovo in kilro upli vajoče «rtdatvo proti kurjim oieiom, /iil;<- na pod- S'^.^t V, plutih, putali in ><^^ Voliko dragim trdim /^$J^ pnanalnih kožo. j/T^^t^Cr nft °fer,l!d v ^JŽr L. Schwenk-a lekarna &Jr\(4711 Meldling-DunaJ. Pristen samo, č.o imata navod in nbliž varstveno zna'cko Ih podpis, ki jo tn zraven; torej naj »v. p;izi n zavrne vse manj vredne panara&be. Pristnega imajo v I. jnh-li»ui J. S w: i i m m 1::, U. pl. Trnkoczv, G. Piccoli, L. Grečel; v Kudolloveiu S. pl. Sladovič, F. Ilaika; v Kuuiuika J. Močnik ; v Celoviti A. Kgtrer, W. Tbarmwalđ1 J. Bimba-cher; v Brezuk A. Aich-itifrer; v 'l'r«» 'UH Koroškem) V. Mennor; v Iteljuku F. Schols, Dr. E. Kiuupf; v tioriei G. 1J. Pontoni: v w«it"«*-kericu A. Unth ; v Km-nf< K. Savoik; v K»«l-::■>>■ -i C. E Ajulrien; v Itlrili Josip VVarto; v Mtatiovi jici A. Boblek; » Celji J. ICiiptersebmid. K Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne".