Političen list za slovenski narod.
Pa poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljd : Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., ce se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Seineniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob ",6. uri popoludne.
Štev. 21(>.
V Ljubljani, v sredo 23. septembra 1885.
Letnilt XIII.
Južna železnica in liberalci.
Ni ga že več lista na slovenskih tleh izhajajočega, ki bi se še ne ne bil pečal z nezaslišano ne-brižnostjo, s ktero južna železnica nasproti našemu narodu postopa glede njegove jezikovne ravnopravnosti. Ker tukaj drezati ni nikoli zadosti, kaj še le preveč, da se zbudi pravica pri južni železnici tudi za nas Slovence, in da po svojih slovenskih postajah našemu jeziku odloči mesto, ki mu gré. Ker smo že izjave več slovenskih listov priobčili, čujmo še kaj o tem „Soča" v Gorici, skrajnemu mestu na laški meji, piše. Ona pravi:
„Razmere na oni progi južne železnice, ktera teče po slovenski zemlji, bile so dosedaj take, kakor da ni Slovencev na svetu. Kamor si prišel, na postajo, v vlak, našel si nemške napise in oznanila, tudi laške, madjarske, francoske in angleške, a o slovenščini nikjer sledu. Ako je prišel slovenski kmet na postajo in je zahteval v svojem jeziku na svoji zemlji od uradnika potni listek ali kaj druzega, dobil ga je, če se je uradniku ljubilo ; dostikrat pa še le potem, ko si je uradnik nad ubogim Slovencem ohladil s psovanjem svojo nemško jezo. Kdo ni že sam doživel nevšečnih prizorov na postajah po slovenski zemlji le radi tega, ker niso uradniki in drugo osobje, ki poslujejo pri južni železnici, bili zmožni slovenščine? Le jeden tak prizor naj tii navedemo:
Bilo je jeseni leta 1877 ali 1878, ko pride siromašna ženica na neko postajo med Celjem in Ljubljano, zahtevajoča listek do prihodnje postaje ; uradnik zarenči v nemškem jeziku nad njo, naj gre menjat petak, kterega je ženica v rokah držala, da bi plačala; on ne more menjavati. A sirotica ni ga razumela, čaka in čaka in prosi, da bi se ji listek izročil, a vse zastonj. Zvoni prvič, drugič, uradnik zapre blagajno in sirotica sprevidi, da so vse nje prošnje zastonj. Bridko joče in toži, da je vdova, da ima doma petero otročičev, da je bila v urad pozvana, da mora domov. A kaj ji je vse to koristilo? Nič! V temni noči morah jo peš domov tri ure daleč. Nočemo sicer s tem žaliti nikoga, niti
trditi, da je bilo vse osobje pri imenovani železnici tako osorno; nasprotno prepričali smo se, da je večina gospodov uradnikov in drugih služabnikov prav postrežljiva. A kdo bo vedno tožil in ovadaval? — Koliko slučajev bi lahko našteli, ko je naše ljudstvo zamudilo izstopiti, ker se je na postaji klicalo v njemu nerazumljivem jeziku, ter je vsled tega škodo trpelo! Koliko sitnosti in nepotrebnih stroškov ima naš posestnik, kteri mora nemške vozne liste drugim izročiti, da mu jih izpolnijo, ko bi slovenske sam lahko napisal!
Ce ne pravicoljubje, vsaj ljubezen do bližnjega in trgovske previdnosti zahtevale bi bile od južne železnice ne ravnati tako s Slovenci na njihovi zemlji.
Ako znamenja ne varajo, bliža se h koncu sramotilna doba, ko je moral Slovenec na lastni zemlji za svoj denar tujce prositi, da mu naravnih pravic ne kratijo. Zastopstvo južne železnice je menda sprevidelo krivice, ki se Slovencem na progi med Mariborom in Gorico gode, kajti različni viri poročajo, da hoče vse nepriličnosti v tem oziru odstraniti. Poroča se namreč, da je južna železnica že pripravila vse napise in oznanila v slovenskem jeziku (poleg nemškega) ter oskrbela, da bo osobje, med imenovanima postajama poslujoče, obeh jezikov zmožno. Tudi slovenske vozne liste hoče kasneje vpeljati, ko se odstranijo še nektere ovire, Nekteri listi pravijo, da so Slovenci to dosegli vsled prizadevanja slovenskih poslancev, drugi vsled pritiski slovenskih časopisov, tretji po priporočbi trgovinskega ministra barona Pino-ta, kterega neki listi prav srdito napadajo.
Naj bode temu kakor hoče, gotovo je, da neha južna železnica teptati naravne pravice Slovencev, da pospeši s tem njih gmotne koristi in tudi svoje, a da ne dela s tem nobenemu druzemu — niti Nemcu niti Italijanu — najmanjše škode, najmanjše krivice.
Navaden človek bi odobraval tako početje ali pa bi vsaj pustil železnico in Slovence v miru, ker ga zadeva ne briga in mu ne daje niti škode niti dobička. A naši liberalci, ki nosijo to ime po krivem, so ljudje druge snovi. Zmes so iz zagrizenosti
in zavisti, v kteri nadvladuje sovraštvo do Slovana. Prašamo, kdo bo na škodi, ako se bode zanaprej na dotični postaji pisalo in klicalo: Adelsberg-Postojna? Komu bode v škodo, ako bodo naznanila tudi slovenska, ako bodo uradniki razumeli, kaj slovenski kmet na svoji zemlji, v slovenski hiši od njih zahteva, oziroma prosi? Gotovo nobenemu! A čitajte Graške in Dunajske liste, čitajte Tržaškega „Indipedente" in Goriškega „Corriere"; žolč jim hoče počiti od jeze, da je južna železnica sklenila odstraniti grdo krivico, ki se je Slovencem do sedaj godila. Kdor ni poznal še do sedaj teh liberalcev, jih lahko tukaj vidi v njihovi polni nagoti.
Da napadajo sveto cerkev in grdijo vse, kar je drugim svetega, to je žalostno, je brezvestno, toda umevno, ker to zahteva njih vera (prav brezvernost), njih bog, ki je denar; da nam ne privoščijo niti tega, da si vzdržujemo v mestu z našim denarjem za naše otroke vrt in šolo, da javno poživljajo mestne očete, da naj skušajo, kako bi se nam to zabranilo, to je zlobno, v nebo vpijoče, a umevno, kajti taka jo njihsloboda: „meni vse, drugim nič", a da se repenčijo in hudujejo radi tega, ker se ima Slovencu krivica odstraniti, ne da bi imeli oni niti škode, niti dobička, to je nečuveno, — nerazumljivo. Ugovarjalo se nam bode, da niso vsi liberalci taki, da je med njimi spoštovanja vrednih mož. Tega ne tajimo, o teh tudi tukaj ne govorimo; v mislih imamo le one talmi-liberalce ali laži-liberalce, kteri zahtevajo slobodo in vse pravice le za-se, a sosedu ne privošijo niti čistega zrakii. Gorje Avstriji in gorje nam, ko bi se tem zopet posrečilo vajeti v roke dobiti! Sicer so pa nam njih slepa strast, njih brezmerno sovraštvo do vsega, kar ne spada v njih področje, in vsa njih načela porok, da prej ali slej mora ta stranka popolnoma propasti. „Quem Deus perdere vult, dementat — (Kterega Bog hoče pogubiti [za hudobije zasluži kazen], tega oslepi.)" Kakor je videti, tudi „Soča" omenja; kar smo že tudi mi in drugi slovenski in nam prijazni nemški listi pisali, da južna železnica že misli na vpeljavo ravnopravnosti našega jezika z nemškim. Ce je pa že vse tako gotovo, ne vemo. Od name-
LISTEK.
Ruda "bauxit (Wohemit).
"V Bohinji in tudi še drugod v naših gorah je debeli zaklad žvepleno - kisle glinice (bauxit) „bo-liinar" imenovan. Ta okamnena glina v obrtniji je zlata vredna tvarina, o kteri ceni in prihodnosti omeui pokojni g. profesor v sledečem pismu *):
V Ljubljani, 28. januvarja 1872.
Častiti gospod!
Vaše pismo dne 24. t. m. sem prejel s štirimi koščeki Vašega bohinarja (\Voheinit). V tem pismu Vi pravite prav lakoniško, da je bohinar naši av-strijanski kemiški učenosti terra incognita, pa temu ni tako, ampak še le potem, ko je „avstrijski geo-logični državni zavod" to rudo bolj natanko kemično analizizoval in to analizo v letnikih „avstrijskega državnega geologičnega zavoda" razglasil, začeli so
*) Na želje g. dopisovalca priobčujemo to pismo. Osebo so prominule iz pozorisča sveta, a stvar je šc dandanes zanimiva.
Vred.
siležki obrtniki na njo obračati svoje oči in si prizadevati doseči jo.
Da pa Vam dr. Dion. Stur na Vaše želje ni po volji odgovoril, je gotovo vzrok to, ker je analiza te rudnine v letopisih „avstrijskega geologičnega državnega zavoda" razglašena. — Ako bi pa Vi še drugo analizo vseh vrst Vašega „bohinarja" hoteli še v kakem drugem kemičnem laboratoriju dovršiti, bi gotovo 30, ali morda še več goldinarje vplačali. Ker s tako analizo je mnogo stroškov in tudi dela več dni, tudi za kemika dobro na to izurjenega in previde-nega s potrebnim orodjem. V kemičnem laboratoriju naše realke bi Vam zamogel profesor kemije pleni.
P.....to izpeljati, če Vam je drago se na njega
obrniti. Priložili ste svojemu pismu štiri kose zelo različnih lastnosti, toraj bi se morale najmanj štiri analize delati.
Gosp. prof. Peternel podučuje potem g. dopisovalca, kolikor mu je v naglici znanega o tej rudi,' pismo se glasi v slovenskem prevodu tako-le:
Aluminium = Al = glinasta ruda (Thonerde-metall) je, ako se po umetni poti čisto dobiva, srebrno-bel, raztegljiv in lep zveni kakor srebro, ne obledi niti v suhem niti v mokrem zraku.
Od srebra se vendar lahko daje razločevati že po njegovi barvi, ki se nekoliko na višnjevo spreminja, še ložej pa po njega specifični teži, ker je 2-6krat teže od vode, a srebro je 10'ökrat teže od vode. Tedaj bi 1 kub. palec (eol) „Al" tehtal le toliko kakor 2-6 kub. palca vode, 1 kub. palec srebra bi pa toliko tehtal kakor 10-G kub. palcev vode.
Sedanja cena a 1 u m i n u j a v premeri s srebrom.*)
Po teži veljajo 3 loti „Al" toliko, kolikor 2 lota srebra. Ker je pa aluminijum mnogo lože od srebra, stane S kub. palcev „Al" le toliko, kolikor 3 kub. palcev srebrn.
(I lot aluminija stane sedaj 3 gold.)
Kako se aluminijum rabi?
Aluminij se izdeluje zarad njega lepega lika in lahkoti v razne stvari za vsakdanjo rabo in za kinč.
Aluminjev bronce ali tal m i-zlato.
Ako se 300 delov bakra in 5 do 10 delov aluminija skupaj razstopi, dobi se lepa zlato-rumena zmes (talini-zlato), ki se odlikuje po trdnosti, raz-
*) To se razume, daje bilo to takrat (1. 1S72), ko se jo to pismo pisalo.
ravanja do izvrševanja v smislu, kakor ga mi zahtevamo, je pa velik korak in naša ter naših poslancev naloga mora biti, čuvati, da ne ostane tudi tukaj pri samih obljubah in vednih nameravali, temveč da bodemo kaj dejanske koristi od tega imeli. Zadeva je temveč truda vredna, ker od nje ni le narodna, temveč tudi gmotna stran naših ljudi zavisna, kajti več ali manj je dandanes vendar-le vsakdo na železnico navezan, če tudi ne vsako leto, pa saj kterokrat. Dobro bo, če ga tudi le za takrat škode obvarujemo; slovenščini se mora po kolodvorih južne železnice, ki so po naših krajih, mesto odka-zati, ktero se ji spodobi.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. septembra.
Notranje dežele.
V državnem zbora se je levica že prav v skrajnem času razcepila na dva kluba, ki bota šla vsak svojo pot. Prvi je „nemški klub" in obsega, ako se ne motimo, vse tiste junake in patrone nemške „irredente", ki so šli tjekaj z „bolj napetimi strunami". Drugi „nemško-avstrijski klub" obsega pa druge nemško-liberalne duhove. „Polit. Fragm." trdijo, da je bila ustanovitev druzega kluba neumna. Nam se to ne zdi; sicer nam ni na mar, da bi se za politiko te stranke potezali, ali toliko se nam pa vendar-le prav zdi, da se je v avstrijskem državnem zboru Prusjanom postavila av-strijsko-nemška stranka nasproti, ktera na Avstrijo še kaj drži.
Oziraje se na poslednje imenovanje najnovejših članov naše gosposke zbornice, ne smemo prezreti moža, ki je letos prišel na ta najvišji prostor posta-vodajalstva. Barona Rodicha, vpokojenega c. kr. feldcajgmajstra in bivšega guvernerja dalmatinskega, mislimo. Imenovanje tega moža v gosposko zbornico je velika sreča za naše Primorje in za Dalmacijo. Ni ga kmalo med vrhovniki, ki bi mu bil kos, in bi tako natanko poznal naše luke od Trsta do Ko-tora in vedel toliko v gosposki zbornici o našem pomorskem gibanji in življenji, kakor ravno baron Rodich, ki je bi več let v Dalmaciji guverner in mu je vsled tega življenje ondi natančno znano. Ker je mož tudi po rodu Jugoslovan, se smemo pač po vsi pravici nadjati, da se bode za zboljšanje naše pomorske trgovine o vsaki priložnosti potegnil.
Na Dunaji se „Fremdenblatt" ujeda, ker mu ni všeč, da so se zatirani Bolgari dvignili, raz-bivši žuleče verige, v ktere jih je nemška ošabnost zakovala v Svetoštefanskem miru iu na Berolinski pogodbi vstvarivši iztočno Rumelijo. „Fremdenblatt" je glasilo našega ministerstva zunanjih zadev in obsoja postopanje bolgarskega kneza in bolgarskega naroda, ker se mu čudno zdi, zakaj da niso poprej pri njem poprašali ali bi, ali ne. „Tako je bilo vse lepo mirno, pravi „Fremdenblatt", in vse je le miru želelo. Kaj pak da, Evropa zibala se je v miru ter se po kopeliščih sprehajala, na jugu od Bolgarije klali so se pa kristijani in Slovani in živ krst se ni zmenil za nje, razven slovanskega časnikarstva in pa Belgiškega žurnalista L a u a 1 ev a, ki je imel zadosti poguma svetu odkrivati in Evropo opozorovati, da se mora položaj na Balkanu predrugačiti, če neče, da pojde vse naskriž. Ker se za Bolgare živ krst ni zmenil, pomagali so so si sami, to pa „Fremdenblatt" smatra za žalenje mednarodnega prava in celo za izzivanje Turčije. „Fremdenblatt" se nadja, da bo Evropa že za to skrbela, da ustaja ne dobi preobširnih tal. Slepa strast in zavist! Če se poprej
ni brigala živa duša v Evropi, ko so Bolgare po Macedoniji kar brez vzroka in sodbe klali in jih drugače trpinčili, mislimo, da se tudi sedaj ne bo protistavila narodu, ki druzega ne želi, kakor si priboriti prirojenih pravic, ktere so mu do sedaj po sili jemali, ali pa zadržavali. Sploh se bo pa Slovanom na Balkanu slabo godilo, če se bodo na modrost Evrope zanašali. Ona za Slovane nima srca, pač pa ga ima Slovan sam zadosti iu sam si mora pomagati.
Vnanje države.
Vsak dan, da, skoraj vsaka ura prinese nam iz Bolgarije brzojav novin, da svet strmi nad njimi. V noči 16. septembra je bilo, ko so zapodili Krestoviča iu njegovo vlado v Filipopelju. Načelnik temu prevratu je dr. Stran sky, kterega so zato tudi oklicali za predsednika narodne vlade. Takoj so iz Filipopelja ta čin po brzojavni žici naznanili vsem mestnim in občinskim uradom Rumelijskim, od koder so čez nedolgo dobili odgovor, da so mesta in vasi glavno mesto posnemale. Kolikor je bilo poprej v kakem kraji političnih strank, vse so se h krati sprijaznile! V tem, da se morajo turške more odkrižati so vsi edini in to po vsaki ceni. Vse, kar je moškega spola od 18. do 40. leta, mora za orožje prijeti. Zveze s Carigradom zasedli so bolgarski častniki in vojaki in so jih deloma tudi razdjali. Krestoviča so odpeljali v Kompriktico, 12 ur od Filipopelja oddaljen kraj, kjer so ga zaprli. Turško mejo zasedle so bolgarske čete; računi so menda pokazali, da bode sedaj združena Bolgarija brez prostovoljcev 50.000 mož lahko pod orožje spravila. Navzoči zastopniki velesil vse to le od strani gledajo in nič ne pravijo. Sočutje ji skazujeta angleški atašč Trotter in angleški konzul Eawgett, ki sta slučajno oba v Carigradu. Knez Aleksander popustil je domii vse skupaj in hitel s svojim mi-nisterskim predsednikom v Fiiipopelj, kamor so ga klicali, dobro vedoč, da se mora železo le tedaj kovati, kadar je razbeljeno in da kdor prepozno pride, le kosti gloda. Dospevšega v Fiiipopelj je narod navdušeno pozdravil, pogumni knez izdal je pa naslednjo proklamacijo, s ktero se je oklical za kneza severne in južne Bolgarije: „Mi po božji volji in volji naroda Aleksander I., knez severne in južne Bolgarije, razglašamo prebivalstvu, da je iztočna Rumelija 18. septembra zapodivši turško vlado in oklicavši narodno zastopništvo, Nas poklicala in razglasila za kneza to pokrajine. Izpoluivši že davno gojene želje naroda, da se združite obe pokrajini v jedno in se spolni vzor naroda našega, pripozna-vamo združenje kot dovršen dogodek ter sprejmemo naslov kneza severne in južne Bolgarije. Ob enem sprejmemo vlado pokrajine in izjavljamo, da hočemo življenje, prostost in lastnino vsacega miroljubnega brez razločka vere iu narodnosti braniti." Vlada je pa ob enem preskrbela, da se mir ne bo nikjer kalil in da ljudje niso nikjer v nevarnosti. „Nad-jam se, da bode moj ljubi narod veliki dogodek navdušeno pozdravil in k zvezi in družitvi obeh dežela po svojih močeh pripomogel ter se ne bo zbal nikakih žrtev, kedar bode treba braniti združeno drago domovino. Bog nas ne zapusti pri tem težavnem podjetji! V stari prestolnici Veliki Trnovi, 20. septembra 1885. Aleksander." Navdušenje po obeh pokrajinah se ne dii popisati. Ko se je vest raznesla, da hočejo Turki v deželo vdariti, jeli so od vseh strani prostovoljci skupaj vreti, rezervisti in brambovci, da primejo za orožje in prel?ze zasedejo. Vse je navdušeno in hiti pod orožje med njimi veterani iz prelaza Sipke. Po mestu Filipopelju so hiše vse v zastavah in po cerkvah opravlja se zahvalna služba božja. Navdušenje je uepopis-ljivo! Bog jim daj svojo pomoč, trpeli so mnogo in silno dolgo!
Bolgarski prevrat je srbskega in runnuiskega kralja na potovanji tako pretresel, da sta vse po-
pustila in domu hitela. Srbski kralj sklical je takoj veliki ministerski zbor, ki se je sošel ob njegovi navzočnosti in so so jako dolgo razgovarjali. Takoj, ko je bilo tisto posvetovanje dognano, izšel je kraljev ukaz, ki ukazuje, da naj se vsi Srbje, kar jih more puško nositi, skličejo pod orožje, na vojsko. Ob enem je kralj za nekaj časa odpravil tiskovno postavo in pa pravico prostega zborovanja. Kam da Srbija meri, ni težko uganiti, ako se le nekoliko ozremo na razmere med njo in Bolgarijo. Lansko leto že je jako malo manjkalo, da se nista Srb in Bolgar streljati jela. Po puškah sta že segala. Kralj Milan vidoč, kako da je Bolgarija kar čez noč še enkrat tako velika in mogočna postala, kakor je bila, čutil je potrebo v domači deželi za mir skrbeti. Tudi njemu se ne manjka nemirnih elementov v državi, in to so pred vsem radikalci, kterih kolovodje, kar jih ne zdihuje v Belograjskih ječah, živč na Bolgarskem. Kar se je Krestoviču ponoči zgodilo, bi tudi v Belemgradu ne bilo nemogoče. Da se pa vsaj sedaj, ko je za to jako vgoden čas, no zgodi, sklical jo kralj Milan vojsko pod orožje. Mogoče je pa tudi, da se misli poskusiti z Bolgari, če bi poleg Rumelije ob enem hotli tudi še po Macedoniji seči, kjer je tudi večina njihovih ljudi. Tega bi Srbija na noben način z lepo ne pripustila in se bo rajši udarila, naj že bo potem kakor hoče sreča junaška.
Francozje se tudi jako resno pečajo z bolgarskim vprašanjem ter se v ondašnjih diplomatičnih krogih trdi, da se v Kromeriži nikakor ni bolgarska ustaja ne pripravila in ne odobrila. Francozi bodo že vedeli, ker jih niti ondi ni bilo! Knez, tako trdijo diplomatje, podvzel je ta korak na svojo roko in ne bo prav nič novega, če ga odstavijo. Francoski časnikarji smatrajo pa ves prizor za jako pomenljiv. Dalje so na Francoskem tudi za trdno prepričani , da bolgarski knez z Rusi v nasprotji postopa, kur se ne ravna po njihovih nasvetih. Pač pa se je moral vkloniti javnemu mnenju na Bolgarskem, če ni hotel enake osode deliti s Krestovičem. Govorica, da bi se morda Turčija po linančni kompenzaciji odškodovati dala, ni verjetna, ker Turčija ne bo nikdar pri volji tako rešitev sprejeti. Njej zdi se posest balkanskih goni neogibno potrebna, ker pravi, da bi bil Carigrad brez tistih odprto mesto! Za to se bo za prisvojitev nezvesto (?) iztočno Rumelije na boj postavila, dokler se ne napravi „status quo".
Vse drugačni glasovi prihajajo iz slovanske Rusije o bolgarskem uporu. „Journal de St. Petr." piše: „Hvala Bogu, generalnega guvernerja v iztočni Rumeliji ni več! Drzno osnovani in srečno izpeljani zaroti posrečilo se je, spodbiti mu tla in njegovo vlado odstraniti."
Angleži se no mislijo vtikati v slovanske zadeve na Balkanu. „Times" sicer dvomijo, da bi bila avstrijski in ruski car v Kromeriži sklenila ali vsaj odobrila bolgarsko zjedinjenje, temuč mislijo, da so Bolgari to na svojo roko pričeli, nadjaje se, da jih največa slovanska država — Rusija, ne bo na cedilu pustila ter se bo zopet za-nje potegnila, kakor leta 1875, ali če že tega ne, se bode že vsaj pro-tivila vsakojakemu vdušenju slovanskega gibanja. Sultan ima sicer pravico, iztočno Rumelijo z vojsko napasti, pa si bo menda dvakrat in trikrat premislil ta korak. „Times" se dalje nadjajo, da bode že Evropa skrbela za to, da bolgarsko gibanje na najtesneje omejeno ostane in se reši v smislu Be-rolinske pogodbe iz leta 1878. Da bi vas vendar —! Tista pogodba ni za Slovana in Slovan ne zanjo, kar pa ni čuda, saj ni bilo niti jednega Slovana zraven, kedar so jo kovali, razven Rusa; le-ta je imel pa zvezane roke. Zato je pa tudi dotična pogodba Slovanom žuleča okova, namesto dobrodejna in plodonosna blazina miru, na kteri si človek brez skrbi odpočije. 18. september letošnji postal je dan
tegljivosti in liku, ki ga tudi na zraku ne izgubi, in je zlatu na videz podobna, zarad tega je talmi-zlato za razni kine tako priljubljen.
Od zlata se take stvari kljubi njihovi barvi in liku prav lahko razločujejo, ker so v roke vzete, prav lahke, ker bron iz aluminija je največ 7- do 8krat teže od vode, med tem ko je zlato po primeru z njegovo čistostjo 15 do 10'/2 teže od vode. Ako se pa tanka žica (Drath) ali pločevina iz aluminija ta čas, ko ima zrak pristop, drži v zelo vročem plamenu, n. pr. v plinovem, zgoreva, puščaje za sabo belo žlindro, aluminijev oksid, t. j. ilovica, iz ktere se je tudi tako napravil, da se je kislogas izgnal, tako je čista ilovica snov, ko se aluminij pokaže.
Dasiravno je ilovica (glina) poglavitna sestavina našega zemeljskega površja, vendar se nikjer čista ne nahaja, le kristalizovana sestavlja žlahni kamen, ki je za demantom najtrdeji iu najdražji: višnjevi satir in rudeči rubin, tudi šmirgelj je kristalizovana ilovica. Kedar ni kristalizovana je prah , ki prav poželjivo vodo srka. in se jezika prime, ako se je dotakneš.
Ta čista ilovica je tedaj snov za napravo aluminija, dalje za napravo žvepleno-kisle in oetovo-kisle ilovice in galuna, poslednje troje je pri bar-
vanji tkanine za blago neogibljivo potrebno in se tedaj v veliki množini izdeluje in rabi.
Ker se pa ilovica v naravi nikjer čista -ne nahaja, marveč le v zvezi z drugimi rudninami, tako iščejo za pripravo imenovanih izdelkov take sestavine ilovice, iz kterih se čista ilovica najložo in najbolj čisto daje izločiti.
Ilovica, ki se navadno nahaja, jo vselej zmes ilovice in kremenice (Kieselerde) in v tem primerju kakor čista izvrstna snov pri izdelovanji porcelana, kamenine in navadnih lončarskih posod, a za zgoraj navedene kemiške izdelko skoraj nerabljiva, ker se daje le nerada in z mnogimi stroški izločiti od kre-menine.
Le dvoje rud je, iz kterih se čista ilovica zadost lahko daje izločiti iu sicer:
a)	Kryolith, zveza ilovico z natronom in lluor-om, ki se v Grenlandiji v veliki množini nahaja, veliko ladij se ž njimi nalaga in po svetu razpošilja na vse kraje, rabi so za izdelovanje raznih kemiških izdelkov, ker se iz njega čista ilovica lahko izloči.
b)	Bauiit, ilovica, ki je z železnim okisom (oksidom) močno namešana, nahaja se v veliki množini pri kraji Baux na Francoskem, in v 100 delih
se dobiva 55 delov čisto ilovice, ki se lahko daje izločiti. Ta ruda se nahaja sicer tudi drugej, vendar ne v toliki množini in ima manj čiste ilovice. Aluminij je že leta 1827 Wühler v Berolinu dobival v podobi prahu in 1. 1845 kot raztegljivo kovino iz ilovice.
Leta 1854 začel jo Sainte Claire Deville v Parizu, podprl ga je cesar Napoleon s 30.000 fr., izločevati aluminium iz bauxita, in tako je pridobil Francoski lepo obrtno stroko, ki je deželi milijone prinašala, posebno so izdelovali kinč iz aluminijevo medenine.
To je, kar Vam morem v naglici povedati o vašem „bohinarju" in njegovi porabi.
Vam vdani
M. P eter n el.
Opomba. Tako je pisal pokojni g. Peternel našemu dopisovalcu, ki nam pošilja sedaj to pismo, da ga v „Slovencu" priobčimo. Kaj pa, da se je odsihmal tudi kar se tiče to obrti mnogo spremenilo. Zelo nam bi bilo vstrežeuo, ako bi kdo naših čč. dopisnikov o tej stvari kaj več povedal, kakor je nam znanega.
zgodovinski in silno važnega pomena, kteri se danes niti od daleč ne da označiti.
O anarhistih je svet kar popolnoma vtihnil. Koliko vrišča delali so ti ljudje še lansko leto o tem času! Svet bi bili radi dvignili iz njegovih tečajev, a godilo se so jim je, kakor svoje dni Arhimedu, da točke niso poznali prave, kjer bi se bili morali vpreti, da bi bilo kaj vspeha. Povsod, kjer so se vprli, jim je tako grdo spodletelo, da se je večinoma vsak v ječo opotekel. Motil bi so pa, kdor bi mislil, da so strmoglavi pretvoritelji sveta morda do spoznanja prišli, da je podjetje neumno in nevspešno, ker nemogoče. O kaj še, toliko se jim ni še posvetilo, pač pa je prišla kuga nad vodstvo, ktera se je med taiste vgnjezdila v podobi nesloge in izdajalstvn. V Filadeltiji, kjer so imeli svoj glavni tabor, imeli so pod Koblinovim vrhovnim vodstvom tudi svoj časnik, „Zukunft" imenovan. Osnovan je bil na delnice, kterih posestuiki pa svoj živ dan niso nobene divi-dende videli. Klicali so toraj vrednika in izdajatelja omenjenega lista, K o b 1 i n a, na odgovor in pa knjige so zahtevali. Kobliu pravi, da v blagajnici niti bora nima, v knjige pa sploh ni nič zapisoval. Denar, ki ga je prejel za iuserate in naročnine, se je porabil do poslednjega polovičarja. To je bilo pa delničarjem preveč. Koblina so pa zapodili, „Zukunft" pa prodali po javni dražbi. Vsled tega nastala je nesloga med ondašnjimi anarhisti; razcepili so se na razne skupine, ki se sedaj z ravno tistimi lepimi lastnosti med sabo obkladajo, ktere so poprej kapitalistom iu drugim krvosesom naroda očitali Nič bolje ni v Novem Jorku. Ondi se jim je menda glavar vesoljnega današnjega prevrata, Most, skrhal. Bil je velik prijatelj Koblinov iu tudi njega dolže, da si je prilastil denar, kterega so socijalisti za svoje namene skupaj znašali. Kar je pa še najlepše, je pa to, da ga dolže, kakor bi bil on (Most) Lisketa, Rumpfovega morilca, nemškim sodnijam ovadil, Pravijo tudi, da ga je nemška vlada postavila za svojega ovaduha in ga dobro plačuje. Tak konec je našlo gibanje, ki je lansko leto še toliko vrišča med delavskim stanom napravilo. Saj pa tudi drugače ni bilo možno, kajti povsod gospodarila sta le strast in nerazum, ki še svoj živ dan nista nič dobrega storila.
Izvirni dopisi.
Iz Mariborske okolice, 22. septembra. (Spet nekaj o naših šolskih razmerah.) V preteklem tednu so se vse ljudske šole po naši okolici sklenile. O javnih skušnjah, kakoršne so se svoje dni obhajale, nismo nič slišali, pa tudi o novo-šegnih šolskih veselicah ne, izvzemši novo „Schul-vereinsko" šolo v fiazvanji. Večinoma se je povsod šolsko leto sklenilo s sv. mašo, pri kteri so otroci peli: „Te Deum", in cesarsko pesen, le v Bazvanji so napravili 16. septembra popoludne za sklep velik „Schulfest", kterega so se z otroci vdeležili poleg domačih „Schulvereinlerjev" tudi Mariborski patroni nemškega „Schulvereina". Ker jaz nisem bil zraven, moram verovati „M. Ž.", „da je bil to dan veselja ne le za otroke, ampak da so tudi odraščeni na lepem travniku pri najlepšem vremenu, dobri postrežbi in presrčni zabavi v prijaznem društvu jako vesele ure preživeli." Za Mariborčane bil je bržčas razun propagande za „Schulverein" osebno razveseljevale glavni namen, da so ta „Schulfest" osnovali ter se ga vdeležili.
Pod Pohorjem imajo „Schulvereinlerji" že od Vuzenice do Hoč nepretrgano vrsto nemških trdnjav v tako imenovanih „Schulvereinskih" šolah, zdaj so pa sliši, da so začeli že tudi na levem bregu Drave okoli sv. Kungote vohati, ali bi se ne dala tudi ondi kje kakšna trdnjavica postaviti. Naj ondotni rodoljubi pazijo, da se kaj takega no zgodi; kajti no glede na slabi vspeh takih šol, obvarovali bodo celi okraj mnogih prepirov in zdražb, ki navadno ne samo ob času snovanja, ampak tudi poznej zavoljo takih šol nastanejo.
H koncu naj pa še staro „Marburžanko" malo podučim. Ona vedno podpira iu zagovarja namene nemškega „Schulvereina", nasproti pa se kaj rada roga nevednosti priprostih Slovencev, ki včasih rabijo popačene besede, ki niso nemške, ampak po-kveke, kterih so so naučili od nemčursko omike. V številki 111 poroča iz istega namena, da so jo v nekem rudokopu jeden delavec drugemu pogrozil: „Jaz moram še donos šili maj str a h i ur i h ta t." Ali vrednik in dopisnik „M. Z." ne vesta, kaj je vzrok, da priprosti Slovenci tako govorijo? Slobodno mi pač oba verujeta, da bi Slovenci pravilnišo slovenski govorili, kakor gornji Štajarci nemški, ko bi se le naši otroci v šolah, in poznej kot rokodelski učenci in zlasti pri vojakih v pravilni slovenščini podučevali. Kako so pa tedaj drzneta v „M. Z." rogati se popačenemu govoru slovenskih delavcev,
ob enem pa pfiporočati nemške šole za njihove otroke!?
Domače novice.
(Porotna tiskovna pravda) Jonke contra „SI. Narod", oziroma njegovemu odgovornemu vredniku, bliža se polagoma svojemu koncu. Včeraj popoludne in danes dopoludne bile so zaslišane še ostale priče obeh strank, ter so priče contra Jonke veliko jako umazanih dejanj s prisego potrdile, ki so v jako tesni zvezi s sleparstvom in goljufijo, tako, da se dostikrat niti ne poznd ne, kje da je enega konec in začetek druzega, Danes dopoludne prišel pa je na vrsto po lastni želji tožnik Matija Jonke sam, ter je ravno tako veliko večino, toda kaj bi rekli večino, vse, od kraja vse, točko za točko ovračal iu za laž proglašal. Tukaj pač nastane vprašanje: kdo laže in kdo je po krivem prisegel? Kajti obeh strank prisega vendar ne more pravična biti, če eni pravijo da, drugi pa ne! Med stranko, ki se je s prisego proti Jonkotu obrnila, sta tudi dva č. g. duhovnika Goriške nad-škofije in to gg.: Simon Gregorčič in pa Mihael Štrukelj, o kterih se pač ne da trditi, da bi kot katoliška duhovnika po krivem prisegala iu vendar je tudi njune izjave Jonke za neresnične proglasil. Danes popoludne bode predsednikovo sporočilo ter se bodo stavila vprašanja porotnikom obeh zastopnikov, potem pa sodba iu konec? — ne, konec bode ta pravda prej ko ne še le v Gorici dobila.
(Presvitla cesarica) pride 4. ali 5. oktobra iz Godollo v Trst, oziroma Miramar, ter se popelje preko Ljubljane. Vendar pa se v Miramaru ne bo dolgo zadržavala, temveč pojde kmalo po morji dalje na daljši izlet v Kotar in na otok Krf, kjer misli visoka gospa več časa ostati. Iz Krfa se popelje na Grško v Pirej, od ondot v Atene, kjer se bo prej ko ne več časa zadržavala. Popotovala bode popolnoma ineognito. Oglasila se bode tudi na otoku Eodu; konec oktobra bo pa že zopet prišla v Godollo.
(Iz Postojne) se nam piše: Dne 22. t. m. ob 7. uri zjutraj došel je k nam v strogem „ineognito" premil. kuezovladika s tremi štirskimi duhovniki, svojimi sošolci, in s svojim domačim kaplanom, da si ogleda naše podzemeljsko čudo. Ker se odpre „Jama" še le ob 10. uri, zamogel je prevzvišeni darovati v naši farni cerkvi najsvetejšo daritev, h kteri je došlo na stotine vernikov — privabilo je ljudi nenavadno slavnostno zvonenje. Po zajutrku pri preč. g. dekanu šel je premil. vladika z velikim spremstvom v „Jamo", kjer mu je bil „Cicerone" gosp. Delcot, začasni načelnik c. kr. okr. glavarstva. Stvar-nikovemu delu ni se zamogel prevzvišeni dovelj na-čuditi, vzlasti očaroval ga je „Veliki dom", „Kalva-rija", „Tartarus", „Belvedere", „Zagrinjalo" in „Božji grob". Poludne je ura že odbila, ko smo se nagledali podzemeljskega čuda iu odpeljali v župnijsko hišo, kjer je milostijivi s svojim spremstvom obedovati blagovolil. Žal, da nas jo že ob uri zapustil visoki gost, kterega ljubeznjivosti, ponižnosti ter po-hlevnosti ne zamoremo v zadostni meri prehvaliti, kakor tudi ljudstvo ne, ki ga je pri odhodu v mno-gobrojuem številu prosilo sy. blagoslova, kterega mu je prevzvišeni z veseljem tudi podelil.
(„Latinske vadbe za prvi razred") imenuje se knjiga g. prof. \Viesthalerj a, ki jo je naučno ministerstvo potrdilo za šolo.
(„Glasbena Matica") ima, kakor smo že poročali, 26. t. m. ob 7. uri zvečer v čitalnični dvorani svoj letošnji občni zbor, pri kterem se bo volil predsednik, blagajnik in 18 odbornikov.
(Gasilno društvo v Ljubljani) ima nocoj svoje velike nočne vaje.
(„Bralno društvo" v Doln.) Podpisano odbor vljudno vabi vse prijatelje narodno omike k začetku novo osnovanega „Bralnega društva" v Dolu. Pri tej veselici, ktera bodo v nedoljo 27. t. m. popoludne ob V» 4. uri „pri Levcu", sodelovalo bode vrlo pevsko društvo „Slavec" iz Ljubljane. Gospodjo pevci odpeljejo se ob 3. uri 7 minut popoludne iz Ljubljano do Zaloga in potem gredo peš čez Savo v lepi naš Dol. — Program je: 1. Pozdrav in slavnostni govor g. predsednika. — 2. Deklamacija. — 3. Petje slov. pevskega društva „Slavec" iz Ljubljane. — 4. Igra. — Vstopnina prosta.	Odbor.
(Pevska slavnost v Celji) bo, kakor smo enkrat že opozorili v nedeljo 27. t. m. in imajo ob 2. uri
popoludne, tistega dne gg. pevci še skupno vajo v Celjski čitalnici.
(Vabilo k dijaški veselici), kojo prirede Kranjski visokošolci v spomin tisočletnice Metodijeve v prostorih Kranjske čitalnice 27. dne meseca septembra 1885 ua korist čitalnice Kranjske. -— Vspored: 1. Slavnostni govor. — 2. F. S. Vilhar: „Lunica". Mešan zbor. — 3. A. Foerster: „Njega ni". Moški čveterospev. — 4. Ch. Gounod: „Vspomladi". Samospev za sopran s spremljevanjem glasovirja. — 5. I. Fleišman: „Luna sije". Čveterospev za sopran, alt, bariton in bas. — 6. F. S. Vilhar: „Slovo". Moški zbor z bariton-solo in spremljevanjem glasovirja. — 7. „Gospod čapek". Vesela igra v jednem dejanji. — Začetek točno ob 8. uri. Vstopnina dijakom in čitalničnim udom 40 kr., neudom 70 kr.
(Redka prikazen) so letošnje Karavanske in Kamniške planine, ki so še sedaj — teden pred sv. Mihelom brez snega. Vročina je tudi bolj ona sv. Jakobu kakor sv. Mihelu podobna.
(Razpisana je služba) tretjega učitelja v So-dršici z letno plačo 450 gold. za stalno do 15. okt.
(Bel vrabec) je izvestno ravno tako redka prikazen, kakor bela vrana in vendar ga imamo. Kdor ga hoče videti, naj se podd na Stari Trg k gospodu Boltavzarju v brivnico, pa mu ga bodo pokazali. Ima čisto belo perje, rudeče oči iu rudeč-kaste jako lepe noge. Postava in glas sta pa popolnoma vrabčeva. „Gospod, ali kupite kanarčeka?" vprašal ga je kmet pred dobrim tednom, ko mu ga je v ruti zavezanega prinesel. „Koliko hočete zanj?" „Sest grošev". Gospod Boltavzar ga pogleda. Ker je bil pa ptič vrabcu veliko bolj podoben, Kakor pa kanarčeku, ga je omenjeni gospod vendar-le vzel zarad redke obleke njegove. Pri vsem tem mu je pa glas nespremenjen — vrabičev.
(Medved je raztrgal) kravo Juriju HOnigmannu iz Stare Cerkve v Kočevji po noči od 8. na 9. sept. Krava se je zgubila s pašnika; medved jo je zgrabil za vrat, in jo je raztrgal in požrl meso s sprednjega stegna, 1 kilometer daleč od vasi. 14. t. m. je pa raztrgal, medved Janezu Dulzerju iz Malegore vola, ki se je zgubil na paši in je čez noč ostal pod milim nebom. Nimrodi na noge, nad kosmatina.
(300 češpelj) pojedel je v Vitanji pri Celji zemljakov sin Franc Vadnik in — umrl. Želodec se mu je preveč razbasal in otrpnil.
(Spodnje-šta ijarske železnice.) Na spodnjem Štajarskem in spodnjem Koroškem se prav živo agituje za zvezo železnic med Lavantsko in Savinsko dolino, t. j. za nadaljevanje proge Zeltweg — Volšberg— Spodnji Dravberg v meri proti Celji.
(Grajenje Herpeljske železnice) se je te dni oddalo. Ime podjetnika ni še znano, pač pak se na-djamo da je domačin, ki bo zopet le domačine na delo jemal, kterih je posebno veliko ravno sedaj po Krasu brez kruha. Naj se strogo na to gleda, da ga nam ne bodo zopet lačni Labi spred ust odjedli.
(Razstava v Liverpool-u.) Trgovinski in obrtni zbornici naznanja trgovinsko ministerstvo, da se bo meseca maja 1886. 1. v Liverpool-u odprla mednarodna razstava, ktera bo obsezala brodarstvo, poto-vanske potrebščine, trgovino in industrijo. Oglaša se pri tajništvu razstavnem v Liverpool-u do 1. novembra 1885. Za prostor se ne bo plačevalo, izvzemši posebne slučaje. Razjasnila daje tajništvo razstave v Liverpool-u.
Razne
reci.
—	Hranilnica v Csasca na Ogerskem, kamor je ukladala duhovščina in slovaško kmečko ljudstvo svoje prihranjene denarje, je prišla v kon-kurs. Denarje, ktero so dobili lastniki zemljišč od železnic za prodana zemljišča, znali so agentje te hranilnice, ktera je bila v židovskih rokah, vpeljati v hranilnico. In vse te vloge so pozneje izdali, tako so pišo iz Csasca, za mejnice in bons. Sedaj jo trgovinska hiša z lesom Löwe in Eichenwald napovedala konkurs in potegnila hranilnico v Csascu za sabo. Dolga jo menda pol milijona; aktiva so večidel menjice firme Löwe in Eichenwald zelo dvomljivo vrednosti. Falirance so zaprli, a s tem zguba malih ljudi no bodo poravnana. Nejevolja je zelo velika, g. dekan in drugi svečeniki so komaj vbra-nili, da ni prišlo do izgredov. — Kaj je potem čuda, da so ljudje čedalje bolj nadraženi na Žide.
—	Bršlan (zimzelen) pri hišah. Sploh pravijo, da je bršlan škodljiv pri hišah, ker nareja vlažni zid; drugi pa pravijo, da je ravno nasprotno resnično. Ako pogledamo, tako pravijo zagovorniki bršlana, zid z bršlanom obdan po deževji, našli bodemo, da je perje vodo odvodilo v tla. zid je ostal
suh. No, kaj pa še! Žejne koreninice, ki najdejo vsako špranjico v zidu, posrkajo vso vlažnost iz zidu. Bršlan tedaj ne napravi vlažnosti, marveč je kakor plašč, ki odvrača mokroto in mraz, in tudi hiša postaja lepša po njem.
—	Učiteljski zbor je bil v Turinu ob -istem času, kakor zbor katolikov v Monastiru. Sešlo
se je kakih 60 učiteljev in učiteljic, po večem mladih ljudi. Sklepali so, naj se krščanski nauk uči v cerkvi, zato naj skrbi dotična cerkev (cerkvena oblast). Zahtevali so za šolo obligaten poduk v rokotvoru. Pri šolah naj bode polje, potem obrti, za podučevanje otrok. Pri dekličih obligaten poduk v ročnih delih. — Zbor je tedaj mnogo zahteval, tudi morda kaj tacega, kar je neizpeljivega. O delu so mnogo govorili, o molitvi, ki daje delu pospeh in blagoslov, o tem pa tak zbor nima kaj govoriti!
—	Krščanska vera v Indiji širi se leto za letom. Očetje družbe Jezusove imajo po bengalskih misijonih 93 misijonarjev mašnikov in bratov, ki so razdeljeni po raznih predsedništvih. Misijon ima uovicijat v Hasaribagh. Jezuitje imajo misijone v Mad uri in tam je 169.000 katolikov; v Bombay-u in Puni 51.000; v Zahodnji Bengaliji, izvzemši Kal-kuto, 14.000 katolikov. Veselo je, da je toliko katolikov, a kaj je to v primeri s številom prebivalcev. Velikansko cesarstvo indiško ima sedaj 239,874.000 duš. Med temi je kristijanov 1,450.000, veliko za evropske razmere', pičlo pa proti številu paganov. Med tem poldrugim milijonom katolikov je sedaj 1832 duhovnikov raznih meniških redov, ki med seboj tekmujejo v vinogradu Gospodovem.
Telegrami.
Dunaj, 22. sept. „Polit. Corr." javlja iz Sofije; da je knez Aleksander poslal po telegrafu pismo do velevlasti, ki so pogodbo naredile v Berolinu, v tem pismu pojasnuje svoje postopanje.
Sofija, 22. sept. Otvorjenje skupščine se jo preložilo na 24. t. m., ker je večina poslancev zunaj dežele,
Pariz, 23. sept. „Havas" poroča, da jo buknila v Diakovi (v Albaniji) vstaja.
Atene, 23. sept. Vojaki na odpustu i n m o r n a r i e a s o u k a z d o b i 1 i v s t o p i t i.
Belgrad, 23. sept. Minister vnanjih zadev je poslal do velevlasti okrožnico, v kteri razklada, da ima mobilizacija namen omogočiti Srbiji, da se ohrani „status quo", ako se pa vrše kake spremembe, mora se gledati na to, da se varuje korist Srbiji, potrebna za nje obstoj.
Carigrad, 22. septembra. „Turquie" pravi, da stanje v Vzhodni Rumeliji bode prisililo, da bode Turčija vmes segla, Zadostila bode svoji nalogi stanovitno in zmerno. (Se vé, Turki znajo to ! Vr.)
Rim, 22. sept. Ladija „Eapido", „Egadi" in „Marija Pia" so včeraj prišle pred Mesino in so izkrcale 9 batalijonov pehote. Mesto je mirnejše, odkar so se vojaki pokazali. Vlake, ki prihajajo iz Palermo, bodo spremljevali vojaki, da ljudstvo ne zabranjuje izstopiti v Kataniji, Mesini, Kaltamiseti. Včeraj je razkropilo redarstvo na kolodvoru v Likati ljudi, ki so hotli vbraniti v voz vlaku, pri tem ste bilo ubite dve osebe. — (Tedaj k pomoru še ljudska vstaja. Šiba božja je huda nad ljudstvom. Vr.)
Rim, 22. sept. V Palermi jih je zbolelo za kolero 216 in umrlo 117, po drugih 4 okuženih krajih jih je zbolelo 15 a umrlo 8.
Madrid, 22. sept. Včeraj je umrlo na Španjskem 260 oseb za kolero.
Umrli so:
18. sept. Jožefa Ulbrich, postrežnica bolnih, 23 let, Kravja dolina St. 11, jetika. — Jovana Leopold, stojevodjeva žena, 48 let, sv. Petra cesta št. 47, vodenica. — Friderika Blumauer, jcrmenarjeva hči, V/, mes., Stari trg it. 8, oslabljenje moči.
20.	sept. liudolfina Mozik, bukvoveza hči, 22 let, ulice na Grad št. 13, otrpnjenja srca.
21.	sept. Katarina Vorščaj, usmiljena sestra, 28 let, Kravja dolina št. 11, jetika.
V bolnišnici:
17. sept. Neža Strekelj, gostija 52 let, vodenica.
T u j c i.
21. septembra.
Hri Maliču: Haramerer, Oblak, Landau in Bartolitz, trgovci, z Dunaja. — Vitez Murmann, zasebnik, z družino, z Dunaja, — Franc Langer, zasebnik, iz Obereinsiedela. — K. Schlesinger, trgovec, iz Urna. — Mihael MlckuS, posestnik, iz
Bovca. — V. Steffonnuth, trgovec, iz Trsta. — Pavlina Kamer, zasebnica, iz Trsta. — Rom. Corti, trgovec, iz Codogna. — Fr. Leskovio, trgovec, iz Vidma n. L.
Pri Slonu: Leon Fulphis, arhitekt, s soprogo, iz Genfa.
—	Martin Eder, zasebnik, iz Fiirtha. — Dr. Viktor Eltz, zdravnik, z Dunaja. — Josip Sprinz, glcd. igralec, iz Badcna. — Jakob Obkircher, zasebnik, iz Gradca. — Janez Hollešek, mesar, iz Zagreba. — M. Arko, zasebnik, iz Zagreba. — Grof Fr. Orssich, o. kr. poročnik, iz Celovca. — S. pl. Kosehir, c. kr. rud. uradnik, iz Idrije. — Grofinja Hel. Sapodopoli, zasebnica, z družino, iz Laškega. — Evgen Bovos, veletržec, iz Trsta.
—	Cli. Busich, c. k. polic, komisar, iz Trsta. — Kari Detrosin, zasebnik, iz Trsta.
Pri Bavarskem dvoru: V. Osimitsch, nadinženir e. k. mornarice, z družino, iz Trsta. — Jan. Deutsehmann, iz Ma-renberga. — Jurij Grill, trgovec, iz Allsoza. — Alojzij Maitzen, godec, s soprogo, iz Bogatca.
Pri Južnem kolodvoru: Avgust Pcxta, c. k. minist. tajnik, z Dunaja. — Albin Kwokat, c. k. vrhovni nadzornik, s soprogo, z Dunaja. — Janez Lerch, trg. pot., z Dunaja. — Proliaska, zasebnica, iz Gradca. — Ljudmila Silbert, zasebnica, iz Voitsberga. — Berta de Lyro, soproga c. k. uradnika, s hčerjo, iz Trsta. — Marija Lahenberger, zasebnica, iz Zagreba.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
23. septembra
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5 «¡0 ,, 100,, (s 16% davka) 4% avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije......
London .......
Srebro .......
Francoski napoleond......
Ces. cekini.......
Nemške marke......
81	gl. 35
82	„ —
kr.
90 15
50
107 98 864 281 126 „ 15
~9 " 99
5 „ 92 61 „ 90
Od 22. septembra. Ogerska zlata renta 4%
„ papirna renta 5% Akcije anglo-avstr. bauke „ Liinderbanke „ avst.-oger. Lloyda v Trstu „ državne železnice „ Tramway-društva velj. 170 g državne srečke iz 1. 1854 4% „ „ „ „ 1860 Državne srečke iz 1. 1864 ., „ „ 1864 Kreditne srečke .... Ljubljanske srečke .... Rudolfove srečke .... Prior. oblig. Elizabetine zap. železnice
„ ,, Ferdinandove sev. „ 5% štajerske zemljišč, odvez, obligac.
200 gld.
250 gl.
500	„
100	„
50	„
100	„
20	„
10	„
97 gl. 85 90 r 80 25 75
kr.
98 96 551 287 188 127 138 170 168 175 „ -21 „ 75 18 „ 20 115 „ 25 106 „ -104 „ —
10 50
80 70 50
Žitna cena.
Pšenica banaška 1 hklt. 8 gl. 10 kr., — domača 7 gl. 26 kr. — Ež 6 gl. 10 kr. — Ječmen 4 gl. 30 kr. — Ajda 5 gl. 60 kr. — Proso 5 gl. 46 kr. — Turšica 5 gld. 60 kr. — Oves 2 gl. 98 kr.
Tržaško tržno poročilo.
Kava: Santos po 45 gl., Rio 43, St. Domingo 53, Portorico, 75 Cejlon 68—125, biserna 90, Java 55, Mokka 90—103.
Sladkor po 24.50—29 gld.
Dišavo: poper 91 gl., žbice 66.
Južno sadje: dateljni 23, lige iz Kalamate 14, iz Smirne 11, rozine 20, pomoranče 3, limone 4 za vsak zaboj, rožiči 6.75 mandeljni 74.
Olje: laško43—90gl., albansko 42—48, dalmatinsko 43, angleško 30.50 petrolej 9.75.
Kože: juhtovina 260, podplatje 140—165, te-letnina 357—616, jagnječi kožuhi sto komadov 70, zajčje sto komadov 16 gl.
Volna: bosanska 105 gl., albanska 112, ister-ska 110.
Bombaž: amerikanski 75, indiški 47.
Ježice po 22—27 gl.
Žito: pšenica ruska 8.80—9.25 laška 9.25, koruza 6.25, rž 7.25, oves 8, fižol 10, grah 11—15, riž laški 14—21, indiški 12.50 goldinarjev za vsakih 100 kilogramov.
Mast: maslo 95—100, angleška 50, ogerska 55, špeh 51.50.
Št. 10.546
(a)
Stavbinska licitacija.
Zaradi oddajo del pri gradnji novega obrežnega zidii na desnem bregu Ljubljanice od Hradeekega mostu navzdol v dolžini 72 metrov vršila se bode pismena in ustna licitacija
dne 29. septembra letos ob 10. uri dopoludne
v mestni dvorani.
Kdor se hoče vdeleževati licitacije, mora ponudbi pridejati, oziroma pred začetkom licitacije položiti določeni vadijuin v znesku 600 gl. v gotovini, vrednostnih papirjih ali hranilničnih knjižicah.
Z izvrševanjem stavbe bode pričeti prihodnjo pomlad. Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnih urah vsakemu na ogled izpoloženi v prostorih mestnega stavbinskega urada.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 7. septembra 1885.
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobiva knjiga:
99Ho W MmmmmP«
Spisal Jak. Alešovec. Cena I gl., po pošti 5 kr. več.

iccoli-eva esenca za želodec,
katero pripravlja
G. PIC COLI, lekar v Ljubljani.
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in trebuhu, bodenje, krč, želodečno In premen-javno mrzlico, zabasanje, hemerojlde, zlatenico, migreno itd. in je najboljši pripomoček zoper
gliste pri otrocih. Pošilja tzdelovatelj po pošti v škatlicah
po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. Pri večem Številu dobi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr. Gosp. Gabriela Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zahtovanje potrjujem, da sein Vaš cvet za želodec, kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesec januvar 1884. (5)	Dr. Emil vitez pl. Stockl,
c, li. vladni svetovalec in dcžclno-sanitetni poročcvalcc.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitro in prečudne zdravilne moči. Ž njo ozdravelo je mnogo ljudi moje in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k moni, ki me prosi za jedno steklenico želodečne esence, kojili imam vodno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassieh, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Alltirrheúmon, najboljše zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnie, bolečinam v križi in v pršili, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea 10 kr., 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, liripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo 3 do 4 žlice vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 36 kr.
Tu navedena, kakor vsa druga zdravila se zmiraj sveža dobe v lekarni G. Fioooli-ja. „Pri Angelu"
v TJubljani, na Dunajski ccsti, kjer se naročila takoj po pošli proti povzetji izvršujejo.
lilfili In ^ i*i poro Silo.,
Toplo zahvaljevajoč se za zaupanje, ktero je moj ranjki oče dolgo vrsto let tako obilno v/.ival pri p. n. občinstvu, u šojam si s tem naznaniti, da bom kauinarsko obrt nadaljeval na račun moje matere Terezije Thonian pod dosedanjo tvrdko
peter thoman,
stavbarski in umetnijski kamnarski mojster.
Teoretično sem so izobrazil z odliko na c. k. državni obrtni šoli v Gradci,^ praktično pa vsled večletnega dela pod vodstvom ranjcega očeta ter si upam na podlagi tega vsakojaka naročila častno izrvševati.
Priporočajo se najudaneje preč. duhovščini in p. n. občinstvu ob enem naznanjam, da sprejemam vsako-jakc naročila za stavbarsko, cerkveno in nagrobno kamnarstvo, ktera hočem kar se bo le dalo solidno in prav poceni izvršiti.
Z odličnim spoštovanjem
Peter Tito mm i ml.,
(2)
kamnavHka ilolnvnion v I<Jut>1jniii,
na Dunajski cesti nasproti „Bavarskega dvora".