http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1188 ČETRTEK 2.FEBRUAR 2017 / ŠTEVILKA 1188, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,50 EUR Veni TOPLE MALICE IN KOBILA tel. 05 6416 333 / mob. 041 684 333 www.fastfoodveni.com NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Zakaj nasprotujemo zapiranju mesta? Vsi županski kandidati doslej so v predvolilnih obljubah govorili o postopnem zapiranju starega mesta. Pa se tega nihče, z izjemo Pečanove, po pretlakovanju Ljubljanske in Koprske ulice, ni lotil. Pa so celo v Kranju to storili. (Mef) Kranj je res lepo podeželsko mesto, vendar se turistično ne more primerjati z Izolo. Pa vendar so v Kranju, prav na osnovi prometne strategije, podobne kot so te, ki zdaj nastajajo po vseh slovenskih občinah, sprejeli omejitve prometa v starem delu mesta, ki bi Izdane zagotovo dvignile na noge, čeprav jim ni nič do tega. V Kranju so se namreč odločili in sprejeli takšne omejitve kot je, naprimer, za vstop v mesto samo ena dovolilnica na gospodinjstvo, za katero je treba plačati 70 EUR letno za drugo vozilo lahko dobijo dovolilnico za parkiranje pred mestom po ceni 120 EUR letno. Imetniki lastnih parkirnih mest za 30 EUR letno dobijo prevoznico, ki jim omogoča vožnjo do garaže ali lastnega parkirnega mesta. Za povrh je na območju t.i. peš cone v središču mesta dostava dovoljena samo med 6. in 9. uro zjutraj; po 9. uri stanovalci in podjetniki v območju »stroge cone« ne bi smeli zapeljati niti do vhodnih vrat svoje nepremičnine, da bi naložili ali zložili tovor, temveč bi morali svoje vozilo ustaviti na posebnem dostavnem mestu na robu trga. Dostavljavci blaga in storitev, ki dostavo opravljajo redno, bodo lahko zapeljali v mesto samo s posebno dostavnico, za katero bodo morali letno odšteti 150 evrov. Tako podroben opis omejitev v Kranju je potreben zato, da se zavemo, kako lagodno živimo danes v Izoli, kjer praktično parkiramo pred svojimi vrati, za dovolilnico letno odštejemo 10 Eur, vozimo pa povsod, kjer to ni fizično omejeno. Res je, vsa mesta niso enaka in vsi ljudje nismo enaki in Ljubljana, ki je to storila že pred leti, Kranj ali Ptuj, tudi niso v vsem primerljivi z Izolo, so pa primerljiva mesta kot je Novigrad, Rovinj, celo Umag, Gradež ali Trst. Njihovo zapiranje mestnih središč se tudi nam zdi logično in koristno, ko pa omenimo, da bi bilo dobro vsaj občasno zapreti Sončno nabrežje in izprazniti Veliki trg pa je takoj ogenj v strehi in predlagatelj brez možnosti na volitvah. Že res, da Izola v vseh teh letih ni prav nič storila za gradnjo parkirne hiše, toda, iskreno povedano, verjetno je niti ne potrebujemo. Sprehodite se v teh dneh mimo plačljivih parkirišč v Izoli in videli boste, da je tam prostora za še eno Izolo. Na predstavitvi osnutka prometne strategije naše občine, ki so jo pisali strokovnjaki z drugega konca Slovenije, je bilo slišati cel kup pripomb na predlog zapiranja določenih delov starega mesta za promet. Seveda so pripombe razumljive. Hotelu Marina bolj paše, da se gost pripelje pred njihova vrata, kot pa, da pusti avto pri Ladjedelnici in tudi organizator prihoda velikih potniških ladij v Izolo je lahko zaskrbljen, če ne bo omogočen prevoz potnikov z ladij na avtobuse, ki jih bodo odpeljali drugam. Pa tudi sosedje, ki zdaj za 8 Eur letno sončimo avtomobile na najlepšem delu Izole, imamo svoj prav, ker nam je zdaj lepše kot bo potem. Pametnega argumenta proti zaprtju Velikega trga, pa še vedno ni. HINTES4 SNNMOIO BANK OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. i VSE KAR JE PRAV Naša zgodovina je ena sama štorija od ene do druge, pa do tretje vojne, vsa je rdeča od prelite krvi, rdeče kot sta refošk ali teran, ali malo svetlejše, slabo krvno rdeče, kot je cviček. Morda res ni tako rdeč je pa zato bolj kisel in zato ga točijo po zidanicah, refošk in teran pa v vinski hkleteh in kantinah. In v oštarijah tudi. Vsa ta vina so plemenita, zdravilna, v določenih količinah. V nedoločenih pa... boli glava. Imam prijatelja, tudi vi ga poznate, ki je postal sladek, cukrček, pa so mu lokalni zdravniki (ki lokajo po lokalih) svetovali, da pije cviček. In že tretje leto, vsak dan spije po liter cvička. Pa veste, da mu je pomagalo. Sladkor mu je, po treh letih pitja litra cvička na dan padel s 6 na 5,9. Zdaj je skoraj zdrav in išče zdravilo za cirozo jeter. Ampak, začeli smo z našo slavno zgodovino. Z refoškom in teranom. Klinc gleda cviček, zaradi cvička ne bo nikoli nobene vojne. Niti najstarejši se ne spomnijo, da bi zaradi cvička, namiznega ali podmi-znega, nastala kakšna vojna. Za teran pa se nikoli ne ve, danes še posebej, kajti kulinarično-vinska vojna se je že začela. Najprej zaradi varaždinskega kislega zelja, ki so ga hoteli kot svojega registrirati v Ljubljani, pa kranjske klobase, ki so jo, kot svojo, hoteli zaščititi v Zagrebu. Z blagoslovom in štampiljko EU. Ker smo o tem že pisali, se vrnimo k bodoči krvavi vojni za teran, ki jo bijeta dve prijateljski in tako naprej državi, sosedi, ki se toliko sovražita, da ne moreta ena brez druge. O državah govorim, ne o ljudeh, ki skupaj pijejo refošk, teran, cviček, travarico in jih boli organ za državnike. Ampak teran je nekaj drugega. Teran je naš, glasno trdijo oni in mi. In sedita tako v vinski kleti Karlo Špacapan in njegov avtor Iztok. »A boš napisal in odpel nadaljevanje?«, vpraša Karlo, napolni kozarca s svojim teranom in nareže na krožnik. Iztok ga izprazni. Brez besed. Špacapan je dosti starejši od Iztoka, pa tudi od vseh nas, ki to beremo. Pomni še čase stare Avstrije, znane kot K und K, pa Musolinijevih črno- srajčnikov, pa firerjevih SSovcev, ki so jih nagnali naši (in Karlovi) partizani. Tako je Karleto Špacapan star skoraj kot Abraham in je preživel vse to, samo zato, ker je spoštoval oblast. Kar je evidentno iz Iztokovih zapisov, ker je Iztok dolgoletni in upajmo, doživljenski, biograf nesmrtnega Karla Špacapana, ki je tako govoril, predno so ga zaprli v pržun, nafutrali z ricinusom ali kolektivizirali v kmetijsko zadrugo, Iztok pa je zapisal: »Ma, vjeste kaj spoštuvam jst oblast, če reče dej, jaz ti bom dal, pršut, panceto mast ...ma vjeste kej ma mi nebo žal dat zadnji par kalcet, ma vino pej ,vse kr je prau, si vtaknete v ret!« Kaj zdaj napisati? Tem sosedom smo ob osamosvojitvi, ko smo prišli svoji na svoje, dali dober košček Istre, pa Merkator, pa portoroške hotele, pa Drogo, Kolinsko pa...da ne naštevam naprej, zdaj še teran? «MA VINO PEJ, VSE KR JE PRAU SI VTAKNETE V RIT!« Zapojmo z Iztokom, da nas slišijo Cerar, Erjavec, evropski poslanci in domači posranci in vsa takoimenovana oblast, ki razprodaja vse kar mi imamo in kar smo mi s svojimi glavami in rokami naredili, da bi oni brezglavo razprodajali. VPIS V1. RAZRED OSNOVNE ŠOLE ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018 ISCRIZIONE ALLA PRIMA CLASSE PER UANNO SCOLASTICO 2017/2018 Osnovne šole v občini Izola obveščajo vse starše otrok, rojenih od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, da bo vpis v 1. razred potekal po naslednjem razporedu: Le tre scuole elementari di Isola avvisano tutti i genitori dei bambini nati dal 1/1/2011 al 31/12/2011 che le iscrizioni alla prima classe si svolgeranno come segue: OŠ LIVADE IZOLA TO/MA 14.2.2017 8.00- 16.30 SRE/MER 15.2.2017 8.00 - 14.00 OŠ VOJKE ŠMUC TO/MA 14.2.2017 8.00- 16.30 SR/MER 15.2.2017 8.00- 14.00 KORTE PE/VE 17.2.2017 13.30- 15.30 SE DANTE ALIGHIERI TO/MA 14.2.2017 8.00-16.30 SR/MER 15.2. 2017 8.00- 14.00 Starši morajo otroka primarno vpisati v svojem šolskem okolišu. Obveščamo vas, da je občinski svet občine Izola v letu 2010 sprejel spremembo 9. čl. Odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ LIVADE IZOLA in OŠ VOJKE ŠMUC IZOLA, po katerem imata obe slovenski šoli skupni šolski okoliš, ki obsega naslednje ulice: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul.. Partizanska ul., Prešernova cesta, Veluščkova ul.. Ul. OF, Ul. M. Kleve, Ul. F. Marušiča ter Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b. Glede na analizo demografskih podatkov sta šoli sprejeli sklep, da se za šolsko leto 2017/2018 otroci iz skupnega okoliša vpisujejo po naslednjem razporedu: OŠ LIVADE: Ul. M. Kleve, Jagodje od št. 11-17, 23, 23a, 23b, Veluščkova ul., Ul. F. Marušiča. OŠ VOJKE ŠMUC: Ul. Istrskega odreda, Kajuhova ul., Partizanska ul., Ul. OF, Prešernova cesta do križišča s Kajuhovo ulico. V OŠ DANTE ALIGHIERI se vpisujejo učenci iz obeh okolišev. Per iscrivere i propri figli fuori dal distretto scolastico i genitori devona iscrivere il proprio figlio nella scuola del proprio distretto e inoltrare richiesta presso la scuola in cui intendono iscriverlo. Alla SE DANTE ALIGHIERI vengono iscritti bambini provenienti da entrambi i distretti. Za dodatne informacije lahko pokličete: Per informazioni aggiuntive potete chiamare: OŠ LIVADE: 6625-576 OŠ VOJKE ŠMUC: 6621-152 SE DANTE ALIGHIERI: 6625-244 MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Občina Izola Kaj pravijo v strankah o proračunu Do 16. februarja lahko politične stranke in liste, krajevne skupnosti in manjšina, župana seznanijo s predlogi in pobudami za spremembe predloga proračuna za leto 2017 in 2018. Kaj o predlogu pravijo v svetniških klubih. Navadili smo se že na to, da proračun ni več tako javni dokument, da bi ga ponudili v obravnavo najširši javnosti in zainteresiranim skupinam na javnih predstavitvah, kot so nekoč celo obstajale. Danes se o tem pomembnem finančnem dokumentu občine razpravlja med izvoljenimi predstavniki občine na različnih ravneh. Tako te dni vse izolske politične stranke in liste pregledujejo predlog prihodkov in odhodkov občinskega proračuna, načrt razvojnih programov in načrt zaposlovanja in ugotavljajo, kje vse so pripravljalci preveč zastopali interese te ali one vplivne skupine ali pa celo zgolj interese občinskih javnih podjetij. Na naše vprašanje o tem, ali imajo že kakšne vsebinske pripombe, smo dobili odgovor, da gradivo še pregledujejo in bo treba počakati do naslednjega tedna. : Bodo leta 2020Arrigonijevci Zagotovo bodo gradivo temeljito pregledali vsi iz opozicije, saj so koalicijski partnerji sodelovali že pri pripravi predloga proračuna, vendar jih v njihovih namerah že naprej opozarja določilo, da ne morejo kar tako dodajati zahtevkov za povišanje financiranja, ne da bi povedali, od kod denar oziroma predlagali, komu naj ga pripravljalci vzamejo, da ga bodo lahko dali komu drugemu. Subvencija za zdravstveno odsotnost od vrtca S strani občine Izola, so nas dne 27.01. 2017 obvestili, da bo Sklep o cenah programov v vrtcih, ki velja od 01.01.2017, dopolnjen z določilom da bo Občina Izola še naprej subvencionirala zdravstveno odsotnost otrok. Sklep o spremembah in dopolnitvah Sklepa o določitvi cen programov PV v občini Izola nam je Občina poslala v začetku tega tedna. Zato pozivamo vse starše katerih otroci so bili januarja 2017 odstotni iz vrtca zaradi zdravstvenih razlogov in želijo za ta mesec uveljavljati navedeno subvencijo, naj v tajništvo vrtca dostavijo zdravniško potrdilo. Poziv velja tudi tistim staršem, ki so potrdilo želeli dostaviti vendar so bili odklonjeni, ker smo ravnali v skladu s prvotno informacijo občine Izola, da s 01.01.2017 ne subvencionira zdravstvene odsotnosti. uprava vrtca OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 / 6310 Izola - Isola JAVNI RAZPIS ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM Vse zainteresirane obveščamo, da bo v Uradnem listu RS št. 4/2017 z dne 27.01.2017, na spletni strani Občine Izola (www.izola. si) (pod rubriko za občana - razpisi) ter na oglasni deski Občine Izola objavljen javni razpis za oddajo poslovnih prostorov v lasti Občine Izola. CONCORSO PUBBLICO PER LASSEGNAZIONE IN AFFITTO Dl LOCALI D’ESERCIZIO Si informa il pubblico interessato che sulla Gazetta Ufficiale della Rs n. 4/2017 del 27.01.2017, sul sito web ufficiale del Comune di Isola (www.izola.si) (nel riguardo Per il cittadino - Concorsi Pub-blici) e sulLAlbo pretorio e stato pubblicato il bando di concorso per 1’assegnazione in affitto di locali d’esercizio di proprieta del Comune di Isola. Skromni razvojni programi Letošnji načrt razvojnih programov ni posebej atraktiven, izstopajo pa: kombinirano vozilo gasilske brigade iz Kopra, za katero bo morala občina Izola do leta 2020 prispevati 456 tisočakov, rekonstrukcija stare občinske palače, za katero bodo potrebovali 180 tisočakov, večji del pa naj bi prispevala Evropa. Mala barka naj bi prinesla naslednjih 256 tisočakov, za športno igrišče Malija bi šlo 130 tisočakov, za dvorano za namizni tenis v livadah pa kar 671.000 Eur, večino leta 2019, ko naj bi jo tudi gradili. Za urbano ureditev mestnega jedra Izole pa naj bi namenili še 715 tisoč Eurov. Kaj naj bi to bilo pa nam ni znano. Na pse smo kar malo pozabili Nekaj časa je bilo kar lepo. Lastniki psov so skrbno pobirali iztrebke za svojimi ljubljenci in človek se je lahko varno sprehodil po mestu, brez strahu, da bo stopil v nekaj mehkejšega od tlakovcev. Po nekaj dobrih sezonah pa spet opažamo staro izolsko podobo. Pravzaprav se je stanje poslabšalo že lani, ko so spet začele deževati pripombe krajanov, da so nekateri deli mesta postali prava pasja gnojišča in da je nepobranih iztrebkov več kot kdajkoli prej, saj je tudi psov v Izoli, objektivno, več kot jih je bilo pred leti. Takšno stanje še posebej moti tiste lastnike psov, ki skrbijo, da njihovi štirinožni ljubljenci ne onesnažujejo, ko še vedno sicer velja občinski Odlok o nadzoru in obveznostih skrbnikov živali pri vzdrževanju čistoče javnih površin v Občini Izola. Ta v 5. členu določa, da mora Skrbnik živali sproti in takoj odstraniti živalske iztrebke svoje živali iz vseh javnih površin, ob sprehodih z živaljo mora skrbnik živali imeti s seboj ustrezno papirnato, biorazgradljivo ali PVC vrečko za začasno shranjevanje iztrebkov, ki jih nato odloži v za to namenjene zabojnike, oziroma, kjer le teh ni, v zabojnike za mešane ali biološke komunalne odpadke. Imetnik živali mora ob pozivu pristojnega organa pokazati ustrezno vrečko za začasno shranjevanje živalskih iztrebkov. Pa še en člen, na katerega smo povsem pozabili: Na vseh javnih površinah, ki za to niso namenjene, je prepovedano odlagati hrano oziroma hraniti domače, prostoživeče ali zapuščene živali (golobe, galebe, mačke, pse, ...). Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja Občinski inšpektorat in redarstvo občine Izola, kazni pa niso zanemarljive. Za psa brez povodca, za vodenje psa na prepovedana območja in za opuščanje čiščenja iztrepkov nas lahko doleti kazen v višini 100 EUR, Če s seboj nimate plastične vrečke vas lahko kaznujejo s 50 EUR, toliko vas lahko stane tudi hranjenje ptic in živali na javnih mestih. Aktivneje pa so po prstih tistih, ki odloka ne spoštujejo, stopili v sosednji piranski občini, kjer so redarji na osnovi občinskega odloka in zakonske ureditve, v skladu s katerim mora imeti skrbnik psa pri sebi ustrezno vrečko za pobiranje pasjih iztrebkov, lani uvedli pet prekrškovnih postopkov. S poostrenim nadzorom nadaljujejo tudi v letošnjem letu in samo januarja so obravnavali štiri primere, ko skrbnik psa ni uporabljal povodca, in primer nevestnega lastnika, ki ni počistil za svojim psom. »Ker redarji ugotavljajo, da se je s poostrenim nadzorom občutno zvišalo število lastnikov psov, ki redno počistijo za svojimi živalmi in uporabljajo povodec, bodo tovrstne nadzore redno izvajali tudi v prihodnje,« sporočajo s piranske občine, kdaj bomo na vrsti tudi Izolani? Trajnostni razvoj lahko omogoči Evropa Pričakovati, da setiodo investitorji in politika odločali za sonaravne, trajnostne projekte, je takorekoč utopično. Rešitev je morda pravv Evropski uniji in njenih skladih, saj je “sonaravno" tudi eden od temeljev čezmejnega sodelovanja In-terreg jadransko-ionske regije, v Izoli pa deluje v okviru le-tega tudi pisarna Javnega zavoda, ki ga vodi Iztok Škerlič. Pred časom je direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojih projektov Občine Izola, Iztok Škerlič, sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil dosedanje delo in prihajajoče projekte javnega zavoda. Medijsko zanimanje za tiskovno konferenco je bilo izjemno, a to predvsem zaradi prisotnosti županov Izole in Kopra, ki sta jo izkoristila za javni pogovor o zaprtju stare obalne ceste. Kljub temu pa je Škerlič javnost opozoril na nekatere projekte, ki so vezani na trajnostni razvoj našega mesta in celotne regije. In kot je razvidno iz pogovora, ki sledi, je eden od načinov, da politika razmišlja trajnostno oziroma »zeleno« tudi ta, da za tovrstne projekte lahko črpa evropska sredstva. Ob tem pa ne smemo pozabiti, še pravi Škerlič, da se ob projektih vezanih na evropska sredstva razmišlja vsaj srednjeročno, saj enkrat, ko pridobiš sredstva, je treba ta projekt izpeljati do konca, sicer jih je treba vračati. - Kaj sploh je zavod za podjetništvo Adrion? - Vsi so začeli govoriti o zavodu Adrion, ampak mi smo Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojih projektov Občine Izola. Res pa je, da je prvi projekt, ki smo ga pridobili, prav ta facility point v okviru čezmejnega sodelovanja Inter-reg Adrion, namenjenega podpiranju sodelovanja na jadran-sko-jonskem prostoru na štirih področjih, ki so glavni stebri strategije, in sicer modra rast, ki je povezana z morjem, povezovanje, tako na transportnem kot energetskem področju, kakovost okolja, tukaj govorimo o teh zelenih koridorjih, četrti steber pa je trajnostni turizem. Zavod po eni strani podpira te regionalne procese, hkrati pa za lokalno raven ustvarja neke bolj konkretne strategije in projekte, ki nato lahko kandidirajo za evropska sredstva. - Drugače povedano, ste tisti, ki imate ideje ali ste tisti, ki ideje pomagate realizirati, naprimer s pomočjo pri zbiranju evropskih sredstev? - Mi smo predvsem slednje, saj želimo najprej povezati različne ideje, nato pa jih zapakirati tako, da lahko pridobijo evropska sredstva. In to nam omogoča, da smo partnerji v tem procesu, v katerem je eden od elementov Občina Izola. Neglede na to, da je Občina ustanovitelj javnega zavoda in zagotavlja delež financiranja, smo vendarle 85% sofinancirani iz tega evropskega projekta in moramo delati za celotno regijo. Je pa seveda težko karkoli narediti ob morju, da bi bilo koristno za Slovenijo in ne bi bilo koristno za Izolo in zato težimo k tovrstnim projektom, kjer se najdeta obe dimenziji. - Na tiskovni konferenci ste predstavil ključne projekte javnega zavoda. Tisti, o katerem se največ govori so Belvederske terase. Za kaj pravzaprav gre? - Namen projekta je, da se naredi pameten prehod med zavarovanim območjem parka in intenzivnejšo turistično dejavnostjo v San Simonu ali samem središču mesta. Neke vrste »buffer« cona, ki bi hkrati prispevala k mehkejšemu prehodu v mesto in nekako preprečevala mestu, da gre preblizu parka in vpliva na to zavarovano območje. Podbelve-dere je krasna priložnost, lahko bi bil tudi nekakšen pilotni projekt za ostala podobna območja v jadransko-jonskem prostoru. Vzpostavili bi določene dejavnosti, ki so prepovedane v samem parku in zanje postavili infrastrukturo, naprimer za piknike. didaktična igrala, info točka, kjer bi osveščali, kaj se lahko in kaj se ne sme početi v parku. Omogočili bi tudi urejen dostop do parka, saj imamo klif, ki krasi tudi sam turistični znak Izole in je vsem v interesu, da se ga zavaruje, omogočili pa bi dostop po morju in tukaj pride v igro spet podjetništvo z novimi delovnimi mesti, naprimer z najemom plovil s prozornim dnom, naprimer sup ali kanu. Pridobili smo že vsa soglasja, tako naravovarstvena kot kulturna in to je tudi pogoj, da smo lahko pripravili podlago, da lahko koga sploh vprašamo za sredstva. - V projektu sodelujeta tudi Občina Izola in Krajinski park Strunjan. - Tako je. Krajinski park je ključni element. Občina pa preko javnega zavoda nudi podporo za te dejavnosti. Uredila bo infrastrukturo na svojih zemljiščih. Definitivno pa z Belvederskimi terasami nakažemo smer, da so trajnostni turizem, ki ga v okviru jadransko--jonske strategija zagovarjamo in zelena delovna mesta, edina prava pot, ki jo lahko uberemo ob varovanem parku. - Izolani bodo verjetno radi slišali, da območje podbelvederja ne bo prepuščeno divji betonski gradnji. - To je smer s katero bomo lahko tudi prišli do evropskih sredstev in lahko pričakujemo, da nas bodo skladi evropske unije podpirali. - Še en pomemben projekt je obnova Besenghijeve palače. - Gre za eno lepših izolskih in verjetno tudi slovenskih palač, če že ne najlepšo in izjemno pomembno je bilo dokončati konzervatorski načrt ter pridobiti vsa dovoljenja Zavoda za zaščito kulturne dediščine, saj le tako smo prišli do smernic, za katera evropska sredstva lahko kandidiramo. To kandidaturo smo prijavili v sodelovanju z Občino Izola na Interreg sredstva za obnovo vhoda, stopnišča pred vhodom, zamenjavo vseh oken in ureditev nekakšnega »foyerja« v pritličju. Celotna zgodba pa temelji na Danteju, saj so se njegovi rokopisi prepisovali tudi v Izoli, in mi smo zgodbo zaokrožili tako, da trdimo, da so se prepisovali v Besen-ghijevi palači. Prijava temelji tudi na Dantejevi poti, v Besenghijevi palači pa bi tako imeli predstavitev, kako so se dela prepisovala, kar bi vsekakor pritegnilo turiste. - Kateri so še ostali projekti? - Eden je ureditev kolesarskih poti, kjer nameravamo poenotiti same označbe kolesarskih poti na območju celotne slovenske Istre. Turisti ne ločijo, kdaj so iz ene občine prešli v drugo in poenotenje je že skoraj nujno. Potem je tukaj projekt, s katerim bi vzpostavili morski promet, tako, da bi tudi ribiči v času, ko ni možnosti ribolova, lahko prevažali turiste. Izola bi lahko postala točka, od kod bi se lahko turist z barko odpravil do podbelvederja, škocjanskega zatoka, sečoveljskih solin in tako naprej, saj imamo to prednost, da smo na samem središču obale. Razišljamo tudi o možnosti, da bi turistom nudili ekvivalent turističnih kmetij, kjer hodijo kmetovati, pri nas pa bi se lahko morda preizkusili v ribolovu. Medobčinski projekt je cesta med Izolo in Koprom, kjer želimo na trajnostni način urediti območje z namenom, da bi po letu 2020 pripeljali večja evropska kohezijska sredstva. Pozabiti pa ne smemo, da če je ena od naših nalog tudi koordinacija jadransko-jonske regije, je še pred tem nujno, da koordiniramo območje slovenske Istre, torej vse štiri obalne občine in to lahko dosežemo tudi s pomočjo evropskih sredstev. - Ob ustanovitvi javnega zavoda smo velikokrat slišali, da boste lahko izolski podjetnikom pomagali pri črpanju evropskih sredstev. Se je že kdo opogumil in vas obiskal v vaših prostorih? - Ja, kar veliko obiskov smo že imeli. Marsikdo je prišel z zanimivo idejo, naša naloga pa je predvsem ta, da te ljudi znamo usmeriti v pravo smer. Danes takorekoč vse informacije lahko dobimo na internetu in morda je prav zaradi tega težko najti tisto, kar iščemo. To pa je tudi naše področje. am Izola : Evropa Muzej Parenzana dobiva piranski pridih Potem, ko je društvo Histrion moralo zapustiti prostore muzeja Parenzana, so zdaj župan Igor Kolenc, direktor Tic-a Dean Kocjančič in direktor piranskega muzeja Sergeja Mašere Franco Jurij, podpisali pismo o nameri in pristopili k sodelovanju. Namen sodelovanja je dopolnitev in nadgradnja obstoječih vsebin. 1ADIMIH MODELOV IN VLAKC Župan Občine Izola mag. Igor Kolenc, direktor Turističnega združenja Izola Dean Kocjančič in direktor Pomorskega muzeja Sergej Mašera Piran Franco Juri so danes podpisali pismo o nameri in s tem pristopili k sodelovanju pri pripravi muzejskih zbirk v prostorih Muzeja Parenzana, kjer je zbrana izolska (ter tudi širša istrska) kulturna in zgodovinska dediščina. Namen sodelovanja je predvsem strokovna pomoč pri dopolnitvi in nadgradnji obstoječih vsebin ribištva in zgodovine predelovalne industrije v izolskem muzeju. Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bo v okviru svojih razpoložljivosti dal v uporabo izolskemu prostoru nekatere svoje eksponate, ki niso na ogled v piranskem muzeju. Na ta način bo pripomogel k obogatitvi izolske muzejske zbirke, povezane z morjem, ribištvom, predelovalno industrijo ter zgodovino in večkulturno identiteto Izole. Kaj bo dal Pomorski muzej? »Pomorski muzej Sergej Mašera Piran bo s svojim strokovnim znanjem in v sodelovanju z izolsko lokalno skupnostjo, pomagal oz. svetoval novemu upravljavcu, torej Turističnemu združenju Izola, da prostore MUSEO DEI MODELLINI Dl NAVI E TRENI or SHIP AND TRA1N MODELS Muzeja Parenzana uredi skladno s sodobnimi pristopi prikazovanja tovrstne dediščine ter mu pomagal pri digitalizaciji muzejskih vsebin z namenom vzpostavitve več-jezikovnega avdio vodenja po muzeju,« je povedal direktor pomorskega muzeja Franco Juri. Pri projektu bo sodelovala dr. Nadja Terčon, kustosinja za novejšo zgodovino pomorstva in muzejska svetnica. Občina je zadovoljna »Ker se zavedamo pomena edinega izolskega muzeja in njegovih zbirk, smo se odločili, da na področju ohranjanja kulturne dediščine naredimo korak naprej pri razvoju muzejske dejavnosti. V ta namen smo se tudi povezali s sosednjim piranskim muzejem, kjer imajo ustrezna znanja in kompetence, da nam pri tem ponudijo strokovno pomoč,« je poudaril župan mag. Igor Kolenc. Dean Kocjančič, direktor Turističnega združenja Izola, ki bo do nadaljnjega tudi upravljalo z muzejem pa je dodal: »Muzej ostaja na trenutni lokaciji. Prostori bodo do poletne sezone urejeni, dodane pa jim bodo nekatere nove vsebine. 120 m ► v/e5 vce Sprememba imena »Na projektu dela delovna skupina, ki razmišlja tudi o spremembi imena, saj bodo muzejske zbirke v prihodnje bolj tesno povezane z morjem, ribištvom in predelovalno industrijo,« je poudaril Den Kocjančič in dodal, da bo v muzeju posebej izpostavljen tudi izolski kartograf Pietro Coppo, Občina si sicer še naprej prizadeva pridobiti evropska sredstva za vzpostavitev »pravega muzeja« na območju bivšega Delamarisa ali Argoline v Izoli. V ta namen JZP Izola tudi pripravlja prijavo na razpis LAS Istra. To-le sporočilo nam je poslal naš bralec, ni pa o dogodku vedel povedati nič konkretnega. Zato si lahko pomagamo le s tem, kar je na fotografiji Jagodja, kjer se vidi ogenj, dim in nekakšna plinska bombola ki visi z dvigala. Še tega ni vedel, kdaj je bila posneta. Veste morda vi? Ribiški muzej bo (tudi) interaktiven O muzeju za ribištvo je spregovoril tudi direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojnih projektov Občine Izola Iztok Škerlič, ki pravi, da je cilj iz muzeja Parenzana narediti muzej ribištva z interaktivnimi vsebinami. »Muzej želimo nadgraditi v interaktivni muzej za ribištvo, morje in biodiverziteto, z elementi otroškega muzeja. S tem ne bi bil muzej v klasičnem smislu, kjer bi imeli samo razstavljene eksponate, ampak bi imeli tudi delavnice, kjer bi otroci lahko določene stvari tudi poskusili, kot v hiši eksperimentov, kar bi seveda odprlo nekaj delovnih mest za tiste, ki bi te delavnice tudi vodili.« Kot pravi Škerlič, tovrstni muzeji po svetu spreminjajo svoje vsebine vsakih nekaj mesecev, naprimer ob različnih letnih časih in na ta način vabijo obiskovalce iz celotne regije. »Nekako tako kot se to dogaja v muzeju iluzij v Ljubljani. Seveda pa za to potrebujemo primerna evropska sredstva.« Škerlič je poudaril, da je ob tem zelo pomembna tudi sama lokacija muzeja, ki bi ob nadgradnji v interaktivni muzej zahteval veliko večje prostore od sedanjih. »S postavitvijo ribiškega muzeja na eno od območji, ki so zgodovinsko vezana na ribiško industrijo v Izoli, bi ta območja tudi revalorizirali. Kot so že povedali na Občini, sta primerni lokaciji območje Delamarisa in Arga. Ampak najprej želimo v sodelovanju z Občino Izola in Turističnim centrom nadgraditi obstoječi muzej, nato pa pripraviti dokumentacijo, da lahko kandidiramo za evropska sredstva za izgradnjo novega muzej a, do česar bi lahko prišlo v letu 2018 ali 2019.« Direktor javnega zavoda pravi, da ob snovanju projekta plodno sodelujejo z lokalnimi ribiči, z ostalimi tremi občinami, s Snežano Levstik iz Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije in z ministrstvom ter upa, »da bo tokrat iz te moke nastalo kaj kruha.« AM Inde ni le koprski »problem« Slaba banka se je po skvoterjih v Argu »lotila« še skvoterjev v koprskem lnde-ju, V tem največjem obalnem skvotu deluje veliko ljudi, med katerimi je tudi veliko Izolanov, skrbijo pa za segment kulture, ki je v naši regiji povsem zapostavljen. Koga tako moti? Zadnje dni je veliko govora o težavah kolektiva aktivistov, ki so pred dvema letoma zasedli zapuščene prostore tovarne Inde v Kopru. Po izolskem Argu, kjer so varnostniki najeti s strani DUTB-ja preprečili vstop aktivistom tamkajšnjega skvota, so zdaj na vrsti še koprski skvoterji. Pa gre to pravzaprav za koprski problem? Resnici na ljubo, nihče še ni zahteval od aktivistov Indeja, da zapustijo prostore. Ne neposredno. DUTB je pač oznanil, da bodo začeli s čiščenjem nevarnih odpadkov, beri azbesta, na območju tovarne in je zadrževanje na območju smrtno nevarno, zaradi česar zahtevajo, da uporabniki območja odstranijo svoje osebne predmete. Na kar seveda aktivisti Indeja niso pristali. Kot so že večkrat javno poudarili, je območje, kjer so uredili skvot, to je nekdanja menza, očiščeno nevarnih odpadkov. Teh sicer na širšem območju tovarne ne manjka, zato so se v preteklih dneh delavci, ki jih je najela Slaba banka lotili čiščenja okolice, a je tudi to ustavila delovna inšpekcija, saj niso bili primerno zavarovani. Kakorkoli, aktivisti Indeja, med njimi pa je tudi lepo število Izolanov, se ne dajo. S svojimi aktivnostmi nadaljujejo in že naslednji teden je na sporedu praznovanje druge obletnice. Pa jim bo to uspelo? O tem, kaj se pravzaprav tam dogaja in kaj UP (ustvarjalna platforma) Inde sploh je, smo se pogovarjali z Izolanko, aktivistko Majo. - Pred dvema letoma ste zasedli prostore nekdanje tovarne Inde. Sovpadalo pa je z borbo med koprskim županom Borisom Popovičem in MKC-jem oziroma Markom Brecljem. Vam je to dalo samo še več zaleta? - Morda res, ampak malo ljudi ve, da je šlo pravzaprav za dve vzporedni zgodbi. Čiščenje prostorov Indeja se je začelo nekaj mesecev pred predajo ključev MKC-ja. Ob tem pa smo se vzporedno pogajali z Mestno občino Koper, glede vodenja MKC-ja. Po nekaj mesecih tišine je odločitev padla na sedanje vodstvo CMK-ja, čeprav je bilo dogovorjeno drugače in ko se je ta pot zaprla, se je zgodba z Inde zares začela. - Ko se je začelo se vas je zbralo veliko. Zelo veliko, če upoštevamo, da je bilo na našem območju skvotanje nepoznano. - Ja, morda je bila to tudi dodatna vzpodbuda. Pri sebi sem občutila, da imamo možnost nekaj narediti in se aktivirati. Vedno poslušamo o tem, kako nismo pripravljeni nič narediti in to je bila odlična priložnost. Spominjam se, ko sem študirala v Ljubljani, kako so se ljudje pritoževali, da se na Obali ne dogaja nič, medtem ko je v Ljubljani tako živo, od Metelkove naprej. In res je bilo na obali obdobje od zaprtja Shoto kluba leta 2007, ko se ni dogajalo prav res nič, razen MKC-ja, pred tem pa je bila Izola takorekoč središče dogajanja, od Shoto kluba, do Mi Kluba in Mukija. Prišlo je do tega mrtvila in mnogi so si želeli nekaj narediti, da bi se to končalo. Našli pa smo se prav tam, v Indeju. - Že ob prvih dogodkih v Indeju se je zbralo ogromno ljudi. Več kot se jih je zadnjih nekaj desetletji v MKC-ju. To nazorno dokazuje, da si ljudje na obali želijo takšnega prostora? - Mislim, da je tukaj prisoten ravno ta faktor aktivizma. Res je, v to zgodbo moramo vlagati veliko časa, energije in denarja. Ampak ljudje so očitno pripravljeni to narediti. - Pomembno je poudariti, da to ni institucija, ki jo vodi nekdo, ki ima za to plačo. - Nihče od nas, ki smo tam aktivni, nima od tega finančne koristi. - Koliko pa vas je trenutno aktivnih? - Težko je to povedati, saj so ljudje različno aktivni. Ampak lahko rečem, da nas je trideset do petdeset tistih bolj aktivnih, še več pa je takšnih, ki se nam pridružijo občasno, ko jim čas to dovoli. Pri tem se mi zdi pomembno, da s svojim aktivizmom soustvarjaš nek prostor, ki je tudi tvoj. Notri imamo napis, kjer piše, da smo vsi odgovorni za prostor in vsi smo organizatorji. Vsak je odgovoren, da so stvari urejene in s tem se stvari razpršijo in počutiš se del nečesa, del neke skupnosti. Ob vsakem dogodku je treba po vodo, po pijačo, pripraviti hrano, organizirati sam dogodek in poskrbeti za red. Skratka, potrebnih je veliko ljudi za sleherni dogodek in takšne stvari gradijo skupnost. In to je povsem drugače, kot ko se odpraviš na nek komercialni dogodek kot potrošnik. In mislim, da smo na našem območju pogrešali takšen način dela. - Radi poudarite, da se boste za svoj prostor borili, a ne z nasiljem. Kaj to pomeni? - Zavedati se moramo, da smo morda v prostoru ilegalno, a legitimno. Prostor je več kot deset let propadal. Kje so odgovornosti teh podjetji? Kje so pravice delavcev, ki tam niso pol leta dobili plače? In zdaj krivijo nekoga, ki hoče nekaj delati, ker nima drugod možnosti? - Torej boste trkali na moralo ali se boste poslužili pravnih sredstev? - Vsekakor bomo poskušali po pravni poti, za kar vemo, da imamo močno podlago. Priznam, da sama nisem vešča prava, je pa med nami več takšnih, ki so boljši na tem področju. V igri sta prisestvovanje in posestna pravica in to so nam potrdili tudi pravniki. Dejstvo je, da lastnik ni dobro gospodaril s prostorom, kar je zelo pomembno pri tej zgodbi. - Lahko se vseeno zgodi, da zmaga sistem in vas čaka deložacija. Pa ste vezani na lokacijo ali na kolektiv? - Vsekakor na kolektiv. Tudi naš za- četni moto je bil, da niso pomembne stene, temveč ljudje. Ampak dejstvo je, da se s časom navežeš tudi na prostor, posebej takšen, v katerega si že vložil toliko dela in truda. Vsakič, ko kaj novega narediš postaneš bolj del tega prostora. Poleg tega je lokacija Indeja odlična za našo dejavnost, saj smo v bližini mesta, a vseeno ne tako blizu, da bi koga motili. Ampak ja, prepričana sem, da bo kolektiv, če bo to potrebno, deloval naprej. To pa je najbolj pomembno. am Indeje tudi naš! Civilna fronta Vstala Primorska - vstani Slovenija! Poleti je SDH razsajal v Luki Koper, pozimi DUTB razsaja v INDE-ju. V vročini Cerar in Brglez o atentatu na državo in o tem, da delavci ne smejo voditi državnih podjetij in države, v mrazu (ne)znanci kritično razmišljujoči in aktivni mladini grozijo z redarji in policijo. Za nenasitne pogoltneže smo vsi uporabni le dokler tiho in sklonjeno ubogamo na ukaz ter dokler ne iščemo zavezništev za upor. Grožnje zato izdajajo, da je oblasti strah ljudske moči: samo prestrašen pes renči. Organizirani delavci in organizirana mladina so dokaz, da tovariško in solidarno lahko podjetja obranimo pred podivjanimi dobičkarskimi hijenami in iz ruševin zgradimo boljši svet. Napredno razmišljujoči posamezniki in organizacije so zato dolžne take iniciative podpreti: meje bodo tam, do kamor jim bomo skupaj odrinili, napredek je mogoč šele s prebijanjem okvirjev in rušenjem tradicionalnih norm, ki nas dušijo. Drugi formalni lastnik, zadaj ista Vlada in država. Isti načini groženj in isto poudarjanje svetosti lastnine, nekoč družbene, danes državne. Opominjamo oblastnike: državno je javno in javno ni (samo) vaše! INDE je tudi naš, je skupen, je ozemlje, osvobojeno diktature kapitala, je prostor, kjer se je tekmovanje umaknilo sodelovanju. Je kraj ustvarjanja in druženja, ki nikomur ne dolguje ničesar in ki nikogar v nič ne sili. Zato opozarjamo: ne preganjajte mladine, ki misli, ne preganjajte mladine, ZAnl’ KER ZM0REM0! ker mislil VSTALA PKIMOKSKA VSTANI SLOVENIJA! v MAMUimČ 7 Četrtek, 2.februar2017, št. 1188 ------------------------------------------------------------------ Pod ničlo Članstvo, ki se splača Izola je bila od nekdaj mesto obrti in obrtnikov. Že polnih 37 let ima tudi svojo Območno obrtno podjetniško zbornico, ki združuje veliko večino izolskih obrtnikov in podjetnike, ki so eden najpomembnejših nosilcev razvoja naše občine. Članstvo v obrtno podjetniški zbornici članom omogoča pridobivanje številnih informacij za poslovanje, brezplačno ali cenejše svetovanje, izobraževanje in udeležbo na sejmih, ter promocijo njihovih izdelkov. Zanimive in koristne pa so tudi številne plačilne ugodnosti. Rdeči križ živi od humanitarnosti. Tokrat so svoj delež prispevali v Mercator - centru, kjer so še enkrat več Izolani poskrbeli za tiste, ki imajo manj sreče, pekarna Dan in noč pa je prispevala kruh. PtMOM ©Ga® Še nekaj misli o Zboru zakupnikov kmetijskih zemljišč Za nas, udeležence Zbora zakupnikov kmetijskih zemljišč in člane Civilne iniciative za kmetijstvo v občini Izola, je bilo srečanje pravo presenečenje. O vsem ste poročali zelo pregledno in izčrpno. A bi vseeno rada dodala nekaj misli. Najprej prisrčna hvala Mandraču, da tako vztrajno in natančno spremlja - in ne samo spremlja- to problematiko. Če ne bi bilo stalnega obveščanja in srečanj med nami, kdaj bi se pristojni organi sploh uskladili? To, da je prispelo stališče ministrstva za kmetijstvo le dve uri pred pričetkom zbora, veliko pove. Torej, če ne bi bilo zbora -gonilne sile delovnih ljudi, ki pridno delajo na svojih njivah in tistih, ki o tem obveščajo, bi na usklajevanje med tistimi, ki o nas odločajo, čakali po vsej verjetnosti še kakšno leto. Njim se ne mudi, konec vsakega meseca dobijo plačo, nimajo skrbi, kam bodo zvečer, po opravljenem delu, spravili svinčnik, računalnik,... Naše motike so pa na dežju, ker je inšpektor zrušil »kažeto«, ki ni bila postavljena po »reglcih«, za katere mi niti ne vemo, kakšni naj bi bili. Bodimo optimisti in upajmo, da se bodo sedaj uskladili čim prej. Želim pa, na osnovi zgoraj navedenega, poudariti to, da se moramo zavedati, da je samo v slogi moč. Demokracija, da volimo naše predstavnike in potem čakamo, da bodo ob dobri plači poskrbeli za nas, ne deluje. Moramo jim vztrajno gledati pod prste in od njih javno in masovno zahtevati, da opravijo svoje delo, ki je nujno potrebno za naš obstoj. Ali ni lepo, da greš zjutraj na njivo, velikokrat je še sončen dan, in dobiš celo svojo dozo vitamina »D«, delaš in skupaj z naravo ustvarjaš to, kar mi vsi potrebujemo: zalogaj hrane zase in za vse tiste od blizu in daleč. Bolj moramo ovrednotiti to, kar nam narava nudi in ljudem olajšati delo na zemlji. Zofija Paulin Slabe Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v sodelovanju z Brste Gard svojim članom ponuja plačilno kartico z odloženim plačilom - Mozaik podjetnih Diners Club. Kartica omogoča številne ugodnosti, poleg številnih popustov tudi plačilo na obroke, le s podpisom - tudi do 24 obrokov, plačilo na obroke tudi v tujini, vse to brez menjave banke in poslovnih računov ter brezplačno članarino za prvo leto uporabe plačilne kartice. Več kot 100 partnerjev, ki sodelujejo v tem projektu ponuja različne popuste. ' v-\' h-7' •r 5 0' To so samo nekateri: • ^ Telekom EU triglav tizs 20% popust na osnovno mesečno naročnino izbranega mobilnega paketa Telekoma Slovenija in 50% popusta na naročniško storitev Prednostna obravnava 7% popusta na avtomobilsko in premožensko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav GIGBRDG KOMPAS IHOP /V\ ELEKTRO (