ISSN 28200-672X 
LIFE 
Narcis 
Naravoteka Slovenije 



KJE SMO S PROJEKTOM LIFE NARCIS? 


Napredek projekta 

3,4 milijona vrstic podatkov se bo organiziralo v tri kljucne kategorije podatkov v sistemu Narcis. 
Projekt LIFE Narcis poskuša združiti podatkovne zbirke, bistvene za naravovarstvo v Sloveniji. Le med partnerji projekta smo prepoznali vec kot 70 podatkovnih zbirk. Ustvarili smo tehnološke temelje, da jih pripeljemo na eno mesto. Organizirali smo jih v tri velika poglavja: 

Pri tem gre za razlicne vrste pomembnih podatkov. Glavna delitevje na podatke o: 
(a) 
Podatki o naravi in njenem stanju. 

(b) 
Naravovarstveni podatki. 

(c) 
Podporni podatki. 


Trenutno smo zbrali 3,4 milijona vrstic podatkov na skupni bazi, ki jih sedaj smiselno sortiramo in povezujemo med seboj. V ta namen smo izbrali primerno tehnologijo ter metodologijo in zaceli oblikovati pravila uporabe. 
Predvsem je bistveno kako prikazujemo in kako omogocamo povpraševanje po podatkih in razvršcanje rezultatov ter seveda, kako urejamo vnos in izvoz podatkov. Vse to skozi ra z licne uporabniške vloge, funkcionalnosti in pravice. K temu sodi tudi povezovanje z zunanjimi viri podatkov, ki so na voljo in jih je nujno imeti pri roki pri naravovarstvenih opravilih. Na primer podatke s podrocij kmetijstva, gozdarstva, voda, prostora in drugih. Smiselno je te povezave narediti vecsmerno in vrniti podatke, ko se posodobijo na strani uporabnikov Narcis sistema. Vkljucene bodo tudi razlicne kartne podlage, kot so DOF, LIDAR, TTN. Vse to so naloge, ki so trenutno v fokusu razvoja. 
S sistemom Narcis nastaja nova raven vpogleda v stanje varstva narave, skozi vecsmerne, relacijske povezave med podatki. 
...,. ll] Jjil Pm~tors:ke en:ote 
• 0 ~..'l Meje lokalnih skupm,s:ti -SJ.GURS.RPE.l.S 
D ¦ Statistic'ne regije D O l-lfšne .številke 0 ¦ Noseljo 
, D c;::".l Upmvne enote D Državna mejo 
. Gl] ~ Kataster parcel 1n sta.vb 
• [iJ ~ Pri-st:ojnosti 
.... l'J1Jjil Pod at ki o na ravi1 ,.. 0 J'.illl Vrste 
• 0 JJill Najdi š:ca (B2) 
„ LJ ~ Vsi taks:oni ~ [J (;::i Št.javnih pod«ticovna UTM5 kvadrat (ll!i taksoni) 
• O C;:::l Št. 1'J"St z javnim pod. na UTM5 kvadrat (vsi taksoni) 
. 
n ~ Amphibia 

. 
O ~ Odona,ta 


• D JJill Habitatni tipi 
O J'.illl Katas.ter jam -rt] Jj!il Naravova,rs:tveni pod.atlh 
. liJ iGiJ Register statusov obm ocij ..., M ~ Posegi v µ,ros.tor 
n O NARAVOVARSTVENA_SOGLAf.lAJOCKf_ VlfW 0 -NAHAVOVAR5JVfNA_SOGtASJA_LJNIJE_VlfW 
O kn:ihre_9-ozdav 
,., n Jj!il Ukrepi varstv.a naravnih vredr:iot ~I ¦ NA_NADOMFST'NI_HABITATI_PLG_VIEW 
n ~ ... 
„ f.l] Jjil GURS 
• [tJ ~ Gospodarska javna infrastru ktura ..., ~ ~ Podporni podatki 
. 
n ~ Vode 

. 
[i] iC@ Go,zdarstvo 


• D Jjil Kmetijstvo Na sliki je prikazan
. O J'.illl Kultura ... ~ ~ P,ostor primer podpornih 
. O Jj!il Prostorski akti 
podatkov, ki so že
'° D J'.IDI Up-ravni akti 
• 0 J'.ID) Stashbcn t podat tci (SURS) vkljuceni v prototip
n ~ ... 
..., O ~ Kartne p-odlaf!e QCIS aplikacije 
• (tJ Jj!il UDAR 
sistema Narcis. 
. [iJ J'.illl ElOFI n ~ TIN-ji? 
. [i,] iGiJ Temeljne karte 
[l] Jj!il Pregledne karte 17~ ... 


Nad ravnjo podatkov se rešuje za uporabnike najbolj bistveno vprašanje, kako prikazati in uporabljati podatke. 
Skozi projekt smo definirali dva temeljna nacina dela s podatki, in sicer skozi: 
(1) 
QOIS geografski informacijski sistem za profesionalne naravovarstvenike. 

(2) 
Aplikacije zgrajene na Oracle APEX platformi za pregled, sortiranje in izvoz podatkov. 


Prvi nacin (GIS) ponuja prostorski pogled. Gre za mocnejše orodje za delo s podatki, ki omogoca poglobljene analize, preseke, izdelavo kartnega gradiva in druge funkcionalnosti. Za izbrano obmocje se ponudi informacije neposredno iz vseh podatkovnih zbirk sistema Narcis, ki so pomembne za varstvo narave. 
Drugi nacin (APEX) podpira situacije v praksi partnerjev, ker omogoca izdelavo razlicnih prikazov in tipov vmesnikov z minimalnim programiranjem (t.i. low coding tehnologija). Na ta nacin je možno pokriti številne operativne scenarije pri partnerjih in v nadaljevanju tudi zunanjih uporabnikih, na predvidljiv in 
dolgorocen nacin. 
Del podatkov bo odprt za javnost, na najbolj 

smiseln nacin, da ne preobremeni uporabnike, a hkrati zagotovi vse informacije, ki jih želijo. 

Najpomembnejše 
novosti v zacetku 2022 
• 
Zbranih 3,4 milijona podatkov v skupni bazi. 

• 
4 tisoc vrst urejenih v Registru statusov vrst 


(RSV). 
• 
Vzpostavljena prva verzija taksonomskega kataloga z 10 tisoc vrstami. 

• 
Lansirali interne prototipe za QGIS aplikacijo in Oracle APEX vmesnike. 

• 
Uvedli nov, bolj granularen nacin sodelovanja, ki loci med operativno, podatkovno in razvojno dimenzijo projekta. 

• 
Koordiniranje urejanja podatkov o vrstah je prenešeno z ARSO na CKFF. 

• 
Odpravila se je problematika MS teams licenc za potrebe projekta. 

• 
Sodelovanje na prvi mednarodni konferenci LIFE Amphicon. 

• 
Povezovanje s projektom LIFE for Species (Latvija). 

• 
Izmenjava izkušenj glede vzpostavitve finskega FinBIF portala (Finska). 

• 
Vzpostavljena infrastruktura za testno okolje na ARSO. 


La.yers 

-O J:IDI Podatki o naravir ..., O Jj Vrst e ~ 0 Jj Najdišca (B2) D J:IDI Preglecfoe karte ..,. O Jj Habitatni .tipi 
. NA_HT_GRF_KARRRANJ(.VlfW 0 ¦ NA_Hr_GRf_KARTIRANJf_0BM0CJA_VlfW 0 0 NA_lfr_VRSrA_NlK_VlfW 
0 ¦ NA_GRB_TR_KART_VJEW 
O Jj Ka,tasterjam -0 Jj N'ar.avova,rs.tv-enr podatkr 
.., O @I Register statusov obmocij, 0 . ZnVfln:tvaJUI obmotja (ARSOJ D Zavarovana abmofja (ZRSVN) 0 (i) NA_Z0_GRf_PNT__VliW . NA_Z0_GRF_C0NAOJA_PLG_VJEW 0 ¦ NA_NV_GRf_PLG_VlfW 0 0 NA_N}K_GRf_PlG_ VJEW 0 o NA_fP0_GRF_PNT_VJEW 
. NA_fP0_GRF_PLG_VI.EW 
,... O i(IDI Posegi v prostor [ll NARAVOVARSTVfNA_SOGlASJA_l.lNlJE_ VJEW (i] • NARAV0VAR5fVENA_S0GLAS.JA_T0CKf_VIEW 
• 0 @I PUN 
..... D i(IDI Ulcrepi varstva naravnih vrednot [lj NA_NAD0r-JESJNI_HABITATl_PLG_ VIEW LJ Jjl ;., 

Sliki sta iz zgodnje prototipne faze, prikazujeta QOIS aplikacijo (na levi) in razpoložljive tipe podatkov, ki se prikazujejo znotraj aplikacije (na desni). 

Lansirali interni prototip 
Prototipno so bili izdelani vmesniki za dostope do podatkov WMS, WFS in REST API, do katerih lahko uporabniki dostopajo s pomocjo programa QGIS in nastajajocih spletnih aplikacij. Stekle so tudi priprave za povezavo z bazo Zavoda za gozdove Slovenije, ki vsebuje podatke o škodah po zavarovanih vrstah. 

Junija je bil interno lansiran prototip pregledovalnika kataloga in podatkov o vrstah in habitatnih tipih, ki so mu dodani nastavki za pregledovalnike registra statusov vrst (RSV) in programa upravljanja Nature 2000 (PUN). Zaenkrat je dostopen širši projektni ekipi. 
Delavnica za QGIS aplikacijoje napovedana za 
8. julija, kjer bodo sodelovali prvi testni uporabniki, deležniki iz skupine upravljavcev zavarovanih obmocij. 
Podatkovn,o skladišce Narcis 

-Registri varstvenih statusov 
cent alni nadonalni seznami ~zurnih iri v'=!rodostojnih vsGih možnih aclrninis tivNh 

statusov za predmQ~o naravovc1r:Stva {taki.or~e. ha itatn~ tipi.!. o macja), z.a k;;:it,@m o o-staja.j o 
pr.:t\/nt .:t'kti, ki opredeljujejo nacin 1n ul<rnp,o ZiJ izva1a-nJo varstva. So vezni clen med naravo 

(s.tanJ19 predm~ ov var~ va naraw) in na.r.1vovars-tvon1 [pos.mpk1 za ohranJ,mje ah dos ganjf! 
ž~lern~ga stanja). 

Register statusov vrst Seznam a rn,n1stra lvni h srntuscil,1 vrs.t oz.. taksonov po razli lnih uredbah, dlrnktJ1,,•ah... s pri~Hl !!Joc 1ml Sf!Zni:lmi vrst oz. taks.onav. 
R'egiste:r statusov habitatnih tipov 
Se.znam adrnlnls.trativnih stt.atus.ov ~IT po Dlrektl ,11 o HT s pripadaJoliml seznami HT. 
Zasnovali smo sistem spremljanja napredka razvoja. Skozi spremljanje obsega in kakovosti posameznih podatkov bomo lažje spremljali izvedbo in usklajevali ponujanje podatkov in aplikacij v obliki storitev za koncne uporabnike. 
Upravljavec 


ARSO 
Poda1ki 
Pr Pl P D 

Upravljavec 
1 
MOP 
Podatki 
P1r Pl P D 
Upravl1avec 
MOP 
Podarki 




ZRSVN 
Podarki 



Z ASVNI 
==~clatJ., 



V podatkovnem skladišcu Narcis je dodan tudi prikaz obljubljenega in realiziranega števila podatkov, torej neke vrste števec kolicine doseženih podatkov glede na projektne cilje. Vpogled bo v prihodnje na voljo za registrirano internojavnost. 

Povecuje se obseg podatkov 
V povezavi z nastajajocim katalogom vrst se 
vzpostavlja register statusov vrst, ki že vkljucuje 
4 tisoc slovenskih vrst z varstvenim statusom. Kasneje bo dodanih še 46 tisoc tujih vrst. 
ARSO zakljucuje pripravo registra jamskih 
vodnikov in zbirko usposobljenih jamarjev, pri 
cemer poteka vnašanje podatkov v jamarske 
evidence že neposredno preko sistema Narcis. Za 
podatkovno zbirko jamarskih evidenc je vecina 
podatkov (3.600) že digitalizirana in presenesena 
v Narcis. Georeferencirana je vecina 
naravovarstvenih soglasij (2.000), ki jih je v 
obdobju 2018-2020 izdal ARSO. 
ZRSVN je v predprodukcijsko bazo Narcis 
posredoval podatke za katalog habitatnih tipov 
in podatke izvedenih kartiranj habitatnih tipov. 
Vkljucuje se tudi podatke o varovanih obmocjih­
zavarovana obmocja, naravne vrednote, obmocja Natura 2000 in ekološko pomembna obmocja. Dodatno so vkljuceni podatki o grbinastih travnikih in nadomestnih habitatih. 
V sodelovanju z ZGS in MOP se povezuje podatke 
o ukrepih zaradi škod po zavarovanih vrstah. Zbranih je vec kot 10 tisoc podatkov o krcitvah gozdov. Digitaliziranih in georeferenciranih je vec kot tretjina ZZRS mnenj (350), ki so jih izdali v obdobju 2018-2020. 
Vzpostavljene so povezave z 9 zunanjimi ponudniki podpornih podatkov (GURS, SURS, 

Slika prikazuje štiri 1 Zd1ruževanje
podatkov

ravni nalog, ki so bistvene za Oblikovanje
• 
2

povezovanJe katalogovin re·gistrov
podatkov naravovarstva in 
Nacini 

njihov prikaz ter 3 prikazovanja uporabo na enem mestu. 
Storitve in
4 
aplikacije 
MKGP, DRSV, MK, PZS, MOP Direktorat za prostor, SKZG, UVHVVR), s 3 ponudniki tecejo dogovori (RZS, GeoZS, Policija). Poleg povezav pri zunanjih ponudnikov so vzpostavljene povezave še pri 4 projektnih partnerjih. Takoje na enem mestu zbranih že 90 razlicnih podatkovnih slojev. Kljub temu še naprej zbiramo informacije o morebitnih drugih zbirkah, ki bi jih bilo še potrebno vkljuciti v sistem Narcis. 





Uporabniška izkušnja in 
zahteve 
Posodabljamo, precišcujemo in dopolnjujemo 
potrebe uporabnikov po pregledovalnikih in 
procesna orodja glede na posamezne situacije in 
delovne tokove. 
V sodelovanju z izvajalcem IGEA nastaja delovni 
dokument s funkcionalnimi specifikacijami 
spletnih storitev za naravovarstvenike, 
deležnikom ga bomo predstavili na partnerskem 
sestanku. 
Uporabniški vmesniki se izvajajo na produkcijski 
bazi za vse profesionalne naravovarstvenike. 
Za neregistrirano splošno javnost bodo vmesniki 
narejeni na distribucijski bazi. Zbirke in 
uporabniške vmesnike razvijamo od spodaj 
navzgor z nosilci posameznih delovnih tokov. 
Krovni podatkovni model prikazuje integracijo 
posameznih zbirk. 
Na ARSO smo vzpostavili infrastrukturo za testno okolje podatkovnega skladišca Narcis. Rezultati 

KATALOG 
-. -, 1 

PBIKAZI P[IYPliA&EVANJE VNOS IN mzv,az RAZLI~NE P.BAVICE n.t.TmRANJE RAZVRSie:A.NJE PODATKOV UPDRAElNIKDV 
.J)PD_ 








U n ive rza v Ljub ja ni 
Projekt LIFE Narcis združuje 8 partnerjev, med njimi Univerzo v Ljubljani, zastopano skozi Skupino za speleobiologijo in Skupino za sistematsko botaniko, obe z Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. 
Raziskovalni skupini najbolj izrazito sodelujeta s pripravo cim bolj popolnega seznama vrst Slovenije (t.im. katalog vrst), posredovanjem podatkov o prisotnosti živali v podzemnih habitatih in vkljucevanjem ter izobraževanjem študentov. Skupina za sistematsko botaniko sodeluje s Centrom za kartografijo favne in flore (CKFF) pri oblikovanju seznama praprotnic in semenk, ki se pojavljajo v Sloveniji. Najvecji izziv predstavlja pregledovanje veljavnosti imen in sinonimov, ki vcasih povzrocajo veliko zmedo. Poleg tega je nujno preveriti številne starejše navedbe o pojavljanju vec sto rastlinskih vrst, ki doslej v zbirna floristicna dela niso bile vkljucene, asi vsaj nekatere obravnavo zaslužijo. Popis taksonomskih skupin, ki se pojavljajo v podzemlju Slovenije,je v domeni Skupine za speleobiologijo. Seznam temelji na dolgoletnih raziskavah raziskovalne skupine, ki že ves cas svojega delovanja zbira podatke o podzemnih vrstah. že pred desetletji so zaceli podatke 
sistematicno shranjevati v enotno bazo. Zadnjih 20 let so podatki opremljeni s prostorskimi koordinatami in shranjeni v interni podatkovni zbirki SubBioDB. Zbirka združuje podatke iz literature in lastne podatke. Vkljucuje sezname podzemnih vrst in podatke o njihovi prisotnosti, služi pa tudi urejanju zoološke zbirke podzemnih živali in evidentiranju raziskovalnega dela. V okviru zbirke hranijo molekularne sekvence, v pripravi pa je tudi razširitev zbirke, ki bo vkljucevala morfologijo. Del podatkov iz podatkovne zbirke SubBioDB bo vkljucenih v osrednji naravovarstveni informacijski sistem Narcis. Clani raziskovalne skupine so zainteresirani tudi za nadaljnji razvoj sistema Narcis, na primer z vkljucitvijo knjižnic znacilnih sekvenc DNK (t.im. barkod), ki bi omogocile rutinski monitoring. Podatki bodo prispevali k boljšemu poznavanju vrstne pestrosti in prisotnosti podzemnih organizmov ter njihovemu sistemskemu varovanju. Del projektnih aktivnosti je namenjen informiranju študentov in zainteresirane javnosti o projektnih aktivnostih. Eden izmed pomembnejših delov te aktivnosti je izobraževanje in ozavešcanje bodocih generacij biologov in naravovarstvenikov o tem, da so smiselno urejeni podatki kljucnega pomena za ucinkovito varovanje narave. številni študenti so dejavno vkljuceni v uporabo in obdelavo podatkov iz SubBioDB v okviru rednih in izbirnih predmetov ter zakljucnih nalog. 
Pogled uporabnikov na nastajajoci sistem Narcis 
Potencialnim bodocim uporabnikom sistema Narcis iz Biotehniške fakultete dr. Mojci Nastran (Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire) in dr. Klemnu Elerju (Oddelek za agronomijo) smo zastavili tri vprašanja o pricakovanjih do naravovarstvenih podatkov v 
bodoce. 
7. Kakšna so vaša pricakovanja od osrednjega naravovarstvenega informacijskega sistema, ki se vzpostavlja v okviru Life Nore/S? Kaj bi si želeli videti v takem sistemu, in kaj bi potrebovali iz takega sistema pri vašem raziskovalnem in strokovnem delu? Pri delu s študenti? 
Mojca Nastran: Od skupnega naravovarstvenega informacijskega sistema pricakujem, da bodo naravovarstveni podatki zbrani in opisani na enem mestu ter kompatibilni med seboj. Želela bi, da bi bili podatki predstavljeni na enoten nacin, ki bi obsegal metodo zajema podatkov, njihov obseg, natancnost, leto izdelave ipd. Na ta nacin bo lažje imeti pregled nad obstojem podatkov. 
Klemen Eler: Pricakujem, da se vkljuci VSE velike javne baze; trenutno se zdi, da baza ZRC SAZU ne bo vkljucena, kar bi bila velika slabost. Dobrodošla bi bila odprtost za nove vnose za vse, ki bi želeli sodelovati, seveda ob moderiranju novih vnosov v bazo. Osnovan nabor moderatorjev-specialistov za posamezne skupine organizmov. Pricakujem tudi vkljucenost informacij o višjih nivojih organizacije v naravi (o združbah in habitatnih tipih) iz preteklih kartiranj, popisov združb, ipd. Za svoje delo bi potreboval možnost izvoza podatkov v formate, ki omogocajo nadaljnje GIS ali statisticne obdelave. Nekatere preproste obdelave (npr. razširjenost glede na ekološke dejavnike, nadmorsko višino, stopnjo motenosti habitata, ipd.) bi lahko bile prikazane že v informacijskem sistemu, kar je prirocno za študente. 
2. Kako bo po vašem mnenju dostopnost podatkov o naravi in njenem varstvu na enem mestu prispevala k boljšemu upravljanju s prostorom, z zavarovanimi obmocji, boljšemu prostorskemu planiranju ter izvajanju državne in evropske zakonodaje? 
Mojca Nastran: Zajem in uporaba podatkov bosta bolj transparentna, njihovo iskanje poenostavljeno. Z vsemi podatki na enem mestu je manj možnosti, da doloceno skupino obstojecih podatkov pozabimo vkljuciti v prostorsko nacrtovanje na politicni ali izvedbeni ravni.. 
Klemen Eler: Bo, ce bo sistem kompleten in s tem referencen za slovenski prostor. Bolj ko bo parcialen, manj bo uporaben za omenjene 
namene. 
3. V projektu Life Nore/S vzpostavljamo hrbtenico osrednjega naravovarstvenega informacijskega sistema. Sprva bo vanj vkljuceno omejeno število zbirk in podatkov, ob zavedanju dajih je v državi še mnogo. Te bomo vkljucevali v sistem postopoma. Imate podatke/informacije, ki bijih lahko vkljucili v tak sistem, ki bi bile koristne za namen varstva narave v državi? 
Mojca Nastran: Lastnih podatkov nimam. 
Klemen Eler: Svoje podatke o popisih 
rastlinskih združb (in s tem podatke o lokacijah 
rastlinskih vrst) hranim deloma v bazi FloVegSi, od koder jih lahko pridobim in brez problema dodam v nov sistem. Poleg tega imam nekaj 
podatkov še v lastni Access bazi podatkov, ki bi jih prav tako lahko vkljucili. Dodaten vir 
podatkovje fotografsko gradivo iz mnogih 
obmocij Slovenije, ki se ga da pretvoriti v 
natancne geopodatke o rastišcih vrst. 

Vpetost vsebin projekta LIFE Narcis v delo Skupine za speleobiologijo 
Velik delež podatkov o podzemnih vrstah, ki jih bo prispevala skupina za speleobiologijo v sistem NarclS,je bila zbrana med izvajanjem pedagoškega in raziskovalnega dela. Sam projekt LIFE Narcis ima vec sticnih tock tudi z drugimi projekti. V sklopu projekta Razvoj raziskovalne infrastrukture za mednarodno konkure ncnost slovenskega RRI prostora (RI-SI­LifeWatch) je bila pridobljena oprema, ki je omogocila aktivnosti za pridobivanje in shranjevanje raziskovalnih podatkov podatkovnih bazah, ki so na voljo zainteresiranim raziskovalcem in institucionalni uporabi. V zadnjih dveh letih in pol so v okviru projekta SubBIOCODE (SubBIOCODE ­Development of New Tools for Rapid Assessment of Subterranean Biodiversity in Bosnia and Herzegovina, September 2019 -Maj 2022) clani skupine pridobili izkušnje na podrocju prenosa podatkov o podzemnih organizmih ter njihovi prisotnosti koncnim uporabnikom, torej vsem zainteresiranim in predvsem tudi odlocevalcem o posegih v prostor. V ta namen je bil zasnovan internetni vmesnik 'SubBIOCODE Database', preko katerega lahko zainteresirana javnost dostopa do vseh podatkov projektnega obmocja. 
Poleg informacij o prisotnosti taksonov so podane tudi informacije o varstvenem statusu vrst, oceni njihove ogroženosti glede na kriterije 'I UCN Red List', podane so tipicne DNK sekvence, ki omogocajo identifikacijo vrst tudi nespecialistom. V okviru tega projekta je bil izdelan spletni obrazec, preko katerega lahko zainteresirana javnost sporoci najdbo podzemnih živali na projektnem 
obmocju. 

Projekt SubBIOCODE se vsebinsko ujema z vsebinami projekta LIFE Narcis, le da ta deluje na manjšem geografskem obmocju in v drugi državi. Pri snovanju vmesnika za dostop do podatkov so raziskovalci uporabili številne zanimive rešitve, ki bodo koristne tudi pri sooblikovanju sistema Narcis. Skupina za speleobiologijo sodeluje tudi pri akcijah projekta LIFE IP Natura.SI, v sklopu katerega se vzpostavlja metodologija za izvajanje monitoringa jamskih habitatov, ki bo omogocal standardizirano zbiranje podatkov. Cilji projekta vkljucujejo ucinkovitejše upravljanje obmocij Natura 2000, kar pa je mogoce le z ustreznimi in dostopnimi podatki. Vsi podatki, zbrani tekom terenskega dela bodo vkljuceni v sistem Narcis, hkrati pa služijo za nacrtovanje terenskih aktivnosti projekta LI FE I P Natura.si. 
Slovenija vroca tocka podzemne biodiverzitete 
Slovenija se ponaša z izjemno bogato podzemno biodiverziteto in po številu podzemnih vrst na enoto ozemlja spada v sam svetovni vrh. Obmocja z visoko vrstno pestrostjo se v Evropi razporejajo v pasu od Pirenejev, po južnih obronkih Alp in vzdolž Dinarskega krasa. Celotno obmocje Dinarskega krasa štejemo med svetovne vroce tocke podzemne pestrosti, znotraj tega obmocja ima Slovenija še posebej veliko število podzemnih vrst. 
Prvi poskus prikaza obmocij izjemne podzemne pestrosti na svetovni ravni sega v leto 2000, ko je bil pripravljen seznam dvajsetih jam v katerih so našteli vsaj dvajset izkljucno podzemnih vrst. Kar pet od teh jam leži v Sloveniji. V poznejših študijah so avtorji vrednotili vrstno pestrost s štetjem vrst na površinsko enoto. Tudi v teh študijah, opravljenih na vodnih podzemnih rakih ali podzemnih hrošcih, so imela obmocja v Sloveniji najvišje zabeleženo število vrst. Vzorec je ostal nespremenjen celo v analizah prostorskega razporeda genetsko definiranih vodnih vrst podzemnih rakov, torej nekakšno genetsko pestrost prebivalcev podzemlja. 
K vrednotenju pestrosti štejejo tudi vrste s posebnim statusom v zgodovinskem in ekološko-evolucijskem smislu. Z našega ozemlja izvira znanstveni opis mocerila iz 18. stoletja, ki tedaj še ni bil prepoznan kot podzemna žival, saj so osebke za opis vrste našli v izvirih. 
Pomemben mejnik, ki velja za rojstvo speleobiologije, je bil odkritje hrošca drobnovratnika v Postojnski jami v prvi polovici 19. stoletja. Drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii) je bil prva znanstveno opisana prava jamska žival. Temu odkritju so iz iste jame sledili opisi prvega jamskega pajka (Stalita taenaria) in odkritje jamske strige (Lithobius stygius). Te najdbe so sprožile raziskovanje jam in nove najdbe podzemnih vrst še drugod po svetu. 
Na Dinarskem krasu živijo edinstvene živali v svetovnem merilu, kot sta edini izkljucno podzemni trdoživ velkovrhija (Velkovrhia enigmatica) in jamski cevkar ali marifugija (Mariugia cavatica). crvi cevkarji so praviloma morske živali; v celinskih vodah jih živi na celem svetu le pešcica. Svoje poglavje so raki, ki so v evropskih podzemnih vodah zastopani z vec vrstami, kotjih najdemo na površju. Pri nas najdemo eno redkih podzemnih vodnih bolh (Alana sketi), najvecjo vrstno pestrost sladkovodnih kozic (Troglocaris), ki jih v površinskih vodah Evrope praviloma sicer ni, ter visoko pestrost slepih postranic (Niphargus). Jamska školjka (Congeriaja/zici) je ena redkih podzemnih školjk na svetu, pri nas živi v Beli Krajini. Nenazadnje pa omenimo zanimivost glede enega najvecjih podzemnih vretencarjev na svetu, mocerila. V Sloveniji živi pet filogenetsko globoko locenih linij, na ozkem obmocju v okolici Crnomlja pa je edino obmocje, kjer živi edinstveni temen predstavnik mocerila -parkelj (Proteus anguinus parkelj). Vse te posebnosti nas zavezujejo, da smo še posebej pozorni na to, kako ravnamo s podzemno favno, saj je ta v primerjavi s 
površinsko v mnogocem 
ranljivejša. Jame in nekatere 
jamske vrste so zaradi pomena v družbi in posebnosti v svetovnem merilu v Sloveniji tudi pravno zavarovane. To se odraža tudi 
v številnih Natura 2000 obmocjih v Sloveniji, dolocenih zaradi jam kot kvalifikacijskim habitatnim tipom, ali pa zaradi podzemnih kvalifikacijskih vrst, to je drobnovratnika, mocerila in jamske školjke. Vse to bomo uspešno ohranili, ce bomo dolocila iz zakonodaje prenašali tudi s papirja v prakso, in v tem oziru bo Narcis izredno 




pomembno orodje. 

(Foto: Teo Delic) 

Podrobneje o raziskovalnih skupinah in njihovem širšem pomenu za Slovenijo 
Univerza v Ljubljani je bila ustanovljena leta 7979. Je najstarejša in najvecja visokošolska ter znanstveno raziskovalna ustanova v Sloveniji. V projektu LIFE Narcis sodeluje njena clanica, Biotehniška fakulteta, ki letos praznuje 75 let delovanja. V njenem okviru deluje Oddelek za biologijo, znotraj njega pa v projektu sodelujeta dve raziskovalni skupini -Skupina za speleobiologijo in Skupina za sistematsko botaniko. 

Skupina za speleobiologijo raziskuje podzemno življenje 
Skupina za speleobiologijo (SubBiolab) nadaljuje vec desetletij dolgo tradicijo raziskovanja živalstva podzemnih habitatov, ki so bili vsebina raziskav že od zacetkov ustanovitve Univerze v Ljubljani. Posebnost podzemlja je v tem, da so življenjske razmere 


bistveno drugacne kot na površju. Tam prevladuje tema in pomanjkanje hranil, okoljski dejavniki, kot sta temperatura in vlaga, pa so ustaljeni. Živali iz teh habitatov so glavni predmet raziskav clanov skupine. Raziskovalno delo skupine vkljucuje tri vsebinske sklope, favnisticno-taksonomski, ekološko-evolucijski in naravovarstveni del. Osnova favnisticnim raziskavam je terensko delo, ki je zahtevno in zamudno. Vzorcenje v jamah zahteva ustrezno znanje in psihofizicno pripravljenost. Vzorcenje drugih podzemnih habitatov, kot so intersticijske vode, pa specializirano opremo. Poleg zbiranja podatkov o prisotnosti vrst se v skupini trenutno aktivno ukvarjajo s taksonomijo nekaterih rakov, pijavk in hrošcev, in domala vsako leto opišejo po nekaj novih vrst za znanost. Evolucijske in ekološke študije kažejo, da so zaradi naravnih danosti na obmocju Slovenije nastale številne vrste. Današnje podzemne vrste zrcalijo okolišcine 
njihovega rojstva: tiste, ki so nastajale v podobnih razmerah, so neredko med seboj nerazpoznavne, spet druge, ki so v procesu nastajanja zasedle locene ekološke niše, pa se dramaticno razlikujejo. Del raziskavje usmerjen v mikroevolucijo izbranih vrst, ki so zanimive za razumevanje poselitve podzemlja, npr. vodni oslicek (Ase/Jus aquaticus), ali pa so varstveno pomembne, kot sta moceril (Proteus anguinus) in drobnovratnik (Leptodirus hochenwartii). 
Sklepanje na živahno evolucijo je konsistentno z rezultati prostorskih analiz podzemne biodiverzitete, ki so prepoznale obmocje 


Slovenije kot svetovno vroco 
tocko biotske pestrosti. 
Bazicna znanja o taksonomiji,

(Foto: Ester Premate) 
ekologiji, prisotnosti vrst in 


njihovi evolucijski zgodovini skupina integrira v naravovarstvene raziskave. V skupini razvijajo knjižnice za rutinsko identifikacijo vrst in oceno velikosti populacij vrst z molekulskimi metodami (t. i. barcoding) ter urejajo zbirko podatkov o razširjenosti vrst na Dinarskem krasu (SubBioDB). Ta orodja omogocajo razvoj metod za oceno varstvenega statusa 



Skupina za sisteniatsko botaniko raziskuje raznoliki svet rastlin 
V Skupini za sistematsko botaniko preucujejo floro Slovenije in sosednjih dežel, predvsem širšega obmocja Balkanskega polotoka. 
S svojim prispevkom h kartiranju flore Slovenije pomembno prispevajo k splošnemu znanju o prisotnosti vrst praprotnic in semenk ter v zadnjem casu tudi mahov. Podrobneje se ukvarjajo z nekaterimi taksonomsko problematicnimi skupinami. V zadnjih letih so bile na obmocju Slovenije in neposredne sosešcine podrobneje obdelane nekatere vrste trav in bekic tudi s kariosistematskega stališca. Vec taksonomsko zahtevnih rodov ali ožjih skupin vrst je bilo revidiranih ali so v fazi revizije (Allium, Galium sylvaticum agg., Viola, Epilobium, Myosotis, Bromus, Nigritella, Fallopia, Fragaria, Linum itd.). V skupini so se lotili tudi revizije trav iz širšega geografskega obmocja (Istra, Vojvodina, Rodos). Posebna poudarka sta bila v zadnjih letih na urbani flori mesta Ljubljana in na tujerodnih invazivnih vrstah. Posebno pozornost so posvetili nekaterim tujerodnim vrstam v zgodnjih fazah širjenja v urbanem okolju in ambroziji kot eni od najbolj neželenih tujerodnih invazivnih vrst. Poleg splošne inventarizacije tujerodne flore v okviru projekta Neobiota Slovenije so se clani skupine podrobneje posvetili problematiki posameznih najbolj probl e maticnih skupin tujerodnih vrst, na primer dresnikom (Fallopia), žlezavi nedotiki (Jmpatiens glandu/ifera), metuljniku (Buddleja davidii) in nekaterim prostoživecih vrst, ter spremljanja stanja podzemnih združb na splošno in stanja izbranih vrst v naravi. Clani skupine vsebine treh sklopov posredujejo tudi študentom prve, druge in tretje stopnje bolonjskega študija. 


(Foto: Simona Strgulc Krajšek) 
novoodkritim tujerodnim vrstam (Cornus sericea, Cyrtomium fortunei, Cochlearia danica). 

AVTORJI BESEDILA: Anja Pekolj, Cene Fišer, Jernej Jogan, Anja Kos, Maja Zagmajster AVTORJI FOTOGRAFIJ: Teo Delic, Ester Premate, Simona Strgulc Krajšek 



Prisotnost na sp etu in družbenih omrežjih 
21 TISOC UPORABNIŠKIH AKTIVNOSTI NA SPLETNI STRANI 
Od l.januarja 2022 do 24. 6. 2022je bilo na 
spletni strani l.200 enkratnih obiskovalcev, ki je 
opravilo 20 tisoc 
Event count by Event name 

aktivnosti, od ogledov 
EVENT NAME EVENT COUNT

strani do prenosa 
page_view 7.1K 

gradiv, narocila na 
user_engagement 5.9K 
Narcise. Aktualne novice. 


session_start 3.2K

enovicnik ali ogleda 


scroll 2.9K

strani za prijavljene 
SWIIOll"llllla,,baija ....!«1„tl•~ p,otl...tl1n•~... .-,.~..,._U,lfvo.,. 


firsLvisit 1.3K 
........ ~,,., 

uporabnike. Sama
....~ ... -~ ..... ... ..,...~ ..... l,IR"­


click 749
=!::-:~­


fi le_download 408

" spletna stran je bila 
-
j..,....,,...c... ] 

posodobljena in 

pripravljena na nove 
IIO '.'"~m _ !'l '--:""'.":~;.,~":'-• 11 @ D 
C.l-ll•••tlh , ..unn 

funkcionalnosti za uporabnike.
. -·--· .... -·..... .1 
·-. . -·-. -­

252 SLEDILCEV FACEBOOK PROFILA @LIFENARCIS.SI 
Profil smo odprli januarja in v obdobju do 24. 
junija 2022 na njem naredili 71 objav, ki so pritegnile 216 všeckov strani in 252 sledilcev. Fokus objav se prestavlja v smeri grajenja naravovarstvene skupnosti skozi aktivnosti, ki se 
dotikajo podatkov. 
168 SLEDILCEV INSTAGRAM 

lite.projekt.narcis Mmag• Hfa: M¦ ··· 
39 post• 168 ro11owero 340 followlng 

PROFILA @LIFE.PROJEKT.NARCIS 
LIFE NarclS narcis.si 

lnstagram profil smo ustvarili marca in do 24. 
¦ POSTS r;t TAGGED 


junija 2022 na njemu naredili 39 objav, ki so pritegnile 168 sledilcev. Format komunikacije na lnstagramu spodbuja uporabo fotografij in kratkih video utrinkov o dogajanju okrog projekta in v domenah partnerjev ter skupnosti. 
Temu namenjamo dodatno pozornost v prihodnje. 








GOSTOVANJE LATVIJSKEGA PROJEKTA LIFE FOR SPECIES 
V sklopu gostovanja latvijske ekipe projekta LIFE far SPECIES smo 7.6.2022 organizirali konferenco, kjer smo predstavili projekta, dosedanje dosežke in si izmenjali izkušnje s poudarkom na pripravi ter upravljanju z naravovarstvenimi podatki in še posebej vzpostavljanju registra statusa vrst. Konference se je udeležilo 21 oseb iz 10 razlicnih 
organizacij, od tega je bilo 6 tujih gostov iz 3 razlicnih organizacij in 2 predstavnika upravljavcev zavarovanih obmocij, ki so naši pomembni deležniki. Naslednji dan smo se povezali z ekipo projekta LIFE Lynx in se skupaj udeležili mednarodnega dogodka, ki so ga organizirali na Mašunu, v Loški dolini in ob Cerkniškem jezeru v Notranjskem regijskem parku. Dogodekje bil namenjen mreženju razlicnih projektnih ekip, s poudarkom na upravljanju populacij risov. 

Zaradi številne mednarodne udeležbe smo dodatno navezali stike s predstavniki naših tujih deležnikov na projektu in sicer s predstavniki iz Severne Makedonije in Kosova. 
OBISK TER DELAVNICA NA FINSKEM O PROJEKTU FINBIF 
V clanku "The Finnish Biodiversity lnformation Facility asa best-practice model far biodiversity data infrastructures (https://www.nature.com/articles/s4l597-02l-009l9-6)" smo zasledili dobro prakso, ki je lahko koristna pri vzpostavljanju sistema Narcis, zato smo se povezali z ekipo FinBIF in organizirali delavnico na Finskem, kjer so nam predstavili delovanje njihovega sistema in razlicne uporabniške izkušnje. Izmenjava izkušenj in dobrih praks med projektom LIFE Narcis in FinBIF je potekala v prostorih Naravoslovnega muzeja in prostorih Botanicnega muzeja v Helsinkih. 

PREDSTAVITEV PROJEKTA V GLASILU EUROPABON 
Projekt smo predstavili v februarski izdaji glasila EuropaBON. EuropaBON je projekt Obzorje 2020 (Horizon 2020), katerega cilj je oblikovati okvir za spremljanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev po vsej EU. https://europabon.org/downloads/pdf/newsletter/EuropabonN ewsl etter Februa ry2022. pdf 
AP.PO·FTHE.DAY 



Bubble App ofthe Day: LIFE NarclS 
L FE NarclS is a publicly funded project to build an information system for nature conservatjon, led by he Slovenian EnvironmentaJ Agency. 

NATALIE.DEGRAFFl NRIED 7MAR~ 2:. 4 Ml~ HEAD 


RAZVOJNE REŠITVE PROJEKTA LIFE NARCIS IZBRANE KOT APLIKACIJA DNEVA NA PLATFORMI BUBBLE 
Razvojne rešitve projekta LI FE Narcis so bile 77. 3. 2022 izbrane kot aplikacija dneva na spletni strani Bubble. Platforma Bubble ponuja brezkodno in nizko kodno ogrodje s pomocjo katerega je bila ustvarjena tudi spletna stran Narcis. 
Povezava do objave: 
https:Ububble.io/blog/app-of-the-day-life-narcis/ 


MATEJA NOSE MAROLT J P VOKA SNAGA d.o.o; Služba Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 




24. maj je Evropski 


SKUPNOST NARAVNIH PARKOV Slovenije 

dan naravnih parkov 
24. maja že od leta 1999 na pobudo organizacije Europarc obeležujemo Evropski dan parkov. Na ta dan so bili leta 1909 ustanovljeni prvi narodni parki na švedskem. Namen tega dne je proslaviti zavarovana obmocja po vsej Evropi. Z njim želimo ljudem približati naravo ter opozoriti na pomen ohranjanja in trajnostnega upravljanja the obmocij. 
Letošnje praznovanje Evropskega dne parkovje potekalo pod sloganom »Eno z naravo ­premisli in se ponovno poveži«. Postavlja nam vprašanje »Kaj bi brez narave?«. Stik z naravo ima pozitiven vpliv na zdravje ljudi -ustvarja dobro pocutje, pozitivno prispeva kjavnemu zdravju in spodbuja aktiven življenjski slog. Prav cas pandemije, ki je zaznamoval pretekli dve leti, nasje ponovno opomnil, kakšno življenjsko okolje potrebujemo, da smo bolj zdravi in se bolje pocutimo. Tako so mnoge od nas, v preteklih dveh letih, prav zavarovana obmocja narave, parki,javne in druge dostopne zelene površine ponovno mocneje povezali z naravo. 
Zavarovana obmocja so eden od ukrepov varstva narave. Trenutno imamo v Sloveniji 50 naravnih parkov; en nacionalni, tri regijske in 46 krajinskih. Imamo pa tudi 56 naravnih rezervatov, en strogi naravni rezervat ter 1.161 naravnih spomenikov. Zavarovana obmocja narave pokrivajo 13 % Slovenije in predstavljajo ene najvrednejših delov naše domovine. 
Od leta 2011 so upravljavci zavarovanih obmocij povezani v Skupnost naravnih parkov Slovenije. 15 upravljavcev povezuje skupni interes ohranjanja narave, zagotavljanja ravnovesja med ucinkovitim varovanjem narave, kulturnega izrocila in na drugi strani razlicnih dejavnosti znotraj zavarovanih obmocij. V sklopu tedna slovenskih naravnih parkov, ki podaljšuje praznovanje evropskega dne parkov, smo letos pripravili vec kot 35 razlicnih dogodkov za obiskovalce, željne spoznavanja narave. V pestri paleti dogodkov smo obiskovalcem ponudili (Foto: Luka Šparl) 
najrazlicnejše vodene izobraževalne pohode in sprehode, predavanja in predstavitve, obiske ucnih poti, otroške delavnice in kino pod zvezami. Slovenije se že dolgo drži sloves urejene, lepe in z ohranjeno naravo bogate države. Naravni parki so zagotovo tista obmocja, kjer so naravne vrednote, biotska raznovrstnost in krajinska pestrost še posebej izraziti. To so obmocja z najvecjo pestrostjo žive in nežive narave. Z urejeno infrastrukturo za obiskovalce in vkljucevanjem v lokalne turisticne produkte ponujajo številne možnosti za doživetja, povezana z naravo. 
www.naravniparkislovenije.si www.europarc.org 


1 2 3 4 
s 
6 
Delovni prikaz podatkov,kibodo vkljuceni v QOIS aplikacijo za profesionalne naravovarstvenike. 
KAM GREMO? 
Poudarek projekta v drugih po ovici 2022 
Prioritetne naloge 

Dopolnitev kataloga vrst in registra statusov vrst. 
Dopolnitev podatkovnih modelov/aplikacij za monitoringe in projekte. Pricetek vzpostavljanja povezave z dokumentnimi sistemi 
(na primer KRPAN). 

Pregled in dolocitev podatkov/formata za prenos ZGS (mBase) -Narcis (odškodninski zahtevki). Povezovanje z internimi sistemi partnerskih organizacij. Vkljucevanje Programa upravljanja Nature 2000 (PUN) v sistem 
Narcis. 
REGISTER 
VAROVANA 
POSEGI V
KATALOG VRST 
VARSTVENIH 
OBMOCJA 
PROSTORU
STATUSOV 
LOKACIJE VRST IN HABITATNIH TIPOV 
VIRI PODATKOV 
PODATKI O MONITORINGIH 
PODPORNI PODATKI 
-prostorske enote -infrastruktura 
• vode ... 





O V sklopu projekta ¦ Možno po zakljucku projekta 



WWW.NARCIS.SI 
Partnerji projekta 
REPUBLIKA SLOVENIJA 
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 
AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 
@LIFENARCIS.SI @LI FE.PROJEKT.NARCIS 
~ narcis.arso@gov.si I J 01 478 41 33 
Univerza v Ljubljani 
REPUBLIKA SLOVENIJA 
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR 

~ZAVOD za GOZDOVE SLOVENIJE 


Zavod za 

ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE 

ribištvo 
~ 


ZA VARSlVO NARAVE 
CKFFCENTER ZA KARTOGRAFIJO Slovenije DOPPS 
FAVNE IN FLORE 

Za vsebino publikacije je odgovoren izkljucno avtor. Evropska unija ne odgovarja za kakršnokoli uporabo v njej navedenih informacij.