Ii \ t i I 1 i -f i i I 4 List 16. «A %J . V -A ^ - ♦ • / « -t • - ' Tečaj LIX 8 •J Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin. poŠti prejemane pa za celo leto 7 kron pol leta 3 krone 60 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. , — po Za prinašanje na dom v Ljub- ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic v Ljubljani 19. aprila 1901. 4 Politični oddelek. ker so posamezni govorniki govorili vsak v svojem jeziku' niso govornikov natančno razumeli vsi naravno da Kongres Dubrovniku. poslušalci. Vseučiliški profesor v Krakovu dr. Marijan Zdzie-cbowski je namreč razpravljal o duhu fn o razumnevanju letošnjih velikonočnih praznikih se je vršil v staroslavnem Dubrovniku tretji kongres slovanskih časnikarjev iz Avstro-Ogrske in slovanski listi zlasti hrvatski poljski in slovenski se bavijo obširno kakor da je bil to velevažen pojav. s tem kongresom, Na nas poročila o tem shodu niso naredila poseb nega utiša. Sploh sodimo p kongresih jako skeptično Slovanski novinarji so imeli kongrese že v Pragi, v Kra kovem in v Dubrovniku, a realnih uspehov kongresi niso rodili nikakih. Nekateri novinarji so se pač osebno mej seboj spoznali, v drugem pa je ostalo vse pri starem in zlasti se ni niti tekom štirih let doseglo, da bi se bil ustanovil toli potrebni slovanski korespondenčni biro ali vsaj morda še potrebnejše društvo slovanskih časni-karjev, ki bi bil nekak naravni temelj korespondenčnemu uradu. Letošnji kongres v Dubrovniku v tem oziru ne slovanske ideje ter razvijal nazore, s katerimi se absolutno ni mogoče sprijazniti. Zdziechowski se je namreč postavil na stališče, da se narodi ne grupirajo po plemenskem in krvnem sorodstvu, nego pod občenormalnimi pogoji, to se pravi po antropološko-psihološkem sorodstvu. smislu te teorije so Poljakom Francozi in Španjci veliko bližje, kakor Rusi ali Srbi, a v smislu te teorije je tudi slovanska vzajemnost, tista ideja, ki sloni jedino na plemenskem in krvnem sorodstvu, zmoti in humbug. Zdziechowski je odločno pobijal ne samo ruske Slo- vancfile, kakor Homjakova, Aksakova itd. katere je ime noval Slovancfage, to je slovanožrce, nego tudi zastop nike slovanske ideje druzih narodov slovanskih. In vender bil kongres sam, na katerem so se pomeni prav nobenega napredka, alni uspeh izključen že vsled tega Sploh ker bil vsak re-bila udeležba aktivnih časnikarjev jako pičla. Vsega skupaj bilo kacih takih. petdeset udeležnikov, a mej temi je bilo precej katerih ni možno smatrati za aktivne časnikarje. Vrh tega pa se menda od strani prirediteljev bolj gledalo na to, da se doseže politična demonstracija kakor ksk realen uspeh, vsaj tako si tolmačimo, da so se dopuščali medklici, vsled katerih se je naravnost negirala eksistenca Srbov v Bosni in Hercegovini, ne da bi bilo predsedništvo proti temu reagiralo. razvijale in v bistvu odobrile te ideje živ dokaz zoper teorijo profesorja Zdziechowskega, zakaj ko bi ne bilo ideje slovanske vzajemnosti, bi se zastopniki slovanskega časopisja ne bili sešli v Dubrovniku. Pripeljala jih je tja zavest krvnega in plemenskega sorodstva, zavest, da iz tega sorodstva izvirajo gotovi skupni interesi. Poljaki in Hrvatje, ki so jedni kakor drugi danes največji separatisti in se najsrditejše ustavljajo slovanski ideji ter nečejo biti nič druzega, kakor Poljaki in Hrvatje, so pritisnili na kongres in dosegli, da je bila sprejeta resolucija prot. Zdziechowskega. Glasovalo se pa nacijonalnih kudjah tako da ni po vsaka narodnost imela jeden glas, kakor je predlagal dr. Vergun, ampak gla sovalo se je splošno. Čehi sicer niso bih zadovoljni s predlagano resolucijo, a ker so Poljaki izjavili, da sicer Najznačilnejši moment je pa bila vsekako izjava, s istopijo iz kongresa, če ne pride njih resolucija v polnem katero se je kongres slovesno izrekel zoper idejo slo- obsegu na glasovanje, so se Čehi udali in njimi tudi vanske vzajemnosti. Morda bi se to ne bilo zgodilo so se člani kongresa mej seboj bolje razumeli J da toda Slovenci, Poljaki in Hrvatje so imeli večino, in tako njih predlog obveljal. Stran 152. i Letnik LIX. - . _ • J r - • . Proti resoluciji prof. Zdziechowskega o slovanski Nizzo in v spremstvu ministrov Delcasse pxux. ^umci^uunoacga u Biuvjaiiöiki ixizzp lu V spremscvu ministrov JJelcasse-ja in Andre ideji je osem novinarjev podalo pismeni protest. Mej dru- H- uri dopoladne, pozdravilo ga je. 100 strelov iz ob topov gl mi so ta protest podpisali Rus dr. Vergun, Slovak Svetozar Hurban, Vajanski, Poljak Stojalowski, in če smo francoske artilerije. Od strani Italije je došlo na slavnost 15 bojnih ladij, na katerih jedni je bil vojvoda genoveški. Itali prav toda poučeni „Slovenčev" urednik dr. predsednik kongresa ni dopustil J Evgen da se Lampe, protest jansko ladij ladij so pozdravili Francozi z navdušenjem vse so bile v zastavah. Predsednik Loubet je nagovoril sprejme. odlikoval razne francoske dostojanstvenike. Zvečer prvega dne je sprejel Loubet ruskega admirala Birileva Mi s svojega stališča iskreno obžalujemo 1 da je sedniku Francije pozdrave ruskega je izročil pred napil ruakemu carju Na banketu je Loubet ter dejal mej drugim da pozdrav 9 ruskega carja nov dokaz nespremenjenega prijateljstva Ruaij do Francije. Napil je tudi ruski vojni mornarici. Med slav- mej francozkim separatistiški duh Poljake in Hrvate zapeljal tako daleč da so na kongresu slovanskih časnikarjev na tak način obsodili slovansko vzajemnost, za katero je bilo v svrho »ostmi se je vršilo najprijaznejše občevanj osvobojenja tlačenih Slovanov žrtvovano že toliko slo- italijaoskimi častniki. Ker je ruska vlada kratko pred sve-vanske krvi, obsodili tisto idejo, katera je bila doslej dala nalog svojemu admiralu, da se odmakne z ruskim najkrepkejša opora Slovanov v borbi zvezda vodnica in za narodno eksistenco smatralo sa izraz osamosvojenje, a tolaži nas to, litiki trde, da Rusij brodovjem, se je v nekaterih krogih to oslabljenja rusko-francozkega prijateljstva, a bolje poučeni po ni hotela da je bil kongres preneznaten 1 da slovanske vzajemnosti mogla imeti kaj dejanskih posledic njegova obsodba francozko-italijansko prijateljstvo ter je ■^^„^u ' _________________1 t umešavati se v mlado pustila, da sta „za v bilo prvo" mlada zaveznika sama med seboj. Vender pa tudi mnogo ruskih častnikov pričujočih na slavnostih. Rusija Car Nikolaj imenoval na mesto umorje Politični pregled. nega ministra Bogoljepova naučnim ministrom generalnega ad jutanta Vanovskeg V Notranji položaj svojem pismu do ministra pravi Dne 18 državni zbor t. m. se je zopet sešel Splošno se sodi, dabo zamogel mirno in v redu delovati, ker Čehi ne bodo nadaljevali obstrukcije. To je jako verjetno. V nedeljo je namreč izšel cesarjev lastnoročni list ministrskemu predsedniku dr. pl. Körberju, s katerim listom car, da je skušnja zadnjih let pokazala, da treba nekaterih sprememb v ruskem šolstvu. Nadeja se, da bode izredna nadarjenost ministra pripomogla v to, da se izvedo v rutskem šolstvu oue spremembe, ki so primerne duhu časa in potrebne cesar zaukazal ustanoviti v Pragi galerijo umetnin je sam za to galerijo daroval dva milij kron Cesar tem ni blagru domovine. Od tega imenovanja se pričakuje, da se od stranijo iz ruskih šol vzroki sedanjim dijaškim izgredom. Res da dijaki ne bodo trpeli novi minister že izdal odredbo dvoma, da bi Čehi ne bili odnehali cesar tega znamenitega daru ne bil dal ako vsled tega, ker so se isti radi nemirov zaprle od računati da bo državni zbor lahko zboroval obstrukcije in zato smemo pač .Vojna v južni Afriki dosegla, da so Čehi Vlada pa ni samo vršili na afriškem bojišču V zadnjem času so se bolj da kretnih zadevah odjenjali od obstrukcije, nego se trudi so baje pod Plumerjem zasedli Pietersburg in neznatni dogodki. Angleži vzeli Burom mej Čehi m Nemci dosegla skupno postopanje v kon se ne tičejo narodnosti. To je nmljivo dve lokomotivi in 38 železniških voz. Buri pa so noČi pred Plumerjevim dohodom ostavili mesto in zažgali dva vagona Na obnovitev stare desnice ni misliti in neko večino mora Blizu Smithfielda so Angleži vlada vender imeti gotovi jedro a v tem oziru je že davno znano, kako se sestavila večina, katere krogi delajo na to, da bili Čehi in Nemci. Nemški prestolonaslednik na Dunaju streljiva. 50 konji i 100 mož Lancier ludne, koneČno so Buri razun ujeli 16 Burov s Zadnje dni se je nemški prestolonaslednik kot gost našega cesarja mudil na Dunaju. Obisk je bil zgolj konvencijonalen. Prestolonaslednik ie naredil vizito, da se predstavi kot polnoletni pa tudi Pri mestu Wredu na skrajnem princ. Vzlic temu konvencijonalnemu licu obiska se pri ti priliki še nekako ostentativno jeli. Oranji sebe zbranih 15.000 mož proti nameravaj zalogo. Na severu od Adlertanga so Buri napadli Yeomanry polka. Boj je trajal celo dopo- so ubegli vse za- 25 mož ovzhodnem koncu države sta se združila Botha in Dewet ter imata okoli to četo hočeta operirati nadalje da v angleškim četam v Oranjem. Nazadnj Buri prenesti sedež se poroča transvaalske republike intimnost mej Avstrij Nemčij povdarjala politična Novi člani gospodske zbornice Minolo nedeljo je bilo razglašeno imenovanje novih članov gospodske zbornice Imenovani so bili: glasbenik profesor konservatorija Anton Dvorak (čeh), pesnik in vseučiliški profesor dr. Emil Frida (Jaroslov Vrhlicky — Čeh), nadalje vseučiliški profesorji Leydsdorp na skrajnem severovzhodu Zmajevih gor, kateri kraj je Angležem do cela nepristopen. Jednako se nameravajo odmakniti Buri v nepristopno Zautopansko pogorje, kjer vlada kjer so znane strupene muhe mrzlica in tifus, in tsetse Buri so teh stvari vajeni, a Angleži bi jim podlegli. Od tu hočej dr Teodor G o m p dr Ernst Mach (Nemca) Adolf korakom so danjih težav Buri na izreden način nasprotovati Angležem S tem Buri Zadnj naložili Angležem Se največjo vseh dose dni došlo Mussafia (Italijan), dr. Stanislav S molka (Poljak), dr. H se je Burom posrečilo senzacijonelno poročilo da ujeti Z s ch o k k (Nemec) m profesor na umetniški akademiji Kaspar vit. Zumbusch (Nemec). Razmerje strank se s tem v gospodarski zbornici ni prav nič premenilo. Slavnosti na čast French Slavnosti na Francoskem 500 vojaki. Uradno se ta vest dementuj menti ne pove, kj Kitajska. sija odpovedala s angleškega generala Frencha a a tega uradni de Kakor poročajo nekateri listi zahtevi glede Mandžurije in se tozadevna Ru- je umaknila francoskemu predsedniku Loubetu v Nizzi in Toulonu pogajanja s kitajsko vlado. Treba pa je povdarjati 9 SO se vršile te velikonočne praznike so bile da to poročajo angleški viri, in ker so isti kakor poročajo kar se tiče resnice in verjetnosti nesljivejSi smatrati stvar še za francoski in italijanski listi, nad vse sijajne. Nizza in Toulon negotovo; kajti težko je verjetno, da bi modra ruska politika sta bila sijajno okrašena z zastavami in slavoloki. V Nizzo kak svoj storjeni je došlo 10.000 vojakov zb Loubetov sklep preklicala. Angleški viri vedo tudi Loubetu na čast dva banketa sije in Nemčije sprejem. Priredili^so poročati, da je Rusija pripravlj vse Francije, a tudi iz Ru- na Koreji, samo da dati Japonski proste roke bi ne nastopala proti n]ej sovražno v večj došlo na slavnost mnogo občinstva, naj- zadevi Mandžurije. Te vesti se torej že pobijajo. Ako je Rusij udeležba pa je bila iz Italije. Loubet se pripeljal v odstopila od Mandžurij tedaj ni treba da pušča „prosto h ^ I i i I V f k $ Letnik L1X Stran 153 «v C u Japonski na Koreji, z ozirom na Mandžurijo. Eusiji pa vrše priprave za legislatorno ureditev tega vprašanja roko ni treba siliti v Mandžurijo, ker jej itak ne odide, marveö postaja od dne do dne bolj pereče. zamore hladno čakati, kako se razvijejo stvari v Kitajski. V zadnjem 5asu se je baje začel zopet oglašati nevarni general J ki Tungfushiang. njem se čuje, da ima pripravljenih 11.000 Tudi v Avstriji se že nekaj let sem pretresa vpra-šanje p zavarovanju za starost ter invaliditeto. Sprožila se je ta stvar že pred desetimi leti v poslanski zbornici. dobro izurjenih vojakov, s katerimi hoče nastopiti proti tujcem. A na katere najbolj meri njegova jeza, o tem se ne pove nič Dne 22. aprila 1. 1891. se je obrtnemu odseku odkazal gotovega. Vsekako se odloči tako ali tako položaj na Kitajskem predlog poslanca Pradeja in tovarišev, s katerimi se že to pomlad. izrekla zahteva, naj se čim prej mogoče predloži zbor s niči zakonski načrt glede zavarovanja delavcev za slučaj starosti ter invaliditete, a šele poldrugo leto potem je obrtni odsek predložil zbornici svoje poročilo o tem predlogu. Poročevalec, poslanec dr. Gross je tedaj s posebnim Zavarovanje delavcev za slučaj starosti ter invaliditete. povdarkom opozarjal J da je treba posebne previdnosti glede pridobitve sredstev za tako zavarovanje. Izjavil je, da zadene breme zavarovanja celo produkcijo, za raz- Izvršitev tistih socijalnih uredb, s katerimi se hoče delitev prispevkov mej delodajalci in delojemalci ni toli-delavcem zagotoviti in utrditi njihova eksistenca, je po- kega pomena zakonitna določitev razmerja mej njihovimi m stala jako pereča in nujna, ali umevno 1 da delodajalci prispevki, kakor vsakokratka konjunktura v boju za tej zadevi niso posebno naklonjeni. Vzrok temu je dejstvo, mezde, zakaj o tem ni dvoma da bodo delodajalci sku da so pri zavarovanju delavcev zoper nezgode J kakor šali odvaliti kolikor mogoče tega novega bremena na smo pojasnili v predidočih člankih, naredili ravno tako žalostne izkušnje, kakor pri bolniških blagajnah. Vender se mora priznati, da so delodajalci v naši delavce 9 delavci pa na delodajalcje. Naša produkcija ) rekel takratni poročevalec, je pa tako otovorjena z javnimi bremeni, da zamore že zaradi teh in brez ozira na državi zavarovanju delavcev še veliko bolj naklonjeni, v obče neugodnejše produkcijske razmere v naši državi kakor delodajalci na Francoskem ali na Angleškem, ali z velikimi težavami konkurirati z inozemstvom. Ako seveda imajo pri tem svoje želje in slovenski delodajalci se uvažuje, da je morala naša produkcija pred leti pre-se s tem popolnoma strinjamo. Ker se kaže, da utegne vzeti sicer neizogibno ali za to vender jako težko breme ta zadeva v državnem zboru že v doglednem času priti za zavarovanje^ za slučaj bolezni in zoper nezgode, potem na razpravo, naj nam bo dovoljeno, da delodajalci tudi se mora priznati, da je pri nadalnjem obremenjenju pro pred slovenskim občinstvom obrazložimo svoje želje ) kar dukcije potreba največje previdnosti, in da se mora to je toliko potrebnejše, ker se kmalu ne bo nihče več obremenjenje brezpogojno omejiti na najpotrebnejšo mero. upal v slovenskih listih kaj pisati > kar ni v popolnem soglasju z zahtevami socijalnih demokratov ali krščanskih sccijalistov. Zavarovanje delavcev za starost in invaliditeto je doslej izvedeno v jedni sami državi m to je Nemčija. To se je zgodilo že leta 1889., a dotični zakon je bil revidiran in izpopolnjen leta 1899. Kako dobrodejno ta zakon vpliva, se razvidi najbolje iz dotičnih številk. Po približnem računu je bilo lani v Nemčiji okroglo 13 mi- čeka vino potočilo Kako naj se izpraznjene vinske vilno shrani. sode pra Ko se je iz soda, barigle, polovnjaka ali pa sod m ima potem dalje časa prazen lijonov ljudi zavarovanih. Začetkom leta 1900. so zava- ostati, mora se ga pravilno shraniti do zopetne napol rovalnice plačevale že 324.319 osebam invaliditetne rente nitve. Ako se to ne stori 1 se taka posoda prav lahko 195.133 osebam starostne rente. Do konca lanskega tako pokvari, da zadobi vino pri zopetni napolnitvi v leta je bilo vseh izdatkov 402 milijona mark in sicer se izdalo leta njej kaj neprijetni duh ali recimo kar naravnost, kaj 1898. nenrijetni smrad po plesnobi, katera se v njej (v posodi) 69 milijonov, leta 1899- pa 79 milijonov. Povprek ugnjezdi. Tako po plesnobi smrdeče vino imenujemo s znašala vsaka invaliditetna renta 130^4 mark, vsaka sta- kratka bomfasto vino. Ne more biti večje strokovne rostna renta pa 140^/ 10 mark. sramote za pridelovalca vina, kakor tudi za gostilničarja I Posebno dobro se je tudi obneslo skupno delovanje kakor je ta, ako se v njegovi kleti tako bomfasto vino bolniških blagajen in zavarovalnic zoper nezgode. rovalnice za starost ter invaliditeto so same Zava-plačale milijonov mark za oskrb bolnikov. nahaja. Le malo manjša sramota pa je, ako se nahaja v kleti jednega ali druzega po puščobi soda smrdeče vino. do- Bomfasto vino, kakor tudi po puščobi dišeče Na svetu razen Nemčije ni države, v kateri bi bilo kazuje ali w popolno strokovno nerazumnost dotičnega zavarovanje za zakonito organizirano starost ter invaliditeto obligatorično in gostilničarja, ali pa dokazuje tako vino skrajno nebrižnost, To daje Nemčiji neko posebno zanikernost glede ohranitve prazne vinske posode. Edino stališče. Vender se mora priznati, da se tudi drugod prava shramba vinske posode, bodi si sodov, barigel 9 po stran 154. Letnik L1X. lovnjakov ali pa sodčekov je ta Sod kateri ima vratca 1 n Tako dragi moj! dovolj za danes, precej pozno se koj po izpraznjenju odpre, spravi se iz njega gošča kar se je še v njemu nahaja, in potem se pošlje vanj . _ \ . - . ^ . « je, zmračilo se ježe popoinoma. Na svidenje, torej jutri**! Odšel je domov, jaz pa sem nemo zrl za njim, jednega človeka s primerno kletarsko krtačo in šešlo. dokler ni zginil za ovinkom Kako blag se mi je zdel ta Pomagač mu v sod vlije škaf čiste vode, mož v sodu pa In vender je moral že veliko trpeti, vsaj tako po s pomočjo šešle okolo in okolo soda vodo omeče da ga mož! gosto vzdihne, kako je" nesrečen. Neizrečeno me zanima tako splahne. Ob enem ko s pomočjo šešle sod splahnuje, povest njegovega življenja. Gotovo me čisla kot prijatelja 1 pa ga tudi s krtačo čez in čez prav dobro odrgne Ko vsaj mi zaupa takorekoč ves roman svojega življenja. postane voda grda kalna spolje se jo s šešlo skozi Nestrpno sem pričakoval naslednjega dne. vratca v podstavljeni škaf škaf čiste vode v sod. pomočnik mu vlije drugi pomočjo šešle in krtače porab sod pereči človek to drugo vodo ravno tako kakor prvo, in tako se ponavlja vlivanje čiste vode v sod in drgnjenje istega toliko časa dokler ne pride iz soda tako čista voda kakoršno se vanj vlilo. Porabiti se mora toraj za to tri t štiri ) da tudi do osem škafov vode. Ko je sod tako popolnoma čisto opran, spolje se zadnjo vodo iz njega, in človek se splazi vun. bere se vodo, kolikor se jo s pomočjo gobe (šponge) Cez dva ali tri dni po ali pa p nabralo na vampu soda • ^^ čiste rute ven, in sod se zakadi prav dobro z žveplenim dimom, ter zapre m zabije Zakadi se pa sod najpripravnejše tako-le: Vzame se po velikosti soda eno ali pa tudi dve tršici kletar skega žvepla, in sicer takega brez nanj potrošenih cvetlic 1 ker cvetlice so le sleparija, druzega nič. Tako kletarsko žveplo ima tudi gospod Perko v Novem mestu v zalogi A Žveplene trščice se položi čez kos opeke žlebnika t se jih zažge ter hitro v sredo vampa soda v sredi porine. Vratca se koj potem zapre, veho zabije Čez vsake dva meseca se mora potem zakajen ■ ponoviti. Zato pa ni treba soda odpirati, ampak zakadi se ga s kadilnico (kakoršne gosp. Kiissel v Novem mestu izdeluje) ali pri vehi ali pa pri čepu ter zopet^ zabije. Ko se misli pa tak sod z nova z vinom napolniti, se ga mora odpreti 1 kak dan odprtega pustiti » da se izzrači potem pa more zopet človek vanj, da ga s čisto vodo 1 kletarsko krtačo ter šešlo popolnoma izpere ker sicer tako bi vanj natočeno vino po žveplu smrdelo. To je edino prava shranitev vinskih sodov shranjenih sodih ne bo vino nikoli bomfasto in tudi ne pusto postalo. Vsaka drugačna shranitev je napačna. Ba rigle 9 polovnjake in sodčeke, kateri vratc nimajo shra njuje se ravno tako, le s tem razločkom, da se jih, ker vanje zlesti ne more, ker vratc nimajo, s čisto vodo toliko časa kota (plajha), da izteče iz njih popol- človek noma čista voda Cez dva ali tri dni se jih pa s po močjo kadilnice z žveplom dobro zakadi ter zabije. m www Poučni in zabavni del. ^^ W ^ I « i Julija. Spisal Josip S. (Konec.) Premetaval sem se po postelji in šele proti jutru — Zopet zatisnil trudne oči in sanjal lepe sanje o Juliji se globoko zamislil. Kar vstane in reče Sešla sva se zopet. Opomnil sem ga takoj, da sem zelo radoveden, kaka usoda je zadela pozneje njega in Julijo, ali pa Bridko se je nasmehnil ali moji radovednosti ) — žalnim spominom. Nekaj trenutkov sedela sva molče pred hišo mojega očeta. Mati nama prineso latvico kislega mleka in hleb svežega rženega kruha. „O te muhe, kako so nadležne"! nagovore naju mati. n Gotovo bodemo imeli kmalu deževno vreme tt Tako so prerokovali mati, oče pa je prišel mimo oprtan z gnojnim košem. „Le privoščete se tega-le, gospod doktor! Ob taki vročini, kakor danes, se kaj ej, to pohladi bolj, ko vsako vino. kar hiteti v vinograd. Tako prileže tako-le mleko; No, sedaj moram pa tako; reveži smo, delati moramo, da se pošteno preživimo. Ta-le naš Radivoj pa pravi da morajo z glavo, tudi trpeti no SI pa mislim: vsi smo ustvarjeni za trpljenje. Tako je tako, da trpimo na tihem". k Tako je modroval dobri oče, odhajaje s težkim košem oprtan v vinograd. Sedaj sva bila s Franom sama. » Saj vem tt 1 tako pričel Fran, da bi rad čul na dalje mojo povest. Poslušaj tedaj: Od kar sem tedaj zadnjič govoril njo, zdelo se mi je ) da mi je njena družba potrebna. Vse prazno in pusto 5 ako kateri dan nisem občeval je bilo njo Čutil sem, da jo ljubim ljubim vroče, z žarom prve ljubezni. Predmet mojemu premišljevanju bila sedaj Julija Polastila se me je globoka otožnost, ljubil sem samoto. Rad sem pohajal v samotni gozd, kjer sem nemoten sanjal o njej. O blaženi trenutki mlade sreče! kako urno ste minili in ne povrnete se nikdar. Spomniti se nisem smel trenutka, ko se nama bo treba posloviti. Kako bom potem zapuščen kadar me ostavi to ljubljeno bitje! Od dne do dne sem bil otožnejši. Bilo je, ako se ne motim, nekako koncem avgusta, in krasno poletno jutro. Zopet sem hodil sam po temnem gozdu in mislil mislil na Julijo. Kar pa najmanj pričakoval, pila pred me. sedaj. Julija sama, s knjigo v roki je sto- grozni zadregi pozdravil sem jo hitro. «Kaj Vam je, gospod Fran"? nazvala me je s krstnim imenom. n jako otožni ste danes, a ne samo danes, že več časa opažam to na Vas tt Izgovarjal sem se, da nisem popolnoma zdrav. » Ne tajite mi"! izpregovorila je skoraj strogo 9 ff Vas muči nekaj, že večkrat sem Vas videla takega. Letnik LIX Str 155 Nespametno torej 1 da mi tajite ker dobro veste, da samotnemu življenju, vender ne še popolnoma. Nadalje Vam pravljice o bolezni ne verujem. Toda prosim lepo«, vati hočem pričeto povest in potem sodi O hitela je nadaljevati, „oprostite, da tako govorim; kako n Odšel sem torej na Dunaj; študiral sem marljivo pač smem zahtevati jaz skrivnosti. da bi mi Vi razkrivali svoje filozofijo in kakor veš, sem pozneje postal doktor filozofije. Pusto se mi je zdelo ono velikomestno življenje. Julije Pogledala me je ljubeznjivo in nehote so obema nisem imel pri sebi. Hrepenel sem po nji, kakor žejen jelen po hladnem studencu. Misel, da bom kedaj lahko krožile ustnice v nasmeh. 8 Gospica Julija"! spregovorim slednjič 9 da prav njo pred altar, dajala mi je imate, muči me nekaj, trpeti moram, trpeti mnogo prijel sem jo za roko, in ona mi je ni odtegnila ker stopil sem se resno lotil učenja. A pisma, polna vroče ljubezni. dovolj moči, da sva Pogosto Veliko sveta si dopisovala bilo med Vas ljubim, ljubim mladeniško srce a tako vroče, kakor le more ljubiti nama, a ljubezen naju je vender družila. Ona Julija je bila prvo bitje, ki je zanetila v meni vzvišeno, plemenito Njena roka, še vedno v moji jela se lahno tresti, in čisto ljubezen. • • obraz si je zakrila nedolžna deklica, in iz očij so kapale Nekako koncem oktobra je odšel baron H. s svojo solze prve ljubezni. Strastna moja ljubezen pri družino v Gradec. Že to je uveselilo uhog^ deklico zelo kipela do vrhunca. Objel sem JO, pritisnil na srce ter poljubil prvič nežno žensko bitje, katero sem ljubil. Julija! Oh, si imela zlato srce! Zakaj sem bil slep? Kaka češ, sedaj sem vender bližje njemu, kakor preje Tudi ona je položila nje snežnobeli ročici okrog mojega prijetno bi bilo življenje poleg tebe. A sedaj samotarim vi*atu jaz pa sem užival tedaj najslajše trenutke tu v tihem zakotju in bodem samotaril do smrti. % življenja. Takrat sem bil resnično srečen potem nikdar več. teboj je legla i moja sreča v groba temno jamo > Dolgo ni trajala tä sreča. čas ločitve se nama je iz katere se ne dvigne več. Solnce sreče je meni zatem bližal hitrih korakov. Sešla sva se slednjič življenju; videla se nisva nikdar več. Tu je Fran jenjal pripovedovati. slednjič v nilo za vedno. Osamljen tavam po svetu, iščoč miru in leka bolni duši Črv 1 ki razjeda moje srce, noče poginiti * rokama si In kadar bo nehalo biti to izmučeno srce tedaj bode podprl glavo in nemo zrl v tla. Hud vihar je besnel v zadobilo tudi mir, po katerem tako zelo hrepeni Trudno je povesil glavo — tt i njegovi duši. Prežalni spomini so mučili njegovega trudnega duha. Vender je nadaljeval: » Ne morem Ti popisati. dragi prijatelj, prebrid- — in molčal. Sočutno sem gledal ubogega prijatelja. „Zakaj prenehavam? Nadalje- 9 kega trenutka najine ločitve. Oditi mi je bilo na Dunaj. si mi zdi, da vidim tega blagega angelja, nesrečno in zapušfeno Julijo, bridko jokajoče sloneti na svojih prsih. Kako mokro je bilo tedaj njeno, ko kristal čisto oko. Koliko grenkih solza je to nedolžno bitje potočilo vati hočem žalostno povest svojega življenja. Z vedi vse, Ti si jedini, kateremu zaupam skrivnost, do sedaj tajno vsemu svetu. Bilo je koncem predpusta 18 . . Goste snežinke so padale na zemljo. Tiho je bilo takrat. Srce v prsih se mi krči ob teh spominih. In kako sveto sem zatrjeval, da jedino ona me bode nekdaj spremljala po poti življenja! Hvaležno in ob jednem proseče je vprla oko v me. Radost in tugo, strah, obup in upanje čital sem tedaj iz njenih očij. Še jeden po ulicah, kakor le malokedaj v prestolnem mestu vsega cesarstva. Le sem ter tja je bilo čuti drdranje kake vse tiho. Shakespeare, kočije, pa le za jeden trenutek in zopet Pred menoj na mizi ležal Bosseau objem » še jeden pogled in z Bogom, z Bogom Julija Homer. Nič kaj se mi ni zljubilo danes proučevati dela omenjenih svetovnih učenjakov. Slabo brleča luč moja. Tvoj sem vedno; odšel sem in ostavil njo na veke". Utihnil je. Videl sem, kako burno so se mu dvigala prsa; preživo se je spominjal tedanjega slovesa. Poslovila sva se kmalu. Tužen se je vračal domov, tužen in zamišljen kakor vedno. skromno razsvetljevala moje malo stanovanje. Bil sem sam tako zelo sam. In zopet mi je stopila Julijana podoba v vsi milobi in krasoti pred oči. Nemo sem gledal v odprto knjigo Drugi m. dan mi prinese njegova postrežnica poset šoten mili bral nisem. Kako li naj berem? Moj duh ni bil pri- lahka fantazijina krila so ga odvedla v naročje nico. Naznanil mi je » da zjutraj odpotoval t naj mu nedolžni deklici Julijinem naročju! Nekdo potrka. da. tam 1 snival v njenem Prestrašen urno vstanem in hitim odpustim, ker se ni mogel posloviti, saj se itak čez dva ali tri dni vrne gotovo. Res, prišel je čez dva dni zopet na svoje posestvo. Prijateljski sva si stisnila roki. „Od proti durim. Vstopil moj prijatelj dr. Milan B. 1 mlad zdravnik. „Da bi Te tristo medvedov"! govoril je glasno celici? Ali ne veš r krito Ti povem, dragi Eadivoj, bil sem ta dneva v mestu, hoteč se vsaj nekoliko razvedriti, toda uvidel sem da med hrupnim svetom meni ni živeti. Bolj živo kot kedaj spominjal sem se prošlih let; že itak boleče rane so me jele skeleti še bolj. In vrnil sem se zopet ) „kaj za Boga počneš ves večer v da bo kmalu konec predpustu, in Ti menda letos nisi zavžil kar nič njegovih sladkostij! Menda ti zopet roji po glavi ona punica, o kateri si mi pravil zadnjič — no prijatelj, jaz sem porok, da jo pozabiš kmalu". « Zadnje besede je izgovoril tiho, vender sem jih čul kakor vidiš, v ta tihi kraj. Znan Ti je vzrok mojemu razločno. StraD 156. Letnik L1X. Pogledal sem ga strogo nutku povesil oči. on pa v tem tre- tudi ona je molčeča, kakor Ti; predstavim Te in potem stori svojo dolžnost! Pojdiva, jednako se druži z jed » Le ne glej me tako zgrevano, sanjač Ti sanjavii nakim"! 1 Misli pečjo. da si na Dunaju, ne pa doma na Notranjskem za Kar urno se napravi in z menoj; danes se bode Sledil sem mu nehote. plesalo in dvorilo kakor še nikoli. Ako nimaš vode n Gospica Melmiija L-ova, in tu moj prijatelj phiL Fran K.\ namestu krvi v sebi, razvnel se boš danes gotovo. Ti filisterski filozof. Tako je besedičil moj prijatelj. Milan se je uljudno poklonil in odšel Sama sva bila z Melanijo. Moj prijatelj ? Da, prijatelja sva si bila; vender a Veseli me gosp. K.*, je pričela Melanija, g da me nisem občutil nikdar do njega one prijateljske ljubezni, ki nas spaja v jedno srce, v jedno dušo. Zdel se mi je prelahkomišljen, prelabkoživ. nazorov in skoraj bi mislil Bila sva vedno različnih je seznanil z Vami gosp. dr. B. Videla sem, da samevate v onem koncu salona, kakor jaz na tem; sedaj sva pa samotarja skupaj". t da je nezmožen gojiti višje 4 ideale. Nasprotno sem bil jaz bolj mirne naravi, nekako tih in molčeč, vsak predmet strogo, in ne površno deči človek. Zvonko se nasmejala pri teh besedah Čuta so sem, kako se mi je lice porudečilo. Melanijina preprostost me je presenetila popolnoma. o Res, gospica! samotaril sem in le od daleč gledal Kakor rečeno, prišel me je vabit na ples. Ugovarjal to radostno početje". sem mu spočetka, da ne morem t samo dolgočasil zbrano družbo, moral. iti, češ, danes bodem « Zaman, udati sem se W M 4 n Ali Vi ne pleše te"? vprašala me je in pogledala strogo. Šla sva. » Povej, Milan, kam me vedeš danes" ? sem vprašal. „Plešem sicer, toda nekaj časa sem". Besedi mi je zmanjkalo, vedel nisem kaj odgovoriti* .Aha. nekaj časa sem ste pošteno zaljubljeni » Kam Te vedem ? Bržkone v kak prijeten salonček, in ker danes morebiti predmeta Vašega oboževanja ni kjer domuje drugo življenje, kakor pa doma m celici". v Tvoji tukaj, K. iz tedaj Vam tudi drugo ni mnogo mar. gospod očij Vam berem 1 da je temu resnica, kar sem B Kedo pa še pride danes tja? Ali je morebiti na- ravnokar govorila"! povedan ples a n Gospica"! izpregovorim urno, „kako morete" » t Sama radovednost Te Sicer pa dobro zna »No, no"! segla mi v besedo, gnikari se raz men je; sedaj vidim, da se zanimaš tudi za ostali svet in burjati! Poslušajte, kaj Vas vprašam sedaj"! ne samo za ono pnnico tam v Gradcu. Čaka Te izvrstna ^ zabava. Nudila se Ti bode prilika občevati z najlepšim Pripravljen sem, gospica Melanija". 1 svetom našega ženstva. No je iz nebes padJi angelj angeljev jaz kar ne morem. vsa] » to 1 Ti pravim, vsaka ženska da ljubiti jednega teh si seveda drugačen". Ali bi Vi hoteli danes plesati z menoj ako bi jaz želela to tt Strogo me je opazovala Čudil sem se, kako more ta fina gospica tako preprosto, da, preveč najivno go- Skoraj [zaničljivo me je pogledal. Odgovoril mu yoriti. nisem. Tiho sva stopala dalje. n Tu sva"! oglasi se Milan in me odvede v čarobno n Neizrečeno rad, bilo bi mi v veliko srečo 1 go razsvetljeno dvorano 1 ki bila že do malega z občin spica Melanija". stvom napolnjena. Dame v svilenih oblekah so se spre hajale po gladkih parketnih tleh; vsiljivi kavalirji » Torej 1 dajte mi roko"! so letali od jedne do druge kakor metulji, ki sedajo po pestrih cvetih, da se divijo njihovi krasoti, a vse to za malo časa in tem hitreje odlete. Slišati je bilo obi Prijela se me je za roko in kmalu sva se vrtila med mnogoštevilnimi pari plesalcev. Lepa in zapeljiva je bila ta Melanija. Čudno čuvstvo mi je pretreslo dušo in telo, kadar so se nje bujni kodri dotaknili mojih ramen lico praznih in puhlih fraz 1 pa malo duhovitih izrazov. in kar vzdrhtel sem, kadar je nje lahni dih ogreval moja Milan se je kmalu zibal po zapeljivo donečih val čkovih giasovih. Splošna radost je polnila obširno dvorano Po končani plesni točki se vsede Milan poleg mene lica. bitje. Bila prekrasna, zdela se mi je kakor vzvišeno Nesrečni trenutek! Julijana podoba je zatemriela v D Za Boga"! tako je pričel n ali moreš opazovati tako hladnokrvno to radostno gibanje? Ali je mar popolnoma zamrl v Tebi čut veselja? Zakaj ne pleseš? „Saj moji duši. Julijo — --Pozabil sem blagega angelja in tem strastneje se oklenil Melanije. dobro sem se izgovarjal, „dame so mi kaj malo znane in veš", nerad se jim približujem danes, tudi ne zanima. Bog ve kako". Minulo je za tem IV. nekaj dni, da ni omenil moi Plesal že, pa me prijatelj Fran niti besedice, tičoče se žalostne povesti njegovega življenja. Nerad se je spominjal menda tužnih n Dobro"! Poglej v oni kot dvorane ? kaj ne ) tam dogodkov ) ki so vedno sekali skeleče rane v njegovo vidiš mlado damo, popolnoma ločeno od drugih. Glej! bolno dušo. t Letnik LIX Stran Krasno jutro v avgustu bilo » ko se utrujena zlobnosti mi še danes ni znano Ogibal se me vsedeva v senco košate lipe. Molčala sva nekaj trenutkov D Tako dragi mi prišel Fran 1 » znano Ti je sedaj že vender končal še nisem; nisem zopet marsikaj iz mojega življenja, utegne Te morebiti zanimati, kako se je vsa ta situvacija zvršila. Poslušaj! mogoče mu je bilo žal. Melanijina* poznejša Vem samo da se usoda mi ni znana. Videl je toliko » Julija je bivala v Gradcu pri baron H Vedno bo dohajala njena Ijubeznjiva pisma •ovi rodbini. Sklepal sem dunajskem časopisu nadporočnik Ervin srečna ljubezen. -žrtev, sem vzdihnil tega da sem bral v nekem in tega dne ustrelil Vzrok samomoru je bila baje ne Tako časopis Bržkone njena iz teh pisem, kako resnično blaga Pismo, katero sem Ti kazal bila ta deklica, bilo slednje, ki mi Minulo ie za temi dogodki nekaj mesecev ga je pisala poletnega večera pridem ves utrujen domov najdem črno obrobljeno Nekega Na mizi pismo Prestrašim se in s tre Odkar sem videl Melanijo in se je oklenil v strastni sočimi rekami odvijam zavitek. Pismo je došlo od baro ljubezni, prihajala Julije. tedaj. so vedno redkeje moja poročila do Ali me ker sem bil ljubila Melanija? v ljubezni slep. Da, to sem mislil Mislil nice Olge H-ove iz Gradca vsebina tega pisma Kakor blisk zadela me je sem, da je pismu mi naznanja baronica Julijino smrt. Uboga najpopolnejše bitje na svetu 1 niti sanjalo se mi ni, da more v srce. Kmalu tako lepem telesu bivati kamenito, neobčutljivo Zatrjevala mi je ljubezen — in jaz deklica je zaupa lažila jo tajno srčno bolest dobri baronici To a zadostovala ni nje tolažba. Julijine pa so se mi dprle oči sem veroval uvidel sem, da me zadnje besede so bile: „Fran, odpuščam Ti Tako pisala baronica nesramno goljufala ter a samo eksperimentovala z m^^ Sprehajal sem se po parku noi Solnce je tonilo daleč In sedaj Življ 1 dragi prijatelj, dostaviti nimam mnogo koje sem žil poslej » bil vedno tužno m tam na tožno zavišnelem nebu za hribe Zadnji žarki so pusto. Nekako gnjusilo se mi je vse na svetu. Kolikokrat so mi pohitele misli tja na Notranjsko v eno prijazno še trepetali skozi vejevje v gosto zaraščeni park. Tajin- ^^^^^^ ^ako stvena tihota je kraljevala daleč na okoli, in sladak mir lep zarna sreča odeval trudno naravo. Sedaj se začuje tužna milo doneča slavčeva pesem Kakor bi tožil po zgubljeni dru žici 1 tako milo se topi njegova pesem Lahek šum začujem v bližini lepa dama, in poleg iije mlad nadporočnik Na bližnji klopi sedi Stal sem jedva et korakov od njiju oddaljen; v jasni mesečini prve ljubezni. Oh naše življenje ljubezen izmučenega knjigam študije, dila moja nesreča bile BO le kratke sanje, kakor je vse — Vso kratek, a tem bolj goljufiv sen. in trpečega srca žrtvoval sem sedaj Koprnel sem po onem dogodku, ko dovršim da mi bo mogoče ostaviti mesto, kjer se poro Po dovršenih izpitih sem služboval v videl sem ju prav razločno » Ali me res ljubiš, Ervin" ? krajih noseö v srcu isto neozdravljivo bol azličnih katero nosim Zlata draga dušica kako moreš povpraševati to tt še danes Dragi 1 gotovo ni resnica, da slade lepi spo Ali me zelo ljubiš, neomahljivo tt Položila mu je mini preteklosti bridko trpko žitje sedanjosti > ne 1 „XXIB -J--~7 v roki okoli vratu in mu ljubeznjivo gledala v oči resnično pa Stemnilo se mi je pred očmi Ali je mogoče? Ona Melanija tu, s tem nadporočnikom? Ne, ne, to Oh da Najhujša vseh je bolečin V nesreči srečnih dni spomin da se moram spominjati onih C dni onih lepih ne more in ne sme biti la vender dni Spomin ta me muči in me bode mučil vedno Malo Ljubljena Melanija"! govoril je nadporočnik, „ali sreče sem vžil na svetu in malo blaženih trenutkov ne veruješ mojim besedam? in dobil primerno civilno pred altar". Odložil bom vojaško službo je pojilo mo)o dušo. Jedino tedaj sem bil srečen, ko sem no, potem Te popeljem snival o zemeljski sreči v naročju ljubeče blage deklice ) v naročju nesrčne „Ervin, kako si dober Tako končal Julije. zamišljeno zroč v daljavo Smilil Slavec je utihnil, in mojo dušo je odel gost mrak. se mi je Uvidel sem da Tedaj goljufan 1 Zamišljen sem odšel domov Grozne misli so mi slabo usode omahljivo bil moj nesrečni prijatelj orodje v rokah trpke in neizprosljive polnile izmučeno dušo svojih prsih! Gojil sem torej goljufivo kačo na ! Zaslužil sem to. Pobit sem taval poslej sem ter tja, skrbno se ogi Doba počitnic prekmalu vanjem hišo za nekaj mesecev minula med prijateljskim obče- Ostaviti sem moral zopet rodno bajoč vsaki družbi dr. Milanom srečala sva se Fran me je spremil do mesta Toplo sva se pošlo redko. Ogibala sva se drug drugemu. Znano mu da sem nesrečen, brezmejno nesrečen bilo vila in odšel 1 obljubivši mi » da me poseti o božičnih Zvedel sem po počitnicah zneje ako da me je prav nalašč seznanil z Melanijo 1 češ J katera, ta mu gotovo iztrga iz srca spomin # ^ m je i Jaz pa sem nemo gledal za njim in smilil se mi resnično smilil, nesrečni prijatelj. na Julijo. Kaj sem mu storil ) da sem podlegel njegovi \ stran 158. Letnik L1X. Novice. 9 nevarnostjo za lastno življenje reSil iz vode 151etnega Adolfa Kreseta. Naskok na Šiško pripravljajo socijalni demokratje, ki so menda vsi v družbi nemških nacijonalcev, ker se ti že Osebne vesti « deželni sanitetni svet so za dobo treh let imenovani gg. vladni svetnik dr marija dr. Bock in dr V a 1 e n t pn m ter sodni zdravnik dr Sehnst Major v Ljublj gosp Danijel B a staj je šel v pokoj in dobil tem povodom vojaški zaslužni križec oglašajo z zahtevo, da se mora v Šiški ustanoviti nemška šola. Zavedna mladina. Celjska ^Domovina" poroöa, da so fantje iz občin Murščak in ööeslavci vrnili okrajnemu glavarstvu v Ljutomeru pozivnice na nabor nemške. Posnemanja vredno! ker so bile iste t Absolvirani slušatelji dunajske tehnike Makso Jaroslav Delavska stavbena zadruga, ki ima namen gra- Davkar v Črnomlj Klodič in Eudolf Za j c so postali inženerji. ^^^^ delavcem lastne hiše, se je ustanovila v Celju. Predsednik gosp Fran Predalič premeščen je gosp. dr. Dečko. v Logatec, davkar v Logatcu gosp. Josip FerliČ v Višnj Nazadovanje na Štajerskem n Slov Gospodar u goro. in davkar v Višnji gori g. Kamilo M ur gel v Eibnico. naznanja: „Mislili smo že, da se nam za občinske volitve ne pač malokje Žal. Častno občanstvo je občina Naklo na Goriškem ^^ brigati, kakor nekdaj, ker se podelila sežanjskemu okrajnemu glavarju gospodu dr. Petru bati da občinska uprava prišla v nemškutarske roke Lah da temu ni tako Nemškutarstvo je zadnji čas začelo zopet Poroke. Poročil se je novomeški gimnazijski pro- ^^^^neje dvigati svojo glavo ter se ozirati po plenu. Posebno fesor gosp. Fran V a d Eadeč V Melniku z gospo Frankovič-Pregel iz v mariborskem, ptujskem in ljutomerskem glavarstvu so se na Češkem se je poročil režiser slo- razmere znatno spremenile in sicer za nas na slabše Čep rav venskega gledališča gosp. Adolf Dobrovolny z gospo A. čestitamo! Imenovanje v cestni odbor. Deželni odbor je Kokošk poklical v cestni odbor Brški gosp. Feliksa S t a r e t a , po nekaterih krajih v teh treh glavarstvih narodna zavest še vednc napreduje, toda splošno pa nazaduje. To je dejstvo, ki se ne da utajiti, in katerega si ne smemo prikrivati občinskih volitvah pridobili Težko da si letos pri kak nov grajščaka na Kolovcu in gosp. Janko R ahn et a, notarja na Berdu; v cestni odbor Višnjagorski pa gosp. Janko Po- občinski zastop, pač pa je že danes gotovo da bomo nekafere občine izgubili." Ijanca, posestnika na nadučitelja v Višnjigori. Krki in gosp. Janko Škrbinca, V Mariboru so našteli 24.501 prebivalcev, torei 4.603 več, kakor leta 1900. Koliko je Slovencev še znano. kakor se Občinske volitve v Ljubljani letos ne bodo burne Ravnopravnost na pošti. Poštno in brzojavno sploh pričakovalo, ker sta katoliško-narodna in ravnateljstvo je povodom konkretneg slučaj odredilo, da mo nemška stranka sklenili, da se jih ne udeležita. Samo socijalni P^®^"^ ^^ Štajerskem na pošiljatve s slovenskim demokratje so postavili svoje kandidate in ti utegnejo, pojde ker njimi mnogo pristašev katoliške stranke, dobiti znatne manjšine. Zmaga je v teh razmerah napredni stranki zagotovljena. Politični shodi. Minolo nedeljo je imel v Ljubljani naslovom vedno oddajati slovenske daj listke prejemnice oziroma od Agenta za izseljevanje v Ameriko le dobila v pest policija v Ljubljani. Nameraval je dva vojaški dolžnosti poslanec dr. Tavčar shod, v Kamniku pa poslanec dr. F er- po^žena mladeniča spremiti in ju spraviti čez mejo. jančič. Volilci so obema izrekli zaupanje. Poslanec Vencajz je imel isti dan shod v Tržišču. Vsak mladenič bi mu bil moral za to neki plačati 20 kron. čarj Nova pivovarna v Ljubljani. Nekateri gostilni- Hrvatska Matica je v proslavo biskupa J. Stross-mayerja izdala spominsko knjigo, pri kateri so sodelovali tudi snujejo zadrugo » naj ustanovi novo pivovarno v Ljub- slovenski pisatelji in umetniki To knj Brez kapitala ne vemo, ,če bo kaj najpodjetnejšemu nesla posebna deputacija, v kateri so bili je minoli teden pri Kostrenčič in Slovencu, jako spretnemu županu . Hribarju, se tak projekt ni posrečil. Mušič ter dr. Hoic, v Ljubljani so izročila po jeden izvod Župan V korist družbe sv. Cirila in Metoda bila 1 minolo nedeljo v ljubljanskem „Narodnem domu" veselica, ki je sijajno uspela. Kosmatega dohodka je bilo 2500 gld Za Prešernov spomenik. Slavnost v Škofli Loki v korist Prešernovemu spomeniku dobička. 9 vrgla 346 kron čistega V korist Elizabetne otroške bolnice in družbe gospe se priredi v kratkem v deželnovladni palači. To misel sprožila gospa dež. predsednica baronica Heinova. Prešernove pesmi je gosp. A. Pokom v Gradcu začel prelagati v — volaptikovski jezik. V prevodu se čitajo dr. mestu, knezoškofu. Matici Slovenski in Marijanišču Hribar je deputaciji na čast priredil banket. Boj mej madjarskimi in slovenskimi delavci, V galoških rudnikih na Ogrskem so mej delavci nastali pretepi iz narodnostnih vzrokov. Vzlic posredovanju raznih mad-jarskih mogotcev ni rudnik odslovil slovenskih delavcev. Vsled tega so Madjari prišli z revolverji na delo in začeli napadati slovenske delavce. Poklicano orožništvo ni zamoglo ubraniti Slovencev; moralo je priti vojaštvo, Madjari so bili aretovani in od dela odpuščeni. Vsled tega kriče madjarski listi kakor se jih mora izgnati grozno Novomeški vodovod Zakon ga je sklenil letna gospa Karolina Vilhar, rojena Margon, deželni zbor kranjski glede novomeškega vodovoda, je zadobil dni najvišjo sankcij Vinarska zadruga v Novem mestu ustanovni občni zbor dne 1 maja i ima svoj besni, usujejo Slovence in zahtevajo, da iz Ogrske. — Umrla je v Hraščah pri vipavskem Št. Vidu 80- je zavzemala odlično mesto v krogih, ki so Notranjsko prebudili iz narodnega mrtvila. Nezgoda pri streljanju. Blizu Pragerskega streljal t. m. kovaški učenec Jos. je dne Gstallner z neko staro Zdravniški uradni dnovi bodo vsako sredo v Višnji gori in sicer bo hodil tja okrožni zdravnik gosp. dr. Eepi železno cevjo. Cev se je raznesla, ter dečka ubila. Samomor ljubljanskega delavca na Dunaju. Dne 16. t. m. so našli na Dunaju truplo neznanega človeka, v njegovi bližini so našli stekleničico s strupom, v žepih pa iz Št. Vida pri Zatičini. Talijo za rešitev življenja je deželna vlada pri- več vizitnic na ime Adolf Cimpermana in krojaško znamko znala učencu obrtne šole v Kočevju Jos. Primoschu, z rj Josef Pettauer, Laibach" ter več vstopnic v ljubljansko de L t Letnik L1X. Stran 159. > želno gledaliSže. Takoj se je dognalo, da je samomorilec kro ii Kaznovan častnik. Tridentu je lani novembra jaški pomočnik Adolf Cimperman rojen 1882. na Turjaku riieseca nadporočnik Schlanczy v kavarni udaril s sabljo in tjekaj pristojen, kateri je nekaj Öasa delal po pri krojaSkem glavi natakarja Toeinija. Nadporočnik je dobil za to svoje ju- mojstru Josipu Pettauerju in v zadnjem času do sobote zvečer naštvo šest let ječe ter mora pa pri krojaškem mojstru Ivanu Potočniku. plačati markerju 10.000 kron V soboto zvečer odškodnine. nedelj sta bila še z mu je mojster izplačal zaslužek, bratom do večera skupaj. Okoli Adolt Cimperman je vzel uro in verižico iz žepa vzel drugo kravato in ie zopet odšel iz stanovanja, rekoč bratu, grozen Zločinec ali blaznik. Mnogi učenjaki, med njimi ure sta prišla domov in tudi Lombroso, se živo zanimajo za dogodek, ki se je nedavno in jo odložil, izvršil v Bukareštu, kjer je sin generala Condiana ubil na način neko žensko ter se vedel pri zaslišanju pred da se gre malo sprehajat. Vrnil se ni več. Ponoči se od sodiščem nečuveno cinično. O tem mladeniču, ki še nima 21 let, peljal s poštnim vlakom na Dunaj. Iz Mürzzuschlaga in iz poročajo listi: Kot otroku že mu je bila najljubša zabava Dunaj poslal bratu razglednici, ne da bi bil s kako be- trpinčiti živali. Enkrat je doma nekaj ukradel in pobegnil v sedico omenil, kaj namerava storiti. Tudi svojim starišem na Turjaku menda ni nič sporočil, da pojde na Dunai. mladega človeka podilo v smrt, je neznano. Povedal nikomur in tudi pisal ni. Najbrže se mu je zmešalo. Kaj je tega Kongo. je Vrnivšega se domov, je dal oče v neki zavod. Tam Condiano s patosom in bahaje se pripovedoval o ubojih, jih je izvršil v Kongo. Baje je ubil nekega človeka, bolnega na rumeni mrzlici, z največjo hladnokrvnostjo in razun tega postreljal nebrojno domačinov. Součenci mu niso nego smatrali so ga blaznikom, ki se lažnjivo baha. verjeli, Glede Blaznec v zaporu Trstu je bil aretiran radi umora tiste ženske je mladenič pripovedoval, da je pustil nalašč necega malenkostnega prestopka neki Ladovih Oton Ditrich, vrata odprta, ker je upal, da mu slučaj ali policija prepreči na katerega je po zaslišanju padel sum da je izvršil več nameravani umor. Ker se umorov. Ditrich le lani o Binkoštih ušel iz blaznice v Draž- vratam, je žensko zaklal. pa to Ko so ni ga zgodilo vzlic odprtim vprašali, ali ga radi danih. Mudil se je potem v raznih krajih, najdlje na Kranjskem, umora peče vest, je odgovoril, da ne, ter da bi prav lahko ter naposled prišel v Trst. Izkazalo se je sedaj, da se j^ tik spal vso noč poleg razmesarjenega trupla. Vse to je pripove-Kočevja vtihotapil v neko kmetsko hišo in hotel umoriti dve doval nekako teatralno, bahato in vedno se smehljaje. deklici. Starej le bil Ö zvezal, a predno je izvršil svoj Društvo zakonskih mož. V Bruslju se osnuje namen, je bil prepodan. V Kočevju so ga sicer prijeli, a ker društvo zakonskih mož z „anti-modnim" programom. Ti možje so ga spoznali, da je blazen, so mu dali nekaj denarj odpravili, ne pomislivši stati. ga se hočejo postaviti proti luksusu in potratnosti ženstva ter z kako nevaren zamore tak človek po- vsemi sredstvi delati na to, da žene ne bodo mogle porabiti Preiskovalni sodnik dr. Brecelj je pa tudi dognal, da toliko toalet, klobukov in dr. Zato ne bodo plačevali nobenih Ditrich identičen s tistim človekom, ki ga išče novomeško nepotrebnih računov več. Bati pa se je, da jih bodo tistim luksus sodišče zaradi umora neke ženske, in razne okolnosti kažejo, ženam potem plačevali drugi gospodje, ter zato da je Ditrich v svoji blaznosti umoril tudi že več drugih žen venderle ne bo nič manjši. Zanim vo je, da se prav taka * liga zakonskih mož snuje tudi na Kreti. To društvo pa hoče Boj z medvedko. Kmet Janko Puškaric iz Zagorja omejiti potratnost v dragotinah in drngih blagih Krečani ne deklet je gnal 19. marca svoje ovce na pašo razvalini Modruš. bodo kupovali ali plačevali svojim ženam več biserov, demantov Nakrat je prišla iz gorovja medvedka, vzela troje jagnjet in in zlatega nakita, nego jih hočejo naučiti skromnosti in po izginila. Puškaric je nato pognal ovce domov, vzel sekiro ter nižnosti. šel medvedke iskat. V soboto 23. marca je našel blizu Zagorja če se jim to posreči, ustanove taka „antiluksusna" in „antimodna" društva možje tudi drugod. na nekem travniku. kjer je imela v leščevju svoje ležišče. rijan Varuhi gasilcev. Vsak otrok ve, da je sv. Flo-zašČitnik gasilcev. Vsak pa tudi ve, da se nihče celo Puškarič je takoj naskočil žival ter jo po kratkem boju ubil. Kožuh in meso je prodal, katerega je bilo 1^/2 ter se tako leto ne zmeni za sv. Florijana, izvzemši. ako kje bukne požar; oškodoval za troje raztrganih jagnjet. takrat pa ljudje kličejo k svetniku: „Pomagaj nam, sv. Flo Osveta usode. V nekem ogrskem mestecu je ži- rijan, pomagaj a f V drugih deželah, kakor na Francoskem, velo mlado dekle Ana Sandor. Zaljubil se je vanjo mladenič, v Belgiji, Luksenburgu imajo gasilci drugega zaščitnika. Na bil sluga pri njenem očetu. Dekle je tudi ljubilo mla- Francoskem n. pr. se časti kot zaščitnika gasilcev sv. Bar-deniča, a ne dolgo, ter se celo zaročilo z bogatim posestnikom, bara. Dan sv. Barbare, 4. decembra, praznujejo ne samo ga- Njen ljubimec se obesil na dan zaroke v hiši. Te dni so silci, marveč tudi uradi in vse ljudstvo. Ob uri zjutraj je šli svatje k poroki, posestnik pa vodil Ano. Ko so prišli budnica, dopoludne sv. maša, katere se udeleže vsi, popoludne do cerkve, se je nevesta nakrat zgrudila in umrla. Ženina je običajna gasilska vaja, a na večer se gasilci pogoste in se prirejajo vsakovrstne veselice, katerih se vse udeleži. II ognjegascev pod razvalinami. V Marzelju pretečenega tedna nastal požar v tovarni obuval. Ko so sebno iz Italije in Tirolskega prihajajo tužna poročila o ne- ognjegasci ogenj popolnoma pogasili, pustili so v varstvo od- je ta nenadna smrt tako prestrašila, da je zblaznel! Povodnji. Iz različnih krajev naznanjajo časniki velike povodnji, katere je provzročilo deževje zadnjih dni. Po- srečah in škodi narašSenega vodovja. Veroni je neznatna delek ognjegascev, med tem ko se je večina istih podala v reka Gua tako narastla, da je poplavila mesto Cologna Ve- svoja spavišča. Kar se usuje glavni zid, vsled česar se je neta, kjer se je ponesrečilo v vodi do 60 ljudij. Enako so v tudi streha tovarne zrušila in s svojimi razvalinami zagrnila Merrani, pokrajina Pavija, vse ulice pod vodo in ljudje delajo ognjegasce. Kmalu nato je prihitela pomoč in začelo se je noč in dan, da vsaj deloma popravijo škodo in odstranijo ne- osvobojati zasute, katerih je bilo 11. Dva sta bila mrtva, varnost. Tudi iz Bocena na Tirolskem so vesti o povodnji jednemu so morali noge odsekati, ker so bile popolnoma zgnje- jako tuŽae, in prizadetih je mnogo ubogih rodbin. Nimamo, čene, drugih 8 je bilo več ali manj poškodovanih. kakor se vidi iz raznih poročil mi še vzroka posebno se pri- 25 milijonov poljubov. „Das Album" je prinesel toŽevati nad neprijaznim nastopom senheimu spomladi letos, vsaj nam zanimivo statistiko. Marchener je namreč izračunil, koliko poljubov se da v Silvestrovi noči v Parizu, kjer je navada, da Psica ga je raztrgala. Na Bavarskem je v Ro- se za novo leto poljublja vse križem. In izračunil je, da je prizanašajo elementarne sile. napadla psica agenta bavarske hipotečne banke v Parizu vsaj 1000 salonskih „levov", dajo v tisti noči Kellerja. Ko so agenta rešili razljučene psice, dobil je Keller lepim damam vsak vsaj po 100 200 poljubov, vsi moški in že take poškodbe, da umrl. vse ženske v Parizu pa okoli 25 milijonov. » I w ■I • . I Stran 160, L N 0 Letnik LIX. Nemška telovadna društva. Nemci imajo 6303 Turnvereinov" s 626.513 člani, mej temi 302 807 telovadcev. Avstriji je 500* takih društev z 58 941 člani, mej temi 26 262 telovadcev. V naših deželah na Štajerskem, Kranjskem Koroškem in Primorskem je 41 nemških telovadnih društev s 306, v deželah 4456 člani. Nemških telovadk je v naših vsej Avstriji pa 3523. V obrambo živali. Egipatske in Etijopske oblasti so poskrbele, da se razne živali po lovcih popolnoma ne uniče. in so za to izdale povelje, koliko in kakih živali sme lovec ustreliti in kaj mora za odškodnino plačati. Za vsakega ubi- tega slona mora plačati 200 kron odškodnine, sme jih pa ubiti najmanj tri, žirafo sme ubiti samo eno in mora plačati 150 kron odškodnine. Tak zakon je izdan tudi za druge razne in redke živali Afrike, katerih rod evropski lakomni lovci v par letih popolnoma zatrli in zato ravnajo oblasti previdno, ako omejujejo število in določajo odškodnino za ubite živali. Pijani vrabci. List „Nerthuo" javlja, da so vrabci v Severni Ameriki velika nadloga poljedelcem. Ko dozori žito, oblegajo polja tisoči vrabcev. Sedaj se je nek poljedelec domislil originalnega sredstva, da odpravi vrabce. Namočil je mnogo klasovja v žganju ter ga raztresel po raznih krajih. Vrabci so prileteli in zobali v žganju namočeno zrnje. Učinek je bil imeniten! Skoro so bili vrabci popolnoma pijani in na stotine se ^jih je valjalo po tleh. Kmetje so tako brez posebnega truda lahko pobijali vrabce. Loterijske srečke v Brnu dne 17. aprila t. Na Dunaji dne 13. aprila t. V Gradci dne 13. aprila t. 31 J 19, 75, 7, 87 23, 64, 33, 84, 26. 83, 64, 78, 21, 28. CO m/^ zamorejo kraju gotovo in pošteno brez kapitala in j zaslužiti z prodajo postavno dovoljenih državnih osebe vsakega stanu na vsakem zgube papirjev in srečk. Ponudbe sprejme Ludwig Oesterreicher -10) 5 Deutsche Gasse 8 Budapest i Tržne cene. I v Ljubljani dne 19. aprila 1901, Pšenica K 10 ječmen oves ajda 6.30 proso 7 turS^'iica 6.50 leča fižol K t i . i % v'-, i i . 4 i- • ^ « 10. Vse cene veljajo za 50 kilogramov Vsem tistim, kateri so se skozi prehlajenje ali preobilno jed, ali s težko prebavljivo, prevročo ali mrzlo jed ali neredno življenje, želodečno bolezen nakopali kakor: želodečni katar, želodečnl krč, želodečni bol, težko prebavaiije ali želodečno zazližanje, se jim tu dobro domače sredstvo priporoča, kateri izvrstni zdravilni učinek je vže mnogo let izkušenj. To je znano prebavno in kricistilno sredstvo > Hubert üllrich-ovo zeliščno I Yino. To zeliščno vino Je iz izborno zdravilnih zelišč z dobrim vinom pripravljeno ter vtrdi in poživi oeli človeški prebavni org^anizem, brez da bi to kakšno čistilno sredstvo bilo. Zeliščno vino odstrani vsa motenja v krvi in čisti vse slabe J snovi v krvi, ki bolezni provzročnjejo, in deluje na prenovitev zdrave krvi. Pri pravočasni rabljivosti tega zeliščnega vina, se vsaki želodečni bol kar v kali zatre. Zatorej bi se pred vsem drugim močnim in razjedljivim sredstvom. Ni le zdravju škodujejo, rabilo. Vsa znamenja kroničnega (zasta- renega) želodečnega bela so: g^lavobol, riganje, zg^ag^a napenjanje, slabosti z bljuvanjem, katera vže po kratkem povživanju tega vina prenehajo. ^at>asaiije in temu slabi nasledki, kot tesnoba, kolika, srčno bitje, pomanjkanje spanja, naliv krvi v Jetra, vranica in v čreva, se skozi to zeliščno vino hitro in na labek način odpravi, ker vse slabi snovi iz želodča in črev odstrani. Sulii Medi o1>raz, pomanjkanje krri, slaliosty so znamenja slabega prebavanja, slabe krvi in bolnih jeter. Pri popolnem slabem teku, razdražljive oslabelosti in slabem čutu, kakor vednem g^lavo-bolu in pomanjkanju spanja, odmrjejo taki bolniki počasi pa gotovo. Zeliščno vino pa da oslabelemu životu novo moč. 2^eliščno vino povzdigne tek, povspeši prebav-Ijenje in reditev, ter preosnovi in pospeši in zboljšuje napravo krvi, poživi vzdražene živce in preskrbi bolniku nove moči in novo življenje. Mnogobrojna priznanja in pohvalna pisma potrjujejo vse to. vino se dobiva v steklenicah po 1 gld. 50 v lekarnah v Ljublj Litiji, Kamniku Skofji Loki, Kranju, Radovlj Idriji, Tolminu, Trebnjem Novem mestu, Ribnici, Kočevju, Metliki, Črnomlju, Pošto jini, Ajdovščini, Vipavi, Celju, Sežani, Trstu itd., kakor v vseh lekarnah v Avstro-Ogerskem. Tudi razpošiljajo 3 ali več steklenic po izvirnih cenah na vse kraje Avstro-Ogerske Proti ponarejanju se svari! Zahteva naj se izrecno Hubert Ullrlch-ovo zeliščno vino. m^ Moje zeliščno vino ni nobeno tajno sredstvo, taisto obstoji iz: Malaga vino 450,0, vinsko žganje 100,0, glicerin 100,0, rudeče vino 240,0, jerebinkovi sok 150,0, češnov sok 320,0, mana 30,0, sladki janež, janež, helenska korenina, amerikanska krepostna korenina, svedrec, kalmus 10,0. Vse to je skupno. Odgovorni urednik: Avgust Pncihar Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki