U&to HI,, štev. 140
ftftjtt [wKnlhjwf
IT Ljubljani, četrtek dne 15. junija 1922	Posamezna SteTflka 75 par > 3 K
txha|a ob 4 zjutraj.
Stane mesečno 7-50 Din za inozemstvo 18"— ,
Oglasi po tarifi;
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16,1. Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Uprmvnlštvo:
Ljubljan*. Prešernov«
ni. it 54. Telef. it. 38
Podružnic«:
Maribor, Barvarska nl>e*
at. L TeL it. S2. Celje, Aleksandr. cesta.
Račun pri pcštn. čekcr. zavodu štev. 11.S42.
Ljubljana, 14. junija.
V Beogradu se mudi te dni nas poslanik v Varšavi, .Jaša Simič, Njcg">v prihod v našo prestolico spravljajo politični krogi v zvezo s predstoječimi pogajanji za sklenitev trgovinsko pogodbe med Jugoslavijo in Poljsko. Istočasno je poslanik Simič javil skupščini željo poljskih parlamentarcev, naj bi naši poslanci čim prej pose ti li poljski «seim». 'la bi se na ta način Ze obstoječi prijateljski stiki med obema narodoma še poglobili
Republika Poljska, ta druga največja. slovenska država, - je predvsem industrijska in šele v drugi vrsti agrarna država. Niti njen političen niti gospodarski poiožaj ni zavidanja vreden. Saj je menda edina država v Evropi, ki še nima definitivno določenih mej in vojni val je uničil skoro vso njeno nekdaj tako cvetočo industrijo. Država se bori ne glede na -ie-ugoden zunanjepolitičen položaj predvsem z velikimi gospodarskimi tožko-iiaaii. Poljska valuta je za avstrijsko in seveda rusko najslabša v Evropi
""publika je morala prastari že težke notranje krize, vendar pa je v zadnjem času opažati znatno konsolidacijo razmer. Dočim je bila njena politična orijentacija še do nedavna popolnoma francoska, se je Poljska v zadnjih mesecih močno približala Mali antanti in predstavlja v zvezi ž njo najboljše jamstvo za mir in obnovitev srednje Evrope. Seveda je treba, dati političnemu zbližanju, posebno z našo državo, čim realnejšo podlago in najboljša bi bila naravno obojestranska trgovinska pogodba. Dosedaj jo Poljska sklenila trgovinske pogodbe že z vsemi evropskimi državami, razven z našo. Na inicijativo poljskih gospodarskih krogov je pokrenjeno sedaj, in sicer na jako resni podlagi tudi vprašanje sklenitve trgovinske pogodbe z Jugoslavijo in ie poljska, vlada, v tem ozira že pričela pogajanja z našo vlado Tudi naša vlada bo v najkrajšem času imenovala svoje zastopnike, da pficno skupno s poljskimi formalna pogajanja za sklenitev prve trgovinske pogodbe med obema slovarskima državama.
Koristi trgovinske pogodbe s Poljsko so vsled mnogih skupnih interesov cvidentne. Poljski industrijski produkti bi že. radi tečaja našega denarja našli ugodnejši trg pri nas, kakor drugod v Evropi. Seveda, se po-eodba ne bi smela skleniti samo za dobo tedanjega prehodnega valutar-!«ega razmerja, ampak je v interesu obeh držav, da bo temeljila na stvar-
Parlamentarna situacija.
1 ŽIVAHNO DELO ODBOROV. - VOLILNI RED PRED ZAKONODAJ-NIM ODBOROM. — RADIKALCI ZA POSPEŠEN JE VOLITEV.
Beograd, 14. jnnija. (Izv.) Narodna
skupščina danes ni imela sejo, zato pa so pridno delali številni odbori in odseki, na drugi strani pa tudi parlamentarni klubi, ki razpravljajo predvsem o volilnem zakonu. Splošno se smatra, da bo ta zakon sprejet še tekom tega tedna.
Danes je imel sejo parlamentarni odsek za zakon o triodstotnih rentah kot povrnitev vojne škode- Za predsednika je bil izvoljen Voja Veljkovič, za podpredsednika Nastas Petrovič in za tajnika Vojislav Lazič. Odbor bo začel z delom že jutri in bo v dveh ali treh dneh najbrže že končal svojo nalogo.
Istočasno je imel svojo sejo tudi odbor za pregled zakona o vojaških dopustih. Vojni minister general Vasic, ki jo bil tudi pri seji, je kritiziral posamezne člene odborovega referata, predvsem pa jo ugotovil, da zakon po načrtu odbora ne uvaja nič novega, razen tega, da se dovoli vojakom za dopuste brezplačna vožnja po železnicah in ladjah. Odbor je sklenil zakon j vrniti klubom.
Odbor za proučavanjc zakonskega j predloga o izpremembah in dopolnit-' ivah v civilnopravdnem Tedu, kateri ]odbor je bil izvoljen na včerajšnji seji, j parlamenta, ee je danes konstituiral, j [Sprejel je predlog pravosodnega mini-j j stra, s katerim se pooblašča dežurni; scvdnik za vodstvo nekaterih poslov, j ki so sicer predvideni samo za redne sodnike. Odbor bo svoje poročilo izročil skupščini v odobrenje.
VOLILNI RED.
Beograd, 14. junija. (Izv.) Sekcija zakonodajnega odbora za volilni _ zakon je imela danes sejo, na kateri je odobrila predlog zakonskega načrta vlade. Vsa opozicija se je temu načrtu zoperstavila ter hotela prodreti z
zahtevo čistega proporčnega sintonu po volilnih okrajih, češ, da šolanji načrt favorizira velike skupine in škoduje malim. Opozicija trdi da je bil pri zadnjih volitvah povprečni kvocijent 3855 v prid samo trem največjim strankam, to je radikalc.em, demokratom in komunistom, treba, pa bi bilo po opozicijskem mnenju upoštevati manjše stranke ter narodne manjšin-i.
Zakonski načrt je bil sprejet brez posebnih sprememb, razen člena 80., o katerem sc bo še razpravljalo. Če se bo na jutrišnji seji uredil tudi ta člen, potem se bo že na jutrišnji plenarni seji zakonodajnega odbora razpravljalo o volilnem zakonu.
IZ DEMOKRATSKEGA KLUBA.
Beograd. 14. junija. (Izv.) Demokratski klub je imel dane6 dopoldne in popoldne sejo, na kateri je razpravljal o vseh aktualnih vprašanjih, zlasti o izvedbi zakonov in uredbe o oblastni samoupiavi. V debato je posegel tudi poslane« tir. Kukovec, ki je poročal o razmerah v Sloveniji in o predstoječih volitvah v oblastne skupščine ter imenovanja velikih županov. Seja, ki je trajala do Vs9. zvečer, se bo na predlog predsednika Davjdovi-ča jutri nadaljevala.
POSVETOVANJA RADIKALCEV.
Beograd, 14. junija. 'Izv.) Danes od 11. do 13. se je vršila pri Pašiču radikalna konferenca, katere so se udeležili tudi Nastas Petrovič. Coda Ko-stič, Joca Jovanovie. Uzunovič. V ti ji-čič, Marko Trifkovič in Velizar Janko-vič, ki so zahtevali od Pašiča, naj se takoj in na vsak način sprejme v skupščini volilni zakon in naj se takoj preide na volitve. Pašič se je temu pro-tivil, Češ da. je to v nasprotju s sporazumom, katerega so sklenile vladne stranke.
cotrebah.
Pazven kovinskih izdelkov razpolaga Poljska, v Galiciji z bogatimi izvirki petroleja, ki bi mogli koristiti tudi našim potrebam, akoprav imamo za ta predmet na razpolago tudi dru-^ra tržišča.
Kar se tiče našega izvoza, pa bi se «• sklenitvijo trgovinske pogodbe otvo-riie široke koncesije našemu gospodarstvu. Poljska je bogat odjemalec sliv, ki jih ima k sreči naša država v izobilju Tudi dalmatinska in druga naša vina. Id so se zo dolgo izvažala v severno Evropo, bi našla ugoden trg na Poljskem.
Sklerutev trgovinske pogodbo s Poljsko, s katero smo toliko ča^a odlašali je nedvomno velikega pomena za obe državi ne samo v gospodarskem. ampak tudi v političnem ozira-in zato iskreno želimo, ua pride čim prej do nje uresničenja.
Nova izvozna carina.
j ZAŠČITA DOMAČE INDUSTRIJE IN OBRTI. — POGOJI ZA UVOZ PREPOVEDANEGA BLAGA.
! Beograd, 14. junija. (Izv.) Gospodar- ' Uvoz strojev in strojnih delov ter ! sko-finančni ministrski komite je danes ; aparatov iz inozemstva brez uvozne car konča! razpravo o izpremembah izvoznih 1 rine ,ie vezan na predhodno odobrenje tarifnih določb ter izvoza, sploh. Skle- i ministrstva za trgovino in industrijo, nil je. da se ukine kontingentiranje iz- j Da se zadosti željam industrijskih in voza konj, goved, ovac in koz in da bo obrtniških krogov, je skušal komite s to odslej izvoz po plačanju carine prost. j novo carinsko naredbo osigurati naši do-Carina na izvoz konj je ostala neizpreme- mači industriji nekatere sirovine. Ta <a-
GRČIJA IN mala antanta-
Beograd, 14. iunija. (Izv.) O priliki, fco so državniki Male antante razpravljali v Beogradu v prisotnosti grškega zastopnika o položaju, je grško časopisje veSfeo pisalo, da namerava tudi Grčija pristopiti k Mali antanti- cVenizelističm* tisti pa so bili mnenja, da Mala antanta vsaj sedal še ne bo sprejela Grčije v svojo zvezo radi opozicije s strani Francije.
OBISK ČEŠKIH parlamentarcev.
Beograd, 14. junija. (Izv.) Predsednik
skupščine dr. Ribar se ie sporazumel z dr. Benešem in poslanikom KaKno, da pridejo v kratkem češki poslanci v po-set k nam, na kar bodo pozneje enkot tudi naši poslanci obiskali Prago v svrho pobližjega medsebojnega spoznavanja.
angleško posojilo
beogradu.
Beograd, 14. junija. (Izv.) Beograjska občina je predložila ministrskemu svetu v odobrenje ponudbo posojila s strani neke angleške banke. Verjetno je, da se to posoiik) sklene že tekom tega tedna.
njena, kakor tudi carina na izvoz oslov in mezgov.
Za pšenico in rž, za katero so je doslej plačevalo 20 Din za 100 kg. se plača odslej SO Din. za oves in ječmen pa 10 Din. Zabranjen je izvoz vseh vrst sena in slame, detelje, repe navadne in sladkorne pese ter rezanice. Zabranjen ostane izvoz otrobov. Samo poljedelski minister sme dovoliti izvoz, kadar je domača potreba pokrita.
Za mezge se plača 300 Din. za osle 150 Din, za ovce 30, koze 30, za zaklane ovce in koze 20 Din. Za govedo, bike in živa teleta brez razlike se plar ča 250 Din, za zaklano in odrto živino pa 50 Din za 100 kg. Za žive svinje do 50 kg se carina ne plača, za svinje čez 50 kg žive teže se plaKa od glave 50 dinarjev. Za sveže svinjsko meso 100 Din od 100 kg. Komite je nanovo odredil izvozno carino na svinjsko mast in jo določil na 100 Din za 100 kg, za gosjo mast 130 Din za 100 kg. Mesni izdelki ostanejo carine prosti Carina na jajca sc je zvišala na 200 Din, na goveje kože na 1000 Din. na telečje kože 1000 Din. na ovčje in kozje kože so zvišane carine na 800 Din, na konjske na 400 Din, na kože od divjačine in zajcev na 200 Din. vse za 100 kg.
Za izvoz starega železa se plača carina 100 Din za 100 kg, sa izvoz bakra, kositra, cinka in njihove zmesi 500 Din
rifa stopi že v nekaj dneh v veljavo. ■
Dalje je gospodarsko-finančni komite na današnji seji sklenil, da sme finančni minister dovoljevati uvoz prepovedanega blaga, ki je namenjeno za. izdelovanje ali predelovanje v domači industriji in obrtništvu. Dotični odlok ima odobriti še ministrski svet.
Komite je dalje pooblastil finančnega ministra, da lahko dovoli uvoz onega zabranjenega blaga, za katero so bila že izdana dovoljenja, ki pa ni dospelo v predpisanem roku 30, oziroma 60 dni v našo državo. Gospodarsko-finančni komite je nadalje skleni! z ozirom na, to, da je izčrpan kontingent materiala, katerega. imamo dobiti na račun reparacij iz Nemčije, da se ne naroči za plačilo v gotovini ničesar novega, ampak se ves material, ki ga. potrebujemo iz Nemčije, naroča odslej na račtm 20 milijonov zlar tih mark, ki nam jih ima Nemčija izplačati. Naročil se bo predvsem železniški material.
Komite je koncu o sklenil, da se ne izdajajo več dovoljenja za ustanovitev brezžičnih postaj zasebnikom ali društvom. in da. se postav; veliko skladišče za shrambo tobaka.
benega uradnega poročila, vendar pa ni izključeno, da odgovarja vest resnici.
Papežev ukor jugoslovanskim škofom?
RADI UDELEŽBE PRI KRALJEVI POROKI V PRAVOSLAVNI
CERKM.
Beograd, 14. junija. (Tzv.) Današ.ria j Ker je nuncij odsoten, je izjavil nje-tPolitika* poroča iz Rima, da je po- gov zastopnik na tozadevno vpraša-sla) papežev državni tajnik imenom nje, da o tem ukoru nima sicer še no Sv. stoike vsem katoliškim škofom, ki so se udeležili kraljeve pravoslavne poroke v sa borni cerkvi v Beogradu, — ukor.	i
Boljši izgledi za haaško konferenco.
ODREŠILNA BESEDA IZ PARIZA. — TUDI AMERIKA SE KONFERENCE UDELEŽI. — SKUPEN NASTOP FRANCIJE IN BELGIJE
Berlin, 14. junija, (Izv.) Mednarodna ' udeleži. Ameriški delegati še niso ime-situacija, v kolikor se tiče haaške kon- novani, zato je treba računati z mož-ference, se je tekom včerajšnjega in nostjo, da. se bo otvoritev konference za današnjega dne bistveno spremenila in i par dni odgodil3, da bodo mogli tndi krenila na boljše. Zdi se, kakor da bi ; oni dospeti v Haag. bilo vse čakalo samo na rešilno besedo ' Pariz, 14. junija, (Izv.) Predsednik iz Pariza, kjer je umevno, saj,bi konfe- Poincare je na predlog vlade imenoval renca. brez Francije ne imela pravega j francoskega poslanika v Haagu Benoista
zmisla. Sedaj, ko je francoska vlada sklenila- da se konference udeleži, če-jirav le po nekaki »študijski komisiji«, jo situacija olajšana in danes je prijavila svojo udeležbo nanovo cela vrsta držav.
za vodjo francoske delegacije na izvede ruški konferenci v Haagu.
Belgijsko delegacijo bo vodil Cattier, ki je izjavil dopisnikom pariških listov, da bo Belgija kakor v Genovi tudi v
n v u ju uuoirtuu uouu' u vu*« ■	— — —---o-* -
šanse konference se presojajo zato zo- j Haagu šla vedno roko v roki s Francijo.
pet bolj optimistično.	j STINNES DOSPEL V HAAG.
JTajrazveseljivejse je dejstvo, da, se je po londonskih, uradno sicer še nepotr- ! Haag, 14. junija. (Izv.) Danes zjutraj jenih vesteh tudi Amerika odločila, da i je dospel semkaj Stinnes s soprogo in Stopi iz rezerve in se konference aktivno : se nastanil v hotelu Vies Doeien.
Jadranska banka
Beograd, 14. junija. (Izv.) Današnja za izvoz črnega premoga 1 Din za 100 | «Pravda» poroča, da je finančni mini-kg. Za trdi les v hlodih, ki imajo čez I ster kaznoval «Jadransko banko*> v 30 cm srednjega premera, se plača 100 j Ljubljani s stetisoč dinarji al obe radi Din od 100 kg. za mehak les do 20 cm ! nekorektnosti pri manipulacijah z de-premera do 6 m dolžine 30 Din za 100 ; vizami. Kakor doznava Vaš dopisnik, kg. Ves drug les v sirovem stanju je i je »Jadranska banka* na svojo roko carine prost Izvoz kostanjevega lesa je i manipulirala z devizami, katere bi bila
sploh zabranjen.
Nanovo je določena izvozna carina na nekatere sirovine, ki jih nujno potrebujemo za svojo domačo industrijo. Tako je nanovo določena carina na odpadke kavčuka z 200 Din za 100 kg, na govejo in konjsko dlako 100 Din. na konjske grive in repe, zajčjo dlako in ščetine pa 1500 Din. Za rogove 200 Din, za kosti 200, za suha čreva 100, za parklje in kopita ter kozje in ovčje rogove 50 Din. Za semena oljnatih rastlin 200 Diiv
j morala oddati »Narodni bankir.
TEŽKA ŽELEZNIŠKA NESREČA.
Budimpešta, 14. junija. (Izv.) Današnji brzovlak, ki odhaja ob pol L uri proti Gradcu, je med Biatorbaigy in Hercseg-halom vsled zlomljenih tračnic skočil iz tira. Stroj je padel čez nasip in potegnil več vagonov za seboj. Dve osebi sta mrtvi, osem težko ranjenih. Promet se nadaljuje na provizoričnem tiru. Uvedli ?o strogo preiskavo.
Senei o čelko-
fiigosSsvanski sveži.
London. 14. junija, (Izv.) «Times> poročajo o razgovoru, ki ga je imel njen na Dunaju bivajoči poročevalec z mini strskim predsednikom dr. Benešom v Zagrebu. Dr. Beneš je izjavil, da se mu je posrečilo s Pašičem in NinSčem dobiti novih temeljev za zasiguranje političnega sistema v južni srednji Evropi Pogodba med Češko in Jugoslavijo v novi obliki bo imela splošen značaj in bo garantirala medsebojno pomoč v zunanjih odiiočajiu proti vsem državam. Na ta način bo imela to prednost, da ne bo naperjena proti eni sami državi in bo kon-solidirala vsaj del Evrope. Pogodbe z Rumunijo je pričakovati drugo leto pod istimi pogoju
Lieninovi dnevi Šteti
Berlin, 14. junija. (Izv.) Angleški član parlamenta 0'Gradv, ki se je vrnil iz Rusije, izjavlja, da jc smrt Ljeninova, ki jo je pospešil nanj napravljen atentat pred enim letom, le vprašanje nekaj tednov. Zadnja dva tedna je njegovo zdravstveno stanje skrajno resno.
Kakor poroča berlinska »Freiheit*, ho na Ljeninovo mesto imenovan od centralnega komunističnega, odbora direk-torij treh članov: Staljin, Kamenec in ISj-kov. Stai.jin je boljševik iz Georgije in turške narodnosti — Značilno je, da Trocki ne pride v poštev za direktorij.
ZA PRENOS KARLOVEGA TRUPLA.
Dunaj, 54. junija. (Izv.1) Kakor javlja cReichsposU, je prejel poslanec prelat dr. Schopfer spomenico, podpisano od 225 župnijskih uradov, 230 županov, 200 društev m nekaj sto posameznikov, v kateri zahtevajo, da se truplo bivšega cesarja Karla pokoplje z vsemi častmi v družinski habsburški grobnici na Dunaju. Če bi tega na Dunaju ne mogli storiti, naj se pokoplje v baziliki Srca Jezusovega v liallu na Tirolskem. Prekliče naj se tudi zaplemba njegove privatne imovine in protizakoniti izgon njegove dra Zine.
SOCUALIS11ČNI KONGRES NA ANGLEŠKEM.
London, 14. junija. (Izv.) Zastopniki delavske stranke so sklicali za 17. t. m. sociialistični kongres, kjer se bo razpravljalo o gospodarskem in političnem položaju Nemške Avstrije, o ruskem vprašanju, konferenci v Haagu in okrepitvi druge internacijonale. Pričakujejo udeležbe 15 držav: zastopniki Holandske in Nemčije bodo tudi prisostvovali.
LOKOMOTIVE IN VAGONI IZ MADŽARSKE.
Beograd. 14. Junija. (Izv.) Komisija za prevzemanje železniškega materijala iz Madžarske ie naznanila ministrstvu sa-obračaia, da je prejela iz Madžarske 35 brzovoznih lokomotiv in 80 potniških vagonov.
KRONANJE KRALJA ALEKSANDRA. Beograd, 14. junija. (Izv.) Današatf .-Novi list-, poroča, da se bo vršilo kronanje kralja Aleksandra dne 17. avgust* v Beogradu.
STROŠKI NAŠE GENOVSKE
DELEGACIJE. Beograd, 14. junija. (Izv.) Nasproti trditvi ..'Hrvata*, ki trdi, da ie naša delegacija v Genovi porabila v dveh mese cih nad 1 in pol milijona frankov ngotav-I lja finančni minister, da ie porahila saov-
I 298.450 frankov in 432.667 lir. . _______
Sorza
Zagreb, devize: Dunaj 0.465 — 0.50. ' Berlin 23.12 — 24, Budimpešta 725 — j 7.50, Bukarešt 47.50 — 49, Milan 362 — ■ 365, London 323.50 — 328, Newyork ček 70.50 — 72, Pariz 630 — 650. Prag* i 13&50 — 140, Curih 1340 —- 1375, valu-| te: dolar 69 — 7125, češke krone 125 — 127, marke 23.50 — 24.50, leii 50, li-re 358 — 359.
Trg. obrtna banka 96 — 99J50. Jadranska banka 400 — 425. Hrvat, eskomptna banka 176 — 178. Jugoslovenska banka 105 — 106. Liub. kreditna banka 242 — 215. Prašted:ip.a 1170 — 1180. Rečk3 tka banka 115 — 118. Srpska Danka 174 — 175. Eksploataciia drva 125. Dubrov. parob. družba 1350. Ljub strojne tovarne 216.25. Union 710.
Beograd, devize: Newyark 72, London 325, Milan 364, Berlin 2325, Praga 138.50. Bukarešt 50, Budimpešta 7.85, Dunaj 0.49.
Dunaj, devize: Zagreb 65.97 — 66.03, Beograd 263.58 — 263.82, Berlin 6035 — 61.05, Budimpešta 18.97 — 19.03, Milan 962.70 — 96330, Newyork 19.494 — 19.506, Pariz 1714-50 — 1717.50, Praga 384.90 — 385.10, Sofija 133.45 — 133.55, Varšava 4.33 — 4-37, Curih 3723.75 — 372625, vabite: dolarji 19-394 — 19.406, francoski franki 1709.50 — 1710.50, liro 957 — 958.30, dinarii 263.58 — 263.82. poljske marke 428 — 433, leii 124.94 — 125.06, češke krone 384.90 — 385.1" madž. krone 19.02 — 19.08.
Curih, devize: Beriin 1.67, Newyork 525, London 23.50. Pariz 46.15, Milan 26.25, Praga 10.05, Budimpešte 0.50, Zagreb 1.70, Sofija 2.60, Varšava 0.11%, Dunaj 0.03, avstrii. žigosane krone 0.0" tri četrtine.
Berlin, devize: Italiia 1550.55 —■ 1554.45, London 1390.75 — 1-39425, Nev. -york 31.165 — 31239, Pariz 2741.55 — 2748.45, Švica 5952-55 — 5967.45, Duna> 170.50 — 174.50, Praga 594.75 — 59625, Budimpešta 3021 — 30.31, Bukarešta 205, Zagreb 540. Sofija 216 — 216.60.
Baisse dinarja. Beograd, 14. junija. (Izv.) Včeraj ia
danes je začel dinar na borzi občutno padati. Finančni krogi so mnenja, da neka skrita roka povzročili« padanje.
lavna prošnfa.
Podpisani se obračajo tem potom na »so slovensko javnost, na denarne zagode in občine vse Slovenije s prošnjo, ■ia priskočijo na. pomoč medicinski fa-knlteti v Ljubljani in ji omogočijo dograditi anatomično-fiziološki institut.
pred dvemi leti je pričela fakulteta z 7,gradbo, ki naj bi napravila konec lazmeram. s katerimi se ima boriti fakulteta že tri leta v ozkih prostorih deželne prnsekture, ki je dala, v prvi sili zavetje trem medicinskim institutom. V pojasnilo teh obupnih razmer navajamo •smo dejstvo, da razpolaga fakulteta ea-
fčener rade. se je vršilo rm moje ■ nosti in nisem nikoli slišal. da hi se bila pri poslu zgodila kaka nekorektnost. Ko sem se lani razgovarjal s sedanjim ravnateljem Jadranske 1 vinke Kamenarovičem, ni ničesar grajal, kar bi bilo v zvezi s temi posli.
Letos šele, kakor rečeno, sem slišal, vVnivši se iz Dubrovnika, govorice, da i novi organi bank p smatrajo, da so prii treh ali štirih konkretnih prodajah i svinca bili doseženi za konzorcij pre-: majhni dobički in da so bili zato do-' bički «Jadranske montanske družbo [ previsoki vsled česar da bo ta poseb-1 na družba sama, dotične pretirane do-'
mo z enim prostorom za dijake, ki slu- i bičke izplačala konsorciju, da bi na obenem kot predavalnica in kot sek- j ta način indirektno menda v enem slu-ijska dvorana. V tem razmeroma majh- J čaju propagandni fond, v drugem slu-netn prostoru se predava vsako dopoldne i čaju tehnični fond dobila še nove do-od pol 8. ure naprej, popoldne pa secira j neske. Vse to mi j>: znano lo iz pripo-v istem prostoru 30 do 40 medicincev. i vedovanja tretjih, ne morem torej za 'Pu se vrše rigorozni izpiti in predava- ' posameznosti jamčiti, nja iz sodne medicine za jnriste in iz j Za mene je bilo takoj jasno, da je saraatologije za filozofe. Fakulteta nima i treba obračun propagandnega fonda s prostora za Številne preparate, za knjiž- j konsorcijem. oziroma s konsorciji gle-nieo in za druga učila, dragi aparati le- Ide grajanih poslov pregledati in če se že Dad leto dni v zabojih, mikroskopič- i obistinijo ob.lolžitve, da treba, dotične ne vaje se vrše na. ozkem hodniku, vse i zneske iztirjati. Moram j»a reči da se poslopje je do skrajnosti prenapolnjeno: i mi je zdelo zelo sumljivo obnašanje ... v neposredni bližini pa stoji nova i novih upravnikov banke, ker se jim ni -radba v vrednost.; več milijonov, ki ' zdelo potrebno zaslišati onih, katore ie že zdavna pod streho, ki se pa vsled !s0 dolžni.
pomanjkanja denarnih sredstev ne more J Nastop novega ravnatelja »Jadran-:uročiti svojemu namenu. ?.e od konca, f ske banke* na zadnjem občnem zboru meseca marca 1982 počiva vse notranje I mi je princi jasnost, da se ne gre lelo v novem poslopm in bo glede na. i** interese propagandnega fonda, am-- krojno skrčene postavke univerzitetno- > P3^ pnprost konkurenčni manever, •ra proračuna skoraj gotovo počivalo tu- ! kateremu se je hotelo dati več rekla-■ii v bodočp, če ne priskoči slovenska j ms s tem- ,ia se J® « m6"« zraven avnost na pomoč fakulteti, ki vrši tudi 1 zapletlo. Gosp. Kamenarovič je raču-v teh težkih razmerah v polnem obsegu j naI> da bodo VSJ politični nasprotni,a svojo dolžnost. Vsi poizkusi fakultete !	na	in mli Poma<rali. _
I obiti potrebne državne kredite so ostali | ,stv.anu.fd	n<*?J POhU^gi
.(»sedaj brezuspešni	! značaja, je bilo treba traiti. da zlorab-
Plagohotni prispevki naj se blagovoli- | ijam _državno oblast proti Jadranski ' ■ poslati ljubljanski Kreditni banki T i banki in da ii ne privoščim prodaje I iubliani	! voznili listkov za Navigazione Genera-
i -	j	- ••	I le ltaliana Povedal sem že, da do te
t-junijana, one m junija lasa.	^
nisem vedel, da hoče »Jadran-Zvonirair Bernot, Anton Brandner, Ivan i banka* zastopati imenovano laško Deržič, Andrej Kaian, dr. Vekoslav Ko- j družbo in da bi rada izposlo-vala ras-kovec, dr. Danilo Majaron, dr. Ljudevit , širjenje koncesije. Vedel nisem, da Psrič, dr. Anton Korošec, dr. Ivan Tav- ! neki inšpektor ministrstva socijalno čar st.. dr. Karel Triller, dr. Karel Ver- politike potuje tudi v Italijo in sem
ofi in skušajo naivne fjiudS prepriča, da je nekaj tingiranega, kadar se
predsednik in generalni ravnatelj zavoda na <nii strani in tisti, ki prevzame odgovorno razdelitev podpor, na drugi strani dogovorijo pod kakšnim imenom se bo odprl dotični račuru
Priznati moram, da mi je bilo neprijetno že samo namigavanje, da se je denar nepravilno uporabil. Vslad tega sem zelo hvaležen komisiji ljubljanskih političnih društev, odr.osno načelstva. 'Ia ie prevzela vpogled uporabe. Tu je bilo raoralično zrno celega napada. Z absolutorijem komisijo je v tem pogledu stvar zame končana.
Kar se tiče pa propagartduojra fonda, nisem za njegovo ustanovitev prejel od nobene strani nobene zahvale. Vsi napadi, ki sedaj lete glede njega name, niso prav nič proti mirni zavesti ki me tolaži, kadar me zaboli sp> min na izgubljeno koroško bitko. In ta zavest je. da te bitke nismo izgubili zato, ker so nam morda manjkala, potrebna denarna sredstva. Izgubili smo jo, ker so Slovenci v ietih 1910 in 1920 bili izredno majhni in zato do-mišljavi in ker so ravno taki tudi še v letu 1922.. pri tem tudi Se hudobni To kaže polemika posl e<injih dni
l mu seveda tem manj mogel za to po-j to vanje dati kakšne direktive, i Dalje je, da si pridobi zaveznikov i med opozicijo, ki ie tudi promptno na-sedla, gosp. Kamenarovič indirektno namignil, da je »Jadranska banka« dala več nodpore v razne, javne namene zato, ker je pri svincu mnogo zaslužila. Istina ie. da .je zaslužila po mojem mnenju okrog 9 milijon av kron. Vendar ni ob sklepu prvega, nn nadaljnjih konzorcijev nihče od njs kaj zahteval. Pač pa sem brez zveze s svinčeno kupčijo jaz, kot tudi mnogi drugi upravičeno opozarjal na razne, podpore vredne kulturne in politične svrhe in ostajam tudi danes pri tem, da ne vidim v tem ričesar nemoralnega, če zahteva kaka stranka denarno
stovšek. Dr. Gregor Žerjav:
Propagandni ffsnsi.
nr.
Oim je bila pogodba podpisana, je na Koroškem pričelo živahnejše življenje. Zlasti se je moglo razglasiti, da -1« bodo izplačale vojne odškodnine. • iadranska banka je takoj dala na razpolago potrebni denar. Medtem se je pričelo tudi prodajanje svinca, ki pa j,, zadalo na velike te-/koče radi pomanjkanja vagonov.
O uporabi propagandnega fonda se ie uvedlo posebno knjigovodstvo po
državnih uradnikih.	.	i i -
V tem jc odstopila vlada Ljube Da- pomoč iz čistih domčkov zavoda, ki vidoviča iu tudi v Ljubliani je nasto-!je zaslužil največ od njenih somislje-pil popolnoma klerikalni režim nodjnikov. Umevno je, da m moja stvar, vodstvom gosp. dr. Brejca. Ta. je s kako je banka v svojih Knjigah poicri- ; propagandnim fondom razpolagal tudi pa podpore. Najmanj pa je moja stvar, kasneje, ko je zopet nastopila koalicija.. Jaz do današnjega dne nisem imel dane prilike, videti, komu so se i7vršila plačila, in kako so se urejevali računi s konsorcijem, odnosno z Jadransko b;inko. Reči pa moram, da nisem glede razmerja- konsorcija do propagandnega fonda nekako do aprili meseca letos slišal nič neugodnega. Vedel sem le to, da je bil čisti dobiček konsorcija okrog 50 milijonov kron in da propagandnemu skladu nik-;ar ni manjkalo denarja, marveč, ga je i o plebiscitu še precej ostalo.
Tstotako sem izvedel, da se je kon-orcij. ki se ie pozneje v različnih sestavah obnavljal, posluževal skraja za I - odajo rude že zgoraj omenjene Montanes-, pozneje pa novo ustanovljene »Jadranske montanske družbe* - strokovnjakom, ki je obetal še ugodneje uspehe. Vse to, zlasti razne obnovitve proda je novo izkopane svin-
kako so se prodajale posamezne partije svinca in kako so se porabili eventualni dobički. Tnteme zadeve Jadranske banke me ne zanimajo. Želim pada bi propagandni fond dobil čim več denarja- In zato sem tudi naprosil srosp. namestnika Hribarja naj da pre-?ledati vse račune da bo enkrat mir besedi
Kot sumljivo se navaja, da banka o enem delu podpor ni bila zadostno poučera in da so se izplačevale pod psevdonimi. Kar se tega tiče, pač ne moro nihče zahtevati od mene več, kakor da imam pritrditev predsednika in generalnega direktorja, ki sta oba izrecno želela, naj se stvar uredi tako, da ne bo ne pri banki in ne pri stranki nevarnosti kakih indiskrecij. Kdor ni čisto navaden farizej, bo pritrdil, da se to povsod tako godi, in sicer tudi pri vseh tistih slovenskih političnih strankah, ki danes pobožno verižijo!
Čiro Kamenarovič.
G. Kamenarovič objavlja v včeralšniem »Slovenskem Narodu* novo »bombo«, o »Kmečkem fondu«. menda zato, da znova pokaže svojo moralo v boju za »mo-ralov. Kamenarovič oblavlja v »Poslancih neki zapisnik, ki ga je podpisal ravnatelj spedicijske firme *Balkan» * P.agorelec in v katerem ta gospod pojasnjuje, kako je prišlo do tega, da je »Balkan* iz Izkupička enega vagona manu-fakturne robe nakazal na konto »Kmečkega fonda» vsoto 189.018 K. Koncem zapisnika pravi g. Pogortlec to-le: »Pozneje sem slišal od neke osebe, katere se več ne spominjam, — morebiti je bil to g. Kokoschinegg sam. — da ie bila zadeva z manufakturo sledeča: G. Kokoschineg-gu je izposloval ravnatelj Praprotnik po dr. Žerjavu dovoljenje za izvoz 10 vagonov jajc in siccr na naše (t. j. Balkano-vo) ime. V rekompenzacijo za te izvoznice pa je dal g. Kokoschinegg omenient vagon manufakture na razpolago Jugoslovanski demokratski stranki. . Podrobnosti se ne vem več spominjati in tudi ne morem jamčiti za istinitost teh zadnjih navedb...«
Navzlic temu, da torej g. Pogorelec v zapisniku sam trdi, da se ne spominja, kdo mu ie pravil kleveto o dr. 2erjavu, navzlic temu. da ie g. Pogorciec izrecno izjavil, da ne prevzame za istinitost teh navedb nobene odgovornosti, da ie torcl to besedičenje brez vsake podlage, 'e vendar smatral g. Kamenarovič za moralno, da skuša najpreprostejše kvante in obrekovanja obesiti javnosti preko .-Slovenskega Naroda* kot čisto zlatu. Razumljivo! Saj ta bankir drugega noče ko krasti čast in poštenje našim poštt-nlm možem. Njegovo tendenco, najpreje namazati steno z blatom, potem pa ob nio pritisniti popolnoma neprizadete ljudi, kaže na posebno drastičen način v njegovem »Poslanemi. tudi naslednji pa-sus: »V svoji patološki zlobi sem zapa zil. da predmetne izvoznice izvirajo Iz one zlate izvozničarske dobe, ko je v Beogradu ad-ministroval g. dr. Kramer.* Ali je mogoča še večja zlobnost in Se večja nemoralnost? Kamenarovič si nc upa naravnost reči o dr. Kramerju, da je on dal Kokoschineggu izvoznice, pač pa ga z namenom, da mu krade pošteno ime, čisto po strani nekje Imenuje v zvezi z to izvoznico, kakor da jo je dovolil dr. Kramer, čeprav prav dobro ve, da se to ni zgodilo.
V tem tiči prava patološka zloba Ka-menarovičeva. Menda se ta človek sploh ne zaveda odgovornosti, ki jo nosi pri nas vsak državljan pred sodiščem za kaznjiva dejanja! Mar računa, da se bo zasluženi kazni umakni! z begom ali z pomilostitvijo? Ncvstrašeno_ in brezvestno obrekuie g. Kamenarovič!
Politične Miite
Klerikalna hudobija mesto hvaležnosti Ko .je bil dr. Kukovec aktiven minister, mu jc- dal ministrski svet nalogo, da deaene na čelu posebne komisije krivdo in krivce glede več desetmilijorske škode, kai^ro je pretrpela naša država z nakupom amo rikanske robo iz ča-sa, ko je bil dr. Anton K o r o š e e, minister prebrane in obnove. Imel je naročilo, po rezultatu preiskave obtožiti pri redni sodniji vse brivce. Dognale so se objektivno oči-vidne goljufije in gosp. dr. Ko-oSec b? imel biti mod obtoženimi. Dr. Kukovec, ki je videl, da so pravi krivci na varnem in bi se jih težko doseglo, ni smatral, da treba proces pri Vti. ker bi ostal le političen proces proti osebi dr. Korošca ki bi ga pa kot voditelja SLS hrezdvnnno uničil. Da si je dr. Korošec zadal tekom desetletij napredni slovenski politiki veliko škode, je imel dr. Kukovec proti :--viv jemn političnemu nasprotniku ♦oliko obzirnosti, da. ga ni izročil sodišču. Imel je med dragim pač tudi \jst.vo pred očmi. da bi proces končno pu*fD utis. da je Slovenec oškodoval državo. §koda za naš de] naroda bi v tem slučaju bila večja nego dobiček vsi od poraza klerikalnega voditelja. — Sedaj, ko je nastopil bankir Kamenarovič s svo,jim prozornim bankarskim manevrom, da s klevetami in obrekovanjem iemlje ime poštenemu slovenskem« imenu, klerikalci ni^o niti trenutka pomiMjaii. da bi ne pograbili judeževih grošev. da pomagajo metati kamenje na pošteno ljudi, četudi so njihovi politični nasprotniki. Od klerikalcev ne pričaku.jejr,o in ne iščemo hvaležnosti Neizprosen .je lahko boj, a vsikdar naj bo poSten. S tem da klerikalci podpirajo Kamenarovičevo ban-kirstvo. znova dokazujejo, da je v njih le brezvestna hudobija.
-f Novo glasilo SKS. Dne 1. julija prične izhajati v Mariboru »Stara Pravda.*, tednik, glasilo Samostojne kmetijske stranke.
Sokolsfvo
Jugoslovanski vseeokoiski zlet Seja
prireditvenega odseka ta L jugosloveiv-ski vsesokolski tlet oe vrši v petek dn<» 16. junija ob 18. uri v zlefnih prostorih »Narodni dom». Udeležba obvezna.
Ljubljanski Sokol priredi v nedelje dne 18. junija, ra ietcsm teloviulišču ot Laterma-novem drevoredu svojo vsako letno javno telovadb«, r sledečim sporedom: Dopoldne: Izkušnja, Začetek o^ 8. uri. Popoldne: .Javna telovadba. Začetek ob i. nri. L) Moška deca: proste va jr. 2.) Ženska deca: zletne proste vaje * ploščami. 3.) Skupni nastop moške dce iu naraščaja na orodju in v igrah, t,-2ecski naraščaj: zletne proste raje. •>-' Moški naraščaj: zletne proste vaje. 6.'; Skupni nastep vseli ienskfh r^ldelko-na orodju. I.) Olani: zletne proste vaje 8.) članice: zle»ne proste vaje. f>.) Oro.! na telovadba članov. 10.1 I»V.iw tel" vadke: telovadri ples. Zložil br. dr. v Murnik pr. glasbi b-. P. Mntejovcca. 11.' Izbran': vrsti telovadcev na drogu 'r krogih. Pred telovadbo koncert rojašk' godbe pod vodstvom kap. g. dr. Oerit
Sokol I. v Ljubljani priredi sv,-. , javno telovadbo dne julija. Podrob-nejši spored se objari pozneje.
i
Prosvcfa
Ljubljanska drama.
Petek. lf>- junija: »Madame Sans Gene» s Putiato v vlogi Napoleona. Zadnjikrat v sezoni. Izv.
Ljubljanska opera.
Petek, lb. junija: cMadame Bnttcrfly». Gostovanje kapelnika e. Lovra Mata-čiča Iz Novega Sada. Izv. Sobota, IT. junija: »Carmen». Gostovanje kapelnika g. Lovra Matačica iz Novega Sada. Začetek ob pol S. Izv.
Mariborsko gledališče.
15. junija: Produkcija dramatične šole, Izv.
I 16. junija: zaprto. ! 17. junija: »Prodana nevesta*. Izv. ' 18. junija: »Caričine Amaconke-. Izven
in zadniič v sezoni.
•
! Produkcija mariborske dramatične : šole se vrši kot druga te vrste v četr-itek v Marilx>ru pod vodstvom režiserja JL Skrbinška Gojenci šole uprizore po eno sceno Canksrjovib dram »Za narodov blagor*, »Kralj na Betajnovi*. iz Strindbergovih »Strahov* ter Schrtnherr-jeve »Zemlje*.
Zagrebška dramatična šola uprizori te dni za šolski sklep Andrejevo dramo »Gaudeamus*.
»Rdeči pilot;., novi mesečnik »prevratne mladine za duhovno revolucijo-, kakor se sam imenuje, je včeraj izšel. Prva številka vsebuje prispevke Toneta Seliškarja, Štefanije Ravnikarjeve. Angela Cerkvenika in Antona Podbevška-Posamezna številka stane 2 Din in se naroča v upravništvu »Rdečega pilota*. Frančiškanska ulica 6, 1. nadstr. Ljub.
Slovenski slikar Petaver, ki živi v Ohridu, na naslikal veliko sliko, ki jo je mesto nakupilo in jo podarilo kralju kot poročno darilo. Srbska kritika se izraža o Petaverju in njegovi sliki prav laskavo.
Hlrfja : C. A. F. C. IP>-3ga) 2 : 1 (2 : t).
Češki gostje sb se na svojem po-, f. ku iz Zagreba in Splita ustav:,i v Ijani, kjer so pri pni *cfcni prvakom doživeli nczosbžen poraz, ni je Ilirija nudila tepot tako igro. d3 mogla r.ikogar radovrliiti. Gostje so rta-sti/kar se tiče tehnike, daleč nadkrili--vali domačine, ki so igrali mnogo pr»-več raztrgano. Pogrešali sme celo on-kombinacije, ki smo je videli dosedaj '."'i vsaki boljši igri IHrije.
V prvi polovici sta popustila tsdi branilca ic gre edini gol za seste edinoic na njun račun. Od vratarja sc pač ns more zahtevati čudežev, čeprav je go?r>-Soklič držal sicer vse. kar se ic te dalo. Tuc^ srednji krilec Zupančič sc je -••"-ra! udati tehnično boljšim ;gra!cem. O Vidmajeriu ne moremo mnogo govoril', ker ni imel mnogo dela. Ne po svoji kri'. -di. Kar je dobil, jc izpeljal brezhibni. Napaka je, njegovih drugor v napadu ' i zlasti krilcev, da nc upoštevajo njegov-kvalitete. Izgovor na taktični položaj držL ker ie bilo mnogo situacij, to W tudi taktično zahtevale, da dobi Vidram-jer dela. Saj nc spada me-d občinstvo, da gleda igro, temveč med igralce. — in or. bi mnogo pripomogel dn 'enih rezultatov. Branilca sta se v drugi ponvici popravila in s požrtvovalnostjo, p-! kateri so iima pomaga« tudi krilc', : pripomogla, da gostje niso rrngli izrav-i nati. Bil pa ie Beltrani boli!;' nego Pret-\ nar. Oba gola za Ilirijo sta padla v- •>" i četku igTe, drugi iz enajstmetrovke. V j jo je sigurno ustrelil Vidmajcr. i Gostje, ki so bili zlasti v drugi polovici v vidni premoči, so s svoio dobro j taktično in zlasti dobro tehnično igro pokazali, da spadaio med prvoramdtc I klube. Rdina njihova — in gotovo od:u-i iilna — napaka ie pač, da odpovedo pri : strelih na gol. Tukej jih brezdvomno iri-j iS nadkriljujeio. Videli smo lepe ni/'- -kombinacije, ki so se pa pred golom ii-| jalovile vsled njihove nesigumostl. Nai-! boljši med njimi sta obramba in	•'-
' na vrsta.
Sodil je g. Vodlšek. Bil je morda nia1 pedanten, a vsejedno dober. Relativno ! vzeto je gospod Vodišck vendarle a?" ' najboljši sodnik.
Jutri ob šestih zvečer se vrši ravaninf tekma. Ako bo lliriia v taki formi kot danes, ii nc prerokujem častnega izida.
Toda upam pa. da bo boljša. T. Zobec *
V nedeljo IX. i. m. igra v Ljubljani ; Maribor*, prvak mariborskega okro-U našega nogonetnega podsaveza.
Prvenstvene tekme I. razreda Dunaju. Ob veliki premoči zmagal Pu-■ dolfshiige! proti Herthi s 3 : 0. -o-
37
— Lykreci|a Sorsis
(Dalje.)
In .Alfonso si vrekrije oči z rokami. Ni hotel gledati tega tajinftveno iz-premenjenega lica. Ne. ne, to ni njegova Lukrecija, to je lepotica z licem
."'■duze.
Ta čas pa. ko skuša Alfonso potla-("•iti svoie začudeno in nemilo razbur-ji nje in ko se bori s sumnjo, ki se pr-i'aat pokaže v njegovem srcu, ga 'budi krik ^roze. ki se izvije hkrati i ti.-očev in tisočev grl:
<Saj živi saj ni mrtva! Glejte, dvi-aa se, glejte, proseče dviga roke! Na ; i>moč'.»
.Vlfonso zopet pogleda, skoči do j-rraje lože. pogleda doli in kri mu
zastane.
Res, to ni prevara, to je grozna, -rožna, neverjetna resnica! Resnica l a pežkega Rima! Resnica Afričanke! i- '-niča zveri in zločina!*
Nesrečna žrtev, lepa nesrečna de-voika se je na svojem odru sklonila ■i. zgornjim telesom, strahu drhteče roke raztegnila napram gledalcem v nemi prošnji za pomoč! In sedaj se naenkrat razleže njen grozni knk:
-Ivan. moj Ivan! Pomagaj! Reši me!'
»Naomi!*
Ta lirik se razleže v odgovor prošnji nesrečnice. Poleg sebe zasliši Alfonso ta glas, ki zveni kakor da »e je izvil iz pokajočega srca ali kak ar da je iztisnjen iz grla človeka, ki je naenkrat poblaznel.
In ta hip zapazi Alfonso, da je kraj njega skočil neki človek čez ograjo v areno.
»Juan. brat moj, čakaj, ne hodi,* kliče za niim Lukrecija. -Diaholine zveri te raztrgajo na kose. Usoda nesrečnice bo tudi tvoja! Ivan!*
Alfonso zdrhti, ko razume besede Lukrecije. Zapazil jc solze, ki -o naenkrat oblile njegovo zaročenko, m skoraj je začutil, "kako jej burno bije srce. Doli v areni pa zapazi moža. kateremu je bil pred nekaj dnevi obljubil večno prijateljstvo in dobro bratstvo in zavezništvo, zvestobo in tovarištvo. Ta doli drvi don Juan Borgia. vojvoda gandijski. z golim mečem proti zverem, in sicer najprej proti ogromnemu levu, ki se je najbolj približal Naomi.
■iBiata ti rešim, Lukrecija!» klikne Alfonso in skoči za svakom čez ograjo v areno. Za seboj je še zaslišal slaba-ten krik. ni pa več zapazil, kako se je njegova zaročenka, bleda kakor smrt zgrudila na svoj naslonjač v bla-godejm in usmiljeni nezavesti. " Občinstvo v Cirku je pričelo besneti. Tulilo jc tako glasno, da je ?'-'<;-ivoilo celo strahovito tulienie in zavi-
janje zveri. Mnoge ženske so padle v nezavest, druge so hotele pobegniti, ali so jih pridržali in do ograj prerinili moški ki so se pričeli vzpenjati drug po drugem, da bolje vidijo strahovite dogodke, ki se bodo sedaj vsak
čas odigrali.	. j
Tudi Cesar Borgia je stal kraj ograje svoje lože. Z rokama je prijel za zlati križ. ki ga je imel obešenega na zlati verižici okroir vratu, malo je nagnil glavo in je ogledoval sceno izp<xl spuščenih svojih trepalnic mimo. ledeno. škodoželjno	. j
S smrtno srčnostjo sta se oba jura-, ška moža doli v areni borila, z bečti-j iami, ki so pričele napadati Ogromen; "lov je skočil proti Juanu m b; ga pil j gotovo prekobalil ter ubij s prvim, udarcem, toda Alfonso je leva sredi i skoka od strani prebodel skozi srce, tako da je bestija tik pred izbrano žrtvijo padla ob tla in bičala okrvavljeni pesek s svojim repom. ><jen krik jo to pot preglasil besnenje množice.
Ko pa je princ aragonski pogledal svoj meč. je videl, da -Mi v roki le še ročaj. Rezilo je odlomijeno ostalo r levovem truplu. Mladi Napolitan iz-dere sedaj svoje, dolgo bodalo, odločen, da proda svoje življenje čim najdražje. Za seboj pa začnje osM knk Juanov. nečloveški in vendar jasen m razumljiv:	.
»Izeubljena jo! Prepozno prihajava, pleraftniti moi r-rijateli! Črna bes ti j?.
je raztrgala plemenito njeno telo in že pije njeno kri!... Proklet. trikrat proklet ubijalec, na čegar glavo pada ta kri! Moja živi jonska naloga bo odslej, da najdem njega in da mu dam okusiti vse muke. Iu iih čutim jaz ta trenutek! To ti prisegam, bog osvete, v katerea-a ie verjelo to nesrečno j dekle!.
♦Nazaj v kletke!... Nazaj. More!.*,
Diabola se je bila zopet, nenadoma; poiavila. kakor je bila poprej nenadoma izirinila in sedaj zopei, prevsama poveljstvo nad svojimi bestijami. Poleg odra stoji v jedni roki drži bič. v drugi nekakšno orožje, kakor kopje. samo da ima na koncu mesto sulice krogi jo. posejano s kratkimi šili. Videlo sc je. da se zverjad bori tega orožja, ker se takoj razbeži, le. črna partera še čepi na mrtvem, razmesarjenem trupiu nesrečne device. Kakor da nima volje, da bi odstopila od te svoje dobre brane. Toda Diabola udari pantero s svojim orožjem, da zver tuleč, pobegne za drugimi m se splazi v svojo kletko.
Alfonso objame dona Juan* in sa šiloma vede seboj.
»Pusti me,* stoka Juan obupno, < .. pusti me. da jo še enkrat obja-ni«m ... poljubim ... da ee poslovim ... zbogom. Naomi moja ... moja uboga ljubljena devojka... zaradi men-si umrla ...»
<Z menoj hodi!* mu reče _Vlf.ar.-n nežno, toda odločno. <Ne iziaj se. dat. kako drago ti je bilo to de',-.le'. Ne glej tja. ker ne bo" videt tegn. kar si ljubil! Samo spomin na njo pokvariš in grozni pogled na nl-o-^o zmrcvarjeno truplo tc bo preganja!. Nazaj =edaj k Lukreciji. ki drhti ^ svojim bratom.*
Alfonso skuša odvesti Juana, pa nenadoma zapuste moči na. koiens. nc.de in se z rokam," opre v pef'V-Trenutek pozneje ga je Alfonso z zopet dvignil, in Juana te moči zopet, povrnejo v skrajnem napora volje Le solz" se ne ustavijo. Juan wlaj objame Alfonsa in mu reče: »Tega ti ne pozabim nikdar. Moje živ ! j,-nje je odslej tvoje. Zahtevaj, karko ii hočeš. U-oj sem!*
»Ti si Lukrecijin brat in p! -mcDU mož. zato je bila moja dolžno-1, da ti priskočim!' odvrne preprosto Alfonso.
»Toda----kaj ti je?*
Juan je obstal kakor okajnenel. fce daj strmi gori proti papežki loži, kier hladno, necibno in brezčutno stoji Cezar prekriža nih rok in si ogleduje svojega brata in svojega svaka. Ha! mi chelettovo pisemce! Sedaj don -Inan spomni tajinstvene in prej neraznmlu-ve vsebine! Ha! Ta krvavi pes y Mi-cheletto in njegov gospodar je Cezar. CrrjtT te Naomi ugrabal. on jo v- izročil AfriČarVi on je krivec!
'Dalje prihodnjič.)
omače vesti	]
* Cerkveni obredi v slovenščini. Pri' * Izvoz dsnarja it NcmCiJe. Th>»ijanski današnji procesiji sv. rešnjega teL-sa I poslanik v Beriinu poroča, da je no no-
Mariborska porota.
Nevarna tovarlšica.
Katarina Lugertova, 24 let stara, delavka v Špičniku, je huda tatica in je.
UV07
.v Ljubljani se bodo, kakor porota * Slovenec* letos prvi? vršili vsi o Vzredi v slovenskem jeziku. Na temelju papeževega splošnega dovoljenja slovenščine rrri cerkvenih cibredib, je ljubljanski škof že potrdil slovenski prevod vseh molitev pri procesiji sv. rsšnjega. telesa. Temu prevodu bodo polagona sledili prevodi drueth eer-Vvenlb obredov.
*	Razptiščena zagrebška društva. Kakor se nam poroča iz Zagreba, ie vlada radi zadnjih dogodkov razpustila sledeča blokaška društva: »Hrvata eki Sokol* v Zagrebu, »Društvo hrvatskih žena* in »Društvo Hrvatic Katarine grofice Zrinj=ki>.
*	Pro! dr. Fran Uešič ie imenovan za vladnega poverjenika pri maturi na realni gimnaziji in trgovski akademiji v Osijekn. Veseli nas. da se na tako resen BačtD izvršuje naše narodno ujedinjenje.
*	Dobitki tombole «K!uba Primork«, ki Se bo vršila dne 18. junija na Kongresnem trgu v Ljubljani, so izloženi v izložbah urada za pospeševanje trgovine in obrti na. Dunajski cesti in tvrdke Me-ja5 v Prešernovi ulici. Ostala dva dobitka bosta izložena v izložbi »Kmetijskega lista* na Kongresnem trgu.
*	Zakon o zavarovanju delavcev. •Uradni list-s pokrajinske uprave za Slovenijo objavlja v včeraj izšli 6.2. Števil-M <Zakon o zavarovanju delavcev*, na iar opozarjamo interesente.
*	Nadaljevanje seje viš. šolskega sveta- Med disciplinarnimi zadevami, ki so priSe v včarajšnji seji viš. šolskega sveta na razgovor, je bil najbolj zanimiv oni slučaj, ko se je višji šolski svet s 6 prot.i 5 glasovom nekako izrekel za ba-tinanje mladine v Šolah. — Za stalno slugo na realki v Ljubljani se- imenuje dosedanji provhorični sluga Ivan Nnčič. — Občina Gozd dobi enorazredno šolo v Kališevem z ekspozituro v Gozdu. V Metrika se razširi šola v dvorazrednico. v Tomišlju m v Raz vanju v štirirazredni-co, v prekmurski Boginji pa v šestraz-rednico. — Na meščanski Soli v Žalcu se ukine prvi razred. — Sklene se več predlogov za. upokojitev učiteljev
FRANCIJO.
.ec vprašani interesentov klavne živine
in
,,	^ w ur- ■	-	.,obrt^a zb05:;cija carin z odlokom žt. 1S4--33.
zato ie začela skub.ti moške. »Jutro* jejn!ca obrnila za pojasnila na francoski ^ d.,	,arinsrnice pri taki)
J t- A------
vi naredbi nemškega ministrstva 2a iu- ; kradla najprej kokoši ter jih prodajala. nanje zadeve dovoljeno nesti s seboj pri j Te tatvine ti pa menda niso dosti »ne- j .Jvoza zapustitvi nemškega ozemlja največ 20 i sle. in so bile tudi preveč riskantne in ljubljanska trgovska tisoč mark.	' zato ie začela skubiti moške. »Jutro* ief njca r>brr,ila za pc.j
* Močna ploiha v Beogradu. V ponde- svoječasno poročalo o njeni * aferi* s po-. konzulat v Zagrebu, od katerega ie
na" Savi ki'je popolnoma zgorel Clove- sia skupaj v gostilno, kjer sta si že do-, z dnc 15. decembra 1921. dovoljen, toda ških žrtev ni bilo. ker je občinstvo že j poldan naiela sobo. da bi se malo »odprv :	ako so transporti naslovljeni di-
bUo zapustilo čoln Tr- Beograda poroča- i čila*. Potem je Amošek dvignil v banki rei:tm, na gotove klavnice, ki so zato jo. da je dež še v pravem času namočil « 51.198 kron m po kosilu sta šla zopet zemPo. ker je bih suša že občutna. | -počivat,. Pa spa« te samo Arnosek. Lu-, «	, , 1 eertova je pa mec tem izpraznila nje-
* Velika popUva pri Ktmanovti. VMcd :	J £
silnega deževja zadnjih dni je reka Pči- I	.....
Gospodarstvo
NASE KLAVNF. ŽIVINF v:deklaracije [logostonia poorlioje t*
opravičilo nabavljenih piaeilnih ?reu.-tci pri odborih Narodne hanke in se torej niereseniov	dnplikat m more priio?.;ti tudi še pro,-
v francijo >e je n_ ^ p0vraai0 carine, je Gener. direk
1 z odlokom št. i da smejo carinarnice pr; prošnjah sprejemati namesto originalni!
prepise deklaracij*.. ^ o prosilci razen pir šnjc za povračilo carine vložiti pn -a rinarnici še posebno prošnjo, da r*- >■ izda prepis delila racije, tej prošnji T*
nja v bližini Kumanova prestopila bregove. Telefonska, in brzojavna zveza jc na več krajih pretrgana. Voda je tako narasla. da je odnesla s seboj tudi mnogo pohištva in živine. Po okoliških vaseh opravljajo reševalno delo orožniki in vojaki.
Koncert v hotelu «TlvoB» v Ljob-
Nar.cv sme sprejemati samo koštrune. j" cam. s katerimi le prav dobro živela, j Uvoz za Strasbou:g se ima vršiti čez;
si razne reči nakupila in se ni brigala za carinarnico v Kehlu. za Mublliauser čez	r>uri*vove tvoraic- j^rua.
zaspanega Arnoška. Navzlc popivanju in 10„0 v Neuenburgu. Transporti se odpo- ' rU7
opraviči
Novo tvornico perila v Maribor b
Križnič. Peternelj in biv-
raznim nakupom se je pri Lugertovi. kol šliejo jjo . eleznici uo klavnic in sc oprejo je dobila v svojo oblast roka pravico, dobilo vendar še celih 45.841 kron, kateri znesek ie Lugertova skrila p-i svoji prijateljici Marjani Plečkovi.
Lugertova je biia
mijo z uvoznim dovoljenjem, katero se mora vrniti carinarnici v teku petih dn: S spričevalom živinozdravnika, k; potr di. da sc >e živina poklaia. Koštruni. za i
Verdr.fk. Tvornica bo obratovala v le-teh -Drave* na Aleksandrovi cesr.
Poziv trgovcem in industrijcem. El- -piska vlada ima \ Kairu pri finančnen-ministrstvu urad za trgovino in industri
- ivoncert v no««. «"->•» * "J— , LnKcrtova	je bila včeraj radi svojih i katere sc pri prehodu v Kehlu konstati- *>■ * 7Wrk» :
Ijanl Danes, dne 15. junija od 16. do^20.	obsojena na eno leto težke l ra. da <0 zdravi, sc smejo odpeslati vj^fg« ;n Z ,
ure. Igra godba Dravske divizije Vstop- ^	kiaVnico v Nancv. Uvoz za MarseiUc .e i ^J »koli 15.00-' katalogov « vs«h
nina prosta. Se priporoča Vek. Dolmcar.	_ ..........mnri,.: v Marseilln sc i '">v sveta ter sluzi kot najboljše infon,,.
nina prosta. Se priporoča
* Ie Ljubljane v Maribor peš. Neki ne-doletni deček iz Maribora, ki je bil prejšnji teden oddan salezijanskemu zavodu na Rakovniku, je predvčerajšnjem prišel zopet, v Maribor. Pobegnil je iz salezi-janskega zavoda, ob sedmih zjutraj ter
1 ,-ijpko -redstvo. katero uporabljajo tr •rov>kt krogi dnevno. Imenovani urad z.-.
ga mosta tia.m poročajo se je vozil skozi ;Vzajemne zavarovalnice* nic. Med vožnjo je začel razgovor z dvoma. narednikoma iz zagrebške podoficir-ske šole. Začel jima je praviti, da ne pripozna kralji Aleksandra kot kralja, ampak le kot navadnega človeka- Ko je j p misiil. da je to hujskaško seme padlo na rodovitna tla, je šel še dalje in začel narednikoma prigovarjati, naj jiotrgata zvezdice s svoje uniforme, ker so znak službovanja kralju itd. Toda možakar se jc enkrat u rezal: očividno je bil v zmo-
tiovoljen samo po morju; v Marseillu sc j i spravi živina v sanatorij. od koder t>e
'sme drugam, nego samo v klavnico vit	... .. •	. ___
Popoldne se je bavilo porotno sodišče. M ;„n jn to naida]j5c v teku i0 dni. 'rgovmo tn industrijo poziva vse trgo^ -------------------- u: s-	I	____;c« in industrijalec, naj bt mu vposlah k^
V A nnnvi RAATKA	in cenike ~vp-iih P°d'9tii-
NARODNA BANhA SHS.	je. Bureau nf rotnmcrce and ird.
Stanje 31. rjaja 1922.	ft.ry. Cairo 12, Sharia Fabml
=- Obtok bankovcev v Madžarski sc ■
al od 1. do 7. junija za 106.318.3^4 maja): kovinska podloga o#>9.l (— '1-6), | r,a S2..n3&583.549 Km. iiosojila 9i)1.9 (— 4.2). državni dolgovi : Obtok bankovcev v Avstriji i■«
1----x-i 1 Ar. 1 i„nit« o_s milija-i
Dve smrtni obsodbi radi divjaškega j umora.
z bestialičnim umorom, ki se je zgodil 20. marca v Bodenclh v Prekmurju. Janez
Vem in nicgova žena Terezija, ro- j jTprilri naslednjega ob "štirih po-! iena Makari. kakor tnd," svakinja Fran-1
poldne zopet v Maribor, kjer ga je takoj j čiška so se hoteli polastit, premozenla Aktive (v milhonth dinarjev, v okle-, ^ , prevzela zaščita, dece v svoje roke. i njihovega tasta posestnika Makanta m paiih spremembe napram stanju dne 2-.|pDve, Priiet klerikalni hujskač. Iz Zidane-, so ga v dosega svojega satanskega na- - ' - '	J' "	~
rtom nnrAčajo: Pretekli teden ! mena umorili na brezorimerno zločinski
Zidani most affen! i način. Pobih so ga namreč najprej na; 4.498J, vrednost državnih domen 2.138.3. (povečal od 1. do 7. junija za 9.8 dnice* R. iz -Jese- t'2 do mrtvega in mu potem 7 vrvjo za-j Skupaj 7307.7 mili jona dinarjev.	jia, 407.6 niilijarHc avstrijskih
'	_______1 rf ^	on	nUar<1>	n	.	}	ravan ni Irirtrl .	n>i____ 11
drgnili vrat. 7.t mrtvega so nato obesili: v kleti, da bi izgledalo, da jc izvršil samomor. Seveda pa so orožniki prišli kmalu na sled zločincem in morilce are- : tirali. Obtoženci so deloma priznali svo- ; jo krivdo. Janez Vem in njegova žena j Terezija sta bila obsojena v smrt na ve-!
šala, Katarina .Makari pa na 15 let težke i *
ječe.
Pasive: glavnica 16.3, rezervni fond; —. klanca VViener Bankvereina. N:
.0, novčanicr v obtoku 4.752.3 (4- 21.9). ^javni skupščini Wiener Bankvereiti*
bo predlagalo izplačilo -17 in pol od.-. &.
razne obveznosti 90S.8 (— 97.2). terjat ve države za založene domene 2.138.3, saldo raznih računov 89.8. Skupaj 7.907.7 milijona dinarjev.
Objave
Kranjska hranilnica zviša s 1. juli-
ti glede zvestobe naših fantov, ki sta Cta predala na Zidanem mostn orožništvu. <*'!an viš. šol. sveta šef Ribnikar zahteva, i To pa je R.-ja spravilo v zapor v Laško, j iem obrestno mero za vse v.oge od 3 na da se župnik Magajna iz Rakitne, ki je [kjer premišljuje sedaj, če je njemu »kot j ^odstotke m plača sama rentm davek bil obsojen zaradi homoseksualnosti, ta- j pristašu SLS, ki ima republikanska na- "	*" """ " ' ""
koj suspendira kot veroučitelja. ako mu j čela» (njegove besede!), res vse dovo-je poverjen ta posel. — Ravnatelj Je- I Ijeno, ali ne. Vsakdo pa si lahko razloži,
lene zahteva, da se gg. Janko Zirovniku. Antonu Grmeku, Ivanu Šmajdektt in dru-
koliko škoduje naši domovini takle klerikalni hujskač, ki opravlja poleg tega
gim učiteljem, ki so bili samo iz parti- j pravega pokli>-a mimogrede še posle ranstva od klerikalnega režima preganja- j agenta »Vzajemne zavarovalnica*, pri če
ni. popravi kruta krivica.	--------J------ - J-
* Vsem abiturljentom gimnazij, realk in učiteljišč v Sloveniji! Prejeli smo: K.omite je dovršil glavne predpriprave
mur pride dnevno v dotiko z neukim kmetskim ljudstvom.
* Madžarski odvetriki v Prekmurju. Poročajo nam iz Dolnje Lendave: Zna-
naš poset. Ministrstvo saobračaja je j gilno za naše razmere je, da imamo tu dovolilo Setrtinsko vožnjo. Morda bodo j dva madžarska odvetnika, od katerih dosegli gg. poslanci še večjo ugodnost, i eden ne zna slovenskega jezika in ni a za enkrat na to ne moremo računati. | naš državljan, a drugi ga samo za silo Pokroviteljstvo. »Kolo jugoslovanskih j obvladuje. Oba pa sta zelo premožna in
sester* nam je blagohotno preskrbelo sprejem in hrano v vseh krajih, kjer bomo potovali. Odpotovali bomo dne 3. julija iz Ljubljane do Zagreba, od tam potem v Beograd. Iz Beograda bo šla ena partija po Donavi, druga pa po že-Tcznici do Zaječara, iz Zaječara- gresta potem obe partiji skupno v Niš in nazaj v Beograd. Potovanje bo trajalo približno 14 dni. Stroški bodo le: za vožnjo ca. 310 Din in 5 Din za režijske, stroške. Da moremo stvar neovirano izvesti, se motajo vsi tovariši, ki bodo šli pod danimi pogoji na izlet, priglasiti do 18. junija in vposlati 5 Din v blagajno.
* Na gimnaziji v Mariboru se razpisuje za. prihodnje šolsko leto mesto uči
se redita od naših slovenskih žuljev. Opozarjamo odvetniško zbornico, da vendar kaj ukrene, da ne bo treba našim slovenskim odvetnikom stradati pri polno obloženi mizi, tujci naj si pa kupujejo mline, avtomobile in vile Da Blatnem jezeru. Pošljite jih. kamor spadajo, ker v narodnem oziru nam ne koristijo nič. Čemu potem ta. toleranca?
* Samomor. Urarski pomočnik Anton Friesl v Celju je v soboto popoldne zapustil delavnico ter odšel proti Polulam. V bližini Kranjčeve gostilne si je privezal težak kamen za vrat in skočil v Savinjo, ki je na onem mestu zelo globoka. Izginil je v valovih in utonil Truplo so pozneje potegnili is vode in ga
telja za zgodovino in zemljepisje. Za prenesli v mrtvašnico. Friesl jje bil no-razpisano mesto je potreben izkaz nspo- toričen alkoholik.
t-obljenosti za slovenski učni jezik. Pro- » Psevdodetektlv. V neki graški ho-suje je vložiti do 10. julija pri višjem tel je prišel te dni mlad človek, ki se je Šolskem svetu v Ljubljani.	: -Mašil kot Mirko Weis?, policijski komi-
3 Kres na Storžicu. V proslavo kraljeve poroke so podgorski učitelji v soboto ob f>. uri zvečer na vrhu Storžica
s ar iz Zagreba. Dva dni pozneje ja jugoslovanski konzulat v Gradcu t»Iefoni-lal tamkajšnjemu policijskemu ravnatelj-
zakurili ogromen kres. ki se pa vsled : stra, naj aretira Mirka Vfeissa. ker je jroste meglo ni mogel videti v dolino. ■ osumljen ponarejanja dinarskih bankov-
Vse kurivo so izletniki znosili na hrb fš-Mh od Bašeljskega sedla navzgor.
;ev. Graška policija se je še informirala i pri zagrebškem redarstvu. Weiss se je
od obresti hranilnih vlog.
*	Osnovna šola v Mostah pri Ljubljani priredi razstavo ročnih del, risarskih in pismenih izdelkov danes 15. t. m. <id 8. do 18. v šolski telovadnici.
•	Zabavna prireditev društva *Soča*
vidende (v predhodnem letu 12 od=u) .<• povišanje glavnice na 2 in pol milijard-avstrijskih kron.
| = Češka komercieina banka bo izpis TRŽNA POROČILA.	čala za minulo leto 7 odst. dividendo
I Žatec (Češkoslovaška), 13. junija, čisti dobiček banke je znašal 11.9t>8.5?1
I (Hmelj J Izgledi letošnje hmeljsko letine j čeških kron.
i so zelo slabi ker so poleg neugodnega i = Uvedba tobačnega monopola v ctrli upliva suše tudi mnogi nasadi okuženi i Poljski. Tobačni monopol, ki je obstoja po muhi aspis in bolhaču. Pretečeni te- i doslej v Poljski samo v bivših avstrij den se je prodajal hmelj po 2800 do 3200 j skih deželah, se raztegne na vso državo Kč za 50 kg (t. j. okoli 300 do 350 na-i = Stanje posevkov v Avstriji Avstrij ših kron za 1 kg). Povpraševanje po j sko zvezno ministrstvo sa poljedelstv.■ hmelju je živahno. ! in šume je izdalo poročilo o stanju po ----j sevkov, v katerem je stanje posamezni'
Zastopniki trgovinskega ministrstva ultumih rastlin sledeče Haeificirano f-
na zagrehškem velikem sejmu. Kakor j = prekosrednje. 3 = srednje): pšenic.-
poročajo iz Beograda, je ministrstvo za ; 2.5. rž 2.7, ječmen 2.3. oves 2.4, koruza
v Ljubljani se vrši nepreklicno v soboto j trgovino in industrijo določilo delegate, j 2.6. grah 2. fižol 2.1. grahovica 2.4. lat-dne 1. julija v prostorih hotela »TivoK»,jfcj j^o zastopali omenjeno ministrstvo j 2.5, krompir 2.1. sladkorna pesa 2.6. de na kar že sedai opozarjamo člane in pri-iprj otvoritvi Zagrebškega zbora (velike- itelja 2.6. travniki 2.5. pazniki 2.6. To po jateije društva ter drugo, neprisiljeno j ga sejma) dne 17. junija).	' meni napram prejšnjemu mesecu maio
Sprejemanje prošenj za povračilo i poslabšanje, carfc.e pri carinarnicah brez originalnega dupllkata deklaracije. V zmislu odloka Generalne direkcije carin št. 39.974 /20 se morajo prošnjam za povračilo ne-! umestno plačane carine brezpogojno ! priložiti tudi duplikati dotičnih carinskih znanja svojim članom in vsem prijate- i deklaracij. Ker pa se originalen duplikat ! Tisi; Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljan: !jem Solčavskih planin, da bo »Frischau-!	°	--- --
zabavo ljubeče ljubljansko občinstvo.
* Vozni red južne in državne železnice veljaven od 1. jnnija 1922 in koledar za leto 1922 je izšel in se dobi po vseh tobaka mah in kolporterjih časopisov v Ljubljani za ceno po 3 Din.
Savinjska podružnica S. P. D. na
BORZNA POROČILA
na 1. strani, j--—--------
i Odgovorni urednik F r. B r o z o v i i j Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jatra
Neprijaznosti proti avtomobilistom. ; pri graški policiji pravilno legitimiral ter
Prejeli smo: V »Jutru* št. 137 apelira nf.ki avtomobilist pod naslovom »Nepri-
izjavil. da ima nalog kontrolirati neke denarne zagode, ki imajo v svojih bla-
fov dom" na Okrešlju oivorjen dne 18. t. m. in od tega dne nadalje oskrbovan. Koča na Korošlci pod Ojstrico bo otver-jena 20. t. m. in bo istotako oskrbovana.
*	O. Z. javnih nameščencev in upoko- j jencev ima nujno seio širšega odbora v soboto i7. t m. ob 20. uri v običajnem lokalu. Dnevni red: čitanie zapisnikov zadnjih dveh sej in občnega zbora, poročilo tajnikovo, volitev pravovarstvene- j ga odseka za sestavo sejnega poslovni-! ka, slučajnosti. Vsi! Predsedstvo.
*	Javen shod nižjih državnih uslužbencev za Slovenijo v Ljubljani se vrši 18. t. m. ob pol 10. uri v salonu na vrtu restavracije »Novi svet* na Gcsposvetski cesti v Ljubljani. Dnevni red: Znižanje dnevnic, redukcija drž. cestarjev, prevedba v dinarsko plačo pomožnih uslužbencev. Na shod so vabljeni poslanci vseh 1 naših političnih strank. — Odbor.
' Ljubljansko gasilno in reševalno dm- i štvo je na svojem rednem občnem zboru . izvolilo sledeči odbor: načelnik Janko • Hojan, podnačelnik Anton Kadunc, L bla-1 gajnik Ivan Breskvar. namestnik Jakob! Strgar. IL blagajnik Kare! Blatnik, namestnik I. Priškovec, tajnik Herman Zu- i pan, namestnik Maks Ižanc, četopoveli-
Yr>emensko
t ijublan&. 14 junii* 1922. __
poročilo
liinbliana 304i m 3<U muric.:=
Kraj
opazovanja
! i Ljubljana 1 ! T/jubijaiia ;; Ljubljan?! Zagreb . Beograd Punai . Pra?a . Inomost.
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
763 8
758-0
759-0 754-4 757 2 759"5 760 0
760-7
ZraČLa temperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavine mtu
13*6	zapad	obiačno	1-3
20-4	jug. vzb.	vec obl.	
169	sev. vrh.	več jasDO	
160	brezvetra	oblačno	
160	»» zapad	M	00
13 0		„	1-0
15-0	brezvetra	..	1.0
n-o		več obl	2-0
j
Ljubljani barometer neattaov., temperatura nizka, aolnee vzhaja ob i b, zahaja ob »
> w j 'j
HaraJ« «o SO tu«ll Din. 3•—, »saklh nd>l]n!ls S ■>«tedl t Oh>. — Trrtn,k1 ojl«*!, dep!»OT«.-il«, «»-ar»m;4nln« do 20 b.iadl J Din., .»iklh nid»IJn|iH 3 be»»<JI 2 01». — Pni. «• »iprej. 0-lMto t-jdl . — toomi«h.l N« vprai.nj. a* odoo.af.ja ». ako I* .praianju priloiena rnarr.lt« za edeovor.
naprej. Nastop takoj, oskrba Lepa stavbna parcela
in plača dobra. Naslov t j
Gospodična
niki: Tomaž Kavčič, Kare! Štrukelj in f z zaiu;em nemškega in slo-;
upravi A gline zastopnike
»Vutii. 1795iTSPodB^ Siiki ua v<«-: , utr> -	I nasproti nove zapne r-erk»c.
i se ugodno proda. Prostor ;>
j pripraven za vsako trgovin j
, . .. .	.. vi™-	. ,. ,	-i -----— ------- -	Cenieue ponudbe na npraro
Zi,jo skozi mesta m vasi s predpisano hi- iWeiss navaden goljuf, vsled cesar ga je praznik dne 15. junija in v nedeljo dne s «'.Tutra» pod -- oštena*.
i.roftjo. ne pa da drvijo tako, da vsak [graška policija v nedeljo aretirala. Weis6 i jg_ junjja J922 ne vrši rekrutovanle. i
venutek ogrožajo življenje in imetje [je končno priznal, da ni policijski komi- j Mladeniči, ki so pozvani na 15. junija "" Trgovskega] r-rebivalstva. So nekatere častne izjeme, |Far in da je nameraval nekoliko večjih j junija 1922 k naboru, se dne 22. ju-	; a i;=ta
» dvomim, če pride eden na sto. Ako mi-j dinarskih bankovcev označiti za pona- j Djja 1922 predstavijo rekrutn: komisiji.'	"Jalantenjska trgo-
slite gg. avtomobilisti. da se bodete z vašim divjanjem skozi vasi in dviganjem ogromnih oblakov prahn ljudstvu 1 prikupili, da vas bo čislalo, sc zelo motite. Včasih so grmeli proti ženskim vleč-lam. da so protihigijenične. ker spravljajo prah v zrak. Danes pa se vale cele gore prahu vsled drvečih avtomobilov, pa se nihče ne zmeni, kako polnijo celo plasti prahu stanovanja, če se jih sploh kdo upa odpreti ob cestah, in zastrupljajo pljuča nežne dece in odraslih. O higi-jeni ni danes niti govora. Zdravstveni odsek, kje si? Čemtt ustanavljate proti-tuberkulozne lige? Ljudstvu svetujem, naj naznani vsakega prehitro vozečega avtomobilista z oznaobo številke avtomobila, Oblasti pa naj take nebogljence eksemplarično kaznujejo, pa naj bo to Pe-
LC-r ali Pave" — r,r>7..-)d>-tj!
rejene ter jih konfiscirati zase. Izročili j Pnčetek uradovanja ob 7. url rJutraj.';
so ga sodi?*u.
* Svojo ženo je zadavil. Čevljar Andrej Lichtenwallner iz Loga pri Ormožu j
Bogoslovci se točno ob predstavijo komisiii.
Za slepe. Prejeli srno:
■-kupno :
spomin aa
Jakob
pomočnika
prejme
ijsk
Lah.
Snke gobe
Ha stanovanje in brano
: se sprejme gospod. Kje. p;,-. ! npravniftvo -cJutrj^ 184s'
Maribor.
Trgovski pomoon k
lipovo cvetje, brinje™ olje! in poljske pridelke plača naj- : i>oije Sire Ratit, Kranj, telef.. int. r t. 9 iu nudi po nsjoižjib sem dobil »obo z u ve res p
Za čas Zagrebškega velesejma
m-
cenali sladkor, riž, olje, kavo. ' steljema, ki bi lahko ca'-itd.	1802 ' odstopil obiskoralcu sejma.
~ " na Pohlin Kamnik.
Kes ugodno!
svoji surovosti neprestano pretepal ženo. ; 14. šolske zvezke v korist podpornemu j
Majnika meseca je odsedel 5 mesecev j društvu slepih. Podpisano podporno dru-' Konspanjona 1823 zapora zaradi nečloveškega postopanja s j štvo slepih, pravi in priporoča imenova- j igče n0T0 podjetje (tovarna j Velika vogalna, snonadstropna;
svojo ženo. ki je medtem vložila tudi i ne zvezke vsem šolskim vodstvom in tv- j vsakovrstnih vozov. Cen:ene | Jaoako poletje prenovljena
J	0	— - - - '	..... 1 ..	. hiša, tik mzriborsuega koro- =
škega kolodvora, z 30 sobami,
tozho za ločitev zakona. Sodišče je dovolilo ločite-v, ki je bila v soboto sodnim izvršilnim potom izvedena tako, da so surovega Lichtenwallner;a nasilno odstranili iz njegovega bivališča. To je čevljarja tako ujezilo, da je v nedeljo obiskal svojo ženo in jo krat komah* zadavil. Orožniki so moril* takoj aretirali in izročili sodišču.
govcem, da na ta način podpirajo *e ponudbe na upravo ,.lutra" najbednejše izmed najbednejšilu Za ta j pod št. 300 000.
hvalevreden čin se g. A. Janežiču naj-,-----
topleje zahvaljuje: za odbor G. F. Jura- lifie se slnžkinja sek, t č. predsednik. Podjetniki vseh: T pomoč .;D nadomestilo ga-strok. posnemajte ti hvalevreden čin,, 5p(,diuji. Opravi' ia bi vsa ker s tem podpirate redne člane — to ; bi«na dela iu v k_iiiDli v pri-
PosoJUo S000 Sls
išče dobro situiruu araoL', proti mesečnemu odplačil krasnim, preko 1800 m1 vrtom i Obresti postranska stvar. C*
(ob ulici za stavbišče), pri-: Djene ponudbe pod »Posojilo« merna za trgovino, obrt »li. na npravo »Jutra*. 1834
industrijo, se vsleu drugo-!
stranske v&nrabe kapitala za ; K 650 000 " proda. Pcnudbe
Banjo s pečico
jT depe^"^ PodoonietfV'društva slepHi i E^f^l^llt l	^SŽ!	^
za Slovenilo.
deio ie resne osebe <vi 30 iet
Celje.
Ali ste že čital? novo številko „NJ1VE"?
____——b—iiiimnir-n-rn.-'.-: -.-.cz- — tkt?^. hc,
Zfdarir""^77]
št. 486.
\f
nnairirmrTi— •^Bm^-f^asmi^sm i jsžgaars^csjK.sBSissaEisssa
Trika obči^ MMsnberg^mv7oddaU Tnajem ali pa pro-, iZVUbBBE ilg^UpOSalCB in pi^NMiSB i •Tati svojo elektrarno ob potoku v Vuhredu s 100 konjakih,	jajca in pePOfttflG
sil vodnemoči,	j s prvovrstnimi '»pričevali in referencani.
Veliko poslopje, v katerem ?e elektrarna nahaja je zelo prikladno! i^tere naj ponudniki vpošljejo z enako m-
u kako tovarno.	, . '	Tsdb!l Mhteve Phče Da 1SI51
Ponudbe sprejema občinsko predstojništvo v Mareubergu do 30. ju nija t. 1.
Ed. Supanc, Rogatec, g
:---, j
Kemična tovarna ;i
se sprejemajo za stalno delo k najvišji mezdi, določene od Zveze industrijcev v
LJubljani. Prenočišče v barakah zagotovljeno.
S
Mssfni stavbenih Rudolf Hiffmann, Maribor-JlflElje.j
se proda.
Poizve se v upravništvu
, Jutra".
Naznanilo.
i se poslati ponudbe na upravništvo 'Jutra
Iran OgoreJec, ustanovitelj tvrdke F. P. VMie i Kom p. leta 1888.'	pod znamko «F. Z. št. 1833-.
naznanja, da je izstopil iz te tvrdke.
V družbi z gosp. J. Kalumstens, tovarna glinastih peči in štedilnikov, oodeva vodila pod tvrdko
: z dobro ?psljanimi, pMocosaimi izdelki
nstinOTiti boče V SHS. podrnzmto. j S%^B^5aB^B5wiBeiBBia5BiaaiBBiBaiBBBBaBBeBe«iBjj
'Tovarne s 150 do 509 m' poslopja in parnim jŽpjj	sa JBK « iflgjh A	tttk	*
kotlom .vodna sila bi bila povoljna. a.^ljj	g O f| g|| DAVNIKSH	*4
; pogojna), ležeče v obluju zelezuiske proge, BES	•V 9 V »^ft •g g
j 1833 su kopi ali liane v najem §&f	LfubHana, Linhartova ulica 25.	rf
|(bodisi tndi deloma) ali Pa združeno. Vabi i,®	stavbeno in umetno tesarstvo, stavbeno
.> ■ Si ®	. ,_____ j___i ••	a ■

I
1fr e
sa s
mi
Pozor pred nakupom
A	a	seaa
US 4 OBORELEB - bakrene žice. H
r«.	^amiaia tv»1 alaWtnmi "Z^* rrr*	M 9
mizarstvo, parna
Telefon št. 415.
žaga in lesna industrija.
Poštni čekovni zavod št. 11.428.

H
Ker se dogajajo pri elektrarni Zairradec
trgovino s pečmi in glinastimi izdelki, jjrtSSS^C^.,
Posebno opozarjava, da bodeva imela vedno v zalogi izborne patentovane N^jj** ^ pTij*ri polidii ' ■ ■ pči, SpBCialRS PBfeOMhB piOŠGE, ploščice za OblflŽitlV Sten iti |	dobi nagrado K 10.000--. | f"
KAUffUS & OSrORELEG. } nitmi Zagpadec a Višnji gori.
Parna in električna gonilna sila. 3 Ji
9 B
Prevzamem po danih, kakor tudi lastnih načrtih v različnih stavbenih slogi n g zgradbo mostov, jesov, Mš, vil, gospodarske in Industrijske a stavbe, stolpne strehe, kupole, oerkvena ostreija, balkone,
vrtne ntloe, verande ter rama druga vrtna arhitektomcua dela. Stopnioe, dekorativne strope, dekorativne stenske opaže, vrata, okna Itd. Izdelovanje ln polaganje ladijskega poda.. Za razne industrijske stavbe, dvorane ln razstavne zgradbe opozarjam po mojem slstemn zgrajene mrežaste nosllnlce za. večje razpetlne od ia do 40 m.	1842
| SI	________—-----—— —
H H 4
Pisarna: Dnnajslia cesta št. 14.
18391
Spretni sodarji
Vi bi radi
najboljši in najcenejši
»alni stroj,
1464
ge iščejo xa takojšen vstop in pod najugod- j
nejšimi pogoji a stalno delo. - Pismene • jme|j |epo obleko, perilo, kravato, nogavice, robce, čevlje, klobuk »n se povrtt
1847	ponndbe na
Anglo -Jugoslovensko petrolejsko, d. d. Zagreb, 8trossmayer jeva nI. e.
Blago za prevleko dirano? in dmega pohištva v veliki izberi, dalje različno platno ln jut« za tapatnlke, sedlarje i. t, d. priporoča tvrdka
A. & E. Skaberne,1
Ljubljana, Mestni trg 18.
men lepo 00I9KU, peniu,	. ----i-'-------... -- r-
vedno dosti denarja
za razne druge potrebščine.	i'3?
To dosežete le tedaj,
i če bodete kupovali vse manufakturno blago, sukno, platno, perilo, gotove obleke za moške, ženske In otroke pri tvrdki:
i. \%m tov MM
liMilaiii
JOSIP JUG
1
LJUBLJANA, Karlovska cesta 4,;
Zvonarska nlloa 1,	- —---
priporoča otroške vozičke in dvok<£ j sprejema^kovrstna po^vOa od I?ša rasnih modelov. Sprejemajo se tudi do generalnih popraviL Postrežba točna, dela I popravila.	1473;	zaj^ncena.	88o i
m Prodajalna: stari trg 38.	Maribor, Traaska cesta ie.
v kavarnah, javnih lokalih, gostilnah in brivnicah
Aleksandrova cesta 13,
ker le tam je najboljše blago, najboljša postrežba in najnižje cene. Železničarji in poštni uslužbenci dobijo blago tudi na obroke.
3B.BJEU& UCSM JLW. , aaBHaaaBBSMBli—_ _________________________________________—
..........------------------
KA ESK0MPTN1
LJUBLJANA, Šelenburgova ulica stev. 1.
Delniška glavnica:
K 20,000.000'
liezervni zakladi:
K 6,500.000"—
166
« PODRUŽNICE:
I Novo mesto. Rakek. Sifluafljgradec
m
IssaacBseeas!^
__sbii —!■■! ii i i-----
Zahtevajte
povsod
Iscircšuje vse bančne posle raajfcočiaeje iss najkiilantneje.
_____ __■ lil ii .1 mm m m. — r—f ««r t*ni" ibl^ff ** ji^ bt w
Baaeasa
Telefoni št. 146, 458 Brzojavke: ESKOMPTNA
■as8a8aaoaeB»a«BBJe<5
tvrdke rs70ruikovi( in drug j
Mariboi?,
druiiba s e. z. Koroška cesta 39.
M. 8.
DRAVA", lesna industrijska delniška družba. Maribor.
Vabilo na subskripcijo novih delnic .Drave1
lesne Industrijske delniške družbe, Maribor.
Redni obči« zbor eaše dreibe je skleeil dee 27. m»ja 1.1.	deleište ?la™te
od R 10.0D0.adB-- na R 15,000.000 - z izdajo 10.000 naniii delnic po R 500 -nora.
pod sledečimi
1.	Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi ^rih stanh delnic euo novo * 500 K, prištevli 5«/. obresti od nominale 500 K od 1. jannarja 1922 do dneva JP^
2.	Novi delničarji dobe delnice po knreu 780 K, prišteva o% obresti od nomtnale
500 K od l. januarja 1922 do dneva vplačila.
3.	Delnice tretie emisije participirajo na čistem dobičku za leto uaa.
4	Delnice s« bodo Majale po 25 komadov skupno in se bodo izroč.le podpisovanjem proti vrnitvi začasnega potrdila v približno dveb mesecih ?o končani ff^t"«?1.	,
5	Reparticijo delnic za uove delničarje si pridržuje upravni sve. do 5. julija	ro nreteku tega roka se bo povrnila vplačana protivrednost za nedodeljene delnice.
' 6 Popisovanje delnic nove emisije se vrši od 10. junija do 30. jnnija 1982, » "cer pn: a) Ljubljanski kreditni banki, podružnici v Maribora;
V Maribora, dne
pogoji:
b)	Centralni banki, d. d. Zagret, podružnici v 2£?riboru:
c)	Trgovski banki, d. d. Ljubljana, podružnici v Mariboru;	_ ^ e) ..Dravi-, lesni industrijski delniški dražbi v Mariboru, Aleksandrova
Naša 'družba se ie v dveh letih svojega obstoja izredno razvila, tako ua sicer visoka delniška glavnica nikakor ne more več zadoščati. Ser je povpraševanje po izdelfah nase tovarne za upognjeno pobiitro v Zbelovem vedno večje, tako da komaj zadoščamo naročilom, moraino ovaiTprimeL razširiti. Delni znesek povišane glavnice se bo uporabil ra nadaljnomoderno ureditev našega podjetja v Maribora, kjer smo vpeljaU strojno m stavono pričani smo, da bomo tudi leto 1932 zaključili t lepim cistm dobičkom, ln oo cisti dobiče. Irta 1921 v znesku 1,738.270 K 83 vin. še izdatno presegal.	_
Sloves, ki ga uživajo nsši izdelki in sploh naša družba, si bccemo tu« t boOoc« ohraaih.
1. jtmija 1922.
1807
Upravni svet „Drave«, lesne industrijske delniške družbe, Maribor.