V tjr»*. i*trti>k inaol.otj ,,-hiija "U* * Mjr'" ,0ru brr.t poiiljanj.i n» gori «»'■' - k- da pol leta — , atrt leti . t „ IS .. Po pošli ;!a «M leto 10 — k-ji k .1 let« .'• ,. - .. SJ 'etrt leta * .. .. fllOHtT* i" uvrafniJtfo u „tolnem ttfllDO«-J plat/) it. 179. Ht. 77 V Mariboru 3. Juliju 1869. Oznanita: Zi navadno dre-ftopn. trato i» platoje •i kr., ta n« nalivna I k nt ^ kr. T« se tiika iikrat 4 kr. in ar tipkat Škrat, »eie pisinenki; t. Bortbere. I. „Intelligenz und kapital" in pa zopet „kapital und intelligcnz\ pa zopet narobe „intelligenz und kapital" nam brni in brenči žo kakih 8 let neprenehoma na. ušesa iz nemškutarskih ust iu listov, na ulicah, v krčmi, v kavarni, v „Taghlattu", v „Laihacherici", v „konst. Veroin" ; še celo sndnij-^ka razprava o Ježki „hitvi" so ni mogla brez „intelligenz und kapital" dovršiti. Prežvekovanje in mlatenje „intelligenz-e in kapitala" se je pa že zadnja leta V geotnetriški progresiji kopičilo veliko hujše, nego je njega dni še zdaj živeči ljubljanski normalni učitelj, vulgo tudi „profesor" imenovan, v nekdanjem 3. razredu krasne in tehtne izreka „Martin iz Zagreba", -Martin v Zagreb", „štiri klince gori", „štiri klince deli" dan za dnevom nam siromaškim nad tako učenostjo nepopisno zavzetim šolarčkom na ušesa tiobil in včasih tudi tulil. Ako hi imeli kakega Šmula Jciteles-a ali Moše-l«sa pod Trančo ali na rotovži v Ljubljani, začuden hi taisti pital: vver intelligenz? vvas intelligenz ? wie haisst inteligcnz? ieli eber d'vvelt, wo in-'"'ligenz? Na taka pitanja bi mi Šmulu odgovorili: Ali si slep, ali še le ''Ofi oslepil? Ali ne vidiš nemškutarskih farizejev pri velikem altarju boginje „inteligencije", kako pred njo kleče, do tal se jej priklanjajo in jo ■ pepelom na Janjcem na veke proslavljene turnarsko zastave kadijo, vedno 1111 vsa usta do hripavosti videči in kričeči : Posvečena bodi ti sveta „in-'''ligencija", da si nas tako obilno in izdatno s svojimi darovi obsula, da si Ms tako pod svoja krila vzela, da si se nam tako tik glav približala, da že lv"jo noge palec celo noter do naših možganov molil-da nismo tako bedasti, •'nhiti in neumni, taki barbari, Indijanci, Irokezi kakor ti nevkretni, neote-s*ni in kvedrasti čolnarji vulgo klerikalci, narodnjaki, nalražnjaki in ultra-'"untanci imenovani, kteri bi radi v sedanjem veku Mojzesa igrali in bi radi ,,(,lo Slovenijo v egiptovsko temo pogrezuili! — Rekli bi nadalje radoved- nemu Sinulu : Ne ostani očaran in začaran samo ua rotovži, temuč podaj se čez špitalski most v Slonove ulice, obrni se v tisto hišico, kjer vidiš loterijske številke na vratih obešeno, kakor nekdaj zvezdo nad Betlehemskim hlevom, vstopi in pripogui se do črno zemlje pred slavnim reprezentantom najbolj stekle „inteligencijo" iu slovenskim barbarom najbolj se poiiujajočega kapitala! Mož se piše Anton Mon'-. Na zadnjem slogu svojega imena ima „aecent ligu", da bi kakšen neinteligenten „slovenski Irokez" mislil, da jo ta zapisovalec loterijskih Številk l>eli dan ob bregovih Seine ali Loire zagledal, ako ne bi vsi „na pol civilizirani" že ždavnej vedeli, da jo ta najnovejši faktor ljubljansko „inteligencije iu kapitala'' cisto navadna kranjska duša, Pa za božjo voljo kaj smo rekli čisto navadna!! Nenavadna prikazen na literarnem polji „inteligencije", botli smo reči, toraj pardon! msr. Mor6! Mož piše zdaj uvodno sestavke v „Tagblatt" in „Triglav", kteri so zarad njih izvenrednosti na zadnji strani tiskajo Idizu tistega prostora, kjer se lisi 7. debelo črto končuje. Pa ker ni mož samo zastopnik „inteligencije" temuč še v veliko većem razmerji „kapitala", ponuja vsakemu slovenskemu barbaru 100O gld. avst. vredno-;: i. ne v kupčkih ali rtibljih, kdor bo njegove literarne proizvode prav razumel in tolmačili Kakšni zastopniki „kapitala" ste vi: Dežurno, Schaffer. Schrev, Keesbacher, Heinrich itd. proti msr. Antoine-ii Moreta! še prebitega groša niste nikdar ponujali nobenemu slovensk. galgenvoglu za temeljito tolmačenje vaših sestavkov! „N. IV. I'r.". „Debatte" in „Fremdenblatt" se še niso upali ponatisniti g. Moretovih člankov, kajti tako so bili učeno, temeljito, tehtno in radikal-social-demokratično pisani , da so se bali tožbe zarad ponatiska. — Mi bi si upali teh 1000 goldinarjev od /. „kapitalom" tako obilno obdarovanega gosp. Moreta dohiti, ako rečemo, da vso „inteligencijo" teh Moretovih uvodnih člankov zastopate besedi „gesohvvatz" in „gevviisoli", kteri kakor stegna svojega bistrega umovanja postavlja. Mislimo, da mno jo uganili, toraj prosimo g. Moreta, ker imamo jako malo „inteligencije" in nimamo čisto nič „1 ala" nam obljubljenih 1000 gld. velikodušno in milosrčno prepustiti ! Pa pustimo zdaj Smula v Slonovib ulicah zamaknjenega v g. Moro-t< ,intelligcncijo" in v zvrliuma nakopičene njegove tavžentako in spustimo razbojnik med štirimi stenami' Morebiti je to izvir znane „više politike". Ia Konradovn okrožnica pisana iz onih Mtiringovih ..viSih političnih obz.rov', K« ktrre jo n»iu pamet preslaba. Če pri tem takem KooradOTCfl ravnanja popolnoma ne razumemo, razumeli pa smo in po ten, kar smo rekli radi. podpišemo njegov stavek k. sc glasi ■ Take okoliščine ie treba tem ostreje odpraviti, ker po vsem kar je videti, kažejo se na Kranjskem na.heni in težnje, ki so načelo« ustave iu podlagam društvenega živl,,nja naravnost nasprotne, ker ovirajo razvoj U, napredek Ultave (pa tndi naroda i,, svobode;, in ker 10, ko bi se dalje razv.jalc in obveljavale. take. da bi lahko jami mir U red spravile v stalno nevarnost." I) o |i i s i. Is Ljubljane, 30. (unija. [J«r. dop.] Gode se res po Kranjskem čudne, vmes tudi smešno stvari. Te dni so bili v Kranj prišli ciganski godci, iu urad jim je tukaj prepovedal, zagosti kako slovensko pesem. Ko cigani v neki gostilnici začno gosti, reko jim Slovenci, kterih je tud. nekoliko bilo pričujočih, naj zagodu ktero slovensko. Cigani so jo zagodli, m neinskutarj. takoj demonstrativno od miz vstanejo ter odidejo. Potem se je o tej stvari govorilo, kakor bi se bilo počenjalo v nebo vpijoče dejanje. Kar je že povedal „Slov. Narod", da Dežraana čuvata vsako noč po dva policaja v hiši, po dva zunaj hiše na ulicah, to je še zmerom res. Čuditi se torej ni, da mestni odbor množi policijske stražnike, če vsako noc po 4 policaje potrebuje c. kr. vladar kranjske dežele mestnega župana znani namestnik Dežman. A ta stvar ima še drugo zelč čudno lice. Dežmanov sosedje ljubljanski okrajni zdravnik g. Vez, kteri stanuje v svoj. hiši. Kader ga po noči ljudje pridejo klicat k bolniku, priskočijo policaji in odganjajo ljudi, da bi se Dežman ne prebudil v policajaki zibeli, in reko, naj gredo k g. Fincu ali kam drugam. Torej zarad edinega Dežmana so krati zaslužek jako čislanemu, premnogo iskanemu zdravniku, in kar še huje, v nevarnosti se puščajo nagle pomoči potrebni bolniki V Brez bojazni izrekamo, da se s takim početjem samo ogenj pali, že zdaj zdraženi kranjsko-slovenski narod kači do brezupnosti. in to so dela svobodno, ker dotičnih ne zadene noben kaznovalen paragraf. Kakšno veljavo imajo Dežninnova skandalna poročila V „Tagblattu", naj svet zve zopet iz naslednje dogodbe. Bilo je 2.r.. junija v Rakovniku pri Ljubljani na dolenjski cesti, v gradu g. Sehvvarzu, zbranih več gospodov zcmljemcrcev, med kterimi tudi gg. U. in Friderik Drenik. Družba je bila jako vesela, ter naposled je bil ples. Ko pride „gutheilpolka" na vrsto, gro jo za šalo, „des hiihern juxes vvegen", g. Drenik plesat z omoženo gra-ščakovo hčerjo. Potem je g. V. v slovenskem jeziku govoril z belim cilindrom na glavi, tiospodje v smehu reko , da je cilinder nespodoben pri slovenskem govoru, na kar ga takoj g. U. postavi na klop brez kake jeze. ker jo videl, da je vso sama šala, in potem ga neki drug gospod postavi pod mizo, od koder jo pozneje prišel v zrak, da jc tepen letel od roko do roke, pri kte-rent delu je g. U. sam pošteno pomagal, izgovorivši si edino to, da se mu vrno kak drug klobuk, kar sc je ros tudi zgodilo. Naposled so pogovori vsa družba, naj se ta „hiiherer jux" pošlje v „Tagblatt". kteri po tacih sen zacijo budečih škandalih vedno zija Z odprtim žrelom. Spisal je potrebne vrstice sam g. U., in škandalov lačni „Tagblatt" jih je željno pogoltnil, samo da je bil g. U. ime Friderik Drenik po polnem zapisal, a „Tagblatt" je na tega mesto postavil: Fr. Dr... k, da bi sum letel na brata Franceta Drcnika ker ima nekoliko nemškutarskih zaslug. S to novico si jp torej tudi „Tagblatt" potolkel sam svoj cilinder. Kako vlada skrbi, da bi na Slovenskem znali vsi poštni uradniki slovenski jezik, priča naslednja resnica. V Ljubljani odda neki gospod pismo , razločnim napisom: „gospodu S..... St......v Celovcu." Poštni urad- nik, najbr/e takoj v Ljubljani, poleg besede „c'elovcu" zapiše „Zilli", poleg ktero pozneje nekdo postavi rdeč vprašaj (?). Pismo je 23. junija prišlo v Karlovec na Hrvaško, potem 25. junija v Bruk, kjer je z modrim mastilom (tinto) nekdo izbrisal ,.Zilli". ter spodaj zapisal „Klagenfurt", kamor je list naposled vendar prilezel. Torej v Bruku znajo poštni uradniki bolj slovenski, nego v slovenskem stolnem mestu, beli Ljubljani! Ker jc Slov. Narod" 29. junija od besede do besedo prinesel Johnov generalni ukaz Huvnovim častnikom, v Velčem bivšim, radovedni smo, kaj bode s tožbo, ktero so na „Slov. Narod* zaradi prvega razglasila o tem ukazu vložili častniki, kakor so po Ljubljani sami govorili. Pa saj Slovenci smo „galgenviigcl", torej se z nami svobodno počenja, kar se hoče. Iz Prage 28. juuija. F. T. [Izv. dop.] Mnogo se je nam Slovanom očitalo od naših nasprotnikov, da se med seboj ne razumimo, ter da se mo-ramo posluževati vselej tujega jezika, ako se hočemu med seboj porazumeti. Da to očitanje ni povso resnično, so pokazali slovanski shodi v Moskvi h, lani v Pragi, kjer se je povsod govorilo v posameznih slovanskih narečjih. Vender pa ni očitanje to brez vse resnice, žalibog! Kjer je Slovanov le malo skupaj, zvlasti Jugoslovani s severnimi se navadno pogovarjajo med seboj zarad boljšega porazumljenja, včasih pa tudi brez potrebe z ugodnosti v nemškem ali pa v francoskem jeziku. Tako dalje ne more in ne sme hiti, in da bi se tej jako slabi navadi — (pravim navada; pač navada je to in ugodnost; iz lastnih skušenosti sem se prepričal, da je mogoče porazumeti se z inimi Slovani, samo paziti je treba, svoj lastni jezik pravilno govoriti) — v okom prišlo, se je že od več strani predlagala misel,naj bi se vzel en slov. jezik kot diplomatični jezik. Oglasilo se je največ glasov za jezik ruski, kar pa noče nič kaj dobro obveljati iz raznih razlogov. Ta predlog so stavili zbrani slov. študentje visokih šol pražkih. Osnovali so društvo pod imenom „Slavija" s sledečim namenom: seznaniti vse slovanske študente posebno pa češke z vsemi po z a .nežnimi narečji, slovesno stimi in običaji ostalih slovanskih pleraenov, ter gojiti slovansko vzajemnost. Pravila so se prešli teden oddala namestništvu v potrdilo. — Da hi društvo oni namen doseglo, se bodo vpeljali prednaški pozameznih udov, vaje v branji, pisanje i t. d. Društvu bo služil /a notrajne zadeve češki jezik, in sicer le kar sc društva kot tacega tiče. Govorilo se bo v kteremkoli jeziku slovanskem, ravno tako naj nečeski udje pišejo v lastnih narečjih. V zunajnih zadevah, postavim ko bo društvo hotelo pisati drugim enakim društvom, se ho pisalo v onem narečji, ktero drugo društvo ima za lastno. To je glavni obris tega društva. Videli hote, da so jo osnovalo društvo na upanji, da so ustanovijo tudi po družili slov. deželah enaka društva, ker le potem, ako se to zgodi, ima ta način dobri uspeh. Eno samo društvo v Pragi pomaga le toliko, da hi Cehi lahko razumeli druge Slovane, ne pa nasprotno. Videli botc dalje , da namen društva ni, ude svoje izuriti v enem ali celo v vseh slovanskih jezikih, ampak jih le z njimi seznaniti, toliko, da bodo vsacega Slovana razumeli. Po tej poti ho vsaki slovanski jezik imel povsod svoje pravice, in nobeden se nad drugim ne bo vzviševal. Nobenemu se ne bo treba učiti posebnega jezika, da bi j mogel z drugim Slovanom govoriti, saj ho meno razumil Ćeh, ako govorim slovenski, iu jaz čeha, ako govori on češki. Društvo se je dalje spolegalo na to da je vsako leto med študenti v Pragi vsaj nekdo iz vsacega plemena, ter da bo ta preskrbe) dopise v njegovem jeziku, ako hi ga bilo potreba. To bi sicer vso dobro bilo, ko hi bili zagotovljeni, da ho vse tako, kakor jo bilo do zdaj tudj na daljo. Jugoslovanov ne bo tukaj morda voč, ko se enkrat zagrebško vseučilišče ustanovi. In ako bo manjkal zastopnik, tudi ne se na drugo bolj resno poglavje o „inteligenciji". Ker inteligencija ni nobena megla, plin, oblak ali kaj druzega v zraku plavajočega, nego je stvar, ktera so v posameznih osebah nahaja, ktere se zopet v ljublj. mestnem odboru, v vredništvu ,.Taghlatta" itd. nahajajo, lahko si vso stvar bolj natanko in od blizu ogledamo, da mi „na pol civilizirani", s kterim naslovom nas „Tagblatt" blagovoli častiti, enkrat do kraja izvemo, koliko je istine in kolike hunibuga \ tem trjenji in bahanji: da je v „konst. Vevein" monopol vse „inteligencije" vsredotočen'/ „Personalia sunt odiosa", \eli neki star latinski pregovor, ali ni drugače, da vzamemo v roke oster anatoniičen nož in da razparamo predele in predelce te nekako mitične „inteligencije". Dali bomo pred seboj defilirati vso armado ljubljanske „inteligencije": načelu komandanta generala Dežmana, polkovnika dr. Keesbacherja in dr. Suppana, majorje dr Kaltenoggerja, dr. Kisla in prof. Heinricha, niže častnike a la Schatfer, Schrev, Fritseh. desetnike Turnička. Rttttinga, Pfeffrerjn i. t. d., frajtarje: prof. Pirkerja, fotra Konschegga. Mahra, Rudolfa i. t. d., potem pride dolga vrsta vicefrajtarjov ih gmajnarjov, kakor so: Bauer, Legat, Mikaš, očo Sakrajschcgg, Eppick, Maver, Schreyer. Ot'mar Baniberg, Samassa, Stedry, Ambrož, Bilina. Šctina itd. Profos „inteligencije" g. Vidio je zdaj v Trstu na niisijonu. Pozabili bi bili kmalu furirja „inteligencije" gosp. Dunitza. Ker pa naša armada „inteligencije* ni tako brezbožna in z antikristom v španoviji, kakor nekteri prebriimni hudobneži in daničarji trdijo, ima po stari šegi vsake armado svojega toldpatra v osebi prečastitega očeta gosp. Savaschnigga . vulgo tudi Zdešarjevega Jurija iz Dobrove. Pa sam križani Bog nam grehe odpusti! kmalu bi bili vsled slavno zmage na Janjčem hrabrega, vitežkega, pogumnega, fante „na korajžo in šnajt" pozivajočega, nikjer ne tekočega in v beg se spustečega, zastavo „inteligencije" do zadnje kaplje krvi branečega, nikjer peto brusečega, velikanskega. starim ciklopom podobnega zastavonošo gosp. Dormeža pozabili I Pa kaj se hoče. človek nima zmerom zastave pred očmi, ako je zavoljo evangoljske pohlevnosti na Janjcem nekoliko časa pod listjem počivala. — Tako bomo to armado „inteligencije" natanko secirali, da vidimo koliko je v resnici znanstvene in društveno izobraženosti v teh pojedinih častnikih in prostakib male ljubljanske ar.tnde Mislimo in nadejamo se, da ne bodo kakor v resnici „inteligentni1' možje v svoji razkačenosti to čitajoči začeli po telegrafu „turnati" in v Trst velikemu profozu poročati, kakšno kroniko jim „Slov. Narod" hoče napisati. Rekli bodo: „Slov. Narod" „is halt a naturhursehe", kakor nam „Tagblatt" v svoji očetovski dobrotljivosti pravi, odpustimo mu te skoke, mlad je še, mi smo pa stari, prevejani modrijani! Pa v istini brez šale, dragi prijatelji hrabro in neomahljivo služeči v armadi „inteligencije", nadejamo se, da ne bote precej po stari, skoraj neiztrebljivi navadi jeli na vso pretege kričati: Policija, žaudarji, državni odvetniki, pomagajte nam, inače smo zgubljeni, zgrabite in zaprite tega mariborskega „naturhurscha", kteri nas tako po naravi slika, to ni več „Pressfreiheit", to je „Zugellosigkeit"! Toraj dragi z „inteligencijo" obdarovani prijatelji, mi na „pol civilizirani" vam rečemo: Ve-niam da.nus, petimustpie vicissem! To se pravi po slovenski: Razen tega, da nas osebno v „Tagblattu" in drugih „inteligencijo" zastopajočib časnikih z »semi mogočimi in nemogočimi barvami slikate, ste nas v „kinesiscl.es Landtagsaquarium" med podložnike nebeškega cesarstva, v ,,Thierfabel" med žabe, konje, peteline itd. uvrstili, ali razžalili nas le vendar niste, nekteri so se muzali, drugi so se kromžili, ali po policiji ni nihče kričal! Posnemajte nas! Ne napravljajte zmerom konfiskacij in pustite enkrat državno odvetništvo mirno spati! kajti tudi ono ni železno, da bi noč in dan Vaše ihteuje, togotenje, stokanje, vikanje, škripanje s zobmi in na pomoč klica-nje moglo poslušati! - Tudi našega brumnega Zdešarjevega Jurija ae bo to leldpaterstvo razkačilo, da hi se penili kakor planinski gad z odkošenim repom, da bi v svoji sveti jezi nad tem mariborskim „smrrrkovcemB vkviško skakali m s svojimi enajsticami po zraku sinuse in kosinuse risali, dana bodo nad nami tako rohneli, kakor so nad ranikim „Slovencem", kteri jim je hotel v svoj, nedolžnosti s tem čast skazati," da jim je njihovo vitežko krstno im« na kvadrat ali celo na kubus povzdignil! - Slavni francozki polkovnik baron Bazanconrt je bil kronist trancozke armade v Krimi in v Italiji 1859 leta. Postal je zavoljo proslavljenja slavnih činov svojih rojakov general , jaz pa kakor kronist armade ljubljanske „inteligencije"'no želim nobene gaze, ,,,(,. križeca, niti zvezde in ne zlatega kolarjn, ampak ponižno V* bo lahko moglo društvo pisati v onem jeziku. Za tega delj bi bilo morebiti bolje, da bi se pisalo pri tacih društvih v ouem jeziku, v kterera se opravljajo domače reči. Po mojem mnenji bi taka društva po vseh slov. deželah odstranile dozdanje pogreške popolnoma, in bi se nam Slovanom več bati ne bilo, da bi prišli kdaj v zadrege. Treba toraj osnovati taka društva povsod ter odločno delati. Politični razgled. Prusk o -uemški list o z od i n j enji S1 o v e n c e v. Ko avstrijsko nemški in zagrizneni nemškutarski listi vedno nesramno skušajo smešiti idejo xedinj«?iijrt Slovencev, veseli nas videti, da Severonemci drugače in trezneje sodijo o glavni torki slovenskega prizadevanja. Rreslauer „Ilaus-bliitteru pišejo med drugim: „Nepokoji na Kranjskem so jasno znamenje da se federalizem bliža zmagi. Slovenci delajo na to, da so v eno politično oblastje združijo. Pritrditi moramo, da v vrcsničenji te ideje ni nobenega sovraštva proti nemškemu elementu. Ravno nasproti, ako se ustvari državopravna podloga za varovanje pravic, ki so slovenskemu, kakor vsacemu druzemu narodu svete in drage, bila bi to najbolja Ln novejši državi edino primerna podloga za to, da se ohrani prijazno o liče nje. Zdaj pa vsakdan boj za varovanje narodnosti greni in ovira vse razmere." To so pošteni Nemci. Resolucija lvovskih poljskih volilcev proti državnemu /boru je vladne može jako osupnila, poljske državne poslance in oportunce pa poparila. Beremo, da nameravajo Ziemialkovski, Goluhovski in Dubs, kterim se je nezaupanje izreklo, odstopiti. Pomenljivo je to, da v Lvovu kujejo zaupnico Ziemialkovskemu — no Poljaki temuč — nemški judje. Krakovski „Czas" ni zadovoljen z resolucijo in se tolaži, da ne bo pomena imela. Drugi poljski časopisi bolj ali menj odločno pritrjujejo resoluciji in upajo, da bodo vsi državni poslanci odpovedali se poslanstvu. Ker v Dalmaciji narodna reč dobro napreduje, in se zahte vanjo po zedinjenji s Hrvati bolj iu bolj širi, Nemci začenjajo bati se, da se ne bi „Slovanje počasi zedinili od Adrije do Donave". Tako piše „A. A. Ztg." in kaže, da nevarnost na ilirskem poluotoku strašno narašča, da je torej treba „energično zatirati jo" t. j. Slovane zatirati. Da, morda pa še vendar ne bo nič z „deutsch bis zur Adria!" Na Srbskem v Kragujevcu zbrana narodna skupščina, ki ima vstavo izdelati, želi, da bi se iz družino Miloša imenoval prestolih naslednik. Tako egoizem in sebičnost no bosta več mogoča. Dalje izreka skupščina narodovo zaupanje do vlade. Pač bi morda srbska vlada bila lehko — bolj srbska nego je. Ker jo ruski kancelar Gorčakov v Berolinu in se pridno po svetuje z Bismarkom, ukrepajo politiki vsakovrstne reči. Na Dunaji jim to skrivno pomenkovanje ruskega diplomata v pruskim ni po volji. Raz-trošena je vest, da bo ruski veliki knjez Konstantin z Gorčakovom obiskal tudi Prago iu pred strašilom panslavizma se dunajskim državnikom koža ježi. Kazne stvari. o * (y Trstu poleg „Jurija s pušo") časi na svitlo pride zadnjo dobo tudi „Jiirijček s pušo," kteri se vendar nikoli ne prikaže Ljubljano, kor so hoji, da ga ne bi Dežman ovadil, kakor je bil njegovega starejšega, na Kalcu razprodajanega brat«. Zadnji „Jiirijček" ima naslednja dva spisa: I. Juri j čkova pridiga. Ovčje krotkosti in potrpežljivosti bi bilo treba meni „Jurijćku* in polževe krvi, da bi ne znorel in se no razkačil zavoljo dogodeb, kakoršne 80 se godilo vnovič v Ljubljani. Komaj so se mi ohladila jetra po pretepu na Janjčem, kjer so ljubljenci moji strašno junaški — tekli in zgubili krasno zastavo, že me je vnovič dregnil ljubljanski konšt. rod Kaj neki mislite? Bo morda „Jiirijček" vam kupoval novo zastavo V Kam boste djali staro, oskrunjeno? Jo boste mar obesili v konšt. dimnik, da se prekadi? ali jo darovali Dežmanu, da si ž njo briše solze, ktere mu silijo i/, oči zavoljo nehvaležnega roda in zavoljo slabo kupčije z maslom nemške kulture? Si boste mar ž njo zavezali oči, kader boste „slepe miši lovili ?■ Pa „kar je, ti je," pravi Ribničan : tudi jaz „Jiirijček" sem so jel tolažiti zarad te zgube, ktera zadene le otročiče. A zdaj divjam vnovič, kajti sramota kakoršna se je pripetila možakom, zgodi se navadno Tur-ničku in šo temu k večjemu dvakrat na leto. Ne morem si tedaj kaj, da grajam tiste, kterim sem boter, namreč konštitucijonalne mestne odbornike. Kakošen vrag vam je neki vcepil misel v glavo, da sto si izmislili spomenico do ministerstva? Kdo vam jo je tako lažnjivo sestavil? Kdo je slišal ali bral kedaj tako prismojene čenče in blebetanje? Sto li mislili, da je ministerstvo Dežman, ki ima ušesa le za svoje nemškutarske otroke ? Jiirijček" prebravši brezpametno bledenje, ustrašil sem se in vam svotoval, da skrijete list za steno, kajti sram me je bilo, zastopati blagor tako daleč zabredle stranke Ko bi me bili ubogali, prihranili bi si bili veliko sramoto in svetu veliko smeha. Kaj se zgodi? Tihoma se mi odpelje deputacija na Dunaj z omenjeno spomei ico. Jaz „Jiirijček" se pri tej novici tolažim s tem, da jo je morda nesel Turniček, ki je že navajen blamaž; a zvedevši, da sta. poslanca ljubljanski župan sam in njegov pa jdaš Poprov i č, skrijem se poB konšt. omaro, kajti nimam veselja, gledati obraze vrnivših se konšt. jogrovN^ Čez nekaj dni ju ugledam, a kakošna prikazen! „Jiirijček" si mislim, da so jima opikali sršeni ali vsaj ose nosove, kajti njihova oteklina in dolgost je nečloveška in podobna kljunu štorkelj. Tudi poprejšnje moško in ponosno postopanje in obnašanje se je nekako zgubilo; plazita so najrajši tik zidovja in po temnih iu samotnih ulicah. Pravijo, da se ta bolezen imonujo „blamaža," in bati se je, da se no prime vseh konšt. odbornikov. Prav so vam godi. „Kdor ne uboga, tega tepe naloga." „Jiirijček," ki imam za vas vedno le dober svet, no maram več za odbornike, ki so bolj kljunačem ko ljudem podobni; skoro vselej, kader koli sem vas hranil ali zagovarjal, sem ostal na cedilu, pa iz gole prijaznosti in očetovsko ljubezni sem trpel marsikaj ; ceh') zasmehovanje. Zdaj pa, ko ste me joli pitati s „tigami", ktere so vam na Dunaji molili, nimam več vesolja nad vami, ker vidim, da jc vse svarjenje moje le bob ob steno, kteri mi večidel nazaj na uos odleti. Taka piča ni zame, iščite si druzega zastopnika, ki se. ako dobi klofuto, otrese pa gre, „Jiirijček" ljubim čist zrak, dima no maram; tudi v liberalni mlaki sc nečem umazati, šc manj pa sn prievirkniti na gorečem „fortsckritts-geistu." Le eno vam še zabrenčim na ušesa: ako boste še kaj časa tako kolosalno napredovali, v kratkem ne bo nikogar, kteri bi vam mogel ukrasti -- možgane. l)ixi: „Jiirijček", liberalni renegat. II. Du n a j s k a r o ni ar j a. Na Dunaj podasta gospoda se dva, Joj, joj! Spomenico v žepu imata oba, Stoj, stoj! prosim: pustite me v miru Vašo kroniko pisati, nenadlegovanega od Vaših profozov in od državnega odvetnika! — Mene — tekol - - fares. B4- Havllcek Horo v* It v Vojska. (Dalje.) Vsakternik si sam lehko pomisli, kakše nesrečne in nemile nasledke mora imeti zdržavanje mnogoštevilnih vojsk za vojake same, pa i za deželo in narode. Zelo očivestni so lagodni nasledki za vojsko samo: plačilo pri toliko ogromnem številu vojščakov mora hiti kohkor mogoče najniže, odkod hi se inači novci jemali? Na Avstrijskem postavimo, ima vojniški častnik menjše plačilo, nego li kuriveo kakše pisarnice, prostakova plača pa je toliko neznatna, ka jo skom težko pojmiti, kako se more zdrav človek s tem živiti: vendar pri vseh prenizkih plačilih požira čamo izdavanje na vojsko največ državnih dohodkov. V takih okolnostih *e tudi no da misliti na prisojno oskrbstvo dosluženih vojnikov. Vojščak se odvadi delu ter domov poslan skoro kot bera« je sobi in drugim na nadlogo. Nadalje pomisliti je treba vsakemu vojniku, koliko breme jo za deželo živiti tako ogromno voj sko, ki ničesar no pripravlja in mora toraj hiti življena od drugih delajoči!) iok; nijenega vojaka ne more tolažiti zavest, ka je nadležen narodu in ka narod zlovoljno in mrzljivo gledi na toliko vojsko. Za narod in deželo prinaša neprimerna množina vojske dosti veče nezgode: prvič ka je obložen z velikimi davki, drugič ka se odvzeme koristnemu delu mnogo delavnih in močnih rok, tretjič ka mora dežela nositi 'losti nepriličnih nastanitev, četrtič ka dosluženi vojaci ne imajoči sposobnosti ali volje za delo padajo občinam na nadlogo, petič ka se po moranem brez žonstvu, v kterem se drži prosto vojništvo, negrozensko kazi nravnost; poglavito zlo pa je, ka obilno število rodovin gubi svojo domačo srečo in često največ živeža znebivši se krepkih in delavnih mladencev. Mnogokrat prinašajo vojščaki kužne in nalozljive bolezni mod ljudstvo, kazijo naš lep govor stavopis svedoči, ka največ tatvine iu hudodelstev delajo dosluženi vojščaki ; povračajo se tudi nekteri braz vere. Kar se tiče drugih lastnosti stale vojske v naših časovih, o tem je menda sedaj najbolje povse jezik za zobmi držati. Vsak ve, kder ga škorenj žuli, vojak in narod. Resnica je, ka jo vojak celo kaj druga ondi, kder bojuje za svoje prepričanje, kder bojuje z ljubeznijo, kder bojujo na svojo in svojih milih rojakov resno korist, nego li ondi, kder jo zgolj orodje, ne vede sam, kake nasledke porodi njegova zmaga. Navdušenje vojsk pri verskih borhuh, p, Husovcev kljubujočih onkrat vsem zbranim najetnikom iz vse Evrope, navdušenje Francozov za njihovega velikega prevrata, s kterimi so prfobladali vojsko vseh evropskih vladarjev, dava najvedrejši dokaz, ka je nekaj druga vojak a drugo najetnik. Države brez vojske ali konci stale vojske bilo bi pozemeljski raj, dače namreč celo nizke a delavnih rok obilno. Zakaj sem državljan? človek navadno ne pazi na to, v čemur je in malo še skrbi za to, kar se godi okoli njega. Nekdo je označno človeka primerjal živinčeti navajenemu jaslem in verigi, kar naznačuje, ka se človek počasu vsemu privadi in ka že naposled o rečeh vedno okoli njega se ponavljajočih niti već no misli, kakor da bi so moralo ravno tako vršiti, inači pa ne moglo. Ljudje skozi toliko stoletij privajeni enakim korakom kobacati v jarmu, kteri jim je od lokavejših in hudobnih človečih bitij na šijo pritisnen pod raznimi iz-likami, poslednjič tudi v imeni in pod iz.liko polnomočja božjega, kar so dnes zove državni ustroj. Človek vajen pri vsem prašati : zakaj? in čemu? (žalibog, ka še so dosle taki ljudje v silni menjšini) ne ve, je li bi se srdil ali smejal, ako nahaja tak državni ustroj pri ljudeh štejočih se k olikancem. V vseh učnih knjigah prirodnega prava se bere, k a je država zato ustanovljen a, d a bi v nji državljani dosegli varnost svoje osobe in imetka, prava pravičnosti in veče poz e-eljske blaženosti itd. Razgrcbali bodemo brez predsodkov, koliko 19 1__ Župan je pivi. srdit libraluh. Popi ovir drogi, nomškutar^ki duh. Pridreta na Dunaj in prosita res. Da hitro priklene slovenski se pes. Pa kaj se zgodi ? Minister iu vpraša: ste Turnički tli? Gospoda se vrneta v mesto nazaj. (dej, glej! Nosovi za ped so podaljšani vsa]. Šentaj ! Crkniti neće besedice le Zupan nemškutar, tud Poprovič ne. Le tiho se plazila, skrivata i hi, Kaj neki na Dunaji lepga je hlo? U. kdo nam pove? Na Dunaji zrele so fige mole. Zdaj Dežmann razkačen strašno se jezi, Oho! (»paril je B pismom k svoje ljudi I Kaj bč ? Jezen, predrzen po mestu divji, Rakom spet žvižgat Nemčija šla! ( Kam revče podade spomenico zdaj ? Zagrebe jo z 'grahljami v skriti kak kraj. In kaj hniuo mi ? Smijali poslancema bomo se vsi! * (Nemiko časopisje. Celo neodvisnim Nemcem se že gnjusi dejaujo in nehanje n e m S k o-avstrijskib novin, ki grdi in z blatom kidajo vse, kar )e slovansko. Dunajski liberalni lisi ..Somi- und Montagszeitung" pi.še: „Avstnjsko vladno časopisje je tako hlapčevsko, kakor nobeno drugo. Laž. prevara, hinavstvo in surovost, to so lastnosti tistega časopisja, za ktero dajo vlada iz davkov na leto več ko pol milijona gld. .Mi obžalujemo grehe vladine, a zaničujemo stanje njenega časopisja, ktero le demoralizuje in pomaga gnjilobo političnega življenja se pomnožiti.'1 Kaj pravi „Laib. Ztg." in „Taghl." k temu popisu? (Bombe in granate.) Znano je, da je pražka policija razglasila ukaz. da mora vsak. kdor ima ktero granato, petardo itd., oddati jo policiji, sicer bo kaznovan. 'IV dni je pražka policija po pošti dobila težko poslanje z napisom: „obsega stare bombe in granate.'' skrbno je policija odpirala in našla, da neki Črt jej pošilja — ceglov in kamenja. (Nemška morala v politiki.) V dunajski „N. IV. Pr." beremo v listu 1. julija te-le lepe nazore: „Stavki o ravnopravnosti narodov, o vz aj c m ne m spoštovanji pravic, o pogubljeni vrednosti ne m če van j a. o bratovstvu, o človeštvi; in cnacih rečeh: so v teoriji res lepi. ali v .1 e j a n j i pel j (i v pogubo Nemčije." Tako mislijo in po tem delajo Nemci iu nemiktttarji, 1'čimo se iz tega! Nam Nemčija nič mari. Mi Slovanje nočemo biti Nemčiji hlapci iu gnoj. kakor se to precej jasno izreka. V istem sestavku (dopisu iz Pešte) se daljo pravi: „V politiki je bolje krivico delali, nego drugo lice nastavljati." Tako? Kaj kobi naših časopisov eden glede na janjške dogodbe bil predrzni! se taka načela pridigovati'' Vlada, ki je z novo Presse v najoži zvezi, bi ga bila križala. 1 (Tiskovna Bvobodn.) Po Ljubljani se sploh govori, da ima „Triglav" zopet tiskovno tožbo zarad svojega zadnjega listfl in v njem zarad uvodnega članka ..Kraiu mul det" Lnibachor Gsiueinderath." Kaj so varuhi n iiihwim 'in 11 ■ 11 n in . . \; uiut-ji-jr.: vsega tega dosezajo ljudje v državnem /druženji, in poprek kakši dobiček imajo ljudje iz tega. ka so v državi živi ; postopali hodemo splošno no imenuje nijene države, a posebno v ozir jemali lako zvane redarske države, države, v kterih se vlada v vse meša, pustivši vsakterniku na razsodbo, na koliko so pojasnjene in navedene okolnosti nahajajo v tej ali oni državi, ter pokazali neogibno potrebo popravkov, da bode država dostojno odgovarjala vzvišenemu kanu. Doslfl bo nam država ne kaže skoro inači nego li prisiljeno tll'UŠtV0,> k t ere m množice nosijo bremena zato, d a b i m a I o število 1 j u d i in o g I o d t, b r o i n v o s p 1 o / i v e t i. Počnimo z i/davki, ktere imajo ljudje na la kan. ka 80 živi v državi, l/davki so nezmerni in vsak bi osolpnol nad pregroznimi vsotami, ako hi se vse dale sešteti. Ne smemo si namreč dozdevati, ka je dača, čeravno silno velika, edini davek nas tožeči zbnjj lega. ka smo državljani kakše države Nasprotno reči se mora. ka BO itak vse I" dačo. da si bi -telo na stntinr milijonov, le neznatna vsota proti ostalim po troškom, ktere nosijo državljani za to, ka so v državi. Poglednimo najprvlje na vojsko. Nikar ne gojite mnenja, ka nezmerni milijoni , kteri se iz đače trosijo na plačo. obleČalo, orožje, mnogoštevilne mirovnine stotnikom, četnikom, polkovnikom, poveljnikom, vojvodam in druge vojenske potrebe, ka že so to vsi izdavki, ktere trošimo na vojsko. Pridenite k temu ogromne vsote, ktere pojedine rodovine vsako leto tratijo skrivoma, da bi pri nabiri vojaščine rešile svoje sinove; priložite k temu vsote, kterimi so se premožnejši državljani odkupovali od te dolžnosti; pri-stavito vse razne izdavke iu potniško vsakoletne nabire, potle to, kar s< ostavšim za vojake daja na pot. kar se vojakom vsako leto z doma pošilja na zboljšek; prištejte potroške posamnib državljanov na nastanitev vojs na pripreže ; naposled priračunite, koliko se /a vseobčnost zapravi tem, 1, več sto tisoč najzdravejšib in najmočnejših možev ne pridela ni vinarja na leto, in pomislite to velikansko vsoto, za ktero hi se vseobčni narodni imetek pomnožil vsako loto, ako bi vsakši vojak na den samo novo desetico ali dvajsetico delom prislužil: potem stoprv bodete imeli pravi pojem o tem koliko vas vojska stoji vsako leto. in koliko bi se na leto prihranilo, če voj- (Dalje pri h Izdatelj in vrednik Anton Tomšič ske ne hi bilo. postave tako«zločinastega našli v članku, ne vemo. to pa vemo. da mogoče iirnii>"oi> m, zlasti tiskovna pravda proti slovanskim časnikom ne. Pri takih ,knšn).ih so človek včasih primoranega čuti. da misli na Goethejev „dich tung und svahrlieit", ko bere v državnih osnovnih ptuvicah: Vsakdo sme \ postavnih mejah svoje misli svobodno razglašati. ' (Sveta prisega.) Na brnskem češkem taborji je govornik Jindrih Dvorak tfa konci svojega govora slovesno roko proti nebu vzdignil in govoril: ,,Prisezamo . da vselej damo za našo domovino, za njeno pravo in svobodo — svojo kri, življenje in inicnje." In ves tabor — '»0.000 nazočih ie roko proti nebu povzdignilo in klicalo: prisegamo! —S taciui narodom Čehi pač niso še i/gubljeni. A da so tak narod dobili, to je za sluga tistih, ki so delali s pogumom. Češko časopisje od Havlička sem j,, neizmerno hasnilo. Kako jo pa pri nas ? Komu jc man, da bi naše časopisje širil? Čitalnicam? * (V pojasnilo.) Iz Ljubljane sc piše v „Wand.", da šotam p;,, pravlja med Mladoslovenci demokratično društvo, ki bo imelo namoujv spo-razumljenji s slov. političnim društvom v Mariboru pobijati neliberalne nar-Blmvvcis — Costove in pa klerikalne upljivc. Iz „Wand." jo romala ta .. vica v ,.Tagp." in bo romala menda še dalje. Da bi so ne delala na njem podlogi kaka prenagljona sodba, moramo jej že denes nasproti stopiti. Kaj se v Ljubljani snuje, sicer ne vemo, to pa jo gotovo, da po §. 88. družabne postave ni nobenemu torej tudi ne slov. političnemu društvu v Mariboru dovoljeno stopati v kake pismene ali ustne dogovore ali zveze z drugimi društvi. To hi bilo mariborsko društvo vsacemu odgovorilo, ko hi se bil kdo do njega obrnil, kar se pa do zdaj ni zgodilo. Glode namenov je opomniti, da ima mariborsko društvo svoj delokrog določen v §. 1. svojih pravil, kterih ne sme pr stopati, ako si nočo policije na vrat nakopati; do zdaj tudi društvo še ni imelo nobenega razloga, pa se tudi nikjer ni izrekala želja, da bi društvo svoje itak dovolj obširne namene raztezalo ali spreminjalo. Mislimo pa tudi, da izrekamo mišljenje skoraj vsega mariborskega političnega društva, ako trdimo, da bi tudi posamezni družabniki kot zasebne osebe niti ne hoteli podpirati društva, ki si v sedanjih okoliščinah, ko tuji sovražniki od vseh strani proze na slovenski narod , ne more najti boljega gasla kakor: „Principijelno neslogo v domačem taboru." Sicer smo prepričani, la je nekdo v zlo porabil s svojo novico ne le ime ..Mladoslovenci*' ampak tudi pomen demokratičnega društva j vendar se nam je potrebno zdelo toliko spregovoriti, d i ne bi se molčanje tolmačilo kot pritrjevanje. Listnica oprnvništva. G. Šerko v Cirkniei. Manjka 40 kr. za do konca sept. t. I. — G. Ferfih v Gorici : g. Šnpln je naročen do zadnj. junija in g, Melchior do 15. junija t. 1. Hvala lepa za Vaš trud! — Kdor bi no mislil lista dalje prejemati in ga dobiva, prosimo, naj ga kmalu nazaj pošlje. »iiiiajskii borza od 2. julija. Enotni drž. dolg v bankovoih 83 H. 80 kr. Kreditne akcije 278 H. IU kr. •ri% metalike 8 obreiti V maji in nov — II.-- London 124 fl. 75 kr. Knotni drž. dolg v srebru BI ti. — kr. Srebro 191 fl. 35 kr. IsOu dr/., posojilo 1(15 II. 10 kr. Cekini 5 fl. 1)2 kr, Akcije narod. Iianko 745 II. —- kr. Oznanilo! Velika zalogi i«r maiiu&aktuiiiega blaga Hi in sicer blaga /a obleko, platna, bombaža (pavole), izdelanega perila za gospođo in gospe", svilnatih in tkanih jopic, kakor tudi plašči za dež i z konkiirsiic mase kupčijsko hiše E. & P. na Dunaji so tukaj na drobno in debelo prodaja mnogo ceneje, kakor je blago izdelovalce stalo. Prodaja se začno 1. julija in se bo prodajalo *iWF" nekoliko dni "T^jg samo in edino v gosposkih ulicah št. U8 nasproti kavarni g. Pichsa. P. " občinstvu priporočamo, naj si pod tako ugodnimi pogoji nakupi tu imenovanega blaga. O e n a: Različno platno po .............. 5 gl. in draže Blago za obleke vsake bazo, vatel po........ K) kr. „ « Chiffjns, Foile forte, Chambridge, Molliuos, vatal po . . . 14 kr. „ „ % tucenta robcev iz pravega platna po....... l gl. „ „ Tkanina, vatal po............... l8 kr ( „ Battist in Jacconates, vatal po....... 25 kr. , r Percailins (tiskan), vatal po........ 2U kr. v gensko perilo, namreč: srajce, gladke, izšite. umišljene, spodnje obleke obrobljene, in' neobrobljene, Corsettes (jopiči), najlepše okinčani, neizmerno po ceni. srajce za moške, bele in pisane . B/i velike rute za ogriuanje po . . , " ,so kr. in draž*- 1 volnata jopica ........2 gl. 50 kr'. . Ženska oblačila, plašči za dež, svilnate mantilje, dolgi"šali s tkaninami po '"'''1"' ''"'.potem: bombažasto in volnato blago za hlače, suknje na izbiranje prav po nizki ceni. Prodaj al ni ca je samo v gosposkih ulicah št. 113, nasproti Fichsovi kavarni \ Mariboru 1. julija Jntjti „ . Schneiderjeva in Bettelheimova prodiijalnica dunajskega Mag: U8tniki; Dr 355 V°<"i"k "' -Tlekar B Janzlč^ ^