yu issn 0040-1978
leto xxxiii., št. 3
Ptuj, 24. januarja 1980	cena 5 dinarjev
glasilo
socialistične
zveze
delovnega
ljudstva
Vsi se odgovorno zavedajo nalog (stran 2)
Akcija zaključni račun 79 (stran 3)
Zakonska svetovalnica v Ptuju (stran 5)
Kjer valovi Drave režejo gore (stran 10)
Letna skupščina aerokkiba Ptuf (stran 13)
Bogastvo misli Edvarda Kardelja
Te dni se bomo vsi občani so-
cialistične Jugoslavije na svečanih
sejah spomnili obletnice rojstva
Edvarda Kardelja, ki bi bil 27.
januarja praznoval 70-letnico
svojega rojstva, življenja in dela,
ki mu ga je zavratna bolezen
mnogo, mnogo prezgodaj pre-
trgala.
Spomin na življenje in delo
Edvarda Kardelja bomo po-
častili s še trdnejšimi dogovori za
dosledno uresničevanje načel
ustave, zakona o združenem delu,
za uresničevanje nalog, ki izhajajo
iz resolucij XI. kongresa ZKJ in
VIII. kongresa ZKS, s posebnim
poudarkom še na sklepe 8. seje
CK ZKJ in 6. seje CK ZKS o
nalogah Zveze komunistov v po-
litičnem sistemu socialističnega
samoupravljanja. Vse to praktič-
no pomeni uresničevanje tistega,
kar je začrtal Edvard Kardelj v
svoji študiji — Smeri razvoja po-
litčnega sistema socialističnega,
samoupravljanja. Z uresničeva-
njem teh nalog pa se bomo tudi na
najlepši način oddolžili velikanu,
kakršen je bil Edvard Kardelj,
ne le za Slovence, temveč za vse
jugoslovanske narode in narod-
nosti. pa tudi za vse napredne
ljudi v svetu.
Tovariš Edvard Kardelj m bil
samo velikan naše revolucije,
temveč tudi velikan našega
obdobja. Bil je redek vzor revo-
lucionarja, ki je premogel misel
vizionarja in zmožnost, da to mi-
sel prelije v revolucionarni boj
gibanja, bil je torej navdihovalec
in razsvetljevalec poti hkrati.
Človeško življenje prav gotovo
ne more biti več kot je bilo živ-
ljenje Edvarda Kardelja, zd-
ruženo z njegovim zmagovium
umom in s sposobnostjo, ki ji ni
primere. Srečni in ponosni smo
lahko, da živimo in delamo v
obdobju, ki so ga ustvarili in
začrtali največji, najimenitnejši
sinovi jugoslovanskih narodov
tovariši TITO. KARDELJ in
njuni najožji sodelavci. Povedli so
naše narode in narodnosti iz glo-
boke zaostalosti na pot svobode,
revolucije in socializma ... Prav
tuje bil tovariš Kardelj tisti, kije
znal svojo misel naravnati tako,
da lahko iz nje črpamo moč in
znanje za naše sedanje in bodoče
delo. In ne samo mi, vse človeštvo
bo lahko črpalo iz Kardeljeve
zakladnice, zlasti še iz njegove
opredelitve nacionalnega vpraša-
nja. teoretično-idejne zasnove
neuvrščenosti, njegovega dela
»Socializem in vojna«, zlasti pa iz
njegovih globoko teoretičnih
opredelitev socialističnega samo-
upravljanja v idejnem in praktič-
nem pomenu.
Prav je. da .se ob tem še posebej
spomnimo Kardeljevega dela
»Razvoj slovenskega nacionalne-
ga vprašanja«, kije izšlo leta 1939.
pod znanim psevdonimom SPE-
RANS. To delo je pripravljal
precej let. Obravnava našo revo-
lucijo od kmečkih uporov naprej,
v njemje odkril pot, na katero seje
moral podati slovenski narod, če
ni hotel biti obsojen na smrt.
Sperans nam je nakazal pot, nam
dal odgovore na vse usodne dni v
revolucionarnem boju slovenske-
ga naroda.
V tem času, ko smo priča šte-
vilnih zaostritev v mednarodnih
odnosih, hegemonizmu. lokalnim
agresijam, toliko bolj spoznava-
mo globino misli, ki jih je razvil za
sedanjost in bodočnost Edvard
Kardelj v svojem delu »Socia-
lizem in vojna«. Naj za podkre-
pitev tega citiramo samo en
odstavek iz te knjige:
»Vojna socialističnih dežel,
katere namen bi bil vsiliti socia-
lizem drugim z nasiljem, bi ne-
dvomno za določen čas ustavila
določeno politično hegemonijo in
ideološki monopol prav nad so-
cialističnimi deželami in razvoj
svetovnega socializma. Zato je
jasno, da bi bila taka vojna ravno
s stališča socialističnega razvoja
reakcionaren faktor. V našem
času je potemtakem mogoče oz-
načiti za progresivno in pravično
vojno razen narodnoosvobodil-
nih in notranjih revolucionarnih
vojn — le še obrambno vojno so-
cialističnega sveta pred agresijo
— sicer pa nobene vojne.«
Ob tem, ko proslavljamo 70-
letnico Edvarda Kardelja, mora-
mo iz njegove neizčrpne zaklad-
nice dvigniti marsikatero delo, ki
nam bo kažipot, svetlo vodilo za
naše sedanje in bodoče delo.
FF
Na 26. občnem zboru planin-
skeg društva Ptuj je dr. Cveto
Doplihar. predsednik SO Ptuj iz-
ročil Maksu 2mavcu. dosedanje-
mu predsedniku planinskega
društva Ptuj visoko državno
odlikovanje RED ZASLUG ZA
NAROD S SREBRNO ZVEZ-
DO, s katerim je predsednik SFRJ
Josip Broz TITO odlikoval ptuj-
ske planince za njihove dosedanje
aktivnosti in uspehe na vseh po-
dročjih.
Uvodno obrazložitev za odli-
kovanje je podal Feliks Bagar,
predsednik komisije za odlikova-
nja pri SO Ptuj:
»Predsednik SFRJ, tovariš Jo-
sip Broz TITO je z ukazom št. 139
z dne 26. novembra 1979 odliko-
val planinsko društvo Ptuj z »re-
dom zaslug za narod s srebrno
zvezdo.« To visoko odlikovanje je
priznanje socialistične družbe
planinskemu društvu Ptuj ob 25-
letnici obstoja, za zasluge in
uspehe pri razvijanju planinstva
ter za njihov prispevek k negova-
nju tradicij NOV.
Planinsko društvo Ptuj, ki je
pričelo svoje delo s 46 člani leta
1953, je z marljivim in požrtvo-
valnim delom doseglo zavidljive
uspehe, kar potrjujejo številne
planinske sekcije in skupine v
katerih deluje prek 1100 aktivnih
članov. Posebno pomembna je
ugotovitev, da je v društvu od
vsega aktivnega članstva kar 83
odstotkov mladine. Ta ugotovitev
dokazuje, da ima društvo zelo
pomembno vlogo pri vzgoji mla-
dine. zlasti na osnovnih in sred-
njih šolah, prav tako pa tudi v
tistih OZD v katerih delujejo
planinske skupine.
Leta 1978 je planinsko društvo
Ptuj prejelo plaketo občine Ptuj, s
katero je SO Ptuj izrekla svoje
najvišjo priznanje za posebne m
izredne uspehe, dosežene na po-
dročju planinstva. Odlikovanje s
katerim je predsednik republike
odlikoval planinsko društvo Ptuj
je priznanje naše socialistične
družbe za vloženo delo in trud, ki
so ga člani in vodstvo društva
vlagali za uresničevanje pro-
gramsko skrbno zastavljenih na-
log. Uspehi vztrajnega in dobro
načrtovanega dela se izražajo v
odnosih do narave in naših gora, v
.skromnosti, tovarištvu, vzajem-
nosti. pogumu in srčni kulturi
članstva, v razvijanju in negova-
nju tradicij NOV in socialistične
revolucije, v pripadnosti samo-
upravni socialistični " skupnosti,
narodom ter narodnostim socia-
listične Jugoslavije in v utrjevanju
koncpeta SLO in družbene sa-
moza.ščite.
VSi ti doseženi uspehi so vred-
note. s katerimi je planinsko
društvo Ptuj doprineslo dragocen
delež pri uveljavljanju človeka ter
bogatitvi njegove družbene an-
gažiranosti.«
Dr. Cveto Doplihar je k viso-
kemu odlikovanju vsem planin-
cem še posebej čestital in jim
zaželel še v naprje veliko uspehov.
-O M
V imenu ptujskih planincev je visoko odlikovanje sprejel Maks Žmavc.
SVEČANA SEJA SKUPŠČINE OBČINE LENART
Jutri, 25. januarja dopoldne se bodo na svečani skupni seji sestali
delegati družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora
krajevnih skupnosti skupščine občine Lenart in delegacije družbenopoli-
tičnih organizacij občine Lenart v počastitev 70. OBLETNICE ROJSTVA
EDVARDA KARDELJA, ČASTNEGA OBCANA OBCINE LENART.
Po svečani seji, posvečeni našemu velikemu revolucionarju in misle-
cu, se bodo delegati vseh treh zborov sestali še na skupni seji in razprav-
ljali o prošnji predsednika izvršnega sveta za razrešitev dolžnosti predsed-
nika. Nato pa bodo zbori zasedali še na ločenih sejah, saj imajo na
dnevnem redu precej vprašanj s področja pristojnosti posameznih
zborov.	-u
S SEJE PREDSEDSTVA OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
Predsedstvo občinskega sveta
ZSS Ptuj je na seji v preteklem
tednu v osrednji točki razpravljalo
o aktivnostih sindikata pri uresni-
čevanju družbeno-ekonomske
politike gospodarske stabilizacije v
letu 1980. Pri tem je ugotovilo, da
gre za dolgoročnejši proces, v
katerega se mora vključiti sleherna
delovna sredina, vsak zaposleni in
občan v krajevni skupnosti. Pose-
oej pomembno pa je, da se
dosledno vključimo v uresničeva-
nje resolucije za letošnje leto. Za
stabilizacijo v združenem delu pa
m odgovoren samo sindikat
temveč tudi ostale družbeno-poli-
tične organizacije, strokovne in
poslovodne strukture.
Predsedstvo je v celoti podprlo
resolucijska predvidevanja ter
zaključilo, da jih je potrebno izva-
jati od osnovne organizacije pa tja
do zveze. Najstrožje pa je potre-
bno kaznovati vse, ki resolucije ne
bodo spoštovali. Stabilizacijsko
obnašanje je potrebno takoj vnesti
v vse delovne programe in začeti
tam, kjer je to mogoče. Velike
rezerve namreč še obstojajo pri
izrabi delovnega časa, povečanju
produktivnosti, organizaciji dela in
podobno. Delavci morajo biti
sprotno informirani dosežkih
stabilizacije in o namenih varčeva-
nja. Tudi do družbenih dejav-
nostih, ki se bodo razvijale počas-
neje v letošnjem letu, se bo
potrebno selektivno obnašati.
Tako se bo treba odločiti za priori-
tetni razvoj določenih dejavnosti
in prej razvijati tiste, ki so nujno
potrebne. Poleg tega pa politika
uresničevanja gospodarske stabili-
zacije zahteva da se na novo
ne dpirajo dodatne dejavnosti, ki
bi obremenjevale združeno delo.
Skratka stabilizacijska prizade-
vanja morajo najti konkretni odziv
povsod. Morajo postati sestavni
del našega vsakodnevnega obnaša-
nja in odločanja.
Ob tej priložnosti je predsedstvo
obravnavalo tudi predlog dogo-
vora o oblikovanju družbenih sve-
tov v občini Ptuj in pri upravnih
organih SO Ptuj ter odločilo, da
se odlok sprejme. Poleg tega je
bila razprava tudi o dosedaj izve-
denih občnih zborih osnovnih
organizacij sindikata in o nalogah
pri izvedbi skupščin konferenc
osnovnih organizacij sindikata in
občinskih odborov sindikata
dejavnosti v občini Ptuj. Seznanilo
pa se je tudi s pripravami na grad-
njo pekarne v Ptuju, za katero si
v občini prizadevamo že od leta
1975 dalje. V realizacijo zastavlje-
nega programa pa se bo morala
vključiti širša družbena skupnost,
saj temeljna organizacija Pekarne
,,vinko Reš" v celoti ne bo zmogla
bremena novogradnje.
MG
0RM02
Do sredine februarja zaključili
s proizvodnjo sladkorja
Na tiskovni konferenci, ki so jo v ponedeljek sklicali predstavniki
tovarne sladkorja smo med drugim zvedeli, da proizvodnja sladkega
izdelka teče normalno , čeprav je v tovarni v zadnjem obdobju nastalo
nekaj pomankljivosti. Napake so pri napravi za odlaganje pese v odprto
skladišče, pri ventilaciji pese in pri vibracijskih sitih za odstranjevanje
vseh organskih ostankov iz plavne vode. Prav tako bo treba v prihodnjem
času odpraviti še napake na energetskem objektu. Tako bodo šele po
končani proizvodnji tehnične pomankljivosti odstranili oziroma popravili,
testiranje proizvodnih zmogljivosti pa prenesli v prihodnje leto.
Poudariti je treba, da je v teh dneh na železniških tirih nove tovarne
sladkorja zelo živahno, kaj ne bi bilo, ko pa delavci v vagone transporti-
rajo prve petdeset kilogramske vreče, v drugem obratu pa pripravljajo
tekoči trak za pakiranje sladkorja v kilogramske in dvekilogramske
vrečke.
Do sredine februarja bodo v novi tovarni predelali okoli 1500
vagonov sladkorne pese, četrtino so že in pričakovati je, da bodo s
proizvodnjo zelo zadovoljni, čeprav se je vsebnost sladkorja, od
povprečja 16,5 znižala na 14 do 14,5 odstotka. Zvedeli smo tudi, da je
lani sejalo peso okoli 1800 kooperantov na zasebnem sektorju —
Proizvodni proces predelave pese v sladkor traja pet dni, za nemoten
potek proizvodnje pa trenutno skrbi 270 zaposlenih, ko bo tovarna
obratovala s polno kapaciteto pa bo v tovarni zaposlenih okoli 350
delavcev.	zk
PTUJSKILETALCI
TOVARIŠU mu
v petek, 18. januarja so se v delavskem domu Franca
Krambergerja v Ptuju sestali na letni delovni skupščini člani
Aerokluba Ptuj. Ob tej priložnosti so poslali predsedniku SFRJ in
predsedniku ZKJ maršalu Titu pozdravno pismo:
DRAGI TOVARIŠ TITO!
Motorni in jadralni piloti, padalci, modelarji in člani ae-
rokluba Ptuj, zbrani na letni delovni skupščini, ocenjujemo danes
svoje delo v preteklem letu ter načrtujemo razvoj Tvojega letalstva
vnaprej, nad katerimi si pokrovitelj že toliko let. Ob tem krepimo
socialistično samoupravno zavest članstva in našega združenega
dela.
Obljubljamo TI, da bomo vsi ljubitelji letalstva krepili bratstvo
in enotnost naših narodov, vse pridobitve socialistične revolucije,
zlasti pa našo svobodno nebo.
Želimo TI, da bi čimprej okreval in prišel med svoje letalce.
Udeleženci letne skupščine
^	Ptuj, 18. I. 1980
ZIMSKA PRESKRBA
Medtem ko bi se v mestu radi pripeljali z avtomobilom pred vrata
trgovine kadar nakupujemo. to je pa v zadnjih dneh precej pogosto, saj
nekatere kar tišči denar in na veliko praznijo police, da včasih tudi za tiste
nc ostane dovolj, ki ni.so navajeni nakupovati na zalogo, pa morajo
marsikje v Halozah takole skrbeti za krmo svojim štirinožnim prijate-
ljem.
Foto: Alfred Bradač
2 - dru2ba in gospodarstvo
24. januar 1980 - TEDNI|(
TRGOVSKO PODJETJE MIP PTUJ
Varčevanje in boljša
organizacija dela
Delavci MlP-a so v letošnji delovni plan v okviru sozda zapisali, da
bodo osebni dohodki rasli za 25 % počasneje od dohodka. I n to bodo tudi
dosledno uresničili. V tem času so pripravili tudi program stabilizacijskih
ukrepov na področju stroškov, osebnih dohodkov, produktivnosti,
obračanja zalog, delovne discipline in racionalnega delovnega časa. Prvi
ukrep na slednjem je dežurstvo dveh trgovskih lokalov ob sobotah, s tem
da zapirajo vse ostale trgovine že ob 12. uri.
Med varčevalne ukrepe so zapisali zmanjšanje stroškov reprezen-
tance. reklam, potnih stroškov, stroškov za energijo in vseh ostalih, ki so
pomembni in lahko vplivajo na bojše gospodarjenje.
Posebno pozornost so namenili tudi racionalni porabi časa za
sestanke. To pomeni, da bodo sestanki dobro pripravljeni s točno
opredeljenim dnevnim redom, vsi pa bodo izven delovnega časa, —
razen v primeru, ko to zaradi narave dela ni mogoče. Predvsem veljajo
ta merila za vse družbenopolitične organizacije v trgovskem podjetju. S
sedanjo organizacijo dela ob sobotah bodo lahko te ukrepe tudi ures-
ničili.
Pomembno je tudi delo vseh služb, ki lahko izboljšajo poslovnost
firme. Gre za vodstva temeljnih organizacij, komerciale, finančne službe
ki lahko precej prispeva s primerno finančno politiko.
O stabilizacijskem programu bodo razpravljali in odločali do konca
tega tedna in jih v tem roku tudi sprejeli na vseh delavskih svetih
trgovskega podjetja MIP.	N. D.
Gradnja trgovine pod
vprašajem
Trgovsko podjetje MIP že lep čas pripravlja gradnjo trgovskega
lokala v krajevni skupnosti Boris Zilterl v Ptuju. V tem poslopju bi dobili
krajani poleg samopostrežne trgovin^ in trgovine s tehničnim blagom za
vsakdanjo uporabo, frizerski salon, pošto in prostore za delo krajevne
samouprave. Pogovori so sedaj tako daleč, da je tik pred sklenitvijo
pogodba z delavci Pokrajinskega muzeja o arheoloških izkopavanjih. V
MIP-u so se dogovorili, da bodo vsa nestrokovna dela opravili sami s
prostovoljnim delom, da bi investicijo kar se da pocenili. Predvidevajo,
da bi lahko z raziskavami končali do konca aprila, če bodo to dopuščale
vremenske razmere.
Celotna investicija bi znašala okrog 50 milijonov dinarjev, sredstva
pa bodo prispevali uporabniki prostorov, predviden pa je tudi bančni
kredit. Glede na izredne ukrepe varčevanja v gospodarstvu, bo to edina
investicija MlP-a v tem letu. Dokončali bodo le še začete investicije v
preteklem letu, kjer gre za posodabyanje trgovskih lokalov, tako v Ptuju
kot v okolici. Urediti bi sicer morali še skupne prostore za delo skupnih
služb, vendar to trenutno ni izvedljivo. Bliže je najbrž izboljšanje teh-
nične opreme skladišč, ki so jih specializirali.
Kot primer dobrega sodelovanja in stabilizacijskih prizadevanj pa
so v MIP-u navedli sodelovanje s krajevno skupnostjo Bratje Reš v Ptuju.
Tam načrtujejo gradnjo doma krajanov, v njem pa bodo namenili še
prostor za trgovino. MIP je pripravljen prispevati opremo in kadre. Tako
bi lahko reševali vprašanja osnovne preskrbe prebivalstva tudi v ostalih
krajevnih skupnostih, kjer le-ta še ni urejena.	N. D.
Razvoj, ki ga ovira skupna
nenačrtnost
v zadnjem obdobju je obrtno-nabavno-prodajna zadruga Pano-
rama Ptuj dosegla kakovosten razvojni korak; uspelo ji je znatno dvigniti
obseg proizvodnje. Za poslovno leto 1979 so načrtovali, da bo skupni
prihodek dosegel 70 milijonov dinarjev, vendar ocene kažejo, da bodo
načrtovanja presežena za okrog 35 odstotkov in bo dosegel 95 milijonov
dinarjev. Pri tem pa je potrebno dodati, da proizvodni uspeh ne gre na
račun povičanja cen, temveč gre za celoten dvig proizvodnje na različnih
sektorjih dejavnosti, s katerimi se Panorama ukvarja, predvsem pri
kovinski predelavi, livarstvu, steklarski predelavi, plastiki, predelavi
lesa, izdelavi zaščitnih sredstev za delavce in investicijski dejavnost.
Med letom so pri Panorami sklenili več dodatnih pogodb in tako
segli na nova tržišča, kot Štajersko. Prekmurje in Hrvatsko. Ptujsko
gospodarstvoje s svojimi zah^tevami oziroma deli pri celotnem proizvodu
Panorame zastopano le s 40 odstotki. Kot poudarja direktor Panorame
Anton Čoki, ugotavljajo sicer, da so potrebe gospodarstva ptujske občine
znantno večje, vendar le-te prihajajo do njih s časovno zamudo, zato jih
tudi ni mogoče vnesti v plan v taki kakovosti, kot jih pozna kratkoročno
in srednjeročno planiranje.
Veliko v občini pričakujemo od sprejema družbenega dogovora o
pospeševanju razvoja malega gospodarstva, ki bi naj -bil dokončno
sprejet v letošnjem letu. Le-ta naj bi tudi omogočil usklajen razvoj vseh
vrst malega gospodarstva. Vsi ti vzroki so tudi vplivali, da Panorama ni
pravočasno sprejela srednjeročnega razvojnega programa za obdobje
1976— 1980, ker pač ni razpolagala s potrebnimi elementi razvoja. Kljub
temu,'da"ža obdobje 1981 — 1985 ni trdnih planov razvoja malega
gospoj^arstva, pri Panorami že pripravljajo osnovne planske dokumente
njenegaYazvoja. Seveda pa ta plan ne bo kakovosten in družbeno najbolj
sprejemljiv, če ne bo potrebnih podatkov iz gospodarstva. Svetla točka
pri sodelovanju Panorame z gospodarstvom je AGIS Ptuj, s katerim so
že sklenili 3-letne sporazume.
Za tekoče leto so si zadali precej smeli proizvodni plan, kije kar za
100 odstotkov večji kot v letu 1979 in načrtujejo, da bodo letos dosegli za
141 milijonov skupnega prihodka. Kljub smelosti programa so prepri-
čani, da ga bodo uresničili, saj imajo že za 80 odstotkov plana sklenjenih
pogodb.
Pri tem pa ne morejo pričakovati, da ne bo težav, saj taka proiz-
vodna rast zahteva tudi več obratnih sredstev. V tem trenutku imajo le tri
milijone kreditov za obratna sredstva. Glede na rezultate, kijih dosegajo,
je nujno, da bi bili deležni širšega družbenega posluha. Pri tem pa bi se
morali zavedati, daje Panorama družbeni sektor in ne privatni sektor,
kot se sedaj smatra pri veliki večini. Vsa sredstva, ki se pri Panorami
ustvarijo ali trošijo, so družbena sredstva in z njimi upravljajo izključno
samo njeni delavci.
Obračun minulega ii smernice
za nadaljnje delo
v petek so se sestali na rednem občnem zboru člani osnovne organizacije
sindikata Opekarne Ptuj ter o ocenili svoje dosedanje delo. ki je bilo. kar smo
razbrali iz poročila tajnika lO OOS Silve Brodn^ak. zelo uspešno. Povedala je. da
je za njimi zelo naporno dvoletno obdobje. Pohvalijo se lahko z uspehi pri
usklajevanju samoupravnih aktov z zakonom o združenem delu, z uvajanjem
nagrajevanja po delu. z mnogimi aktivnostmi na športnem in kulturnem področju
in tako dalje.
V oceno dela seje vključil tudi direktor Anton Hlupič in poudaril precejšnje
uspehe in vzpodbudne poslovne rezultate, ki so rezultat skupnih prizadevanj,
dobre organizacije dela in s tem v zvezi dviga produktivnosti. Obenem je pozval vse
člane kolektiva, da s še bolj zavzetim delom prispevajo k reševanju zahtevnih
gospodarskih in družbenih nalog, ki so pred nami.
Obširneje bomo o delu in načrtih ptujskih opekarjev poročali v naslednji
številki, povemo pa naj še to. da so z občnega zbora poaslali predsedniku Titu
pozdravno pismo z iskrenimi željami za hitro izboljšanje njegovega zdravstvenega
stanja.	JB
POSVET S PREDSTAVNIKI SIS
Vsi se odgovorno zavedajo nalog
Predsednik izvršnega sveta skupščine občine
Ptuj. Martin Berden je minuli četrtek
sklical predstavnike samoupravnih interesnih
skupnosti s področja družbenih dejavnosti ter
jih uvodoma informiral o naših skupnih pri-
zadevanjih za gospodarsko stabilizacijo v ka-
tera se morajo vključiti tudi samoupravne in-
teresne skupnosti. Tako kot na celotnem
območju SFRJ moramo tudi v Sloveniji vsi
skupaj prispevati,da bomozozirom na minula
gospodarska gibanja in predvidevanja v na-
slednjem obdobju, s skrajnim varčevanjem,
najnujnejšimi posegi v širitve dejavnosti in
drugimi stabilizacijskimi ukrepi, zagotovili
večjo produktivno sposobnost gospodarstva.
Na osnovi resolucije o uresničevanju družbe-
nega plana Jugoslavije, ki jo sprejela zvezna
skupščina na skupni seji, pripravljamo repub-
liško in občinsko resolucijo, sprejeli pa smo že
sklep, da se lahko skupna poraba v občini
poveča le za dogovorjenih 16 odstotkov v pri-
merjavi z dogovorjenimi sredstvi za leto 1979.
To pa pomeni, da morajo vse samoupravne
interesne skupnosti delno korigirati že sprejete
in ovrednotene programe ter letošnjo pri-
spevno stopnjo.
Večina samoupravnih interesnih skupnosti
seje na sejah predsedstev dogovorilo čemu se
bo v letošnjem letu potrebno odpovedati, o tem
pa so stekla tudi razprava na skupščinah, kijih
bodo sklicali ob koncu tega in v začetku pri-
hodnjega meseca.
Tako so predstavniki otroškega varstva de-
jali, da bo dejavnost tekla sicer neokrnjeno,
vendar novega vrtca na Ziherlovi ploščadi v
tem letu še ne bo moč začeti graditi. Občinska
skupnost otroškega varstva pa bo zaradi tega
izgubila tudi okrog 3,200 tisoč dinarjev soli-
darnostnih sredstev za širitev zmogljivosti na
manj razvitem območju.
Nekoliko težja situacija se predvideva v
izobraževanju, kjer bi že s poprejšnjo prispev-
no stopnjo komajda pokrili najnujnejše. Iz-
razili so tudi bojazen, da bo tako ostalo še več
denarja v naših žepih in da bo moral biti ukrep
zares učinkovit, da bodo tudi posledice tiste, ki
jih pričakujemo in so v tem trenutku naša
skupna in resna odgovornost. Pri izobraževalni
skupnosti je tako pod vprašanjem letošnja
predvidena investicijska dejavnost, kjer pred-
vsem izstopata novi osnovni šoli v Trnovski
vasi in pri Lovrencu na Dravskem polju. Krče-
tev programa ima za posledico tudi manjša,
solidarnostna sredstva. Zavedajo pa se, da je
tak ukrep nujen in ga s toliko večjo odgovor-
nostjo tudi sprejemajo.
Predsednica skupščine kulturne skupnosti
Marija Magdalene je ravno tako potrdila nuj-
nost ukrepa in prisotne seznanila s sejo, ki sojo
pri kulturni skupnosti sklicali in na kateri so
sprejeli sklep o črtanju vseh investicij, le z ak-
cijo za muzej NOB bo potrebno nadaljevati.
Posebej je opozorila na vprašanje borlskega
gradu v katerem Haloški biser v prihodnje ne
bo imel več svojega obrata, del poslopja pa je že
tako ogrožen, da se lahko vsak čas zruši. Tu bo
brez dvoma potrebna širša družbena akcija.
Nekatere naloge vo potrebno tudi v redni de-
javnosti zmanjšati, odgovorno obnašanje pa
vse to terja od vseh, ne samo od občinskih
interesnih področij. Po prispevni stopnji smo v
kulturni sferi na 52 mestu med 60 občinami.
Iščemo solidarnost,- govorimo o nacionalni
kulturi, sami pa le nismo zanjo toliko pripra-
vljeni dati. V okviru dovoljenega 16 odstotnega
povečanja bo pač potrebno pripraviti program,
sleherno zmanjšanje sredstev pa bi že pomenilo
tudi zapiranje katere izmed dejavnosti.
V telesni kulturi sicer pravijo, da so že tako
na zadnjem mestu v deležu prispevne stopnje
in da tako rekoč ni več kaj vzeti, vendar jim
predstavlja poseben problem vzdrževanja
objektov, težko pa bo tudi zagotoviti osnovno
dejavnost telesnovzgojnim organizacijam.
Tudi v socialnem skrbstvu občine Ptuj bodo
programi tekli v okviru 116 odstotkov, nekatert
ukrepe pa bo kljub vsemu potrebno podvzeti
Ptujska občina je tista v SR Sloveniji, ki zaradi
svoje specifičnosti dobiva največ solidarnos.
tnih sredstev za delovanje socialnega skrbstva,
pa tudi po prispevni stopnji iz osebnega do-
hodka smo na samem vrhu. Skupnost pa je
pred eno pomembno nalogo — graditvijo
posteljnega bivalnega objekta za oskrbovance
v Muretincihkjersodelaževteku,zagotovljena
pa tudi potrebna finančna sredstva. §e vednoj{
namreč 49 občanov, ki čaka na sprejem v dom
V skupnosti za zaposlovanje so ravno tako
pravočasno pristopili k usklajevalnemu pos.
topku za spremembo programa v okviru do
voljenega globala za leto 1980 in bo nekatere
predvidene akcije, oziroma sredstva za delov,
no usposabljanje potrebno skrčiti.
Nekoliko veČ težav je v zdravstveni skup.
nosti o čemer se bo z občinskim izvršnim sve.
tom potrebno posebej dogovoriti in enotno
zaustaviti nadajo akcijo. Tu je prisotnih še
nekaj nerešenih problemov iz preteklega leta,
kijih naši delovni ljudje in občani več ali manj
poznajo oziroma posledice neurejenih razmer
tudi najbolj čutijo na lastni koži. V reševanje
teh aktualnih nalog bo zato potrebno vložiti še
več energije kot zavarovancih.
Iz četrtkove razprave lahko povzamemo, da
se v samoupravnih interesnih skupnostih re-
snično zavedajo resnosti sedanjega gospodar-
skega in družbenopolitičnega trenutka v pre-
pričanju, da bodo tudi delegati na skupščinal
sprejeli predvidene ukrepe kot pomemben
prispevek k našim skupnim stabilizacijskim
prizadevanjem.
mJ
0 VSEBINI IN POTEKU OBČNIH ZBOROV GASILSKIH DRUŠTEV
Gasilstvu vse večji pomen
V okviru občinske gasilske zveze
Ptuj deluje 61 prostovoljnih in
industrijskih gasilskih društev. V
nekaterih društvih so se gasilci že
sestali na občnih zborih, večina pa
jih bo potekalo v drugi polovici
januarja in v začetku februarja. Ze
pred začetkom občnih zborov je v
okviru temeljitih priprav občinska
gasilska zveza sklicala vse
predsednike, tajnike in poveljnike
gasilskih društev ter se dogovorila z
njimi o pripravah in poteku letoš-
njih občnih zborov. O tem je stekel
pogovor s Cvetko Medved, tajnico
občinske gasilske zveze v Ptuju, ki
je uvodoma dejala:
,,V pripravah na letošnje občne
zbore gasilskih društev smo povda-
rili predvsem pomembnost izhodišč
osmega kongresa Gasilske zveze
Slovenije iz leta 1976. Zato naj bi
na vsakem občnem zboru uvodoma
gasilci zvedeli kaj več o družbeno-
političnem življenju v KS kjer delu-
jejo, prav tako v občini in nasploh
o dogodkih v našem družbenopoli-
tičnem življenju. Osnovna poročila
o dejavnosti društev pa naj bi
izhajala iz statističnih popisov, ki
jih v občinski gasilski zvezi že
izvajamo. Naj povdarim, da
morajo biti občni zbori vseh gasil-
skih društev zaključeni najpozneje
do 15. februarja, v občinski gasilski
zvezi Ptuj pa bomo imeli občni
zbor do 31. marca letos.
Statistični popisi bi morali biti
končani že do 20. decembra 1979,
zaradi prevelike zahtevnosti od
gasilskih društev, pa se je žal vse
skupaj nekoliko zavleklo. Vseka-
kor pa se moramo zavedati, da
moramo do 31. januarja 1980
poslati že vse podatke Gasilski
zvezi Slovenije. Časa imamo na
voljo torej zelo malo."
Kdaj so gasilska društva začela z
občnimi zbori?
,,Nekaj društev je svoje občne
zbore že izvedlo v začetku januarja.
Razen že omenjenega, pa posebej
obravnavajo na občnih zborih
predvsem uveljavitev Titovih
pobud o kolektivnem vodenju in
odgovornosti. Pri izvolitvi novih
vodstev morajo vsklajati interese
tako kot mi v občinski gasilski zvezi
z občinsko konferenco SZDL in
drugimi organizacijami. Predsed-
niki in tajniki GD morajo takoj za
tem zagotoviti ključ za volitev
delegatov za občni zbor občinske
gasilske zveze Ptuj."
Cemu naj gasilci na občnih
zborih namenijo največ besed v
razpravi?
,,Predvsem razvoju samouprav-
ljanja v sami gasilski organizaciji in
v krajevni skupnosti, odnosu do
samoupravne interesne skupnosti
za varstvo pred požari ter delova-
nju poklicnih teritorialnih gasilskih
enot in drugih organizacij. Posebej
je treba razčleniti mesto in vlogo
gasilske organizacije v družbeni
samozaščiti. Ugotoviti morajo
realizacijo sklepov o perečih
nalogah skupnega pomena za
požarno varnost in za civilno
zaščito. Oceniti je treba potek
financiranja in porabe sredstev po
formiranje SIS za varstvo pred
požari — posebej za društvo in za
gasilsko zvezo, s poudarkom na
nujno združevanje sredstev v regiji
in republiki. Ugotoviti je treba
kakšno je stanje opreme in gasilske
mehanizacije. Če je potrebno dolo-
čeno stvar obnovimo ali nabavimo
novo. Skrbeti je treba za pridobitev
novih članov, za izobraževanje
gasilskih kadrov, še posebno skrb
pa morajo posvetiti mladim gasil-
skim desetinam. Posebej opozarja-
mo na komisijo za delo z ženami, ki
deluje pri občinski gasilski zvezi,
njene članice pa so vodje ženskih
desetin pri vseh desetih gasilskih
centrih v občini Ptuj. Članice se
morajo v bodoče še širše izobraže-
vati, predvsem praktično. Zagoto-
viti pa je treba tudi njihovo
zastopanje v organih društev in
zveze.
To je le nekaj najosnovnejših
elementov gasilskih aktivnosti, ki
smo jih zastavili v našem predkon-
gresnem obdobju za čim bolj kon-
kretno in uspešno izvedbo občnih
zborov gasilskih društev. Menim,
da je gasilska dejavnost kljub
našim nenehnim prizadevanjem še
vse premalo znana, razen tega pa v
naši družbi še ni dosegla tiste ocene
in vloge, ki jo zasluži."
M. Ozmec
Cvetka Medved, tajnica občinske
gasilske zveze v Ptuju, (foto: M.
Ozmec)
Kako zmanjšati bolniške
izostanke
v preteklem letu smo v ptujski občini zabeležili rekordno število
bolniških izostankov. Vzrokov za takšno stanje pa je veliko, od delovnih
pogojev, medsebojnih odnosov in še kaj. V delovnih organizacijah pa so
se različno spopadli s tem problemom; nekateri, med njimi tudi temeljna
organizacija Elektrokovinar v Ptuju, so se odločili za poizkusno metodo,
ki bi naj zmanjšala število bolniških izostankov in tako tudi število
izgubljenih delovnih dni. Celoten proizvodni proces je v Elektrokovi-
narju razdeljen na več delovnih področij. Ugotovili pa so, daje bilo v
montaži le štiri odstotke bolniških izostankov v proizvodnji pa okrog 10
odstotkov, to so povprečni podatki.ki pa so se med letom različno gibali.
Za proizvodnjo je ta odstotek v mesecu oktobru znašal kar 16 odstotkov.
Proizvodnja, ki se sicer odvija v zaprtih, ogrevani prostorih, bi lahko
imela manjši izpad delovnih ur. glede na boljše delovne pogoje kot v
montaži, vendar se ugotavlja, da le-ta poteka v bistveno slabših pogojih
zaradi velikega hrupa in ker je industrijska hala slabo projektirana. Zato
bo tudi nujno, da pristopijo k delni sanaciji stanja.
Medsebojni odnosi zaposlenih se tudi bistveno krhajo, ko gre za
povečano število bolniških izostankov, saj pri tem nastradajo dobri
delavci, ki morajo zapolniti vrzel zaradi manjkajočih delavcev. V
F.lektrokovinarju tudi ugotavljajo, da je največ bolniških v spomla-
danskem in jesenskem obdobju zaradi že znanih vzrokov.
Zavedajo se. da so povečane bolniške ure vzrok za zmanjšanje
bogastva združenega dela. ob tem pa se zmanjšuje tudi osebni in druž-
beni standard.
Eden izmed bistvenih elementov za boljše delo je dosledno na-
nagrajevanju po delu, tega pa še niso v celoti izpeljali, saj meril za nagra-
jevanje režijskega dela še ne poznajo. Sicer to ne pomeni, da na tem
področju še niso ničesar storili, vendar vse premalo dosedaj. Za
zmanj.ševanje bolniškega staleža, ki je zlasti pogosten med mladimi
delavci in je pogosto neupravičen, so se v temeljni organizacii odločili za
več ukrepov. Sklenili so, da se bodo dogovorili z zdrastvenim centrom o
pregledih delavcev, ki bi naj bili natančno opredeljeni. Poleg tega pa so
uvedli poizkusno metodo stimuliranja zaposlenih, ki bi določenem času
nc imeli bolniške. To mj^todo bodo preizkušali šest mesecev, nato pa
bodo izdelali natančno analizo ustreznosti ali neustreznosti ukrepa. Že
.sedaj pa imajo pri tem ukrepu določene pomisleke, vendar v tem
trenutku ne vidijo boljše rešitve.	MG
Pestra sindikalna airtivnost
Pretekli petek so se na občnem zboru sestali člani osnovne
organizacije temeljne organizacije bolnišnica Zdravstvenega centra
Ptuj. Za to priložnost so se izredno dobro pripravili, saj so strnili v
poročilo o sindikalnem delu v zadnjih letih res tisto, za kar smo se
dogovorili že v pripravah na občne zbore osnovnih organizacij sindikata.
Posebno pozornost so namenili oceni političnega delovanja osnovne
organizacije, dalje prikazu gospodarskega položaja temeljne organiza-
cije. delovanju delegatskih odnosov, informiranju delavcev, nagraje-
vanju po delu. organizaciji dela in drugim vprašanjem, ki so tesno po-
vezana z delom in življenjem temeljne organizacije. Ugotovili pa so, da
dohodkovni odnosi še niso v celoti zaživeli, prav tako pa tudi svobodna
menjava dela.
Ce bi občni zbor primerjali z ostalimi, bi lahko ugotovili, da so se
sindikalni delavci v bolnišnici odločili že za nove metode dela. Tako smo
bili priča že prvi obliki kolektivnega dela. Namesto tega, da bi poročilo
o dosedanjem delu v celoti podal predsednik osnovne organizacije, so to
opravili posamezni člani izvršnega odbora osnovne organizacije oziro-
ma vodje sindikalnih skupin.
Za občni zbor so člani sindikata pripravili tudi več filmov o de-
javnt)stih članov sindikata v zadnjem obdobju in kulturni nastop, v
katerem so se predstavili člani dramske in folklorne skupine. V osnovni
.)rganizaciji bolnišnice so se odločili za novo vodstvo in so se ob tej
priložnosti zahvalili za dolgoletno uspešno delo .Marjanu Štolfi; za
novega predsednika organizacije pa so izvolili Anico Vnuk. Posebno
zahvalo so tokrat izrekli tudi hani Nadižar za njeno večletno delovanje
v osnovni organizaciji.
MG
TEDNIK "24, januar 1980
DELEGATSKA SPOROČILA - 3
AKCIJA ZAKLJUČNI RAČUN 79
Sprotno preverjanje rezultatov
gospodarjenja
Sprotno spremljanje rezultatov
poslovanja je ena temeljnih in
vsakodnevnih aktivnosti sindi-
katov na vseh ravneh. Že ob
sprejemu zaključnega računa za
leto 1978 smo zastavili širšo
družbeno aktivnost za obravnavo
zaključnih poslovnih rezultatov.
Takrat smo pnjstavili tudi temelje
za stalno spremljanje rezultatov
gospodarjenja in določili pro-
gramske naloge ob tem ter sam
potek obravnav od sindikalne
skupine, do temeljne organizacije
in samoupravnih organov.
Za obravnavo zaključnih raču-
nov za poslovno leto 1979 lahko
trdimo, da bo mnogo manj kam-
panjska kot je bila prva in da bo s
svojo vsebino v resnici dosegla
svoj namen. V teh obravnavah je
še kako pomembno, da se dogo-
vorimo za aktivnosti na področju
gospodarske stabilizacije, ki je
proces Dolgoročnejšega značaja m
da slehernega delavca motivira-
mo za boljšo delitev po delu in
tudi to, da bi delali, vsi, ki so za-
posleni.
Resolucija razvoja za leto 1980
nam prinaša mnogo nalog, ki jih
bo potrebno dosledno uresniče-
vati. če bomo hoteli umiriti in
stabilizirati gospodarske tokove
in doseči boljšo in trajnej.šo per-
spektivo. Zalo nam ne more biti
vseeno, kako btnlo potekale
obravnave zaključnih računov.
Občinski svet zveze .sindikatov
Ptuj je skupaj z občinsko konfe-
renco ZKS Ptuj že postal v de-
lovne organizacije pcxlrobna na-
vodila za vsebinski potek razprav
o rezultatih gospodarjenja za
preteklo leto. Tako morajo po-
slovna poročila vsebovati vse po-
datke o subjektivnih in objektiv-
nih vzrokih, ki so vplivali na gos-
pt)darjenje in delitev dohodka v
letu 1979. Pri tem pa je potrebno
poseben poudarek dali izrabi de-
lovnega časa in prikazu vzrokov,
zakaj le-ta ni bil v celoti izkoriš-
čen. Polee tega je nujno zabeležiti
podatke o povečanju števila za-
poslenih prek planiranega in na-
vesti podatke, koliko so ti vplivali
na povečanje proizvodnje. Nič
manjše pozornosti ne zaslužijo
podatki o zagotavljanju stalne in
neprekinjene preskrbe s potreb-
nimi surovinami.
Poslovno poročilo mora zaje-
mati tudi podatke o uresničevanju
nagrajevanja pK) delu in rezultatih
dela ter nj^^govem prispevku k
večji storilnosti. Posebno pozor-
nost je treba nameniti prikazu iz-
koriščenosti delovnih priprav, za
katere vemo. da niso v popolnosti
izkoriščene in seveda ob tem pri-
kazati. kakšni bi bili rezultati pri
100 odstotni izkori.ščenosti de-
lovnih priprav.
Obravnava poslovnih rezulta-
tov za leto 1979. je ponovno pri-
ložnost. da pregledamo, kako smo
med letom izvajali ukrepe, spre-
jete že v akciji zaključni račun 79.
F\)membna je tudi primerjava
rezultatov gospodarjenja s sorod-
nimi organizacijami v občini in
republiki ter ob tem prikazati vsa
odstopanja pri določenih ele-
mentih dohodka.
Pri analizi gospodarjenja za
preteklo leto je potrebno posebej
podrobno obravnavati izpolnje-
vanje plana temeljne organizaci-
je. Navesti ali je bilo med letom
sprejeto dopolnilo plana in če je
delitev dohodka med letom po-
tekala v skladu s sprejetimi plani,
samoupravnim sporazumom in
resolucijoobčine. V teh razpravah
je treba obravnavati še vplive fi-
nančne politike na gospodarjenje
v delovni organizaciji, podatke o
učinkovitosti združevanja sred-
stev na nivoju delovne organiza-
cije.
Omenjeni podatki iz poslovnih
poročil pa so temelj za izdelavo
predloga delitve dohodka za leto
1979.	v katerem je potrebno
upoštevati, daje treba z delitvijo
zagotoviti večji delež za sredstva
za povečanje materialne osnove
dela. z dokončno delitvijo do-
hodka uskladiti le-to s planom in
resolucijoinobenemzagotoviti.da
bodo s predlagano delitvijo sred-
stva za razširjeno reprodukcijo
izkazala višjo rast kot sredstva za
osebne dohodke in skupno pora-
bo. Ob tem pa posebej poudariti,
da vsaka delitev sredstev za
osebne dohodke vpliva na razpo-
ložljivo maso osebnih dohodkov
za leto 1980. ker se po resoluciji za
letošnje leto delitev po zaključ-
nem računu za leto 1979 smatra
kot del razpoložljive mase za leto
1980,	če .seveda pride do dodatnih
izplačil osebnih dohodkov za leto
1979.
Do obravnave zaključnega ra-
čuna za leto 1979 pa je potrebno
pripraviti tudi plan za leto 1980, ki
mora biti usklajen z resolucijo.
Le-ta mora upoštevati vse ukrepe
gospodarske stabilizacije. Glede
na postavljene zatiteve. je po-
trebno tudi rokovno opredeliti
naloge v obravnavah zaključnih
računov za preteklo leto. Tako
morajo poslovodni organi izdelati
poslovna poročila do 10. febru-
arja; zatem pa morajo biti
organizirane razprave v sindikal-
nih skupinah, ki se naj zaključijo
do 20. februarja. Zaključni računi
za leto 1979 morajo biti sprejeti na
zborih delavcev do 29. februarja
in v tem roku tudi predloženi
službi družbenega knjigovodstva.
Pripravila: MG
Razvojni problemi malega gospodarstva v občini Ptuj
z družbenim planom občine za
obdobje 1976—1980 smo razvoju
malega gospodarstva določli
prednostno mesto. Opažamo, pa,
da v tej dejavnosti, ki ne pomeni le
čiste obrti, pač pa številne
spremljajoče dejavnosti gospo-
darstva, ne dosegamo željenih
razvojnih ciljev, zlasti na nekate-
rih deficitarnih obrtih.
V družbenem sektorju obrti
smo imeli v letu 1975 7 OZD s
povprečno 736 zaposlenimi, toda
v tem srednjeročnem obdobju je
prišlo do sprememb v razvrščanju
OZD po temeljni klasifikaciji
tako, da je v letu 1978 všteto v
družbeno obrt le 5 OZD s 749
zaposlenimi..
Zasebni sektor obrti sicer post-
opoma narašča skozi celo sred-
njerončno obdobje, pri čemer je
rast najbolj izrazita v lanskem
letu. Tako se je število obrtnih
delavnic v letu 1979 povzpelo na
252 v primerjavi z 211 v letu 1975,
število gostiln in bifejev na 65 v
primerjavi z 51 v letu 1975. število
avtoprevoznikov pa kar na 113 v
primerjavi z 80 v letu 1975. Tudi
število zaposlenih se je povzpelo
od 626 v letu 1975 na približno 880
v letu 1979. kar pomeni prek 8
odstotno letno rast.
Ti razvojni kazalci zasebne
obrti pa so le navidezno ugodni,
saj beležijo nesorazmerno hitro
rast oziroma večanje števila zlasti
tiste obrti, ki jih ne štejemo za
deficitarno (avtoprevozništvo,
gostinstvo, izdelava raznih izdel-
kov ali polizdelkov na visoko-
produktivnih strojih, frizerstvo
itd.) Izvršni svet SO Ptuj je namreč
v letu 1979 določil 40 obrti, ki so v
občini slabo razvite in jim mora
veljati v bodoče širša družbena
.skrb (npr. razna servisna obrt za
stroje, aparate, avtomobile, ce-
lotno področje gradbene dejav-
nosti in vse izumirajoče ročne
obrti).
Nadpovprečno hitro rast pa
beleži t. im. popoldanska obrt,
kjer smo imeli ob koncu leta 1979
124 takih obrtnikov, v letu 1975 pa
le 82. Tudi tuje usmerjanje v do-
nosnejše smeri večja, kot pa v čisto
storitvene.
V družbenem dogovoru o po-
speševanju razvoja malega gos-
podarstva v občini Ptuj, ki ga
bomo kmalu sprejeli, bodo ude-
leženci konkretneje opredelili
naše razvojne cilje na tem po-
dročju in določili obveznosti po-
sameznih podpisnikov (SO Ptuj,
banka, MI P, OPNZ Panorama,
AGIS in drugi).
Na osnovi tega dogovora bo
izvršni svet SO Ptuj prek poseb-
nega odbora oblikoval letne pro-
gramske usmeritve razvoja male-
ga gospodarstva. Tu bi posebej
izpostavil davčno in kreditno po-
litiko. Prva bo predvidoma doži-
vela znatne spremembe z novimi
republiškim zakonom o davkih, ki
bo sprejet v tem letu. Ta namreč
obeta ponovno uvedbo pavšali-
ranja davščin ob dodatni zapos-
litvi še enega delavca.
Seveda bodo deležna največih
ugodnosti le tiste obrti, ki bodo z
letnimi oziroma srednjeročnimi
programi označene kot deficitar-
ne. Za te že sedaj veljajo znatne
davčne olajšave v prvem, drugem
in tretjem letu po prevzemu obrti,
vendar številni drugi prispevki
SIS in krajevnim skupnostim, kjer
pa ni olajšav, povsem izničijo
olajšave pri davku. Zato morajo
biti v bodoče davčne olajšave ce-
lovite in znatno večje, zlasti za
deficitarne obrti in zdomce. Tem
bo verjetno zanimiva možnost
prodaje na drobno na območju
Haloz in Slovenskih goric, kar bo
urejeno s posebnim odlokom.
Kreditiranje obrtni dejavnosti
je sedaj urejeno pri KBM — Po-
slovni enoti Ptuj s pravilnikom o
kreditiranju občanov za pospeše-
vanje gospodarske dejavnosti, po
katerem lahko dobi občan do
300.000 dinarjev kredita po 10-
odstotni obrestni meri na dobo 5
let za investicijska vlaganja (za
deficitarne obrti po 8 odstotni
obrestni meri na dobo 8 let) ter
kratkoročne kredite za obratna
sredstva (do 200.000 dinarjev, po
11 odstotni obrestni meri na dobo
do 12 mesecev). Za razvoj kmeč-
kega turizma veljajo posebne
ugodnosti.
Nekoliko ugodnejše kredite je
možno dobiti po posebnem pra-
vilniku o vezavi domače in ^uje
valute. Poudaril bi, da bo banka
kot podpisnica družbenega do-
govora o pospeševanju razvoja
gospodarstva na osnovi letnih
programskih usmeritev morala
oblikovati še bolj selektivno poli-
tiko kreditiranja tega področja
tako. da bi skupaj z ustreznejšo
davčno politiko postala resnično
odločujoč dejavnik pri nadal-
jnjem razvoju malega gospodar-
stva v ptujski bočini.
Na koncu bi omenil še politiko
cen. kije poleg davčne in kreditne
politike zelo pomemben faktor v
usmerjanju razvoja malega go.s-
podarstva. Tu bo izvršni svet
skupščine v mejah pooblastil
skušal doseči postopno sprostitev
cen obrtni storitev v deficitarnih
obrtih, zlasti tistih, ki ne prizade-
nejo ma.sovno standarda delovnih
ljudi in občanov.
Janko Bezjak
KS TOMAŽ PRI ORMOŽU
V nedeljo za boljši jutri-
za večji napredek
jskem referendumu. Z zbranimi sredstvi samopris^evkaCnio on T^
k.nodvorLo uSi^ces^no"
cS&r. JrPTT' omVežja in zgr^d^n
e štartno S '''' ^ denarjem samoprispevka bodo tiodernizira
daTnT jf,?^^ 'r	propustov m financira
dejavnost, društev, ljudske obrambe in družbene samozaščite.
dohodkomu	odstotka od neto osebnega
bod v \r	3 odstotke od obrti in 1000 dinarjev od zdomcev
5	31. januarja 1985 zbrili predviS
"•^deljski referendum so opravil,
le-t za^^^ ZZ	samouprave in kot
navsezSe ^^	^"ali cxiločit., saj
ouiije gre za pomemben korak .z manjrazvitosti.
zk
KS ORMOŽ
82 odstotkov glasov za
V^I	^ krajevni skupnosti Ormož zelo lepo uspel.
dela. Volilni opravičenci so
,	navsezadnje zelo uspešno, saj se je za
^edbo novega pet etnega krajevnega samoprispevka odločilo kar 82
^s o kov vseh vohlmh upravičencev. Glasovanje se je udeležilo 2814
nf delPJ^loTi	J'	glasovalo 2417, glasovanja pa se
m udeležilo 131 občanov, proti pa 373
^F-	kjer je za uvedbo samoprispevka
skunLj;?!^"!!"' .^"i^dstvi krajevnega samoprispevka bodo v krajevni
t Kif^eofcest, poskrbeli za vodovodno omrežje, razširi-
tev električnega omrežja m za sofinanciranje otroškega vrtca Duga lesa.
zk
Uspešni zbori občanov
Krajevna konferenca SZDL Kidričevo in krajevna skupnost sta v
nedeljo 20. januarja organizirali in izvedli zbore občanov v vseh vaseh in
yajih, ki spadajo v območje krajevne skupnosti Kidričevo. Glavna točka
dnevnega reda je bila informacija o naši sedanji politični situaciji tako
doma kot tudi na zunanjepolitičnem področju. Dobro organizirani in
pripravljeni zbori so bili dokaz, da se naši občani še kako zanimajo za našo
notranjo politiko m tudi za našo dejavnost na področju zunanjepolitičnega
tonscH.
Vsi zbori občanov so bili izvedeni v istem času. to je ob 10 uri
dopoldan na običajnih mestih in ugotovitev je enotna: Povsod je bila nad-
^vprecna udeležba, saj so v nekaterih krajih bili zbori obiskani tudi do
95 «/0, kar daje realno sliko dejanskega stanja in zanimanja našega občana
za vse dogodke v kraju, v naši SFRJ in na področju naše zunanje politične
angažiranosti. Posebna zanimivost in novo odkritje je to, da so bili občani
^ omenjene zbore poklicani neposredno pred samim pričetkom po
kurirski mreži m da je le-ta v celoti uspela. To je dokaz več, da vabila, ki so
^slana nekaj dni prej navadno obležijo v raznih predalih in ljudje nanje
kaj radi pozabljajo, da pa je takojšnja angažiranost zelo uspešna če je
dobro m temeljito organizirana.
To se je v KS Kidričevo pokazalo tudi tokrat in prav gotovo ne gre
prezreti takega obveščanja tudi v bodoče. Skoraj 100 % udeležba naših
Občanov na zborih je dokaz, kako je utrjena naša enotnost in da se vsi
Skupaj zavedamo naše vloge in naših dolžnosti, to pa je tudi osnovno in
naj^cje poroštvo za to, da nas tudi v bodoče ne bo nikoli nič presenetilo
Izvedeni zbori občanov v KS Kidričevo (prav verjetno tudi drugod) so samo
potrduev naše visoke zavesti in neomajne pripadnosti, zaupanje in zagoto-
vila, da bo tako tudi v bodoče!
France Meško
S POSVETA SEKRETARJEV 00 ZKS PTUJ
Sklepi so
obvezujoči za vse
Na /.adnjem po.svetu sekretarjev OO ZKS občine Ptuj, bilje v sredo,
16. januarja, so bili sprejeti sklepi, ki se nanašajo predvsem na stabi-
izacijske ukrepe. Tako morajo v vseh delovnih okoljih sprejeti stabi-
lizacijske pograme in to brez (xllašanja. Z njimi morajo biti seznanjeni vsi
delavci m občani, obenem pa tudi z ekonomskim položajem v tozdih in
v krajevnih skupnostih. Zato je potrebno dosledno izvajati sklepe
predsedstva CK ZKJ in re.solucije o družbenoekonomskem razvoju, ki
morajo biti sestavni del letošnjih planov, održati pa se morajo tudi v
pripravah načrtov za naslednje srednjeročno obdobje.
Pred delovnimi ljudmi je akcija »zaključni račun«, — kije stalna
naloga. S poslovanjem in njegovimi rezultati mora biti seznanjen sle-
herni delavec, razprava ob zaključnih računih pa naj ne temelji na željah
po dvigu osebnih dohodkov, saj gre sleherni poračun osebnih dohodkov
po zaključnem računu v breme mase osebnih dohodkov za tekoče leto.
Prav je, da se na sestankih sindikalnih organizacij in na zborih delavcev
pogovorimo o delovni disciplini, o povečanju produktivnosti, o odnosu
do dela, o varčevanju o spoštovanju samoupravnih dogovorov, o uve-
ljavljanju dohodkovnih odnosov, o nagrajevanju po delu ter o zmanj-
ševanju potrošnje in o uskladitvi osebne, skupne in splošne porabe glede
na dane možnosti. Razpravo je treba usmeriti na p^ročje stabilizacij-
skih ukrepov, na zmanjševanje zaposlovanja na neproduktivnih de-
lovnih mestih, oceniti je potrebno načrtovane in tekoče investicije ter se
odločiti za ukrepe v prihodnje.
»Bitka za stabilizacijo družbenoekonomskih odnosov je temeljno
vprašanje aktivnosti vseh delovnih ljudi in občanov s popolnim uve-
ljavljanjem političnega sistema socialističnega samoupravljanja, kar je
hkrati temeljni prispevek za uveljavljanje koncepta SLO in DS ter
neuvrščene politike Jugoslavije« — je zapisano med sklepi posveta
sekretarjev.
Zadnji in vsi prej omenjeni sklepi so obveza, kot smo dejali. Obveza
ne samo za komuniste temveč za vse subjektivne sile v naši družbi.
N. D.
Edvard Kardelj: Življenje in delo
(Razstava v Studijski icnjižnici)
27. januarja bo vsa Jugoslavija praznovala 70-letnico Edvarda
Kardelja. Ce bi ga v lanskem letu ne odtrgala od dela neizprosna smrt
f	praznovanje 70-letnice njegovega rojstva močno
drugače, kakor sedaj. Vendarje od smrti močnejše delo, ki ga je opravljal
vse svoje življenje - samoupravljanje - ideja in praksa, čigar uteme-
ljitelj m največji zagovornik je bil ravno pokojnik.
Kakor se mu bo ob obletnici poklonila vsa Jugoslavija z zbori
skupščin, predavanji m razstavami, tako bo tudi Ljudska in študijska
knjižnica pripravila razstavo »Edvard Kardelj - življenje in delo«. O
delu Kardelja bi bilo potrebno spregovoriti še in še, a mi pa se bomo
omejih na samo razstavo in problemme ob njej
Razstava je v glavnem razdeljena na dve tematski skupini. V prvi so
Kardeljeva dela. v drugi pa hteratura o njem. Kronološko so razstavljene
izdaje od predvojnih kolikor jih pač knjižnica ima, do zadnjih, ki so izšla
po avtorjevi smrti, od drobnih brošur do zbranih ali izbranih del Polee
tega je nekaj predvojnih člankov iz revij in časopisov, če bi pa hoteU
razstaviti primerke s povojne periodike, bi pa razstava preveč narasla in
postala tudi nepregledna. Seveda so razstavljena Kardeljeva dela v
glavnem v slovenščini, saj knjižnica pogreša številne prevode v ostalih
jugoslovanskih m tujih jezikih. Sicer bo pa taka obširnejša razstava v
Lju^jani na Gospodarskem razstavišču, ki bo tudi zajela vse prevode
V drugem delu razstave je literatura o Kardelju, posebno ob jubi-
lejnih obletnicah in tu opazimo, da se je največ o njem pisalo šele ob
smrti, kar kaže, da mu ni šlo za zunanji blišč, temveč je delal tiho in
neopazno, kolikor seje pač dalo ^ede na njegov položaj.
Razstava je na hodniku študijskega oddelka in v 14 vitrinah je čez
120 knjižnih enot. Odprta bo od jutri 25. januarja do 20. februarja, vsak
delavnik od 7. do 19. ure, v soboto le do 12. ure. Priporočamo zlasti šolski
mladini, da si razstavo ogleda.
E. J.
Foto: m. š.
Ena od vitrin z deli E. Kardelja.
Po poteh revolucije
Pri občinski konferenci SZDL v Ptuju so že stekle priprave na letošnji
pohod PO POTEH REVOLUCIJE, ki bo tokrat v znamenju 35-letnice
osvoboditve. Na torkovi prvi seji odbora za organizacijo pohoda so se že
dogovorili, da bo ta največja manifestacija delovnih ljudi in občanov
ptujske občine v soboto, 26. aprila, ki bi naj tudi tokrat zajela več tisoč
pohodnikov. S pripravami je potrebno začeti takoj in zastopati predvsem
teritorialni princip zbiranja delovnih ljudi in občanov ter mladine, pred-
vsem pa poskrbeti za vsebinsko plat pohoda, kot je to že bilo doslej v
Krambergerjevem odredu in v nekaterih drugih enotah.
Razpravljala so opozorili na pomembnost pravočasnih priprav ter
angažiranje krajevnih konferenc SZDL v krajevnih skupnostih, sindikatov
v združenem delu, vodstev šol. ki naj tega dne pripravijo tedni delovni dan.
pa nenazadnje tudi tistih, ki bodo sodelovali v kulturnem programu.
Tudi za letošnji pohod PO POTEH REVOLUCIJE bi naj izdali
posebno značko in sicer bronasto in serije treh, ki se bodo zvrstile še v
naslednjih letih, na slovesnosti v Mostju pa bodo sprejeli nove čl?ne v ZKS,
podelili državna odlikovanja in srebrna odličja OF.
Vzporedno s pripravami programa in udeležbe, bo v Mostju stekla
tudi akcija nadaljnjega urejanja spomenika, ki ga ic prevzela v varstvo
skupščina občine Ptuj. Mladino in pripadnike JLA pa bo potrebno angaži-
rati še pri delih v spominskem parku.'
mš
4 - DELEGACUE OBRAVNAVAJO
24. januiM-1980 - TEDNIK
O spremembi
vrednosti programa
Zaradi omejitve, določenih z zvezno, republiško in občinsko reso-
lucijo morajo tudi samoupravne interesne skupnosti temu ustrezno
uskladiti svoje programe. To pomeni, da je treba spremeniti vrednosti
programov in temu primemo tudi vi.šino prispevnih stopenj. Ker gre za
vprašanja ki zahtevajo hitro odločitev, so tudi predsedniki skupščin SIS
v ormoški občini sklicali seje skupščin po skrajšanem pt)stopku.
Tako se bo jutri pt)p<)ldne, 25. januarja, v prostorih delavske uni-
verze Ormož sestala na 9. se[i občinska kulturna skupnost Ormož.
Glavna točka dnevnega reda ho razprava o spremembi vrednosti pro-
grama in sprejem sklepa o višini stopnje prispevka za uresničitev pro-
grama občinske kulturne skupnosti za letošnje leto, povezano z nalo-
gami, ki izhajajo iz resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR
Slovenije za leto 1980.
Iz predloga sklepa, ki so ga prejeli delegati za jutrišnjo sejo izhaja,
da bi naj sredstva za zagotavljanje programa kulturne dejavnosti v
letošnjem letu znašala 5,487.000 din, od tega za občinsko skupnost
2,292.000 din, za skupne naloge pa 3,195.000 din. To pomeni, da morajo
spremeniti že sprejete dopolnitve in uskladiti porabo tako, da bo le za 16
odstotkov višja od realizacije v letu 1979.
Povezano s tem je treba tudi zmanjšati prispevno stopnjo in to za
potrebe občinske kulturne skupnosti od 0,44 na 0,36 %, za skupne naloge
pa od 0,56 % na 0.51 %, kar pomeni, da bo treba prispevno stopnjo za
območje občine Ormož za kulturne dejavnosti zmanjšati od predvidene
I % na 0,87 %. O tem bo sklepala skupščina občinske kulturne skupnosti
na skupnem zasedanju zbora uporabnikov in zbora izvajalcev na jur
trišnji seji.
TONE ULRIH-KRISTL
DOBITNIK PLAKETE
»POHORSKI
BATAUOr
Občina Slovenska Bistrica po-
deljuje v okviru svojega občin-
skega praznika 8. januarja naj-
zaslužnejšim občanom za do-
sežene delovne uspehe na raznih
področjih plakete, nagrade in
priznanja.
Najvišje občinsko priznanje je
plaketa »Pohorskega bataljona«,
ki so ga letos podelili predvojne-
mu revolucionarju, borcu NOB in
povojnemu aktivistu Tonetu
Ulrihu-Kristlu. Iz obrazložitve
predsednika OK SZDL Sloven-
ska Bistrica, Ladislava Cvahteta
je razvidno, da je Tone Ulrih-
Kristl v času NOB uspešno delo-
val tudi na območju občine Slo-
venska Bistrica kot borec legen-
darnega I. Pohorskega bataljona,
kjer seje odlikoval kot neutruden
aktivist in terenski delavec, ki je
uspešno širil ideje naše revolucije
med pohorskim ljudstvom. Bilje
in ostaja človek kateremu je Po-
horje prirastlo k srcu, zato je bil
tudi eden glavnih pobudnikov
današnje zasnove spomenika le-
gendarnem boju Pohorskega ba-
taljona pri Treh žebljih in tudi
ustanovitve spominskega muzeja
na Osankarici.
Kljub temu. da se je njegova
življenska pot pričela v vasi Pesje
pri Velenju je danes 64 letni Tone
Ulrih-Kristl s svojo medvojno pa
tudi povojno aktivnostjo na
območju občine Slov. Bi.strica
prispeval pomemben delež k nje-
nemu razvoju. Izhaja iz delavske
družine, saj je bil oče rudar, mali
pa gospodinja. Težke gmotne
razmere v družini so ga primorale,
da se je zaposlil, najprej kot pri-
ložnostni delavec, da bi kasneje
nadaljeval študij na vinarski in
sadjarski šoli v Mariboru.
Bil je med ustanovitelji delav-
skega kulturnega društva Vz- «
ajemnost sv->jem rojstnetr k;aju.
kjer je tudi deloval vse do pričetka
vojne 1941. Že leta 1939 je postal
član SKOJ in kot dober skojevec
je bil sprejet leta 1940 v KP. Prve
dni vdora sovražnih sil na naše
ozemlje pa se je priključil v
osvobodilno gibanje. Kot par-
tizan je leta 1941 sodeloval v raz-
nih diverzantskih skupinah in
akcijah. Bilje v Šaleški četi, ko je
ta prišla v sestavo I. Pohorskega
bataljona v katerem je deloval do
leta 1942. ko je po nalogu K P
prevzel dolžnosti aktivista na te-
renu.
Tudi po osvoboditvi je uspešno
nadaljeval v NOB začrtane nalo-
ge. Opravljal je in še opravlja vrsto
političnih in oblastvenih funkcij
in nalog. Tako je bil tudi sekretar
šaleško-mislinjskega, pohorskega
in mariborskega okrožja. Daljše
obdobje je opravljal odgovorne
funkcije v okrožju Maribor, vladi
SRS. bil sekretar okrajnega ko-
miteja KPS Maribor-okolica, se-
kretar občinskega komiteja KPS v
Sloven.skih Konjicah in Lenartu.
Ob številnih drugih pomembnih
družbeno političnih nalogah pa je
bil vrsto let direktor tovarne Zla-
torog.
Tudi fK) upokojitvi opravlja
uspešno in zagnano družbenopo-
litično delo v različnih organiza-
cijah in društvih. Še posebno bo-
gata pa je njegova aktivnost na
področju prenašanja revolucio-
narnih tradicij. Za vztrajno in
neutrudno aktivnost je bil
odlikovan z visokimi državnimi
priznanji. Je tudi n , r rp,;-
nice 1941.
Za vse te kvai ic..* n
pomemben prispevek tuvii v
družbenopolitičnem delu občine
Slovenska Bistrica so mu podelih
najvišje občinsko priznanje.
Posnetek in besedilo:
Viktor Horvat
Predsednik skupščine občine Slov. Bistrica Mihael Špindler
predaja plaketo »Pohorskega bataljona« Tonetu Ulrihu-Kristlu
Delovanje delegatskega sistema
Na pobudo zbora krajevnih skupnosti SO
Ptuj je bil v petek 11. januarja 1980 ob 17. uri v
prostorih osnovne šole Destrnik sklican delovni
sestanek vseh članov temeljne delegacije,
predsednikov vseh treh združenih delegacij za
SIS, predsednik skupščine in predsednik sveta
skupščine KS, sekretar krajevne organizacije
/KS, predsednik in sekretar krajevne konference
SZDL, ravnatelj osnovne šole in tajnik KS
Destrnik. Kot gosta sta bila na sestanku navzoča
Jože Kolar, predsednik zbora krajevnih
skupnosti SO Ptuj in Feliks Bagar, sekretar zbo-
ra krajevnih skupnosti SO Ptuj.
V krajevni skupnosti Destrnik delujejo tri
združene delegacije za SIS s triintridesetimi
delegati in ena temeljna delegacija za zbor
krajevnih skupnosti SO Ptuj, ki ima 18 dele-
gatov. Udeležba delegatov je na sejah v KS
skromna. Analiza za temeljno delegacijo je
pokazala, da je v času mandata bilo enaindvajset
sej, ki so bile povprečno obiskane 29 V
minuli prejšnji mandatni dobi za enaindvajset
sej pa je bila povprečna udeležba 48 Pri-
čakovanja, da bo udeležba v novem mandatu
boljša se niso uresničila.
Delegacije v krajevni skupnosti nimajo
problema prostora. Večina sej je na sedežu KS,
prostor pa najdejo tudi v osnovni šoli. Vsa
vabila za sklic sej v KS pošilja tajnik KS, ki se
srečuje od časa do časa tudi s problemi. Gradiva
za skupščino zbora KS redno prihajajo v enem
izvodu na KS in tako samoiniciativno sklicuje
seje v primerih, ko ne dobi obvestila od
predsednika delegacije. 2al se zgodi, da mora
tako sklicano sejo tudi sam voditi. Toda bolje to
kot pa da pobuda ni podana, saj takrat seje v KS
sploh ni. SIS pa pošiljajo gradiva za skupščine
samo predsednikom delegacij in na sedežu KS ne
vemo kdaj bodo seje in je aktivnost izključno
odvisna od predsednika delegacije. Menimo, da
bi z enim izvodom vabila morala biti obveščena
tudi KS, če že ne s celotnim gradivom.
Delegacije se srečujejo s problemom skliceva-
nja sej, saj člani delegacij delajo v izmenah in
nemogoče je sklicevati seje ob takem času, da bi
se sej lahko udeležila večina članov. Nekatere
člane delegacij pesti tudi varstvo otrok. Otroš-
kega varstva še v KS nimamo rešenega. Gradiva,
ki prihajajo so preobsežna. Predsednik de-
legacije bi moral biti tisti, ki bi gradivo predelal
temeljito sam in nato izluščil bistva, o katerih bi
tekla beseda na sejah in sestankih. Tega pa
največkrat zaradi drugega dela ne zmore.
Akcija, da bi gradivo pomagali predelati še ostali
delegati pri nas ni uspela. Pri nekajkratnih
poskusih se nam je zgodilo, da delegata kate-
remu smo dali gradivo ni bilo na sejo in tako je
ostalo gradivo nepredelano, ali pa so bili vmes
drugi objektivni vzjoki.
Premalo je povezanosti med delegacijami in
DPO znotraj KS, kar ima za posledice, da se
delegacije ne povezujejo navzven izven KS z
drugimi KS. Gradiva, ki prihajajo v KS
pravočasno — najmanj štirinajst dni pred sejo,
so še predelana, medtem ko gradiv, ki pridejo tri
do pet dni pred sejo ponavadi ne moremo
predelati zaradi kratkega časa. Imamo dvodnev-
no dostavo pošte in v kolikor pride gradivo v
petek ali soboto, seja pa je že v torek naslednjega
tedna, je skupna predelava gradiva nemogoča.
Po uvodni obrazložitvi je stekla živahna
razprava, ki je uvod dopolnila, odprla konkret-
na vprašanja in zavzela naslednja stališča. Boljša
bo morala biti povezanost in obveščenost znotraj
KS med organi KS in DPO. Delegacije se bodo
morale povezati tudi navzven z ostalimi KS in
zavzemati določena skupna stališča.
Več pozornosti bo morala pokazati SZDL, ki
se je dosedaj vse premalo posvečala'delovanju
delegacij. Določena gradiva bi bilo treba
obravnavati med občani v vaseh.
Minulo izobraževanje delegatov ni rodilo
željenih rezultatov. Teme izobraževanja bi
morale zajemati področje delovanja delegacij,
vodenje sestanka, nalog in odgovornosti delega-
tov do KS, do občanov, ki so jim zaupali to
odgovorno nalogo.
Vsa gradiva za seje delegacij naj vsaj v enem
izvodu prihajajo na sedež KS skupaj s tolikimi
izvodi dnevnega reda kolikor ima članov
posamezna delegacija, ki gradivo obravnava, da
se skupaj z vabilom za sklk: delegacije KS pošlje
lo vabilo, da delegat iz dnevnega reda razbere
kaj se bo na seji obravnavalo in pride na sejo z že
določenimi stališči. Sedaj take prakse ni. Za
krajevno skupnost je to vehko dodatno delo,
medtem ko izdajatelj gradiva ima že napisano
matrico in jo je treba samo v toliko večji nakladi
razmnožiti.
Na sejah delegacij naj bi bili navzoči
posamezni predstavniki organov KS in DPO v
KS, saj bi tako lahko sami pripomogli k boljši
predelavi gradiva, istočasno pa bi bila hitrejša in
boljša informiranost o stališčih, ki jih imajo
posamezne delegacije.
Ko skupščine obravnavajo probleme z
območja več KS, bi se morale le te skupaj
dogovarjati in skupaj nastopati na skupščinah z
enotno zavzetimi stališči, da bi lahko bili
uspešnejši pri uveljavljanju delegatskega
sistema.
Delegacije bi morale posebno pozornost
posvečati osnutkom gradiv, ker je le te mnogo
lažje dopolnjevati ali spreminjati. Pri predlogih
je to malce težje, ker je potrebno nastopati z
amandmani. Delegacije bi o svojem delu morale
poročati na zborih občanov, posamezni delegati
pa že na sestankih vaške samouprave. Vaščani in
vaška samouprava bi morali delegate vzpodbuja-
ti, da bi le ti prihajali na seje in tako zastopali
svoje vasi v KS in skupno v občini na skupščinah
delegacij. Obveščanje delegatov naj bi potekalo
tudi prek raznih glasil KS pa tudi po Tedniku in
radiu.
V bodoče bo posvečena večja pozornost tudi
delegatskim vprašanjem. Delegatsko gradivo.
Uradni vestniki in zapisniki sej pa se morajo
najmanj v enem izvodu arhivirati v KS. Arhivno
gradivo lahko delegacije uporabljajo pri svojem
delu, posebej prav pride pri spremembah
odlokov in raznih drugih zadev za primerjavo
med starim in spremenjenim besedilom in za raz-
ne druge primere. Z delegati, ki jih na sejah ne
vidimo večkrat, se bo treba osebno pogovoriti o
vzrokih zakaj ne prihajajo na seje.
To je le nekaj utrinkov iz uspelega delovnega
sestanka o dosedanjem in nadaljnjem delovanju
delegatskega sistema v KS Destrnik.
a. k.
Značilnosli ptujske občine se odrarajo
tudi v socialnem skitastvu
Zakon o socialnem skrbstvu
pravi, da je dejavnost socialnega
skrbstva posebnega družbenega
pomena, ki obsega naloge in
ukrepe za zagotavljanje materialne
pomoči ogroženim posameznikom,
družinam in skupinam delovnih
ljudi in občanov ter pomoč pri
njihovem usposabljanju za življe-
nje in delo. Samoupravna interes-
na skupnost za področje socialne-
ga skrbstva ima v ptujski občini —
kot deloma manj razvitem
področju, poseben družbeni
pomen in tudi uspehi, ki jih pri
tem delu v zadnjih letih beležimo
niso majhni. Kljub vsemu pa v
naslednjem letu in tudi srednje-
ročnem obdobju čaka izvajalce
vrsta nalog, ki jih bo potrebno
uresničevati za našega občana. O
dejavnosti socialnega skrbstva v
občini Ptuj je tekla beseda s
predsednico izvršnega odbora Vido
Vidovičevo, ki nam je takole
opisala prizadevanja celotne naše
družbene skupnosti:
,,Leta 1975 je bila ustanovljena
samoupravna interesna skupnost
za področje socialnega skrbstva, ki
organizira dejavnost socialnega
varstva tako, da občani in delovni
ljudje neposredno zadovoljujejo
svoje potrebe in interese na tem
področju. V ta namen ima organi-
zirano strokovno socialno službo v
kateri delajo v glavnem socialni
delavci, pa psiholog, pravnik in
kot zunanji sodelavci tudi drugi
strokovnjaki.
Tako organizirana dejavnost je
v socialnem skrbstvu nujno
potrebna, ker so problemi, ki jih v
tem okviru rešujemo zamotani in
često zadevajo več področij člove-
kova življenja in udejstvovanja ter
jih ne moremo reševati le iz enega
zornega kota. K temu pa je
potrebno dodati še posebne demo-
grafske in ekonomske razmere v
občini Ptuj ki kot objektivni
dejavniki tudi narekujejo precejšen
obseg na.šega dela. To je velik
delež kmečkega prebivalstva,
močno preseljevanje^ladih iz vasi
v mesto in problemi ^koholizma.
Problemi ostarelih in osamlje-
nih ljudi so že nekaj let tisti, ki
terjajo od socialnega skrbstva
glavno pozornost. Stari ljudje
ostajajo sami na kmetijah, ki jih
ne morejo več obdelovati in se
kljub svojemu premoženju znaj-
dejo v položaju, da nimajo niti
najosnovnejših življenjskih
potrebščin. Otroci so se odselili in
si ustanovili svoje življenje, starše
obiščejo le tu in tam, ne pomagajo
im v težavah. Mnogi tega resnično
iic morejo sotriti, mnogi pa se tudi
svojih dolžnosti ne zavedajo in
nočejo ukrepati.
Tu so še stari ljudje, ki so se vse
svoje življenje — dokler so lahko
delah, preživljali z dninami ah so
bili viničarji. Danes so ostali brez
premoženja, nimajo pokojnine in
tudi delati ne morejo več. Tako so
v celoti odvisni od pomoči otrok,
ki je žal še vedno preredka ali pa
jim pomaga socialno skrbstvo z
denarno pomočjo ter z organizira-
njem nege na domu ali z namestit-
vijo v dom.
Ze nekaj let prejema povprečno
750 do 780 ostarelih občanov
družbeno denarno pomoč, da se
lahko vsaj skromno preživlajo.
Denar za te pomoči zagotavljajo
deloma delovni ljudje v občini,
deloma pa jih skupnost prejema
tudi v obliki solidarnosti drugih
občin.
Poseben problem pomeni v ob-
čini Ptuj zagotavljanje domskega
varstva za ostarele ljudi, ker je
stalno 40 ali 50 občanov, ki čakajo
na sprejem v dom. Dom upoko-
jencev Ptuj—Muretinci ima dve
enoti, ki sta polno zasedeni od leta
1976 dalje, ko je bil odprt tudi
dom v Ptuju. Uf)oštevajoč predvi-
dena demografska gibanja prebi-
valstva lahko pričakujemo ta
problem še naprej, zato bomo
morali nujno zagotoviti nove
domske zmogljivosti v občini.
Drugo vprašanje je usposablja-
nje in zaposlovanje mladine, ki je
motena v svojem telesnem in dušev-
nem razvoju. Ugotavljamo, da je
število te mladine pri nas nekoliko
nad slovenskim povprečjem za kar
je verjetno potrebno iskati razloge
v nerazvitosti ter nizkem higien-
skem kulturnem in civilizacijskem
nivoju nekaterih področij v občini.
Ze razvrščanje otrok z motnjami v
telesnem in duševnem razvoju je
zahtevno delo, nadalje pa je uspo-
sabljanje, ki terja velika finančna
sredstva od družbe saj starši sami
ne bi zmogli plačevati usposablja-
nja v ustreznih zavodih in organi-
zacijah. To mladino pa v ptujski
občini tudi težko zaposlimo s čimer
bi ji omogočili ustrezno vključitev v
življenje in delo.
Ugotavljamo, da je vedno več
družin kjer so neurejeni medseboj-
ni odnosi in porušeni do take mere,
da je ogrožen zdrav in normalni
razvoj otrok.
Alkoholizem je pa področje s
katerim se v socialnem skrbstvu
srečujemo takorekoč vsak dan. Zal
pa se s problemom alkoholizma
srečamo v družini šele takrat, ko je
alkoholik že tako daleč zasvojen,
da je nekritičen do svojega pitja,
odnosi v družini pa tako porušeni,
da je že vprašljiv njen nadaljnji
obstoj. V takih pogojih socialno
skrbstvo lahko poseže le še po
skrajnih ukrepih, da poskuša rešiti
vsaj otroke. Prav pri obravnavi
problema alkoholikov in njihovih
družin je socialno skrbstvo mnogo-
krat osamljeno v svojih prizadeva-
njih. Premalo je aktivnega sodelo-
vanja tudi s strani delovnih orga-
nizacij kjer je alkoholik zaposlen
češ, da se naj s tem ukvarja
socialno skrbstvo. Menim, da je
alkoholizem še kako problem
njegovega delovnega okolja, ker je
tak delavec vedno manj uspešen pri
delu, moti tudi delovni ritem v svoji
sredini in propada kot človek —
samoupravljalec, ki ni več sposo-
ben prevzemati in izpolnjevati
delovnih in samoupravlj^skih
obveznosti. Ne moremo pa biti
zadovoljni tudi s sodelovanjem
ožjega alkoholikovega okolja in
zdravstva.
Pri vsem tem pa nam primanj-
kuje strokovnih delavcev, zlasti na
področju psihiatrije v občini in
psihologije ter specialne pedagogi-
ke. Tudi socialnih delavcev je pre-
malo zaposlenih v delovnih organi-
zacijah in šolah."
Naj k temu dodamo še, da so ob
uveljavljanju stabilizacijskih ukre-
pov sredstva socialnega skrbstva
letos manjša za 1,006.000 dinarjev,
zato je bilo potrebno bistveno
zmanjšati program skupnih nalog
za republiko, največ težav pa bo pri
zagotavljanju denarja za plačilo
oskrbnin v zavodih za odrasle in
otroke, kjer se cene dvigajo bolj
kot rastejo sredstva v socialnem
skrbstvu.
pripravil: mš
Vida VIDOVIC — predsednica IG
skupnosti socialnega skrbstva
občine Ptuj. (foto: mš)
Štiri skupine
Osnovna organizacija sindikata krajevnih skupnosti občine Ptuj in
izvršni odbor sindikata sta v decembru razpravljala o sporazuaiu raz-
deljevanja sredstev krajevnim skupnostim ptujske občine. Tako izvršni
cxlbor predlaga skupščini oziroma koordinacijskemu odboru za uskla-
jevanje razvoja in spreminjanje delovanja KS, da bi o osnutku samo-
upravnega sporazuma razpravljali na delegatskih skupščinah.
V osnutku samoupravnega sporazuma je zapisano, da bi se sredstva
razdeljevala za delovanje zborov občanov in delovnih ljudi, za delovanje
-samoupravnih organov, odborov za ljudsko obrambo, štabov CZ itd.
Prav tako bodo zbrana sredstva iz občinskega proračuna služila za delo
pt)ravnalnih svetov, delegacij, informativne dejavnosti itd. Avtorji
sporazuma predlagajo, da se krajevne skupnosti sporazumejo za raz-
delitev denarja glede na število prebivalcev. Krajevne skupnosti so
razdeljene v skupine oziroma KS do 1000 prebivalcev, od lOOI do 1500
prebivalcev, od 1501 do 2500 prebivalcev in KS nad 2501 prebivalcev.
Denar bo v KS razdeljen na stroške zborov občanov (letno na volilca 3
dinarje), za aktivnosti ljudske obrambe in drugo. Po skupinah bodo
krajevne skupnosti sprejele po skupinah od 80 do 14 tisoč dinarjev.
Izvršilni odbor sindikata KS predlaga, da skupščina občine Ptuj
zagotovi še okoli 350 tisoč dinarjev in sicer za delovanje DPO, predvsem
socialistične zveze, ki bo na tak način uspešno usmerjala in oblikovala
politiko delovanjadelegatskega sistema in samoupravnih organov KS.
zk
TEDNIK - ^^
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
ZAKONSKA SVETOVALNICA V PTUJU
„Prav je, da smo uvedli
predzakonsko svetovanje \"
v Sloveniji je s 1. januarjem
pričelo veljati določilo zakona o
zakonski zvezi in družinskih
razmerjih, ki določa, da morata
kandidata za sklenitev zakonske
zveze pred sklenitvijo obvezno
obiskati zakonsko svetovalnico.
Ker so mnogi o delu svetovalnice
pomanjkljivo ali celo napačno
obveščeifi, je na5e uredništvo
pripravilo pogovor o delu zakon-
ske svetovalnice. Ptujska sveto-
valnica je v prostorih Doma učen-
cev v Prešernovi ulici, v skromni in
prijetno urejeni sobi, kjer vsak
ponedeljek in vsako sredo
sprejema bodoče zakonce socialna
delavka. Sicer pa preberite, kaj
so povedali o svetovalnici tisti, ki
so sodelovali pri njenem ustanav-
ljanju oziroma tisti, ki v njej
'lelajo.
POMEN SVETOVANJA ZA
DRUŽBENO SKUPNOST
Milan Cuček, sekretar občinske
konference SZDL Ptuj:
,,Posebni pomen svetovanja ob
sklepanju zakonske zveze je v tem,
da se izrazi povezanost posamezni-
kovih in družbenih interesov za
zdrav in uspešen razvoj mladih
družin.
O dosedanjih pripravah na
svetovanje je bila javnost pomanj-
kljivo obveščena. To, in s tem
napačno izoblikovano javno
mnenje, je prineslo večji povdarek
obveznosti obiska svetovalnic, kot
pa tolmačenje družbene skupnosti,
da zagotovi mladim ljudem, ki
ustanavljajo družine, potrebno
znanje v obliki kvalitetnih infor-
macij in svetovanja.
Vsebina zakonskega in
predzakonskega svetovanja bo-
pripomogla k uresničevanju naših
splošnih in družbenih ciljev tudi s
tem, da bo dodala kvalitetni vse-
bini delovanja krajevnih skupnosti
nove prvine in sicer v spoznanju,
da mlade družine niso same pri
uresničevanju svojih načrtov.
Toda vedeti morajo, da je pogoj
za uporabo družbenih sredstev
aktivno delo posameznika v
združenem delu in v krajevni
skupnosti pri planiranju in izvaja-
nju družbenih akcij, ki so name-
njene uresničevanju posamičnih in
družbenih načrtov.
Povdariti je treba, da mladi in
vsi občani še niso enakopravni
partnerji izvajalcev interesnih
skupnosti, da bi lahko v raznih
oblikah samoupravnega odločanja
o delu izobraževalnih, zdravstve-
nih in drugih institucij postavili
svoje realne zahteve. In prav tu je
osnovna naloga družbenopolitičnih
organizacij, da s široko akcijo
zagotovijo vpliv mladih ljudi pri
razreševanju problemov, ki jih
pred njih postavlja življenje,
socialistična zveza bo svojo
odgovornost za uspešno izvajanje
zakonskega svetovanja izpolnje-
vala tako, da bo vsebinsko in
organizacijsko zagotovila vključi-
tev te naloge v okvir splošnih
družbenih prizadevanj, tako na
fKKiročju preobrazbe vzgoje in
izobraževanja kot na področju
socialne politike. Dosedanje
izkušnje morajo biti podlaga za
organizirano akcijo v vseh sredi-
nah, posebej v organih
družbenopolitičnih organizacij —
posebej mislim na socialistično
zvezo delovnega ljudstva in sicer v
svetih za socialno in zdravstveno
pKJIitiko, svetih za vzgojo in
izobraževanje, svetih za vprašanja
družbenoekonomskega in poli-
tičnega položaja žensk ter z vsemi
drugim' dejavniki, ki lahko prispe-
vajo k uspešnemu opravljanju te
obsežne naloge."
KAJ JK ZAKONSKA SVE-
TOVALNICA
Anka Osterman, vodja
strokovne službe skupnosti social-
nega skrbstva občine Ptuj:
„Zakonska svetovalnica je
mesto, kjer lahko bodoči zakonski
tovariši bogatijo svoja sedanja
spoznanja o skupnem življenju, ki
prinaša srečo in zadovoljstvo, pa
tudi obveznosti. V svetovalnici
lahko zakonci poskušajo skupaj
reševati nastale težave v medseboj-
nih odnosih ah težave v odnosih
do otrok. Zakonska svetovalnica
opravlja dvojn nalogo: preventiv-
no — predzakonsko svetovanje in
kurativno — to je svetovanje
zakoncem in družinam.
Svetovalnica kot institucija ni
povsem nova, nov je le institut
predzakonskega svetovanja.
Namen predzakonskega sveto-
vanja ni samo v tem, da bodoča
zakonca nekako pripravi na prila-
gajanje na skupno življenje. Smisel
je tudi v tem aktivnem odnosu do
partnerja, do otrok, do njunih
lepih, dobrih medsebojnih
odnosov. Gre za skladno skupno
življenje, da se ju opozori na
povezanost življenjske skupnosti
kjer živita in kjer bodo rasli njuni
otroci. Svetovalnica ju želi opozo-
riti, da je njun cilj za srečno
življenje cilj družbe, da jima lahko
družba pri tem po pomaga.
Rojstvo otroka, ki sicer star-
šema prinese ponos, zadovoljstvo
in srečo, prinaša tudi nove naloge,
ki jim starša marsikdaj nista kos.
Današnja družina ni več zaprta m
samozadostna. Ne more živeti in
zadovoljevati svojih potreb izoli-
rano od družbenih institucij, od
soseke kjer živi. Prav v predzakon-
skem svetovanju je naloga, da
bodoča zakonca in starša na vse to
opozorimo in jima nakažemo
možnosti in oblike, kako
zadovoljevati svoje osebne in
potrebe svoje družine na vseh
področjih, kako se znajti v med-
sebojnih odnosih v katere stopa
posameznik in družina — prav-
zaprav neodvisno od svoje volje.
Ko bosta kandidata prišla v
svetovalnico, bosta vse to zvedela v
zgoščeni obliki. Povabljena bosta
tudi na širše predzakonsko sveto-
vanje, ki ga lahko obiščeta tudi po
poroki. Tu sodelujejo zdravnik,
psiholog in socialna delavka. Vsak
bo poskušal na teh posebnih
področjih opozoriti zakonca na
težave, ki nastajajo in na njihovo
reševanje.
Zakonska svetovalnica deluje ob
ponedeljkih od 10. do 13. ure in ob
sredah od 14. do 17. ure. Širši pro-
gram pa organiziramo enkrat v
mesecu in to vsaki četrti četrtek od
15. do 18. ure in vsako četrto
soboto kot nadaljevanje od 9. do
12. ure. Vsa svetovanja v zakonski
svetovalnici so brezplačna."
O IM)SEDANJIH IZKUŠNJAH
Darja Bene, socialna delavka:
,,Moja naloga je prvi stik s
kandidatoma za sklenitev zakonske
zveze. Kandidata seznanim s prav-
nim vidikom sklepanja zakonske
zveze. Od zakonskih predpisov, ki
obravnavajo družino ali vprašanja,
ki so zanjo pomembna omenim
tiste, ki bolj neposredno obravna-
vajo družino in odnose v njej ali
družbeni odnos do družinske skup-
nosti. Omenim našo ustavo, ki se
najbolj neposredno dotakne
družine v poglavju o svoboščinah,
pravicah in dolžnostih človeka in
občana. Omenim tudi zakon o
zakonski zvezi in družinskih raz-
merjih ter zakon o zdravstvenih
ukrepih pri uresničevanju pravice
do svobodnega odločanja o rojstvu
otrok ter zakon o socialnem skrb-
stvu.
Kandidata seznanim z možnost-
mi in pogoji za zdravstveno var-
stvo, vzgojo in izobraževanje, otro-
ško varstvo, z možnostmi urejanja
stanovanjskih vprašanj — konkret-
no v ptujski občini. Poleg tega pa
še z delovanjem drugih za družino
pomembnih družbenih organizacij.
Povabim ju tudi na širši program in
jima povem, kaj bosta lam izvede-
la, ob prvem stiku jima predam
tudi pismeno gradivo ter jima
napišem potrdilo o obisku, ki je
potrebno za sklenitev zakonske
zveze."
NALOGE MATIČARJA
Ernest Perkovič, matičar:
,,Skupnosti socialnega skrbstva
so imele nalogo, da v treh letih po
uveljavitvi zakona o zakonski zvezi
in družinskih razmerjih ustanovijo
zakonske svetovalnice. Tako
družba omogoča bodočim zakon-
cem, da se vsestransko pripravijo
na skladno življenje. Zakon pa
hkrati zavezuje občane, ki želijo
skleniti zakonsko zvezo, da
obiščejo zakonsko svetovalnico in
ob prijavi zakonske zveze predlo-
žijo matičarju potrdilo o obisku
svetovalnice. Brez tega potrdila
zakonske zveze ni mogoče skleniti.
Lahko rečem, da matična služba
doslej ni imela nobenih težav glede
tega. Opozoril pa bi, da to določilo
zakona ne sme postati le izdajanje
potrdil o obisku v svetovalnici.
Tudi potem se lahko zakonca
posvetujeta s strokovnjaki, če
bosta imela težave."
O DELU PSIHOLOGA
r
Lenart Klenovšek, psiholog:
„Moje naloge so tiste, ki se
dotikajo psiholoških značilnosti
življenja v dvoje oziroma v družini.
Psihol^ je tu v nekoliko težjem
položaju kot zdravnik in socialni
delavec. Psihologija je mlada veda
in na tem področju še nima veliko
izkušenj, pa vendar se da iz doseda-
njih izkušenj potegniti marsikaj.
Mislim, da je naloga psihologa,
kot ostalih dveh članov strokovne-
ga teama, da bodoča zakonca
seznani z nalogami, ki so pred
njima. Zakon ni le prijetna zadeva
— prinaša tudi dolžnosti, ki jih je
treba razdeliti, če bosta zakonca
želela uspešen zakon. Po nekih
podatkih ugotavljamo, da imajo
predvsem mladi ljudje običajno
preveč idealno sliko o zakonu.
Zakonca je treba opiozoriti na roj-
stvo otroka, ki prinaša velike nalo-
ge. Treba ju bo opozoriti na
zakonitosti na področju spolnosti
in razbijati zgrešene poglede na
spolnost in jo prikazati tako kot je.
Posebej pomembno za zakonca je
medsebojno sporazumevanje, skup-
no reševanje problemov, ko se
pojavijo, ne pa takrat, ko se
nakopičijo in izbruhnejo v neprijet-
ni obliki in prinašajo tragične
posledice. Se cela vrsta drugih
naloga je pred nami.
Naj povem, da pri predzakon-
skem in zakonskem svetovanju ne
gre za nobeno preverjanje znanja,
sposobnosti, osebnostnih lastno-
sti... Gre zgolj za posredovanje
informacij, ki lahko koristijo
družinskemu življenju. Menim, da
bo svetovalnica sčasoma pomenila
res to, kar si v naši družbi želimo.
Dosti zahtevnejše bo seveda zakon-
sko svetovanje, ki bo obravnavalo
konkretne probleme posameznika
ali družine.
. Ljudje sedaj še niso dovolj
informirani o delu svetovalnice.
Morda sedanji način in čas sveto-
vanja — tik pred sklenitvijo zakon-
ske zveze — ni najbolj primeren.
Ko se dva že odločita za zakon, sta
že izoblikovani osebnosti z
mnogimi problemi in je vprašanje,
koliko imata od svetovanja.
Gotovo je, da tega, kar bi morali
dali starši, vrtec, šola, okolje —
svetovalnica ne more dati. Del pro-
grama svetovalnice bo moral preiti
v vzgojnoizobraževalne programe,
tako da bomo imeli tu le zakonsko
svetovanje, ne več predzakonsko.
Morda — ne vem?!"
O DELU ZDRAVNIKA
Dr. Marija Djurdjevič, zdravnica
specialistka:
,,Menim, da je to zelo idealen
moment, da zajamemo zakonca, ki
začenjata svoje skupno življenje in
ju napotimo v zdravstveno vzgojo.
Takrat sta dva človeka na začetku
najbolj intimne zveze med ljudmi,
ko pride do izraza higiena spolnega
življenja, higiena prehrane, stano-
vanja, zdravega načina življenja,
rojevanja otrok... Tu je tista
osnova, ki bo dala zdravi rod.
Mislim, da je zakoncem treba pove-
dati, kako se bodo ubranili nalez-
ljivih bolezni, kaj so spolne bolez-
ni, kateri so škodljivi vplivi okolja
in podobno.
Mislim, da se bo v začetku odlo-
čilo za širši program manj bodočih
zakoncev. Ko bodo slišali o našem
načinu dela in o izkušnjah, jih bo
več, zato je treba javnost večkrat
obveščati o našem delu in o naSih
uspehih, da bi se zakonci potem
vračali v svetovalnico.
Omenila bi, da bi moralo biti v
naših vzgojnoizobraževalnih usta-
novah več zdravstvene vzgoje,
včasih je bila higiena predmet,
danes tega ni. Res imamo danes več
literature s tega področja, vendar je
pogovor s strokovnjakom dosti
več, kot prebiranje bolj ali manj
strokovne literature. Za to pa je
treba pedagoge ustrezno usposobiti
in k delu pritegniti vse zdravstvene
delavce."
O PRVEM STIKU
Martina Janžekovič, kandidatka
za sklenitev zakonske zveze:
,,Ko sva prvič slišala za predza-
konsko svetovanje, sva se vprašala,
kaj neki je sedaj to? Sedaj je to za
nama in mislim, da je predzakon-
sko svetovanje potrebno. Seznaniš
se z mnogimi vprašanji, o katerih
sicer ne razmišljaš. Na nekatera
vprašanja dobiš odgovor, pa tudi
vprašaš lahko, če kaj ni jasno. O
tem, kar sem tu slišala se nisem še z
nikomer pogovarjala, niti nisem o
teh stvareh razmišljala. Nisem
vedela, da lahko mož dobi porodni
dopust, moj bodoči mož je bil kar
za to. Morda se bo premislil, ko se
bo treba res odločiti, ne vem. Ta
prvi stik je zelo prijeten, odločila
sva se tudi za širši program, ker
mislim, da bova slišala mnogo
koristnih nasvetov.
Tudi s prijatelji sva se pogovarja-
la — po obisku v svetovalnici. Vsi
so vprašali, kako je, kaj zveš in
podobno. Vsi so mislili, da bodo
rekli — vidva nista za skupaj...
Nekateri so mislili, da je treba
delati neki tečaj in kaj vem, kaj še.
Pa ni tako. Prav je, da smo uvedli
predzakonsko svetovanje."
O RAZVEZAH
Adela Bombek, sodnica Temelj-
nega sodišča Maribor enote Ptuj:
„V preteklem letu je bilo pri nas
na pravdnem oddelku do 25.
decembra vloženih 537 tožb, od
tega jih je odpadlo na razvezne 111
ali okrog 20 '/o. Sodišče po zakonu
o zakonski zvezi in družinskih raz-
merjih ugotavlja samo nevzdržnost
iz kateregakoli vzroka, ne več
krivdo.
Glavni vzrok, zaradi katerega se
zakonci ločujejo je po mojih
dosedanjih izkušnjah alkohol
enega ali drugega zakonca, posle-
dica tega je grobo ravnanje alkoho-
lu vdanega zakonca, nadalje nezve-
stoba, odtujenost kot posledica živ-
ljenja enega od zakoncev v tujini,
neskladnost narav in podobno.
Tožbe za razvezo vlagajo zakonci,
ki so poročeni leto dni ali celo
manj, pa tudi taki z daljšim zakon-
skim stažem kot 10, 20 ali celo 30
let. Ugotavljam, da se zakonci med
seboj premalo pogovarjajo o sebi,
o svojih napakah, o otroku, o tem,
kako bodo porabili denar in
podobno. Zakonci si ne vzamejo
časa za prisrčen pogovor, s katerim
bi se morda in še z malo dobre
volje, odpravila marsikatera ne-
skladnost in bi prinesel k spreme-
njenim, pKJzitivnim odnosom.
Takšne pogovore pa bi morala
imeti tudi bodoča zakonca, da bi se
bolje spoznala.
Potrebno bi bilo, da se bodoča
zakonca že v šoli seznanita prek
mladinske organizacije ali kako
drugače o tem, kakšni naj bodo
njuni medsebojni odnosi v zakonu,
ki morajo temeljiti ne samo na lju-
bezni, ampak tudi na medsebojnem
spoštovanju, na medsebojnih pra-
vicah in dolžnostih drug do druge-
ga in do skupnih otrok.
Ce zakonca sama ne moreta rešiti
težav, ki se pojavljajo, pa je za reši-
tev zakonske zveze primemo in
najbolje, da se zakonca obrneta na
strokovnjake v svetovalnici. V
sproščenem pogovoru, v prostoru,
ki ni tako uraden kot sodna dvora-
na, bosta zakonca lažje povedala,
kaj ju teži. Ko bo stekla svetovalna
služba, bo odpadla marsikatera
tožba za razvezo zakonske zveze.
Ce pa zakonca le ugotovita, da
ne moreta več živeti skupaj, ju je
potrebno poučiti, da uredita
pravno in dejansko stanje, nastalo
po razvezi, na človeku dostojen
način. Pri tem se morata zavedati,
da sta še vedno starša otrok in da z
razvezo njune pravice in dolžnosti
do otrok niso prenehale. Nasprot-
no, še povečale so se glede na to, da
živi otrok samo pri enem staršu.
Otroci ne smejo biti ščit in sulica, ki
bi ju razvezana zakonca uporab-
ljala drug nasproti drugemu ker se
sovražita ali zato, da bi še nadalje
drug drugemu nagajala.
Skupnost socialnega skrbstva je
dobila s 1. januarjem novo nalogo
— opravlja tudi spravni poizkus.
Doslej je to opravljalo sodišče
samo potem, ko je bila vložena
tožba ali sporazumen predlog za
razvezo. Sedaj je to skupna naloga.
Ko sodišče dobi tožbo ali spora-
zumni predlog za razvezo, pošlje
kopijo socialnemu skrbstvu in se
razvezni postopek nadaljuje šele
potem, ko dobimo obvestilo, da
spravni poizkus ni uspel."
Besedilo N. D.
Fotografije OM
Milan Čuček
Anka Osterman
Darja Bene
Emtst Perkovič
Lenart Klenovšek
Dr. Marija Djunljevi«
Martina Janžekovič
A de hi Bombek
UREDITEV NEKATERIH VPRAŠANJ S PODROČJA
OBRTNEGA ZAKONA
Dosedanji odlok o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrtnih in
drugih gosptxlarskih dejavnosti v občini Ptuj je bil izdan leta 1973 na
o.snovi obrtneea zakona, kije p.renehal veljati v januarju 1979 leta.
Novi obrtni zakon (Ur. list SRS. št. 1/79) nekoliko drugače ureja
vprašanje s področja obrti, zalo seje pripravilo delovno gradivo osnutka
novega cxlloka. ki po posameznih poglavjih ureja vprašanja, za katera
zakon nalaga občinskim skupščinam, da jih uredijo v okviru lastnih
predpisov.
Za razliko txl prejšnjega obrtnega zakona, sedanji ne zahteva več, da
občinska skupščina ugotavlja družbeni interes za opravljanje posa-
meznih rednih obrtnih dejavnosti.
Prodajo lastnih izdelkov izven poslovnega prostora bo mogoče
opravljati kot že doslej na raznih proslavah, sejmih in prireditvah, seveda
ob upoštevanju pogoja, da bo obrtnik imel za to zagotovljen prostor.
Novost je. da bo razen prodaje mogoče ob teh priložnostih tudi spreje-
mali naročila ali predmete v delo.
Doslej je občan lahko oddajal le sobe za prenočevanje, po novem
obrtnem zakonu pa bo smel občan v svojem zasebnem gospodinjstvu in
pocitni.ški hišici oziroma kmet v.svojem kmečkem gospodarstvu spre-
jemali na prenočevanje goste ter nuditi gostom in abonentom hrano in
pijačo, seveda ob up<)šlevanju pogojev obrtnega zakona in upoštevanja
pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih prostorov.
Glede na prip^)mbe in predloge iz javne razprave, ki jih bodo dale
zainteresirane organizacije bo lo dejavnost mogoče opravljati prosto ali
prek pt)sredovanja Občinske turističen zveze Ptuj, v katero so vključena
turistična društva z območja občine, seveda ob predhodni priglasitvi
pri.stojnemu občinskemu organu.
Obrtni zakon v 107. členu našteva, kaj se šteje za prodajo na drobno;
občinska skup.ščina pa določi kraje in pogoje za tako prodajo. Delovno
gradivo za osnutek odloka predvideva, naj bi bila prodaja na drobno
dovoliena v predelih Haloz in Slovenskih goric in sicer na območju
krajevnih skupnosti: Deslrnik. Grajena, Juršinci, Leskovec, Majšp>erk,
Podlehnik, Sioperce. Videm, Viiomarci in Zelale, s tem, da bi bili
izključeni centri krajevnih skupnosti oziroma naselja Majšperk, Pod-
lehnik in Videm. Obrtno dovoljenje za opravljanje trgovine na drobno bi
se izdalo le po predhodnem pozitivnem s tem, da bi bili izključeni centri
krajevnih skupnosti oziroma naselja Majšperk, Podlehnik in Videm.
Obrtno dovoljenje za opravljanje trgovine na drobno bi se izdalo le po
predhodnem pozitivnem predlogu svetov potrošnikov in mnenju de-
lovne organizacije, ki opravlja prodajo na drobno.
Glede opravljanja gospodarskih dejavnosti kot postranski poklii
(popt)ldanska obrt) pooblašča zakon občinsko skupščino, da določi
gospodarske dejavnosti, ki se lahko opravljajo na lak način.
Delovno gradivo pa izključuje iz tega okvira avtoprevozništvo,
gostinstvo, storitve z gradbeno in kmetijsko mehanizacijo ter storitve z
vi.soko prtHiuklivnimi stroji in avtomati, s katerimi se proizvaja v linijsko
kominuiranem tehnološkem procesu.
V zvezi z dopolnilnim delom drugih oseb oziroma določitvijo števila
delavcev, kijih lahko zaposluje samostojni obrtnik, ni spremembe glede
na prejšnji odlok, ker tudi zakon ureja to vprašanje enako kol prejšnji.
Delovno gradivo je na zadnji seji že tudi obravnaval izvršni svet
skupščine občine Ptuj ter ga dal v razpravo v krajevne skupnosti in
nekatere zainteresirane organizacije, ki bi naj prispevala k oblikovanju
osnutka odloka.
Oddelek za gospodarstvo in
urbanizem SO Pluj
6 - IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
24. januar 1980 - TBlUflH
Kljub slabi udeležbi
dobra razprava
v prejšnji številki smo na kratko že poročali o zborih občanov v KS
Kidričevo, kjer so razpravljali o smernicah in elementih plana KS za
obdobje 1981 do 1985. V tem sestavku se bomo zadržali na zbt)ru
občanov naselja Kidričevo I. kije bil v torek 8.januarja, v prostorih avle
osnovne šole »Boris Kidrič« v Kidričevem.
Čeprav je bilo na zboru le nekaj čez 40 stanovalcev, lahko rečemo,
daje bil glede razprave, pripomb in predlogov uspešen, po opravljenih
formalnostih,je predsednik sveta KS Kidričevo, Mirko Kovač prisotnim
lepo in razumljivo obrazložil celoten program oziroma smernice in
elemente plana KS za petletno obdobje do leta 1985.
Najprej je bila zanimiva razprava o gradnji nove pošte v Kidriče-
vem, ki bi naj stala nasproti obrata družbene prehrane in bi jp pričeli
graditi že letos, vrednost pa bi znašala enajst milijonov dinarjev. Pridobili
bi telefonsko centralo s 400 priključki. Okrog akcije za zbiranje pri-
spevkov za gradnjo pošte, ki bi jo naj organizirala SZDL je bilo precej
živahne razprave, posebno je bilo več pripomb od tistih naročnikov
telefona, ki ga že imajo in že sedaj plačujejo 0,15 din po impulzu.
Nekateri so trdili, da že tako plačujejo mesečno po 80 dinarjev in da naj
plačajo predvsem tisti, ki si žele novih telefonov. Seveda je bilo po-
udarjeno, da je zbiranje prispevkov prostovoljno in ni to nikakšna
obveza za nikogar, skratka bil je sprejet enoglasni sklep, da se takoj
pristopi k akciji, predvsem pa k takojšnji gradnji pošte v Kidričevem.
Prav tako je bilo slišati precej zanimivega o gradnji prizidka jas-
ličnega oddelka za varstvo otrok v krajevni skupnosti. Tukaj so namreč
nekateri občani poudarjali, daje v varstvu v vrtcu m jaslih v Kidričevem
določeno število otrok tudi iz drugih krajevnih skupnostih, zato bo
skupnost otroškega varstva tudi nosila tri četrtine stroškov investicije.
Zato občani niso bili proti taki dozidavi prizidka jasličnega dela v
Kidričevem.
Izražena je bila potreba po boljši preskrbi prebivalstva v KS. Pri tem
je prevladalo mnenje, da bi morala trgovina biti bolje založena in da bi
zgraditev dodatnih 200 m^ površine bila nujna in prepotrebna. Pred-
sednica skupščine KS in pomočnica ravnatelja OS »BK« Pavla Raj-
šterjeva pa je dodala še to, da je nujna rešitev vprašanja kuhinje v šoli
in nasploh dodatna graditev za prostore telovadnice za otroke in pros-
torov za učitelje, kijih sedaj praktično nimajo, čeprav so za celodnevno
šolo nujno potrebni. Tudi s telovadnico za otroke je tako, saj je sedanja
že preobremenjena.
V razpravi tudi ni šlo brez vprašanja gradnje kotlovnice in ben-
cinskega servisa. Za slednjega je predsednik sveta KS takoj odgovoril,
kako je trenutno stanje in kakšeri je odgovor Petrola na to vprašanje, zato
pa je bilo bolj zanimivo o gradnji skupne kotlovnice v naselju Kidričevo.
Stekli so dogovori s TG A TOZD glinica o možnostih ogrevanja iz obrata
kotlarne. Seveda pride v tem primeru v poštev le gradnja novega
visokotlačnega kotla, katerega bi naj postavilo podjetje, ki zaenkrat
edino pri nas izdeluje take VT kotle »DJURO DJAKOVIČ« iz Sla-
vonskega Broda, vendar nam bodo le-ti posredovali ponudbo projekta
šele marca ali aprila. Razumljivo, da se je ob tem vprašanju takoj pojavilo
drugo in to potreba f>o ponovni uvedbi krajevnega samopnspevka za
katerega bi se morali odločati stanovalci naselje Kidričevo I na refe-
rendumu, kajti le tako bo moč zbrati vsa potrebna sredstva za tako
pomemben objekt, ki je nujno f>otreben in koristen za vse prebivalce tega
naselja, predvsem še tistih, ki vedno morajo skozi celo leto iskati premog
ter kup>ovati drva in tako naprej.
Pra gotovo pa bo potrebno pred referendumom izvesti široko akcijo
obveščanja stanovalcev tega naselja, ker že sedaj nekateri širijo nere-
snične govorice in tako prepričujejo ostale, da jim bodo v tem primeru
razkopali vsa stanovanja, ko bodo delali novo instalacijo za centralno
kurjavo, da je le-ta namenjena gosf>odom in podobno. Kdo širi take
govorice vemo in jim bo prav tako potrebno povedati, da smo zainte-
resirani za skupno ogrevanje in da želimo čimmanjše stroške in čim-
manjšo onesnaževanje okolja, da ne govorimo o dotrajanih pečeh v
blokih s centralno kurjavo. O vsem mora biti dobro pripravljen kon-
kreten koncept za razprave med občani in temeljito obveščanje po naših
informativnih sredstvih.
Ob koncu naj omenim še razpravo Konrada Zoreča, ki je konkretno
in podrobno opisal življenje in delovanje stanovalcev naselja Kidričevo
I. Nanizalje v vrsto negativnih pojavov pri katerih mnogokrat sodelujejo
tudi nekateri starši, ki zagovarjajo dejanja svojih otrok in jih tako le še
navajajo nato, da ustvaijajo nered. Pri tem niso bili izvzeti tisti, ki si
kljub dobro urejenim asfaltnim potem sproti delajo kozje steze kar prek
zelenic, da mnogi uničujejo nasade, trgajo okrasno grmičevje in po-
dobno. Skratka, prav njegovo razpravo bi morali slišati mnogi izmed
tistih, ki se jim ni zdelo vredno priti na zbor občanov; vseeno pa si bomo
tudi v bodoče prizadevali za lepo naselje Kidričevo I in celotno KS.
France Meško
Spoprijeti se bo potrebno z zaostalostjo
in zavihati rokave
živahna družbenopolitična in
gosptKiarska aktivnost, ki jo v tem
obdobju razvijamo na vseh rav-
neh, se kaže tudi v krajevnih
.skupnostih. V nekaterih so de-
lovni ljudje in občani že glasovali
za uvedbo novih krajevnih sa-
moprispevkov, ki so bili tudi v
večini uspešni, ponekod pa .se na
to fH)membno akcijo še pripra-
vljajo. Živahna je aktivnost tudi
na področju planiranja za na-
slednje srednjeročno obdobje, ki
mu moramo posvetiti še posebno
pozornost in ga ne obravnavati
zgolj kot spisek želja, temveč kot
t)draz resničnih hotenj in mož-
nosti ljudi, ki na posameznem
območju živijo.
Za današnji zapis smo obiskali
krajevno skupnost v Trnovski
vasi, kjer vsem tem vprašanjem
posvečajo precejšnjo pozornost
zavedajoč se, daje v tem trenutku
še čas za pospešno izvajanje na-
črtovanih akcij in priprava nanje.
Predsednik sveta krajevne skup-
nosti Janko MURKO je v zvezi z
iztekom tega srednjeročnega
obdobja dejal:
»V letih 1976—80 smo v naši
krajevni skupnosti planirali asfa-
litranje lokalnih cest v dolžini 4,5
kilometra in sicer Trnovska vas —
Vitomarci, Trnovska vas — Bi-
šečki vrh in Biš — Črmlja. Ta
program smo tudi realizirali s
pomočjo krajevne skupnosti ter
seveda lokalne skupnosti za ceste,
kije dela vodila in jih v glavnem
tudi finacirala.
Že več let pa je pri nas pereče
vprašanje gradnje nove šole in
kulturne dvorane. Sedanja zg-
radba v kateri teče pouk vključno
do petega razreda, je bila zgrajena
pred 85 leti. Šola je že popolnoma
dotrajala in ne ustreza današnjim
zahtevam.
V občini Ptuj smo tudi edina
krajevna skupnost, ki nima no-
benega večjega prostora v kate-
rem bi se krajani lahko zbirali na
kulturnih prireditvah, zborih in
sodobno. Zato smo gradnjo doma
crajanov predvideli že v tem
planskem obdobju. Probleme
imamo tudi s prostori za pošto, ki
bi se morala izseliti iz privatne
hiše in nam grozi celo, da po to-
likih letih ostanemo brez nje. Z
novo šolo bi lahko pošto namestili
v prostore sedanje zgradbe, dovolj
mesta bi bilo tudi za prepotrebno
telefonsko centralo. Danes nuj-
nosti in potrebe po minimalnem
telefonskem omrežju in drugih
poštnih uslugah menda ni po-
trebno posebej zagovarjati.«
Kako si v krajevni skupnosti
Trnovska vas zamišljajo realiza-
cijo njihovega programa, — je
povedal tajnik te krajevne skup-
nosti Leopold ČEH:
»Naš plan je precej obsežen in
je tudi odraz dejanskih, izredno
perečih potreb krajanov. Za re-
alizacijo vsakega načrta pa je po-
trebno seveda zagotoviti finančna
sredstva zato smo se krajani
odločili za uvedbo dveh krajevnih
.samoprispevkov, ki smo ju izgla-
-sovali na referendumu, poleg tega
pa .še za prispevek s posebnimi
pogodbami. Tako smo pri re-
alizaciji modernizacije lokalnih
cest zagotovili svoj delež v znesku
15 odstotkov, kar predstavlja 520
ti.soč dinarjev dobljenih s poseb-
nimi pogodbami.
17. decembrra 1977 smo zelo
uspešno izglasovali posebni sa-
moprispevek za gradnjo kulturne
dvorane in za sofinanciranje nove
osnovnne šole. Tu prispevajo 2
odstotka od osebnega dohodka
zaposleni iz našega območja, 2
odstotka upokojenci in obrtniki
ter 6 odstotkov od katastrskega
dohodka in 2500 dinarjev letno
vsi, ki so zaposleni v tujini.
Marca lani smo že tretjič po-
daljšali redni krajevni samopri-
spevek. ki ga namenjamo za vz-
drževanje krajevnih cest, urejanje
pokopališča in sofinanciranje na-
kupa opreme za civilno zaščito.
Tu zbiramo en odstotek od oseb-
nega dohodka in mesečne pokoj-
nine dva odstotka od obrtnih
dejavnosti ter 4 odstotke od ka-
tastrskega dohodka in 1500 di-
narje krajani, ki so na začasnem
delu v tujini.
Smo pa tudi udeleženci občin-
skega samoprispevka za gradnjo
srednješolskega centra in osnovne
šole v Markovcih.
Izrednega samoprispevka zbe-
remo letno okrog 200 tisoč dinar-
jev, rednega pa 130 tisoč dinarjev.
Iz tega lahko zaključimo, da plan
naše krajevne skupnosti ni izhajal
iz želja krajanov, temveč iz de-
janskih potreb, zato tudi dosledno
uresničujemo svoje referendum-
ske obveznosti.«
Pred krajani Trnovske vasi so
tako tri pomembne naloge, kijih
najbolj obvezujejo — gradnja
kulturne dvorane, šola in prostori
za pošto. Poglejmo sedaj še kako
daleč so te akcije stekle. Pred-
sednik skupščine krajevne skup-
nosti Jože MAJERIC, je v zvezi s
kuturno dvorano dejal naslednje:
»Krajani smo na referendumu
potrdili potrebo po tem objektu.
V lanskem letu smo odkupili
zemljišče, gradbeni odbor pa je
poskrbel tudi za potrebno doku-
mentacijo, kije osnova za pričetek
gradnje. Kljubdeležuvdenarjuso
nekateri prispevali še les za
ostrešje in računamo, da bomo
lahko z gradnjo pričeli v mesecu
aprilu letos. Naš četrti krajevni
praznik bi radi proslavili že v no-
vem domu, pridobili pa tudi
prostore za delovanje samo-
upravnih organov krajevne
skupnosti in družbenopolitičnih
organizacij v kraju.
Kulturna skupnost Slovenije
nam je že nakazala namenska
sredstva v znesku 400 tisoč di-
narjev, prav tako tudi skupščina
občine Ptuj iz sklada solidarnos-
tnih sredstev za izvajanje progra-
mov krajevnih skupnosti v znesku
52 tisoč dinarjev. Ob tem pa še
upamo in pričakujemo, da nam
bo širša družbena skupnost še
solidarno pomagala.
Naši krajani so se že ob spreje-
mu programa za izgradnjo tega
kulturnega doma zavezali, da
bodo pomagali še s prostovoljnim
fizičnim delom, zato smo trdno
prepričani, da bodo svoje obljube
tudi tokrat vestno izpolnili.«
V kakšnih razmerah danes dela
osnovna šola v Trnovski vasi, kije
podružnica šole »Tone Žnidarič«
v Ptuju in kako potekajo priprave
na novogradnjo — je bilo vpra-
šanje za članico gradbenega
odbora in učiteljico na tej šoli
Maro Pelclovo:
Našo šolo obiskuje v letošnjem
šolskem letu 110 učencev od l.do
5. razreda. Učenci ostalih treh
razredov pa se velikokrat tudi pod
težkimi pogoji vozijo v centralno
šolo Tone Žnidarič.
Zgradba šole v Trnovski vasi
ima le tri učilnice zato pouk po-
teka v dveh izmenah in ni možno
organizirati prepotrebnega po-
daljšanega bivanja. S težavo pa
izpolnimo tudi naloge na po-
dročju interesnih dejavnosti, —
prav zaradi prostorske stiske.
Težave so pri preskrbi z zdravo
pitno vodo pa z dotrajanimi in
higiensko neprimernimi sanitari-
jami. V zimskem času je največji
problem z ogrevanjem prostorov,
kijih kljub intenzivnemu kuijenju
ne moremo ogreti več kot 10 sto-
pinj Celzija. Učenci večkrat sedijo
pri pouku v plaščih, da o mrzlih
hodnikih in drugih prostorih ne
govorimo. Učenci so prikrajšani
tudi za ure telesne vzgoje — vse to
dejansko narekuje novogradnjo
in ni le naša želja po lepših pros-
torih.
Nova šola je bila planirana že v
prejšnjem obdobju in je tudi v
tem, ker je ena najstarejših šolskih
zgradb v občini. Za novogradnjo
je predviden delež referendum-
skih sredstev v naši krajevni
skupnosti v znesku 220 tisoč di-
narjev, zagotovili smo zemljišče in
ga tudi v celoti plačali. Gradbeni
odbor si zato vneto prizadeva, da
bi program uresničil. Sestavili
smo že predračun investicije in ga
predložili izvršnemu odboru
izobraževalne skupnosti. Z grad-
njo nove šole pa bi rešili tiKii
problem pošte v kraju.«
Vsi ti dogovori in načrti v kra-
jevni skupnosti Trnovska vas so
tudi odraz akcijske enotnosti in
dogovarjanja med vsemi krajev-
nimi družbenopolitičnimi orga-
ni/iicijami,« pravi predsednica
K K konference SZDL Trnovska
va.s, Marija Kovačičeva in nada-
ljuje:
»Naloge, ki smo si jih zadali v
tem planskem obdobju niso maj-
hne, vendar jih upoštevajoč ne-
razvitost in zaostalost kraja v
družbenoekonomskem in "kultur-
nem pogledu, nismo mogli
odlagati. Dejstvo je, da so na-
črtovane akcije izhajale iz potreb
slehernega krajana, zato je bila
doslej akcijska pripravljenost in
enotnost krajanov velika, pa naj je
šlo za izglasovanje samoprispev-
ka. sofinanciranje asfaltiranja lo-
kalnih cest, vzdrževanje krajev-
nih, urejanje pokopališča, za ak-
cijo NNNP 79 in druge. Povsod
smo bili vsi enotni. Seveda pa so
bila tako v DPO kot v krajevni
skupnosti in njenih samouprav-
nih organih prizadevanja usmer-
jena tudi v to, da so bile začete
naloge izpeljane do konca. Tak-
šno naravnanost je potrebno
obdržati tudi v prih^nje.
V naslednjem srednjeročnem
obdobju se bomo v prvi vrsti tru-
dili, da realiziramo naloge, ki so
trenutno v teku in za kraj najbolj
aktualne. Potreb pa je seveda še
veliko, toliko, da jih tudi v na-
slednjem srednjeročnem obdob-
ju, — to je do leta 1985 najver-
jetneje še ne bomo mogli uresni-
čiti. Se se bomo spoprijemali z
nerazvitostjo, vendar pa ne čaka-
mo in ne bomo čakali na reševanje
problemov brez našega udejstvo-
vanja, ker se zavedamo, da mo-
ramo v prvi vrsti sami zavihati
rokave in se trdno spoprijeti z
zaostalostjo kraja, ki ni majhna,
vendar pa ne tolikšna, da s po-
močjo širše družbene skupnosti ne
bi bilo možno najti izhoda iz nje.«
tekst in foto: mš
Janko MURKO — prabednik
sveta KS TnMvaka os.
Leopold ČEH — tajnik KS
Trnovska vas.
Jože MATJASiC — predsednik
skup.ščine KS Trnov.ska vas.
Mara PELCL — član gradbenega
odbora za novo šolo.
Marija KOVACIC— predsednica
KK SZDL
Tekmovanja
v počastitev neseca
mladosti
v eni izmed prejšnjih številk Tednika smo poročali o novem sistemu
tekmovanj v počastitev meseca mladosti. Dosedaj so bila vsa tekmo-
vanja v Ptuju in je prišlo do velikega osipa ekip zaradi oddaljenosti,
oziroma zaradi slabih avtobusnih zvez ipd. Da bi v tekmovanje vključili
čim večje število OO ZSMS, bodo najprej izvedena tekmovanja in sicer
kvalifikacijska v štirih krajih in to v Majšperku za območje Haloz, v
Markovcih za območje Ptujskega polja in Slovenskih goric, v Cirkovcah,
za območje Dravskega polja in v Ptuju za območje mesta Ptuja.
Da ne bi bila tekmovanja samo v mesecu maju, ko imajo mladi še
veliko drugih aktivnosti, bodo tekmovanja razvrščena od januarja je bil
v osnovni šoli Markovci prvi kvalifikacijski turnir v šahu. Jutri, 25.
januarja bo ob 16. uri v osnovni šoli Majšperk kvalifikacijski turnir v
košarki za območje Haloz; igrajo: OOZSMS Majšperk: OOZSMSJLA
Dušan Kveder; OŠ Maišoerk: OO ZSMS Podlehnik. Zmagovalca se
pomerita za prvo mesto, poraženca za tretje mesto, prvouvrščena ekipa
se uvrsti v finalni del tekmovanja, ki bo v Ptuju.
Prav tako bo v soboto 26. januarja v Majšperku (ob 10. uri) tek-
movanje v šahu in namiznem tenisu. Par za namizni tenis: OO ZSMS
Ptujska gora: OO ZSMS Zetale, v šahu pa so naslednji pari: OO ZSMS
Žetale; OO ZSMS Medvedce in par OO ZSMS Ptujska gora; OO ZSMS
Majšperk. Prav tako se pomerita zjnagovalca in f)oraženca, s tem da se
zmagovalec turnirja uvrsti v finalni del tekmovanja.
Istega dne bo v telovadnici osnovne šole hrane Osojnik v Ptuju
kvalifikacijski krog tekmovanja za mesto Ptuj. Tekmovanje se prične ob
8. uri zjutraj. Igrajo naslednji pari: OOZSMS FrancObojnik: OOZSMS
Ivan Spolenjak; OO ZSMS Olga Meglič: Klub mladih; Gimnazija: OO
ZSMS Bratje Reš; GUŠ: OO ZSMS TOZD TAP; OO ZSMS Budina:
Dom učencev, OO ZSMS Komunala Ptuj je prosta. Zmagovalci pa igrajo
po vnaprej narejeni shemi vse do zmagovalne ekipe, ki si pridobi pravico
nastopa v finalnem delu turnirja.
Danilo Klajn.šek
VRTEC NA SNEGU
1 udi Ptujčani imamo svoj smučarski center — sredi Ptuja.
Nobenih posebnih naprav ni, niti okrepčevalnice — le dosti
smučarjev, ki jih je zvabila na piano bela opojnost. Med njimi
je v zadnjih dveh lednih precej malčkov, cicibanov iz enot
ptuj.ske^^a v/.Rojnovarstvenega zavoda. Le-ta je skupaj s smu-
čarsko .sekcijo Kluba mladih Ptuj pripravil dva enotedenska
smučarska tečaja, kiju obiskuje okrog 100 cicibanov.
Prvi tečaj je za njimi, končali so ga v nedeljo s tekmami za
pri/nanja. Cicibani .so .se dobro odrezali, postali so pravi smu-
čarski »mojstri«. Razdeljeni so bili v s skupin, v vsaki je duo po
8 smučarjev, vadili pa so v dveh izmenah, ker so na voljo le štirje
\adiielii. Ob zaključku prvega tečaja so bili z delom vaditeljev
zadovoljni otroci in njihovi stanši. ki so povedali, da jim ni žal 400
dinarjev, kolikor .so morali prispevati za tečaj.
V drugem tečaju so tudi otroci iz zunanjih enot. vendar
morajo starši teh otrok prispevati 650 dinarjev za tečaj, ker sami
plačajo tudi stroške prevoza. Telesnokulturna skupnost občine
Ptuj žal nima sredstev, da bi sofinancirala tečaj, tako ostaja vse
na ramenih staršev. V VVZ Ptuj pričakujejo, da bo tudi drugi
tečaj tako uspešen kot prvi. (Te bo interes med malčki velik, bodo
organizirali še tretieea.
Ob koncu tečaja so se malčki pomerili v smučarskih spretnostih
(foto: mš)
TEDNIK - 24. januar 1980
NASE KMETIJSTVO - 7
JAVNA RAZPRAVA O
samoupravni organiziranosti
zadružniš™ ptujske občine
l slava, /akun o/drLi/.encm
Jciii m /akDii C) /dru/evanju
kmetov opredeljujejo clriiž-
benoekononiski polo/aj in
/drii/evanje kmetov, ki med
drugim leiiielji na na.slednjem
določilu:
.>Kmeiu in članu njegovega
gospodarstva, ki se ukvarja s
kmetovanjem in dela s sred-
stvi. na katerih ima lastninsko
pravico.je zajamčena praviea.
da uresničuje z ustavo dolo-
čen samoupravni položaj v
družbenoekonomskih odno-
sih. razpolaga z rezultati
s\ojega dela. zadovoljuje
svoje osebne in družbene po-
trebe in si s svojim prispev-
kom po načelih .vzajemnosti
m solidarnosti zagotavlja so-
cialno varnost.«
Pred zasebnim sektorjem
kmetijstva v ptujski občini so
ob.sežne in zahtevne proiz-
vodne naloge, med katere so-
dijo naslednje: usklajevanje
pogojev za hitrejši razvoj
mi.rnj razvitih območij Haloz
m Slovenskih goric v razvi-
tejša: usposabljanje kmetij-
skih zemljišč za visoko inte-
nzivno kmetijsko proizvodnjo
/ regulacijami vodotokov, hi-
dro^in agromelioracijami in
namakaln^imi sistemi, s pros-
torsko ureditvenimi posegi,
kot so zložba in skupna raba
/emlje. povečanje ekono-
mičnosti in produktivnosti,
kar zlasti velja za Pesniško
dolino in območje Polskave;
preprečevanje zaraščanja
kmetijskih površin; uvajanje
novih kultur, povečanje hek-
tarskega pridelka krušnih žil.
sladkorne pese. vrtnin in
krmnih rastlin, predvsem ko-
ruze. intenzivno izkoriščanje
Lra\natega sveta, pravilno
koionarienje kuluir: pospeše-
vanje vinogradništva in sad-
larsiva. . posvečanje vse po-
zornosti mlečni in mesni pri-
reji v gc)vedt)re)i in svinjereji.
saj je ob ustrezni delitvi dela in
i/koriščanju proizvodnih
/mc)gijivosii to panoga, ki za-
gotavlja ekonomski.) siabil-
nosi.
Da bi te cilje in naloge do-
segli. je v naši občini potrebno
posebno pozornost posvetiti
zasebnemu kmetijstvu, ki po-
seduje pretežni del vseh zem-
ljišč in pri.)izvodnih /moglji-
vosii. Kmet se v naši občini
povezuje s K metijsko zadrugo
Piuj (ta združuje kmete pre-
težnega dela t)bčine in posega
s SVOJO dejavnostjo tudi na
<)bmočje Kmetijske zadruge
Lovrenc). Kmetijsko zadrugo
Lovrenc na Dravskem polju,
ki se ukvarja predvsem s
trgovino, ker ji obstoječa
or^ganiziranost. manjši obseg
in šibka kadrovska zasedba ne
dajeta možnosti, da bi zd-
ruževala vse interese kmetov,
s temeljno organizacijo koo-
perantov H ajdi na. Meso-
kombinata f\^ruinina Pluj in s
lemelino organizacijo koope-
ranu)v Cio/darsivo Pluj.
Ciozdno gospodarstvo Mari-
bor. Kmetijska zadruga Pluj
je oblikovana skladno z ve-
ljavnimi predpisi, vendar so
zadružniki že ob izločitvi iz
Kmetijskega kombinata Ptuj
napovedali, da predvidevajo
preoblikovanje enovite zad-
ruge v zadrugo z več temelj-
nimi zadružnimi organizaci-
jami. V tem trenutku v Kme-
tijski zadrugi Ptuj razmišljala
i> preoblikovanju v zadrugo s
urimi temeljnimi zadružnimi
organizacijami, eno temeljno
organi/acijt) blagovnega pro-
meta in delovno skupnostjo
skupnih služb. Kmetijska
/adruga Lovrenc na Drav-
skem polju ni oblikovana
skladno z veljavnimi predpisi
m bi nu)rali svoje sanu)-
upravne akte v /elo kratkem
času prilagodili zakonu o zd-
ruženem delu in zakonu o
združevanju kmetov. Obe
zadružni organizaciji in obe
lemeljm organizaciji koope-
ranun pa bodo morali skupno
uredili gt)spodarska in social-
na vpra^šanja združenih kme-
u)v s posebnim samouprav-
nim sporazumom.
Na osnovi takšnih izhodišč
so na pobudo in sklicobčinske
konference SZDL Ptuj v torek
15/1-1980 razpravljali pred-
stavniki kmetijske zadruge
l^uij in kmetijske zadruge
Lovrenc, predstavniki druž-
benopolitičnih organizacij in
krajevne samouprave kra-
jevnih skupnosti C irkovce in
Lovrenc, izvršnega sveta SO
Puij in Občinske konference
SZDL Ptuj v Kmetijski zad-
rugi L.ovrenc na Dravskem
poiju o organiziranju zadruž-
ništva v ptujski občini.
Iz obširne razprave je mo-
goče pi)vzeii. da se združeni
Kiiieije v KZ Lovrenc na
Dravskem polju zavzemajo za
takšno zadrugo, ki bo dejan-
sko njihova organizacija.-v
kateri bodo uveljavljali vse
svoje samoupravne pravice,
uresničevali svoje dolžnosti in
odločali o rezultatih svojega
dela. Kmetje zahtevajo, da se
jim trajno zagotovi organizi-
rana prodaja pridelkov in ,ži-
vine ler oskrba z reproduk-
ci|skim maieriaK=m. opremo
m potrebnimi obratnimi
srcusivi. Spričo večjih pose-
gov v kmetijski prostor na
niiiiov ih zemljiščih v območju
Poiskavc (regulacije, melio-
racije. ki;masacije. odkup
/emijišč)zahievajo. dase prek
/auruge in Kmetijske /em-
ijiške skupnosti občine Ptuj
zaščitijo njihovi ekonomski in
iasininski interesi. Zadruga
mora biti organizirana tako.
ua bo imela dobri) kmetijsko
pospeševalno službo, ki bo
/dru/ena in delovala tudi za
n ei) rga ni / i ra n e	kmete.
Usmerjala organizacijsko, sa-
moupravno in tehnološko v
smeri uresničevanja vedno
večjih proizvodnih nalog.
Zaključki razgovora so bili
naslednji:
O pi)ieku razgovora in raz-
pravi )e potrebno seznaniti
samoupravne organe obeh
/adrug. krajevni skupnosti
l ov renc in Cirkovce. krajevni
konferenci SZDL l.ovrenc in
C irkovce. Izvršni svet SO Ptuj
ler svet za družbenoekonom-
ske odnose v kmetijstvu pri
Občinski konferenci SZDL
Ptuj do 31/1-1980
Oblikuje se osemčlanska
komisija, ki jo sestavljajo: iz
Kmeii)ske zadruge Lovrenc
na Dravskem polju: Ivan Av-
guštin. Anton Hajšek. Jože
Medved in Viktor Avguštin
ler i/ Kmetijske zadruge Ptuj:
Miran Glušič, Viktor Pislak.
Miian Lacko in Rudi Mlakar.
Naloga te komisije je. da
prouči organiziranost zad-
ružništva v ptujski občini
skiadno z zakonom o združe-
nem delu in zakonom o zd-
ruževanju kmetov, izdela
analizo programskih usmeri-
le v obeh zadrug, ugotovi
prednosti in možnosti vseh
oblik sodelovanja in združe-
vanja. Zvonka Kneževič
Ivan Avguštin
Miran Glušič
KMETIJSKA ZAOmiGA DRAVSKO POUE U)VR»C
KDAJ VEČ KMETIJSKIH KADROV
Kmetijska zadruga Dravsko
polje je delovna organizacija, v
kateri je 22 zaposlenih. Njihov
proizvodni okoliš sega v krajevno
skupnost Cirkovce in Lovrenc,
kjer imajo okoli 32oo hektarov
kmetijskih površin, kar pa pome-
ni. da imajo le 8 odstotkov vseh
obdelovalnih površin ptujske
občine. Kmetijska zadruga zd-
ružuje okoli 500 kmetij, od katerih
je 440 zaščitenih. Za proizvodnjo
na kmetijah skrbi samo en po-
speševalec. kar je vsekakor pre-
malo.
Glavna proizvodnja je usmer-
jena v pridelavo krompirja, v ži-
vinorejo in prirejo mleka. V lan-
skem letu sO v osmih zbiralnicah
zbrali blizu 2 milijona litrov mle-
ka ter pridelali okoli 5 milijonov
kilogramov krompirja. Kmetje so
spitali tudi 447 tisoč kilogramov
govedi, 190 tisoč kilogramov telet
in 160 tisoč kilogramov prašičev.
Kmetje imajo organiziranih 26
strojnih skupnosti s kombajni za
krompir, nekaj kmetov pa ima
tudi tako imenovane silokombaj-
ne. Poudaritije treba, daje strojna
opremljenost kmetovalcev zelo
dobra. Tako na hektar zemljišča
prideta kar dve konjiški moči. V
kmetijski zadrugi ugotavljajo, da
bi sedanje probleme proizvodnje
in nadaljnje usmeritve rešili le z
dobro kadrovsko zasedbo. Ko
bomo v občini rešili problem
bezanja iz kmetijskih poklicev,
potem bomo tudi rešili probleme
pospeševanja.
In še nekaj podatkov o KZ
Dravsko polje: lam so v KZ
ustvarili 7.5 milijona dinarjev
bruto prometa. 5 milijonov di-
narjev čistega dohodka in dosegli
500 tisoč dinarjev ostanka do-
hodka. Največ pozornosti so na-
menili kreditiranju reprodukcij-
skega repromateriala. proizvod-
nji mleka in krompirja, razvili so
hranilno-kreditne odnose in sicer
v tolikšni meri. da imajo okoli 400
vlagateljev s petimi milijoni di-
narjev. O setvi sladkorne pese v
lanskem letu niso veliko razmiš-
ljali. čeprav so se leto poprej trije
kmetje le odločili za setev. Tudi v
melioracijske posege v Polskavski
dolini se niso vključevali in zaradi
tega zaostali v razvoju.
Ni iz trte zvita ugotovitev, da bo
treba v prihodnjem obdobju
spremeniti dejavnost in delo v
KZ. še posebej po 13. februarju,
ko začnemo z uveljavljanjem no-
vih kmečkih zakonov.
besedilo in sliki: zk
Ali je trgovina z »repromaterijalom« dovolj za dejavnost kmetijskih
zadrug?
Snežna odeja je prekrila nekatere rane, vseh pa ni mogla. Kaj bo s
propadajočo zgradbo KZ? Novo skladišče za prevzem krompirja, ali samo
podrtija?
Kmetijski
zakoni
(prikaz in pojasnitev nekaterih določb)
5. nadaljevanje in konec prvega dela
n prenos lastninske pravice na kmetijskem zemljišču oz. gozdu s
po^oabo o dosmrtnem preživljanju
To je taka pogodba s katero se izročitelj zaveže da bo takoj ali pa šele
po svoji smrti izročil premoženje drugemu pogodbeniku, ki pa se zaveže,
da bo izročitelja preži vljal. mu obdeloval posestvo itd.
Tudi ta pogodba mora biti sestavljena v pismeni obliki in overjena po
.sodniku, ki pogodbo mora strankam prebrati, jih opozoriti na posledice
pogodbe in podobno.
KAKO JE PO ZKZ UREJEN ZAKUP KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ?
Tozadevne določbe vsebuje 26-50 čl. ZKZ. Omenimo le nekatere.
Predmet zakupa je kmetijsko zemljišče s pripadajočimi objekti, napra-
vami in dogoletnimi nasadi. Zakupna pogodba mora vseoovati zlasti
zemljiščne podatke, opis in vrednost objektov, naprav in nasadov, višino
zakupnine in namen zakupa. Sklenjena mora biti v pismeni obliki sicer
nima pravnega učina.
Važna je določba 38 čl. ZKZ, ki nam pove. da se tudi za zakup
smiselno uporabljajo določbe 24-28 čl. ZKZ, torej določbe, ki veljajo pri
prodaji KmeiijsKin zemijisc gieae prednostne pravice m vrstnega reda
upravičencev, dolžnosti objav ponudbe, pravice upravičencev, da zah-
tevajo ugotovitev tržne vrednosti, pravica tistega, kije bil prikrajšan za
prednostno pravico itd. Doba zakupa mora ustrezati namenu uporabe
zakupnega zemljišča in ne sme praviloma biti krajša kot 25 let, če naj rabi
zemliišče osnovanju vinogradov, sadovnjakov ah hmelišča, 15 let ce naj
rabi zemljišče osnovanju nasadov hitrorastočih listovcev, 10 let če naj
rabi zemljišče za druge namene.	, ■
V 41—4y čl. ZKZ najdemo določbe: o možnosti o podaljšanju
prvotno dogovorjene zakupne dobe, o sporazumnem prenehanju za-
kupne pogodbe, o razlogih zaradi katerih sme zakupodajalec odstopiti
od pogodbe, o možnosti da prizadeta stranka zaradi dogookov, ki jin od
času klepanja zakupne pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, lahko
zahteva spremembo ali razveljavitev pogodbe, o dopustnosti, da se
zakupnina določi samo v denarju, v pravici in dolžnosti zakupnika
glede obnavljanja trajnih nasadov, o pravici zakupnika postavljati po-
možne objekte za smotrno rabo zemljišča, v pravici in dolžnosti za-
kupnika glede trajnih nasadov m zgrajenih objektov m ny)rav po
prenehanju zakupne pogodbe. ZKZ pa v svojem 50 čl. določa, da čl.
36—49 ne veljajo za zakupna razmerja med kmeti, ki se sklepajo zaradi
posebnih razlogov kot n. pr. zaradi odnoda k vojakom ali na začasnodelo
v tujino ipd. za čas dokler ti razlogi trajajo.
Za zakup omenjen v 50 čl. ZKZ veljajo določbe o zakupu, ki jih
vsebujejo čl. 567—599. Zakona o obligacijskih razmerjih (Ur. list SFRJ
št. 29/78).
(Nadaljevanje prihodnjič)
ZANIMIVA RAZSTAVA
če smo že v Hardeku pa ostanimo pri gospodarju Radu Kukovcu še
ob eni zanimivosti. Rado namreč zbira tudi razne primerke poljedel-
skega orodja in drugih kmetijskih pripomočkov, ki služijo raznim
opravilom kmečkemu človeku pri njegovem vsakdanjem delu. Čeprav
vse hitreje naraščajoča tehnika izpodriva preteklost, pa Rado vseerio
meni, da ta mora ostati v spomin našim zanancem, da bodo znah ceniti
in vrednotiti dela v tistih časih, ko še ni bilo tako kot danes!
France Meško
Plugi, brane, vozovi in vrsta drugih poljedelskih orodij je razstavljenih pri
zbiralcu Radu Kukovcu.
Foto: Konrad Zoreč
RAZPRAVA O POVEZANOSn ZASEBNEGA KMETIJSTVA
Kakšno naj bo sodelovanje
med KZ Lovrenc in Ptui?
Odgovor je preprost: sodelovanje med zadruga-
ma bi moralo biti takšno, da bi zadruga res postala
kmetova delovna organizacija in mesto kjer bi lahko
združeval svoje interesein potrebe. Skrajni čas je že
bil. da se v občini Ptuj pogovorimo o nadaljnjem
razvoju, povezovanju in združevanju zasebnega
kmetijstva. Najbrž ni bilo naključje, da so se prejšnji
teden na sedežu KZ Dravsko polje Lovrenc sestali
predstavniki zadrug, izvršnega sveta, družbenopo-
litičnih organizacij in krajevnih skupnosti ter se
pogovorili o novih oblikah organiziranosti in o vlogi
zadružništva v smislu zakona o združevanju kme-
tov. Slednje tudi sili k razmišljanju in bolj kon-
kretnemu uresničevanju, saj je po 13. februarju
potrebno začeti z uveljavljanjem zadružništva.
Informativni pogovor je dal vrsto pobud za vse-
binske spremembe, ki bodo zahtevale nove oblike
organiziranosti ptujskega zasebnega kmetijstva. V
občini Ptuj se navdušujejo za enotno organiziranost
zasebnikov. Možnosti za ti:- so dane in tudi analizi-
rane. Tako pred.-.tavniki kmetijskih zadrug predla-
gajo. da bi v občini organizirali 22 zadružnih enot.
štiri temeljne zadružne organizacije (Dravsko polje.
Ptujske polje. Haloze in Slovenske gorice) ter te-
meljno organizacijo združenega dela za blagovni
promet v eni kmetijski zadrugi. O takšni zasnovi
bodo najprej razpravljali zaposleni v KZ in kmetje,
ki so vključeni v samoupravne organe, potem bodo
o informaciji še razpravljali na ravni izvršnega sveta
in OK SZDL. Kasneje bodo prečiščeno gradivo na
zborih občanov še ocenili občani in delovni ljudje v
krajevnih skupnostih.
Po informativenm pogovoru in pojavni razpravi
pričakujemo rezultate so menili predstavniki KS
Cirkovce in Lovrenc. Kmetje niso v celoti zadovljni
s tak.šno zadrugo, ki se ukvarja zgolj s trgovino in
trgovanjem. V zadrugah bo zato potrebno preseči
kupoprodajne odnose in preiti na dohodkovno po-
vezanost ter kmetu nuditi pospeševalno službo, kije
rakova rana celotnega kmetijstva v občini. Navse-
zadnje pa potrebujemo takšno zadrugo, oziroma
takšni-' organiziranost zasebnega kmetijstva, ki
kmetu pomaga, svetuje in ga usmerja. V okviru tega
pa bt) treba večjo pozornost posvetiti tudi kadro-
vanju. Brez ustreznega kmetijskega kadra si tudi ne
predstavljamo dobro zadrugo.	zk
8-iz n asih krajev
24. januar 1980 -
TEDNIK,
Dober den! Najpret malo o vremeni: zimske temparaturepodajo, ctne
pa še dale naprej gor skočejo. Tudi jaz sen padna no si na poledici malo
gleženj narobe obrna. To v prejšnjih dneh blo je tak mrzlo, ke so fsiftiči v
lukjah trdi grotali. J a, krmiti jih morate, saj vidite kak lačni čivkajo okoli
voglov. Fsi, ki mamo že boj store kosti no mehke noge mamo pozimi hujde
težove. Moj sosid Juža je zbeteža, še sreča, da se jegova Jula še dobro drži
no za jega skrbi. Mlodin bi rad gnes nekaj na srce položa:
Poglednite malo po vaši vesi no tudi v ulicah no po blokih v mesti kak
živijo vaši stori, osamleni no dostikrot tudi boleni sosidi. Pomogajte jin
malo prijihovih zimskih težovah. Tisti, ki morejo tudi pozimi v grabo po
vodo hoditi, v trgovino iti, drva nasekati, če toga že neso v jesen naredli no
druge probleme rešti, majo pozimi vejke skrbi. Kozje poti z njihovih bregov
so zasnežene, ulice pa večkrot poledenele. Za store nogeje to vejka montra.
Pri nest e jin vodo z grabe, ite namesto njih v trgovino, na pošto, nasekajte
jin drva no si kaj z njimi pogučite. Osamlenost no beteg sta v štorih letih
hujdi muki. Človik more človeki pomogati v stiski. Vsi mo enkrat stori
grotali no mo radi, če de nan gdo na pomoč, priskoča. Po naših haloških no
prleških bregačah je iz leta v leto več štorih Udi. Mlodi hodijo v službe no v
šole no vse preveč radi na svoja ta štora dvo pozobijo. Dosti je tokih
osamlenih varuhov kmečkih ognjišč, ki še za sebe nemrejo skrbeti.
Kak pa kaj stabilizacija gospodarstva no šparaje? Ste se kaj poboljšali
iz prejšjega leta? Delati, delati je treba no ne zabušovati na delovnih mestih.
Brez dela — nega jela, mi pa vsi radi tak dobro jemo no živimo.
Te pa srečno. Pozdrovla vas vaš delegat Lujz Prleški.
O imenovanju sekretarja SIS
družbenih dejavnosti
v občini Ormož so imenovali iniciativni odbor za ustanovitev
skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti.
Ker iniciativni odbor še ni mogel izpeljati rednega postopka za imeno-
vanje sekretarja, je skupščinam SIS družbenih dejavnosti predlagal
sklep o imenovanju vršilca dolžnosti. Konkretno je predlagana za to
odgovorno dolžnost Miroslava Tramšek, ki bi opravljala dolžnosti se-
kretarja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti
občine Ormož do 30. junija 1980. ko bo možno izpeljati redni postopek
za imenovanje.
O tem bodo sklepale skupščine SIS družbenih dejavnosti na svojih
sejah.	-u
Prijetno presenečenje
Tokrat so ga pripravili trgovci. Ne mislimo na razprodaje sezon-
ske konfekcije, mislimo na izložbe. Gotovo ste opazili, da so jih aran-
žerji ptujskih trgovskih organizacij okusno uredili v stilu bližajočega se
Pusta. Morda se nam samo zdi, ali pa je res, da so letos pohiteli in
prispevali k vedremu vzdušju. Posebno pozornost so namenili letošnje-
mu jubilejnemu kurentovanju, ki ga pripravljalni odbor pripravlja z
vso zavzetostjo. Ni kaj, občutka za aktualnost, s polno mero okusa jim
tokrat ne moremo odreči. Upajmo, da nas bodo tako presenečah tudi v
prihodnje!	N. D.
Ti kurenti sicer ne bodo preganjali zime, tisti pravi pa bodo imeli precej
dela! (foto CM)
Kdaj dovolj otrok
za vrtec?
v Vitomarcih je v okviru osnovne šole uspešno deloval kombinirani
oddelek vrtca, ki ga je vzgojnovarstveni zavod Ptuj moral zaradi pre-
majhnega števila otrok — samo štirje, začasno zapreti. Delegati na
skupščini skupnosti otroškega varstva so že nekajkrat postavili vpraša-
nje, kako je mogoče, da ponekod vrtce zapiramo, drugje pa so tako velike
potrebe, da vseh m moč sprejeti, oziroma ni na voljo sredstev, da bi gradili
nove.
Kljub dogovorom z Vitomarčani, predstavniki krajevne skupnosti,
šole. družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi, v tem kraju ni bilo
moč zagotoviti zadostnega števila otrok in tako vrtec v tem kraju sameva
že od lanskega drugega polletja. Predsednik sveta krajevne skupnosti
Vitomarci, Janez Druzovič nam je ob nedavnem obisku v tem kraju sicer
dejal, da se krajani zavedajo tega problema in da v tem trenutku, ko so
taico velike potrebe po otroškem varstvu skorajda ni dopustno, da ga tam,
— kjer so zato vsi pogoji ne izvajamo. Sicer pa Vitom.arčani zatrj ujejo, da
so glavni problem slabe ceste in velika oddaljenost vasi od krajevnega
središča, tudi po pet kilometrov in več. Zaradi slabih cest avtobusi ne
vozijo in težko sije zamisliti, da bi lahko človek sredi največjega dela ali
pa v hudi zimi uporabil tri ure samo zato. da bi otroka pripeljal do vrtca
in nazaj.
Morda smo o tem premalo mislili, ko smo ga načrtovali. In kakšna
je rešitev v bližnji prihodnosti?
Vitomarčani so pred nedavnim izglasovali novi krajevni samopri-
spevek. ki ga kar dve tretjini namenjajo za ceste. Z urejenimi cestami
upajo tudi na avtobusne zveze in še bolj na to. da bodo lahko v kraju
ponovno cxlprli vrtec in tudi svojim otrokom zagotovili enake pogoje
razvoja in priprave na šolo.	mš
Vse več mladih talentov
Leto dni mineva odkar deluje
v Ptuju baletna šola v okviru
delavsko prosvetnega društva
Svoboda Ptuj. zato smo se odlo-
čili, da napišemo kaj več o
uspehih in težavah s katero se
srečujejo. K razgovoru smo po-
vabili Ika Otrina, pedagoškega
vodjo, ki prihaja iz Maribora,
kjer je sicer koreograf Maribor-
skega gledališča. Dosedanja pri-
zadevanja pri vzgoji mladih ba-
letnih talentov je takole ocenil:
»Moji vtisi iz Ptuja so nad vse
ugodni. To ni nič novega, kajti že
lani sem povedal, da sem bil zelo
pre'senečen nad izrednim zani-
manjem za balet v Ptuju. 2e lani
je bilo vpisanih v baletno šolo v
Ptuju najmanj toliko učencev,
kot v Mariboru, ki pa je očitno
večje mesto. Če se prav spomi-
njam smo v Ptuju imeli lani
vpisanih prek 130 učencev.
Nadvse razveseljivo je, da so se
letos brez kakršne koli propagan-
de skoraj vsi lanskoletni učenci
sami prijavili, le najmanjših v
vrtcu je letos manj. Rekel bi, da
je to zaradi parnih in neparnih
številk na avtomobilih, kajti
malčke je treba pripeljati na
vajo. Po drugi strani pa je morda
kriva tudi zgodnja ura, kajti z
vrtcem začnemo vaditi že ob 16.
uri, takrat pa nekateri šele doma
kosijo. Pozneje, žal ne moremo
začeti, zaradi mojih obveznosti v
Mariboru.«
Pa obudimo spomin, kakšne
skupine pravzaprav vadite v
baletni šoli v Ptuju?
» l akoj moram reči, da nam ni
šlo samo za to, da bi v Ptuju
ustanovili pravo baletno šolo za
, profesionalne plesalce, ampak
predvsem nam je šlo za vzgojo
mladih otrok, za iskanje talentov
bi rekel. Zato imamo v prvi
skupini predšolski baletni vrtec,
v drugi skupini vadimo baletne
pripravnike, ki zajema otroke
prvih in drugih razredov osnov-
nih šol, no, v tretji skupini pa je
že redna baletna šola. Letos
imamo že drugi letnik te redne
baletne šole in presenečen sem
nad uspehi posameznikov. Ima-
mo nekaj izrednih talentov, zelo
sem zadovoljen z njihovim na-
predkom in predvsem z njihovo
resnostjo. Sicer imamo sedaj v
drugem letniku 30 učencev. Mo-
ram še dodati, da je to že težko
delo, ne samo zabava. Pri vrtcu
imamo 15 učencev, pri pripravni-
cah pa nekaj čez 30.«
Kako ste zadovoljni s sodelo-
vanjem staršev pri pedagoškem
vodenju balene šole?
»Sodeč po lanskoletni produk-
ciji je sodelovanje staršev precej
ugodno. Žal je pa nekaj drugega
kar nas tare. Gre za problem
prostorov in celotne organizacije
baletne šole, to bi rad povedal.
Brez dvoma sem jaz, korepetitor
na klavirju — Ptujčan Filip
Maučič in vsi starši hvaležni
DPD Svoboda, da je dala začas-
no streho baletni šoli, da je
prevzela organizacijo, na pobudo
zakoncev Vamberger iz Ptuja.
Poglejte, pravimo baletna šola,
kolikor vem Svoboda ni šola, le
prijaznosti posameznikov v njej
gre zahvala, da so nam omogočili
delo, da so nam odstopili dvora-
no Narodnega doma, kjer redno
vadimo. Jasno je, da se baletna
šola v okviru Svobode ne more
razvijati dalje. Prvič dvorana
sama ni najbolj primerna, drugič
pa. Svoboda ne more nositi vse
odgovornosti zanjo. Moj predlog
in po mojem celo edina rešitev za
to. je v Ptuju, da preide baletna
šola pod okrilje šolske ustanove.
Ste se o tem predlogu že
konkretneje dogovarjali?
»Tovariš Andrej Fekonja,
predsednik DPD Svoboda Ptuj je
o tem že seznanil predstavnike
Glasbene šole v Ptuju. Ne vem,
kakšni so bili rezultati, vem le, da
bi bila takšna rešitev najbolj "
ugodna in morcLa pozneje tudi i
najuspešnej.ša. V glasbeni šoli j
imajo pripravno dvorano, pa
tudi drugače bi bilo vse bolj
pedagoško vcxleno. Mislim, da bi
morali stopiti skupaj predstavni-
ki kulturne skupnosti, Svobode,
Izobraževalne skupnosti, ter star-
ši učencev. Vsi skupaj mi morali
dati vse od sebe, da bi v prihod-
njem letu dobila baletna šola že
»novo streho.« Če nam to ne bo
uspelo, se bojim, da več ne bo šlo
naprej. To pa bi bila ogromna
škoda, kajti po vseh letih baletne-
ga šolanja, vse skupaj pustiti...
Ne vem, tega si ne morem
razlagati.«	M. Ozmec
Iko Otrin, pedagoški vodja balet- '
ne -šole v Ptuju.	i
Ubrane korake mladih baletnih talentov vedno spremlja na klavirju
Ptujčan Filip Maučič.
Skupina baletnih pripravnic med redno vadbo v dvorani Narodnega
doma v Ptuju, (foto: M. Ozmec)
Priznanja, nagrada, minulemu in spodbuda
prihodnjemu delu
Na osrednji svečanosti ob letošnjem prazniku
občine Slovenska Bistrica, so najzaslužnejšim
občanom, na posameznih področjih aktivnosti,
podelili letošnja odličja in priznanja občine.
Plaketo občine je letos prejela za izjemne
delovne dosežke Tovarna olja Slovenska Bistri-
ca, ki je lansko leto praznovala 75. obletnico
delovanja in prav v tem letu uspela stopiti iz
dolgoletnih težav poslovanja. Tovarna je edini
proizvajalec surovega olja v SR Sloveniji. Leta
1976 je kolektiv po zaslugi dobrega sanacijskega
programa in prizadevnosti vseh članov kolektiva
uspel stopiti na trdnejša tla gospodarjenja. Kljub
temu, da je bila ekonomičnost proizvodnje ved-
no pod pritiskom neskladij med cenami gotovih
izdelkov, jedilnih olj, in cenami surovine, so
dosegli stabilno proizvodnjo in ustvarili bogate
osnove za nadaljnja vlaganja v posodobitev
tehnologije.
Nagrado ,,Pohorskega bataljona" je prejelo
Planinsko društvo Poljčane, ki je lani praznova-
lo 50. obletnico svojega obstoja. Je eno
najmočnejših društev v SR Sloveniji, ki iz leta v
leto beleži nove in večje uspehe. Obnovili so
planinski dom na Boču, postavili smučarske
vlečnice v bližini doma, zgradili cesto do doma
na Boču. Ob tem pa je društvo organiziralo vrsto
akcij, ki so jih posvetili praznovanjem partijskih
jubilejev in svoji 50. obletnici delovanja.
Priznanje občine Slovenska Bistrica so preje-
li:
—	za področje gospodarstva Franc Jelen,
traktorist v enoti sadjarstvo pri Kmefijskem
kombinatu Slovenska Bistrica. Med drugimi
zaslugami je bil tudi prvi delavec v tem
kolektivu, ki je pričel delati s stroji;
—	na področju razvoja :samouprave in
družbenega napredka občine Alojz ŠUNTER iz
Zg. Polskave. V KS Zg. Polskava je eden najbolj
delavnih;
—	na področju družbenopolitičnih aktivnosti
je prejela priznanje Marija Plaveč, dolgoletna
družbenopolitična delavka v krajevni skupnosti
Slovenska Bistrica in občini;
—	na področju vzgoje in izobraževanja je
priznanje prejela Greta Vodušek, dolgoletna
prosvetna delavka in vsestranska družbeno-
politična aktivistka kraja Pragersko;
—	na področju telesne kulture je priznanje
prejel eden najuspešnejših slovenskih in jugo-
slovanskih športnikov Franc OČKO, član Judo
kluba IMPOL Slovenska Bistrica;
—	za področje kulture in znanosti je prejela
priznanje Matična knjižnica Slovenska Bistrica,
ki s svojo dejavnostjo v zadnjih letih beleži veli-
ke uspehe tako na področju obnavljanja
knjižničnih prostorov, knjižnega fonda kot tudi
nudenja raznih vrst kulturnih aktivnosti;
—	za področje zdravstva in socialnega
varstva je prejel občinsko priznanje dr. Nikola
Turšič iz Poljčan. Kot zdravnik zelo uspešno
pokriva obsežen in težaven teren v krajevni
skupnosti Poljčane, Studenice, Makole in
Laporje. Vedno je pripravljen pomagati;
—	za področje SLO in DZS ter delovanje v
društvih je prejel občinsko priznanje Janez Hren
iz Slovenske Bistrice in to za svoje požrtvovalno
amatersko delo radiotelegrafista. Viktor Horvat
POMOČ KRAJANOV
Med najbolj aktivna društva v
krajevni skupnosti Zavrč pravgo-
tovo sodi tamkajšnje gasilsko
društvo, ki ga vodi predsednik
Ivan Kotolenko. S tovarišem
Kotolenkom sva se pogovarjala že
v decembru, koje bila pred gasilci
tradicionalna novoletna akcija.
No. več o tem v nadaljevanju.
O dosedanjem razvoju in pri-
dobivanju članstva nam je pred-
sednik završkih gasilcev povedal:
»Začetek organizirane gasilske
dejavnosti na našem območju
sega v leto 1941. koje bilo društvo
ustanovljeno, nied drugim z na-
menom. kije ustrezal nemčurjem.
Število članstva seje od takrat pa
do danes povečalo na 56. od tega
jih je 23 v operativi. Pohvalno je,
da je v zadnjem času vse več za-
nimanja za delo v gasilskih vrstah
zlasti med mladimi, tako pripra-
vljamo mladinsko desetino. Ob
tem smo pridobili tudi gasilske
podčastnike, ki radi delajo z
mladimi.
Na področju opremljenosti
smo najprej nabavili gasilski av-
tomobil. rabljeni, in ga delno po-
pravili. V našem domu smo ure-
dili vodovod in sanitarije, pri tem
so nam krajani zelo veliko po-
magali.«
—	Ali ste s sedanjo opremlje-
nostjo zadovoljni?
»V zadnjem času smo dobro
opremljeni in tako pripravljeni na
morebitne intervencije.«
—	Dejali ste morebitne. Ali to
pomeni, da završki gasilci nimate
veliko opravka s požari na vašem
območju?
»V zadnjih dveh letih na našem
požarnem okolišu ni bilo požara.
K temu veliko prispeva tudi pre-
ventivno delovanje naših članov.
Ob novem letu imamo namreč
običaj, da ob obiskih in čestitkah
pregledamo tudi vse dimne na-
prave in napake odpravimo. Po
uspešno zaključeni akciji »Nič nas
ne sme presenetiti»« v kateri so
sodelovale tudi štiri naše enote.
smo pregledali vse hidrantne na-
stavke in odpravimo vse po-
manjkljivosti. Ž ozirom, daje naš
požarni okoliš na zelo hribovitem
območju in v sušnem obdobju
primanjkuje vode. smo tudi ta
problem uredili. Tako imamo
ustrezno cisterno, ki jo prevažamo
s traktorjem, evidentirana pa
imamo tudi vsa zajetja, vodnjake.
Skratka, za vsako hišo vemo od
kod bomo v primeru požara dobili
vodo. Večkrat pa dovoz vode
uredimo tudi s pomočjo avtomo-
bilov iz Ptuja.
Naše sposobnosti pa smo zelo
povečali z nabavo novega gasil-
skega orodnega avtomobila, ki
smo ga že nabavili, pri tem pa so
vsi krajani prispevali znatni del
finančnih sredstev.«
— Pravgotovo pa vam želja in
potreb še ne zmanjka?
»V posameznih vaseh bomo
ustanovili gasilske trojke, ki bodo
opremljene s prenosnimi brizgal-
nimi in tako usposobljene za hitre
intervencije ob požarih. V letu
1982 pa želimo obnoviti tudi na?
dom. Ob tem moram povedati, da
se gasilci aktivno vključujemo v
vse akcije in delo v naši krajevni
skupnosti.«
Završki gasilci so torej za pri-
mer izbruha požara pripravljeni,
seveda pa si želijo, da bi teh pri;
merov ne bilo. ali pa čimmanj. Pri
njihovem delu jim želimo veliko
u.speha in še veliko tako uspešne-
ga sodelovanja z ostalimi krajani
Ivan Kotolenko (foto I. Ciani)
1. kotar
FEDNIK - 24. januar 1980
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 9
Stališča in priporočila
'OSVF.TOVANJA O KULTUR-
4F.M ŽIVLJENJU DELAVCEV IZ
)RUGIH REPUBLIK IN POKRA-
IN')- VELENJE. 19. 12 1979
Predstavniki članic Zveze kullurno-
»rosveinih organizacij Jugoslavije in
^veze sindikatov Jugoslavije in drugi
lelegati, zbrani na posvetovanju o
Lulturnem življenju delavcev iz dru-
jih republik in pokrajin, smo po
;krbnem pretresanju posameznih
/prašanj. preučevanju interesov m
Tiožnosti, ob soglasju, ki smo ga
iosegli z medsebojnim razumevanjem
n upoštevanjem različnosti, sklenili
lole:	I
Priporočamo delavcem iz drugih
republik in pokrajin, ki so na delu
cjerkoli v Jugoslaviji:
—	naj se zavedajo svojih samoupra-
/Ijalskih pravic, kadar gre za vpraša-
ija kulture in kulturnega življenja v
njihovi organizaciji združenega dela,
^ sindikatu, v krajevni skupnosti ali v
Jružbenopolitični skupnosti, v kateri
Live in delajo in naj te pravice uporab-
ljajo tako za skupne kol tudi svoje
posebne kulturne interese;
—	naj se združujejo v skupine,
klube, ustanavljajo svoja društva, da
bi v njih zadovoljevali potrebe po
izpovedovanju in uživanju kulturnih
vrednot in kulture svojega naroda ali
narodnosti, pri tem pa naj v skladu z
razmerami in možnostmi pričakujejo
pomoč kulturnega društva v kraju ali
v organizaciji združenega dela. od
sindikalne organizacije ali od organi-
zatorja kulturnpga življenja, skrbijo
pa naj. da bodo njihova dejavnost in
njeni rezultati dostopni tudi drugim;
') Mišljeni so delavci iz katerekoli
socialistične republike in pokrajine
SFRJ. ki ne delajo in ne živijo v svoji
matični republiki ali avtonomni po-
krajini.
—	naj se vključijo v dejavnosti
skupin, klubov, društev, kulturnih
domov, ki delujejo v kraju ali bližini, v
njih naj spoznavajo kulturo in kultur-
ne navade ter kulturno bogastvo
naroda, pri katerem žive in delajo,
hkrati pa naj med njimi tudi spodbu-
dijo zanimanje za kulturo svojega
naroda ali narodnosti;
—	da skupaj oblikujejo in izražajo
svoje interese za kulturne dogodke in
druge kulturne vrednote kulturnim
organizacijam v svojem okolju, pa
tudi v republiki ali pokrajini, iz katere
prihajajo. Čimbolj bodo ti interesi
skupni, tem laže bodo zahtevali in
dosegli njihovo upoštevanje. Svoje
interese naj ugotavljajo, usklajujejo in
sporočajo preko sindikata, delegacij
SIS-ov. organizatorjev kultumega ži-
vljenja, društev ali drugače;
—	kadar žive in delajo v območju
jezika, drugačnega od njihovega, naj
si prizadevajo, da spoznajo ta jezik in
da ga uporabljajo, od svoje organiza-
cije združenega dela ali sindikalne
organizacije naj zahtevajo, da jim pri
tem pomaga.
Z vsem tem bodo ti delavci ohranja-
li in razvijali svoj specifičen kulturni
interes, spoznavali pa tudi kulturo
naroda, pri ka\erem so v gosteh; lažje
se bodo vključevali v novem in
drugačnem okolju, postajali bodo vez
med kulturami in pripadniki narodov
in narodnosti naše domovine.
2.
Kulturna društva, klubi in skupine
(in njihove občinske zveze) v krajih
kjer živi in dela več delavcev iz drugih
republik, naj štejejo za svojo dolžnost.
—	da tovariško spodbujajo te
delavce k vključevanju v njihove
vrste;
—	da spodbujajo in omogočajo v
svojem okviru tudi ustanavljanje sku-
pin teh delavcev in jim pomagajo, da
bodo lahko v njih zadovoljevali svoje
interese po lastni kulturi;
—	da pomagajo pri ustanavljanju
društev teh delavcev, skrbijo za pove-
zave z njimi in jim zagotavljajo
enakopraven položaj med društvi. Pri
tem naj po potrebi uporabljajo tudi
posebne metode privabljanja in spo-
dbujanja teh delavcev in to take. ki
jim bodo pomagale prebujati kulturni
interes in premagovati zadrSke. ki
izvirajo iz njihovega posebnega polo-
žaja. Pokažejo naj razumevanje za
njihove težave pri premagovanju
jezikovnih in drugih preprek. Doka-
zujejo naj tudi s svojo programsko
politiko za kulturo narodov, ki jim ti
delavci pripadajo in svoje spoštovanje
do te kulture;
—	na proslavah, pripreditvah. sre-
čanjih, pri izdajanju publikacij in ob
drugih priložnostih naj načrtujejo in
omogočajo tudi aktivno udeležbo
izvajalcev oziroma avtorjev, delavcev
iz drugih republik in pokrajin;
—	po svojih društvenih knjižnicah
naj povečajo tudi število knjig v
jezikih teh delavcev, v društvenih
kinematografih pa pripravljajo po.seb-
ne predstave s podnapisi v teh jezikih;
—	kadar društva in zveze posredu-
jejo gostovanjske prireditve, naj koli-
kor se da upoštevajo tudi poseben
interes delavcev za prireditve s kvali-
tetnimi izvajalci ali vsebino iz njihove
republike ali pokrajine;
—	povezujejo naj se z društvi v
krajih, od koder je veliko njihovih
sodelavcev in sokrajanov; pri tem
povezovanju naj upoštevajo interes
teh delavcev, vključujejo naj jih v
kulturnjo sodelovanje in izmenjavo
kulturnih dogodkov ipd.;
Republiška združenja oziroma
zveze v republikah, kjer je veliko
delavcev od drugod, so po našem
prepričanju dolžne:
—	vedno opozarjati svoje članice na
le naloge;
—	povezovali ta prizadevanja;
—	same načrtovali prireditve, ki
vključujejo te delavce.
Te skupnosti naj se skupaj s skup-
nostmi republik in pokrajin, od koder
prihajajo delavci k njim, že v prihod-
njem letu dogovore za prve večje
povezane akcije, organiziranje prire-
ditev (koncertov, revij, gledali.ških
predstav, razstav, filmov, plesnih
sporedov, recitalov, predavanj) name-
njenih prvenstveno delavcem na delu
v drugih republikah. (Pri tem priporo-
čamo naj bodo spored in izvajalci
izbrani sporazumno, primerno pripra-
vo naj zagolove republike, od koder
so izvajalci, organizacijsko pa naj
njihova gostovanja pripravi in izpelje
republika gostiteljica.) Skupnosti re-
publik in pokrajin, od koder so ti
dclavci. pa naj pripravljajo ali zbirajo
potrebno strokovno in umetniško
gradivo (note, knjižna dela, gledališka
besedila, strokovne priročnike, tekste
predavanj z diapozitivi, informativne
filme ipd.) in jih kot svoj prispevek
preko skupnosti v repubhkah. kjer ti
delavci žive. pošiljajo njim neposred-
no ali njihovim sindikalnim ali kultur-
nim organizacijam. Zelo veliko lahko
prispevajo tudi z občasnimi obiski
strokovnjakov, umetnikov, pedago-
gov pri skupinah, v klubih, društvih
njihovih rojakov, ki delajo v drugih
republikah. Te skupnosti naj tudi pri
prireditvah, kijih pripravljajo v svojih
republikah, računajo z udeležbo gle-
daliških skupin ali posameznih ama-
terjev-delavcev. ki delajo v drugih
republikah. Kot prvi korak do teh
skupnih akcij je potrebno, da se
skupnosti med seboj obveste o večjih
koncentracijah iz posameznih repu-
blik m pokrajin v svoji sredini.
Navzoči predstavniki članic ZKPZJ
prevzemamo odgovornost za to, da se
bomo v svojih republiških organizaci-
jah in društvih zavzemah za tako
aktivnost
3.
Sindikatom in drugim družbenopo-
litičnim organizacijam priporočamo,
da se zavedajo posebnih kulturnih
potreb svojih članov — delavcev iz
drugih republik in p>okrajin v OZD,
krajevnih skupnostih, samskih domo-
vih in da to upoštevajo:
—	pri ugotavljanju kulturnih inte-
resov delavcev;
—	pri kulturno-vzgojnih prizadeva-
njih;
—	pri načrtovanju kulturnega ži-
vljenja v^ZD;
—	pri pripravljanju posameznih
srečanj in drugih širših prireditev;
—	pri navezovanju stikov in prija-
teljskih zvez z OZD v drugih republi-
kah;
—	pri vzgoji in izobraževanju
organizatorjev kulturnega življenja;
—	pri odločanju o uredniškem
konceptu kulturne rubrike v internih
glasilih OZD.
Svetujemo, naj sindikati pri obliko-
vanju svojih odborov in delovnih
organov ki se ukvarjajo z vprašanji
kulture, dosledno vključijo tudi delav-
ce iz drugih republik in pokrajin. Med
njimi naj iščejo tudi organizatorje
kulturnega življenja.
Priporočamo sindikatom, zlasti pa
delavskim univerzam, da se poleg
svojih obče kulturnih in izobraževal-
nih dejavnostr, namenjenih tem de-
lavcem. maksimalno in trajno zavze-
majo za to. da bodo delavci iz drugih
republik in pokrajin imeli možnost,
da se bodo čim lažje in bolje naučili
jezik naroda, med katerim živijo in
delajo.
Sindikati republik in pokrajin, od
koder so ti delavci, pa lahko vsaj pri
nekaterih od teh nalog enakovredno
sodelujejo (srečanja z udeleženci iz
republik in pokrajin, navezovanje
prijateljskih stikov med organizacija-
mi združenega dela iz republik in
pokrajin, angažiranje in izobraževa-
nje organizatorjev kulturnega življe-
nja). Razen tega lahko oni prenašajo
svoje izkušnje pri uveljavljanju kul-
turne politike v lastni sredini.
Vsak bo po svojih močeh in po
demokratičnih poteh vplival na to, da
bodo OZD s področja kulture, v
krajih, kjer je veliko delavcev iz
drugih republik in pokrajin del svoje
dejavnosti prilagodile kulturnim po-
trebam in željam teh delavcev —
takole:
KNJIŽNICE bodo dopolnjevale
knjižni sklad v jezikih teh delavcev in
iskale posebna, primerna pota, da bi
vzbudile njihovo zanimanje za te
knjige in utrjevale njihove bralne
navade.
KNJIGARNE bodo skrbele tudi za
primerno zalogo publikacij (knjižnih,
glasbenih in drugih) v jezikih teh
delavcev oziroma iz njihovih kultur.
KINOPODJETJA bodo predvajala
več filmov iz republik oziroma pokra-
jin, od koder so ti delavci in ripravlja-
la posebne predstave filmov za te
delavce s podnapisi v njihovih jezikih.
RADIO m T V bosta v svojih
oddajah obravnavala tudi problema-
tiko kulturnega življenja in dela teh
delavcev, posredovala njihove kultur-
no-umetniške dosežke in pripravljala
oddaje z glasbenimi in literarnimi deh
iz kulture narodov teh delavcev, pri
tem bo omogočila delavcem kar
največ vpliva na izbor v teh oddajah.
Izobraževalne oddaje radija in televi-
zije bodo vključevale v svoje progra-
me tečaje svojega jezika za delavce iz
drugih republik in pokrajin.
MUZEJI IN GALERIJE bodo
pripravile tudi razstave z gradivi iz
kultur narodov teh delavcev ali pri-
pravljale strokovno vodstvo, jezikov-
no in vsebinsko prilagojeno interesom
teh delavcev.
GLEDALIŠČA bodo sama pripra-
vljala ali organizirala predstave gleda-
liških del iz kultur teh delavcev in jih
dopolnila tudi s primernimi obhkami
uvajanja delavcev v ta dela.
KULTURNI POSREDNIKI bodo
preučili interes in možnosti za organi-
ziranje prireditev vseh vrst v krajih,
kjer je veliko delavcev iz drugih
republik in pokrajin
Prav tako pa bomo vplivah na kul-
turne institucije v krajih, občinah, re-
publikah oziroma pokrajinah, od ko-
der so delavci, ki so na delu v drugih
republikah in pokrajinah, da bodo lete
v svojo redno dejavnost vključevale
tudi dolžnost posredovanja svojih do-
sežkov ali kulturnih vrednot v kraje,
kjer dela veliko njihovih rojakov.
Praviloma bi moralo biti vsako gosto-
vanje skupine ali umetnika v republiki,
kjer je veliko njihovih rojakov prila-
gojeno tudi temu namenu.
Zavedamo se, da terja to primerno,
pravočasno, sporazumno in usklajeno
programiranje v organizacijah vseh
republik in pokrajin. Sele tako bodo te
oblike sodelovanja prerasle raven slu-
čajnosti, nerednosti in nestrokovnosti.
Na to bomo opozarjali.
Naloga našega posredovanja ni bila,
da bi razen o kulturnem področju
življenja razpravljali tudi o drugih
področjih, toda diskusija je opozorila
na odločilno povezanost kulture in
izobraževanja. Zavedamo se pdvis-
tnosti kulturnega od splošne duhovne
ravni, zato se zavzemamo za to, da šol-
stvo omogoči vsakemu človeku, ne
glede na to, kje se šola, da razvija in
potrjuje svojo kulturno in nacionalno
identiteto.
Dogovorili smo se, da bomo ta svoja
stališča in priporočila poslali (preko
SKPZJ) vsem republiškim oziroma
pokrajinskim in zvezni konferenci
SZDL, vsem republiškim, pokrajin-
skim in zveznemu svetu ZSJ, vsem
republiškim in pokrajinskim samo-
upravnim interesnim skupnostim za
kulturo in izobraževanje, poskusili
bomo ta stališča in priporočila objaviti
v ustreznih sredstvih javnega obveš-
čanja v vseh republikah in pokrajinah.
Odgovarjajoči del priporočil bomo
posredovali vsem kulturnim
organizacijam v republikah in pokra-
jinah (to je dolžnost članic ZKPOJ).
Predvsem pa se zavezuiemo, da
bomo sami neposredno in povsod tam,
kjer je mogoče, del teh dogovorov iz-
polnjevali, brez odlašanja m vztrajno
pomagali in pojasnjevali tako posa-
mezne predloge, kot njihovo skupno
družbenopolitično osnovo.
Ob letu bomo v ZKPOJ in v ZSJ
skušali ugotoviti, kakšni so prvi sadovi
tega našega dogovora.
Dvajset let delavske univerze
Pod pokroviteljstvom izvršnega
sveta skupščine občine Slovenska
Bistrica je pred nedavnim prosla-
vila svoj delovni jubilej 20 let
delovanja tudi Delavska univerza
Slovenska Bistrica. V osrednjem
govoru svečanosti je direktor te
ustanove, Viktor Suša poudaril
težavno pot razvoja, ki je vključe-
vala tudi nekaj pomembnih pre-
lomnic, med njimi leto 1972, ko je
skupščina občine sprejela spre-
membo odločbe o ustanovitvi
delavske univerze, v kateri oprede-
ljuje to ustanovo kot samoupravno
izobraževalno delovno organizacijo
katere dejavnost je posebnega
družbenega pomena. Tudi prehod
iz amaterske ljudske univerze v
poklicno organizacijo, ki bo
zagotavljala trajno strokovno in
načrtno izobraževanje ter usposab-
ljanje sodi v pomembno obdobje
razvoja današnje delavske univer-
ze, ki je v dvajsetih letih razvoja
opravičila svoj obstoj.
Samo v zadnjih petih letih je pri
bistriški DU končalo osnovno šolo
za odrasle prek 150 učencev. Žal pa
ugotavljajo, da je ta številka še
mnogo prenizka ob dejstvu, da je v
tej občini še vedno 2395 zaposlenih,
ki nima osnovne šole. Zaradi pre-
majhnega števila prijav pa v letoš-
njem šolskem letu takšnega
oddelka niso uspeli niti ustanoviti.
Ob razmišljanjih zakaj tako pa je
iskati vzrok v neurejenih oblikah
financiranja, ker si morajo šolnino
plačevati učenci sami, ta pa ni
mala. Razen oblik izobraževanja
delavcev iz združenega dela pa
delavska univerza uspešno skrbi za
oblike družbenopolitičnega izobra-
ževanja. Iz podatkov je razvidno,
da je ta organizacija prav družbe-
nopolitičnemu izobraževanju v
zadnjem obdobju posvečalo največ
pozornosti, saj je bilo tudi udele-
žencev teh oblik izobraževanja naj-
več.
V dvajsetih letih delovanja je
delavska univerza Slovenska Bistri-
ca nudila različne oblike izobraže-
vanja 240.185 občanom ali v
povprečju 12.0(X) občanom v letu.
To pa pomeni, da je bil v enem letu
vsaki tretji prebivalec bistriške
občine deležen vsaj ene izmed oblik
izobraževanja.
Šolske oblike je obiskovalo v
dvajsetih letih delovanja DU
skupno 1125 udeležencev. V letoš-
njem šolskem letu pa obiskuje
različne šolske oblike okoli 350
občanov. Največ jih je vpisano v
ekonomsko srednjo šolo in tehnič-
no srednjo šolo.
Vsi ti uspehi DU Slovenska
Bistrica so tesno povezani razen na
stalne kadre tudi na veliko število
zunanjih sodelavcev. Vs^k^leto
tako s to ustanovo sodeluje okoli
70 predavateljev, tako iz vrst
združenega dela kot tudi družbeno-
političnih in drugih organizacij v
občini in izven nje.
V okviru svečane seje ob 20.
obletnici delovanja Delavske uni-
verze v Slovenski Bistrici je ta
svojim najzaslužnejšim članom
podelila številne plakete in prizna-
nja za dolgoletno sodelovanje in
pomoč pri uresničevanju izobraže-
valnega programa in drugih dejav-
nosti.
Za več kot 15-letno delovanje v
okviru DU so sprejeli zlate plakete
ZDU na osrednji slovenski sveča-
nosti v Trbovljah Viktor Suša,
Julčka Šlatau in Helena Poglšek.
Posebna priznanja za uspešno
sodelovanje z DU Slovenska Bistri-
ca pa je prejelo skupno 39 občanov
in devet šol, ustanov in organizacij.
Viktor Horvat
VIDA ROJIC
]UPORNE[
SLOVENSKE GORICE
(130. nadaljevanje)
^STRELJENI TALCI NA MOTI, PRI VIDMU OB SČAVNICI IN NA
Ko so Nemci sami ustrelili nepokomega nemškega vojaka, so
navidez krivdo zvrnili na partizane, da so spet lahko ustrahovali pre-
bivalce ljutomerskega okrožja. Gestapovec Konrad Hvaleč je odbral
med zaporniki v Ljutomeru dvajset talcev in jih odpeljal pod stražo k
Smodiševemu mhnu ob Muri na Moti. Bili so skoro sami domačini iz
ljutomerskega območja, med njimi pa še ujeti ameriški pilot Moriš
Ohtord ter še dva neznana moška. Od domačinov iz ljutomerskega
okrožja so padU tu:	®
Kari Budja, posestnik. Franc Domanjko, delavec, Franc Bekonja,
delavec, Danijela Klemenčič, natakarica; Alojz Korošec, viničar, Franc
Kranec, delavec, Maks Krempl, trgovski pomočnik, Viktor Križanič,
delavec, Štefan Luskovič, de avec; Novak, delavec (ime ni znano);
Kozahja Obran posestnica; Marija Rizman, kmečka hči; Franc Senger,
h^erl?-; M	posestnik; Frančiška in Marija Snajder, kmečki
ncerlu m Marija Zoger, delavka.
2e n^aslednjega dne 3 aprila so ustrelili Nemci pri Vidmu ob
Sčavnici dvanajst talcev. Padli so pri blaguških lesovih. Bili so domačini
i^A^^^V^^^K	(Hrastje-Mota), Slavko Fe-
p .	Alojz Križanec, Franc
Potočnik (Grabonoš), Alojz Trstenjak (Selišče), Franc Trojbovič Jože
Zamuda m še trije neznani moški.
Za talci pri Smodiševem mlinu 2. aprila in talci v Vidmu ob Ščavnici
3. aprila, so padli še talci 4. aprila na Ptuju. Ustrelili so jih šest Ob
sončnem zahodu so jih privedli k Dravi na desni breg, kakih osemdeset
metrov vzhodno od železniškega mostu. Postavili so jih v vrsto ob Dravi
in počih so streli. Njihova trupla so zmetali v Dravo. Tu so izgubili
življenje:	^
v	^^^^ P"	Viktor Krznar iz Razkrižja,
r rane Zibek iz Robadja, Lenart Purger iz Medjimurja, Mirko Dolenc iz
t rastnika m Ivan Vogrinc iz Čakovca, Zadnjih pet talcev so privedli v
V n.rnrT"''^ Ljutomera Kozaki. Kozaki so ustrelili tudi talce na
! r* ^"V^diševem mlinu. Tudi tu so krvniki postavili talce ob rob
Muro so potegnili za seboj še druge ustreljene.
ZLOČIN NA SLAMNJAKU
Med najgršimi okupatorjevimi zločini v Slovenskih goricah je bil
poboj mater z otroki 17. aprila 1945 pri Slamnjaku v tedanji občini SV.
Miklavž pri Ormožu.
Tedajje fronta počivala na Kogu. Nemci pa so civilno prebivalstvo
umikali iz frontnega pasu. Takose je umaknilo 17. aprila devetnajst ljudi,
matere z otroki in starci v opuščeni rudniški rov v Slamnjaku.
Nemci so nato v rov metali ročne bombe, da so ubili matere, otroke
in starce. Vhod so pokrili po opravljenem zločinu z vejami. Sele po
osvoboditvi so vaščani odkrili kraj zločina in priredili pogreb ubitih.
V Slamnjaku so zgubili življenje:
Marija Habjanič, viničarka s tremi otroki in Antonija Mir s štirimi
otroki, obe doma iz Rinčetove grab^ Ciril Špur, .-mizar iz Ljutomera,
Matija m Marija Seruga, otroka iz Žerovinec, Štefka Habjanič iz Her-
manec, Antonija Lihtenvalnerzdvemaotrokoma ter JanezStrakl in Jurij
Krajner, viničarja iz Ilovec.
(Vir: Dr. Novak: Prlekija v NOE)
ŽRTVE V DUPLESKEM VRHU
i^li	^^'Oe gestapovci obkolili hišo Jožeta Kukoviča v
Dupleškem vrhu. Domačiji so rekli »pri Lauferju«. Jože Kukovičje bil
povezan s partizani, kar so zvedeli gestapovci od svojih ovaduhov.
Gestapovci niso našli doma gospodarja, pač pa njegovo ženo Rozo,
njeno niater m štirinajstletnega Franca Klinarja z Grajene, za katerega
vemo, da so mu Nemci marca odpeljali očeta in mater v taborišče,
domačo hišo pa razstrelili z minami.
Gestapovci so vse zbrane strašno pretepali, da bi jim povedali, kjer
je Jože Kukovič in kje so partizani, s katerimije povezan. Pretepene žrtve
so odvlekli v gozd za hišo in jih tam ustrelili.
(Vir: Podatki v muzeju NOB Maribor)
ZLOČIN V TRNOVSKI VASI
Proti koncu aprila je neka nemška SS enota pobirala v tedanji občini
Lenart konje. Ko je prišla h kmetu "Alojzu Muršecu v ČrmljenSak, je
hotela odpeljati konja, ki gaje tu skril Alojzov brat Jože z Biša. Alojz se
je upiral, da bi jim konja izročil.
Muršečev sosedje šel povedat o prihodu treh nemških vojakov SS,
članom okrajnega odbora OF Lenart, ki so imeli tam blizu sestanek.
Člani so takoj pohiteli k Muršecu in užgali po NemcihEden od Nemcev
je obležal mrtev, drugi je zbežal, tretji pa seje predal. Bežeči je odhitel
po pomoč. Prignal je kaj kmalu večjo skupino vojakov iz svoje enote.
Toda partizanov ni bilo več pri Muršečevih. Nemci pa so odpeljali s seboj
kmeta Alojza Muršeca, njegovo ženo Marijo in Terezijo Frasovo, ki j'e
bila tedaj v hiši. Nato so šli še po sosede: Jožeta Kranca, Franca Ploja,
Petra Zemljiča, Antona Novaka, Franca Toplaka, Martina in Stanka
Majeriča. Vse so odgnali v Trnovsko vas. Zaprli so jih v šolo in župnišče,
Muršečevo domačijo v Črmljenšaku so zažgali. Iz Biša so zaprli še
Alojzovega brata Jožeta Muršeca.
Zaprte kmete so zasliševali in mučili. Hoteli so zvedeti za imena
partizanov, ki so napadli nemške vojake, kar pa jim zaporniki niso
povedali.
Čez nekaj dni so izpustili vse zaprte, razen Alojza Muršeca iz
Črmljenšaka in njegovega brata Jožeta z Biša. Oba brata so obesili v
gozdu pri Trnovski vasi. Na njuno smrt spominja zaznamni kamen na
kraju smrti.
(Viri: Kronika NOB Lenart; muzej NO Maribor)
ŠE DVE ŽRTVI OKUPATORJEVEGA NASILJA
Aprila je bilo po Slovenskih goricah še več žrtev okupatorjevega
nasilja. Naj navedem še dve iz ptujskega območja. Ivana Brenčiča, iz
Zabjaka na slovenskogoriških tleh, kije umrl L aprila v graških zaporih
in Smiljano Senjor iz Ptuja, ki je bila ustreljena na poti v Slovenske
gorice.
Ivan Brenčič, sin gostilničarke v Žabjaku, je sodeloval leta 1942 s
partizani Slovenskogoriške čete skupaj s svojim bratrancem Stankom
Brenčičem iz Nove vasi. Stanka so ustrelili Nemci jeseni 1942, že po
Stankovi smrti so zaprli Ivana 31. oktobra 1942. Tedaj je bil star 19 let.
Iz ptujskih zaporov je moral ob koncu januarja v mariborske, od tu pa v
graške. Koje hotel nekoč vzadnjem letu vojne, pobegniti ob bombnem
napadu na ' Gradec, so ga Nemci na begu prijeli. Za kazen so ga zaprli
v kletne prostore zaporov, vklenjenega v verige, kjerje podlegel trpljenju
1. aprila 1945.
Smiljana Senjor. rojena 1914, diplomirala pravnica iz Maribora,
med vojno zaposlena v Ptuju, pri nemškem podjetniku Schamerju,
zagrizenem nacistu, je stanovala pri svoji teti Sevnikovi v Ptuju.
Koje zvedel aprila 1945 Smiljanin delodajalec, daje povezana z
Osvobodilno fronto, je bila na poti z njim v Slovenske gorice aprila 1945
Ustreljena. Njen delodajalec je trdil, da seje sama ustrelila v avtu. ko se
je on zadrževal v neki hiši. To trditev je odločno zanikala nfena teta.
Dejala je, da seje Smiljana neizmerno veselila svobode. Usodnega dne,
koje odhajala v službo, seje poslovila dobr^ vojje. S svojim delodajalcem
je morala tistega dne zaradi odkupov kmečkih pridelkov v Slovenske
gorice, kjer joje čakala prav zagotovo nasilna smrt, ne pa samovoljna pot
v smrt.
Nadaljevanje prihodnjič
Smiljana Senjor, r. 1914,
juristka v Ptuju, ustreljena
aprila 1942
Ivan Brenčič (22) iz Zabjaka
pri Ptuju, zaprt od 1.1942, umrl
vgraških zaporih 1 .aprila 1945.
10 - NASI DOPISNIKI
24, januar 1980 - XEDM|]j
»Katica"
na zasluženem oddihu
Obiskovalcem enega osrednjih želežniških križišč na Štajerskem,
na Pragerskem se prav gotovo pogled ustavi na eni najstarejših parnih
lokomotiv v tem delu Slovenije. Zgrajena je bila leta 1893 v tovarni
kokomotiv Magyar Allamvasutak Geplyar v Budimpešti. Do leta 1919
je takratna lepotica vozila na progi Kotoriba-Pragersko. Njena bogata
življenjska doba pa se ni začela in končala samo na tej progi, saj je
svoja službena leta prodobila tudi kot premikalka v Čakovcu, delovna
vnema pa jo je popeljala celo do Kaniže in Prijedora.
Leta 1974 je ta neumorna »delavka« prešla v last železniškega
muzeja v Ljubljani in vsekakor v zaslužen pogoj. Njeno novo poslan-
stvo seje z upokojitvijo šele pričelo, saj sojo obnovili in predali mari-
borskim železničarjem v last sekcije za vleko. Ta pa jo je svečano
predla v rijeno domače okolje, kjer tudi danes spominja na stare čase
na železniško postajo Pragersko. Na tako pomembnem križišču je
dobila tudi vsakodnevno nove občudovalce.
V neposredni bližini železniške postaje sedaj »Katica« spominja
mnoge starejše železničarje in tudi potnike na to kako so se vozili pred
petdeset in več leti. Prav gotovo pa je med njimi tudi nekaj takšnih, ki
so bili »gostje« te lokomotive, ko je še veselo sopihala iz kraja v kraj.
Seveda pa se ob njej radi ustavljajo tudi mldi, ki si ob današnji moder-
nizaciji železnice, brez pripovedovanj starejših, kar težko predstavljajo,
kako je takšna majhna in ljubka lokomotiva opravljala svoje poslan-
stvo prevoznika.
Posnetek in besedilo: Viktor Horvat
»Katica« na zasluženem počitku. Tudi letošnja mrzla zima ji ne more do
»živega«.
DELO DPD SVOBODA MAJSPERK
Ustvarjalno
in zelo uspešno
Na skupni seji upravnega odbora DPD »Svoboda« Maj-
šperk in komisije za kulturo in medrepubliško sodelovanje
občinskega sveta ZSS Ptuj. bilaje v Majšperku, so ocenili delo in
vlogo DPD »Svoboda« Majšperk. V zelo konkretni razpravi so
bili izpostavljeni tudi kadrovski, prostorski in finančni problemi
društva, ki pa jih bo mogoče uspešno razrešiti ob sodelovanju in
razumevanju vseh dejavnikov tako združenega dela kot kra-
jevne skupnosti. Zelo vzpodbudna je bila aktivna udeležba
najodgovornejših vodilnih delavcev tovarne volnenih izdelkov,
tovarne hišne in telovadne obutve, osnovne .šole in krajevne
skupnosti Majšperk. ki so v razpravi poudarili pripravljenost, da
bodo tudi v prihodnje vsestransko in v okviru materialnih
možnosti prispevali k uspešnemu delu DPD »Svoboda« Maj-
šperk.
V	okviru DPD »Svoboda« Majšperk aktivno dela v moš-
kem pevskem zboru, dekliškem pevskem zboru, tamburaškem
zboru, narodno zabavnem ansamblu in kino sekciji 75 aktivnih
članov. Po številu nastopov v letu 1979 se društvo uvr.šča med
najaktivnejša kulturna društva v ptujski občini. Nad trideset
nastopov in gostovanj v domačem kraju, v krajih ptujske
občine jn v Cejju. na Donački gori. Mariboru in v Prelogu v
občini Čakovec, je zgovoren dokaz, daje članstvo vložilo veliko
prostega časa v številne vaje, da so na področju ljubiteljskega
kulturnega ustvarjanja dosegli tako vidne uspehe. V razpravi je
tudi vznikla želja po ustanovitvi pihalnega orkestra, kije v tem
kraju nekoč že deloval zelo uspešno. Pri tej zamisli računajo na
sodelovanje z Glasbeno šolo Karol Pahor Ptuj. ki bi jim v
strokovnem pogledu lahko veliko pomagala.
Ocenili .so tudi delo delegatov združenega dela in njihove
krajevne skupnosti v zboru uporabnikov skupščine Kulturne
skupnosti občine Ptuj in v zboru delegatov Zveze kulturnih
organizacij občine Ptuj. Zavzeli so se za večjo aktivnost njihovih
delegatov, zlasti pa .so poudarili, da morajo kulturne potrebe
delavcev in krajanov krajevne skupnosti Majšperk najti
ustrezno mesto v razvojnih načrtih Kulturne skupnosti in Zveze
kulturnih organizacij občine Ptuj. za kar se zlasti morajo za-
vzemati delegati.
V	zaključkih skupne .seje so poudarili, daje bilo delo DPD
»Svoboda« Majšperk v minulem obdobju ustvarjalno in zelo
uspešno. I\)ziiivno so ocenili sodelovanje združenega dela in
krajevne skupnosti z DPD »Svoboda« Majšperk in se zavzeli, da
tudi v prihodnje skupaj razrešujejo vsa vprašanja in probleme, ki
vplivajo na ustvarjalno delo posameznih sekcij in društva kot
cekue.
V	drugem delu seje so obravnaval in sprejeli program dela
komisije za kulturo in medrepubliško sodelovanje občinskega
.^veta ŽSS Ptuj za leto 1980. o katerem bomo poročali posebej.
Skupna seja je nova oblika dela komi.sijc za kulturo in
medrepubliško sDdeluvanjc občinskega sveta ZSS Ptuj. ki se bo
v tem letu sestala še na skupnih sejah z upravnim odborom DPD
žSvobod.;: Kidričevo in DPD >Švoboda<' Ptuj. Ntn način dela
omogoča gU 'bljc spi )znavanje dejanske problematike v delavsko
prosvetnih društvih Svobod icrzadovoljevanje kulturnih potreb
delavcev in občanov industrijskih območjih občine Ptuj.
FB
MODNA KREATORKA VERA SVETUJE
»Pust '80"
Se se nismo d*- dobra oddahni-
li i)d novoletnih zabav, že bo
treba misliti na pust. To je tudi
ena takšnih zabav, ki zna biti
zeli) lepa in vesela zato moramo
tudi me poskrbeti, da bomo lepe
in atraktivne!
Vsi se ne maskiramo radi.
vendar na pustni zabavi le dajmo
malo povdarka, da je to druga-
čen dan. Bodimo oblečene tako,
da bo to nekaj posebnega. Ni
nobene potrebe, da zelo dosled-
no posnemamo osebo ali stvar, ki
jo želimo predstavljati. Dajmo
duška svoji domišljiji! Vendar ne
pretiravajmo tako, da bi morale
potem pustno obleko zavreči.
Naj bo takšna, da jo bomo
pozneje lahko še ponosile npr.:
na morju, ali pa uporabimo
staro, kije več ne nosimo.
Ce bomo pobrskale po oma-
rah, .se bo dalo najti marsikaj. Z
malo truda in domišljije, dodaj-
mo še kakšno stvar in prav
gotovo bomo nekaj posebnega.
SAFARI IN INDIJANKA
Pred kratkim je bil safari stil
zelo aktualen, zato je teh kom-
pletov še vedno veliko po oma-
rah. Zraven obujemo visoke
škornje, priskrbimo si klobuk, še
bolje bi bilo safari čelado (ven-
dar jo je težje dobiti), iz usnjenih
trakov si naredimo okraske, mor-
da si na ramo obesimo »puško«,
okoli vratu daljnogled in smo
pripravljene za »lov«.
Kdo nima več spodaj širokih
kavbojk in temnega pulija? Na
kavbojke, od kolena navzdol,
našijemo trakove, najbolje usnje-
ne, telovnik mora imeti dolge
trakove in nekaj okraskov, tudi
pero se ne bo težko našlo, ki ga
pritrdimo .z usnjenim trakom.
Okoli vratu si obesimo nekaj
indijanskih okraskov in smo
pripravljene za indijanski »boj-
ni« ples.
INDIJKA
To obleko bo treba sešiti, ker
ni komplicirana, jo bom znale
same. Hlače so široke kot turške
dimije, okoli pasu si ovijemo
širok in dolg šal. Tkanina naj bo
lahka, da bo čim lepše frfotala
okoli nas. Lase počešemo gladko
nazaj, ali zavežemo šal in na čelo
si naredimo rdečo piko. Ta pika
ima pri Indijkah sicer poseben
pomen, nosijo jih lahko samo
deklice, ki še niso cnldane. Toda
saj je pust! To obleko lahko
potem brez skrbi nosimo ob
toplih večerih na morju!
DAMA
Tudi takšna obleka bi se kje
našla iz midi časov, klobuk si pa
sposodimo od kakšne tete, če ga
same nimamo. Okoli vratu si
obesimo lažne bisere, nataknemo
rokavice, vzamemo dolgi ustnik
za cigarete in smo pripravljene za
ples.
Verjetno se vam je medtem
porodila že kakšna nova, morda
.še boljša ideja?!
Vera
Dama
Indijka
Safari — Indijanka
KJER VALOV! DRAVE REŽEJO GORE ...
POD TEM NASLOVOM JE BIL
V SOBOTO, 19. JANUARJA
1980 V PTUJSKEM GLEDA-
LIŠČU NASTOP UUDSKIH
PEVCEV, GODCEV IN PLE-
SALCEV. ORGANIZATOR
PRIREDITVE, KI SODI V
OKVIR 20. KURENTOVANJA,
JE BILO FOLKLORNO
DRUŠTVO PTUJ.
Pelo se je in plesalo, želo in
mlatilo, vriskalo in igralo, predlo
in pletlo, pralo m luščilo, tako, kot
pred desetletji. Preko 120 nasto-
pajočih je prikazalo ljudske šege,
navade in opravila, ki danes, ob
moderni mehanizaciji tonejo v po-
zabo. Ob dolgih zimskih večerih
so moški pletli »krpače«, ženske
.so predle. lu.ščile bučnice in .še bi
lahko naštevali opravila, ki so jih
prikazali nastopajoči. Seveda ni
.šlo brez »žlahtne« kaplice, petja in
plesa. Marsikateri starejši obis-
kovalec — gledališče je bilo polno
do zadnjega kotička — se je ob
dogajanju na odru spomnil svojih
mladih let. Pa naj je šlo za žetev
pevk iz Cirkovc, poskočnih viž
godcev iz Podlehnika, Cirkovc,
Polenšaka, Kicarja, za spretnost
fantov s cepmi iz Lancove vasi, za
perice iz Stojnc, za »liikarce« iz
Moškajnc, za »korpopletarje« iz
Juršinc, za tamburaše izGorišnice
in Vidma, za predice iz Polenšaka,
za pevke iz Obreža, ki so imele
opraviti s perjem ali za pevce iz
Vidma in Podlehnika, za pevke iz
Zabovec. ki so marljivo lu.ščile
bučnice. kali za plesalce folklor-
nih skupin iz Markovec in Cir-
kovc. ki so bili tako prepričljivi, da
niso ogreli le dlani obiskovalcev,
temveč so le-te »zasrbele« tudi
pete.
Sobotni večerje bil prikaz ne-
kdanjega življenjskega utripa
ljudi v vaseh ob Dravi ali ne
sredni bližini. Gostje večera p«
bile ljudske pevke iz Trsta, ki i
svojim ubranim petjem režij
skih in beneških ljudskih pe:
navdušile slehernega v dvorai
Bilo je da že dolgo ne tako
Zimski večer, ki so ga tako
stopajoči kot gledalci preži
drugače, kot je danes v nav
vendar prav zato toliko
»polno«, prisrčno, vedro, topi
nenazadnje, med odrom in c
rano je bilo čutiti pristen »ljud:
odnos, ki ga danes marsikje
grešamo. In še nekaj razsves
vega je prinesel ta večer — ljuc
pe.sem in ples, šege in navade s
vedno žive in vedno več jih j<
žele to naše narodno bogai
ohraniti tudi poznejšim rodov
Letos so se ptujskemu občinstvu prvič predstavile pevke iz Trsta (foto:
kosi)
Bilten V 900 izvodh
Pred dnevi je v Slovenski Bistrici izšla letošnja prva številka Bilten
ga izdaja občinska konferenca ZKS in je namenjen vsem članom 2
občini, družbeno-političnim organizacijam in .samoupravnim orgaH
Letošnja prva številka prinaša mnoge ugotovitve, stališča, sklep
naloge komunistov. Objavljen je prilog programa idejno-političr
usposabljanja komunistov, razpis za podelitev priznanj OF za leto
leto in podobno.
Viktor Ho
rEDNIK - 24. januar 1980
IZ NASIH KRAJEV - 11
PranoviE dom krajanov
s skupnimi močmi krajevne
skupnosti, SZDl. in prostovoljni-
mi prispevki smo ponovno uspo-
sobili prostore v domu, da služijo
svojemu namenu. Mnogo smo
opravili prostovoljnega dela, po-
sebno so se izkazali mladinci, saj
so žrtvovali mnogo ur pri čišče-
nju in urejanju doma. Mladina je
z obnovitvijo dobila klubsko
sobo. v dvorani pa so zopet razni
sestanki krajanov in tudi kultur-
ne prireditve.
Ob 29. novembru in 22. de-
cembru so imeli prosjave, ki so
jih organizirali mladinci s po-
močjo .šole Olge Meglič in tam-
buraškega orkestra IJPD Svobo-
da Ptuj.
Tudi starejše občane smo pt)-
. vabili ob koncu leta v dom in jim
pripravili kulturno družabni ve-
čer. Bili so zelo zadovoljni in si
želijo še več podobnih madseboj-
nih srečanj, kjer obujajo spornine
na čase. koso bili še sami aktivni.
Prireditev je organiziral RK in
krajevna skupnost Olge Meglič.
Martin Kokol
Srečanje starejših občanov v domu KS Olge Meglič	Foto: Kosi
ZIMSKO VESEUE
Čeprav najmlajši Bistričani še
niso končali prve polovice šolske-
ga leta, njihovi zimsko športni
rekviziti že dolgo ne ležijo na
podstrešjih. Mamljiva snežna
odeja je veliko močnejša od spoz-
nanja, da se je potrebno tudi v
zadnjih dneh pred zimskimi počit-
nicami nekoliko bolj spoprijateljiti
s knjigami in zvezki.
Na srečo je, v korist šolskega
pouka, zimski dan še dokaj kratek
in zato ostane še nekaj časa za
učenje. Kljub temu, da je v
novem naselju, hrib le nekaj met-
rov primeren za sankanje in smu-
čanje, se v popoldnevih na njem
zbere veliko mladih ljubiteljev
zimske opojnosti. Veliko manj
prostora pa je na njem ob sobo-
tah in nedeljah, ko se na mali
površini zbere tudi prek 200 mla-
dih sankačev in smučarjev, med
njimi se veliko število s to umet-
nostjo srečuje prvič. Tako tudi ni
nobena posebnost, če po hribu
gor in dol tekajo za mladimi
njihovi starši, ki se spreminjajo v
l)olj ali manj uspešne učitelje šole
v naravi.
Zahvaljujoč položnosti hriba in
skrbnim staršem do večjih nesreč
na hribu, ki ga najraje imenujejo
kar ,,Kugel" in je ta čas najbolj
privlačen kraj Bistričanov, ni
prišlo.
Besedilo in posnetek:
Viktor Horvat
Mladi
športniki
v
Majšperku
Na osnovni šoli v Majšper-
ku so v začetku tega šolskega
leta ustanovili svoje .šolsko
športno društvo. Izvolili so
vodstvo, naredili obširen plan
dela. ter vse formalnosti v
zavezi z registracijo društva,
(^lani šolskega športnega
društva na šoli so skoraj vsi
učenci, večina pa jih je tudi
vključena v samo delovanje
društva.
Velika škoda bi bila. če ne
bi v Majšerku izkoristili mož-
nosti, ki jih imajo za delo.
lelovadnica. rokometno ig-
rišče in okolica primerna za
aktivnosti v naravi, omogo-
čajo delovanje društva skozi
vse leto. Rokomet je še do ne-
davnega sodil med najbolj
popularne športe na šoli in
seveda med najuspešnejše,
sedaj pa dosegajo dobre
rezultate tudi v drugih športih.
V jesenskem delu je deloval
rokometni in nogometni
krožek, v zimskem času pa je
za višjo stopnjo organizirana
košarkarska liga (dekleta in
fantje), za nižjo stopnjo pa je
organizirana dodatna telesna
vzgoja.
V letu, ko so postavili te-
melje šolskemu športnemu
društvu, lahko priačakujejo,
da bodo načrte uresničili.
Udeležili se bodo čim večjega
števila občinskih prvenstev in
drugih tekmovanj. Morebitni
dobri rezultati pa bodo vz-
podbuda za nadaljnje dobro
delo.
Danilo Klajnšek
Prva avto pralnica
Pred nedavnim je v Sloven-
ski Bistrici pričela z delom prva
avto pralnica v občini. Čeprav je
last zasebnika, mladega Milana
Majala iz Cigonce pri Slovenski
Bistrici, je mogoče oceniti pravo
težo njegove vrednosti prav po
obisku. Bistričani so takšno stori-
tveno dejavnost že dolgo želeli,'
vendar ni bilo pravega odziva v
družbenem pa tudi ne zasebnem
sektorju.
Prva avtomatska avto pral-
nica je za občinsko središče
pomembna pridobitev, saj je s
tem odpravljena tudi prekomer-
na poraba vode lastnikov motor-
nih vozil na domačih dvoriščih.
Predvsem stanovalci blokov so se
s problemom pranja svojih vozil
in z negodovanjem tistih sostano-
valcev, ki nimajo lastnih vozil,
pogosto srečevali. Ta problem je
sedaj odpravljen in še ob večji
strokovnosti dela v avtopralnici.
Besedilo in posnetek:
Horvat
Še smo na razpolago
. -f i	praznik, ki ga v domačem okolju želimo
ohraniti kot najlepši domaa praznik. Vse višje cene mesu na trgu in v naših
m«n.«h nas navajajo, da se kaj radi zatekamo k takim domačim prazni-
, kom, kjer je marsikaj zastonj, ali pa si tak domači praznik pripravimo sami
stej^'	^ ^^^^^ ^^ Pogo-
Glede na stalež v naših svinjakih prav gotovo ni razloga za pesimizem
da bo svinjskega mesa primanjkovalo. Toda marsikdo bi lahko z malo več
Ka°ti 'v!r nrT	ščetinarja in s tem
u K	^^J SVOJO družino - od okusne krače pa do
, reorc, klobas m vsega ostalega.
, Skupina lepo zavaljenih pujskov se je kot nalašč postavila pred
kamero našega sodelavca, kot da bi hoteli reči — še smo vam na voljo,
samo preveč ne ,,zasolite" cene našemu mesu.
France Meško
Tudi mi delamo reklamo za Koteks—Tobus
Foto: Konrad Zoreč
To so zares naše počitnice
' nie toif' Kidričevem res nimajo ugodnih terenov za sankanje in smuča-
' J	^r?'	^^	gramoznica,
■ sneLTLla	^^^ ^^^ t« Prekrila
; mSo nrriet^h	'ahko preživijo
I mnogo prijetnih unc. Spust sicer n. dolg, zato pa toliko pogostejši.
F. Meško
' "^-»'"tiaiBdekličUkdobohitreja?
Foto: K. Zoreč
RASTEJO KOT GOBE
PO DEŽJU
Na nekdanjih travnikih v
Spodnji Hajdini pri Ptuju se
razvija novo stanovanjsko nase-
lje. Kjer so bile prej poljske poti
so zdaj asfaltirane ulice z ureje-
nim okoljem, ki so dobila imena
po značilnostih tega okolja. Ob
rojevanju zgradb so imeli mnogo
dela tudi arheologi.
Pri kopanju temeljev so
naleteli na mnoge ostanke nek-
danjih zgradb, na grobove, mo-
zaike, ki nam pričajo o veliki
rimski kulturi, peč za žganje
po.scxle iz 2. stol., mnogo pt)sode,
starega denarja itd. Te najdene
predmete si lahko ogledamo v
ptujskih in mariborskih muzejih.
Naselje je zraslo kar v enem
desetletju in se bo v prihodnjih
nekaj letih razvilo v prav to
predmestje Ptuja. Precej stano-
vanj si gradijo tukaj naši zdomci,
ki so na začasnem delu v tujini in
se bodo v prihodnjih nekaj letih
vrnili v domovino. Boris Cafuta
Stanovanjsko naselje v Sp. Hajdini.	Foto: D. Ris
Kdo ga bo tudi tu
odstranil?
v prvi letošnji številki Ted-
nika sem prebral fotozapis in
ugotovil, da imamo v Kidriče-
vem še boljši primerek. Stanoval-
ci bloka številka 7 se vprašujejo.
kdo bo tudi tega odstranil?
Imena lastnika sicer ne bomo
objavili, saj ga~bralci iz Kidriče-
vega dobro poznajo. Pred leti je
bi soudeležen v prometni nesreči
v kateri je tudi moja vnukinja
dobila hude telesne poškodbe
(do danes brez odškodnine).
Že takrat smo si dejali, da
ostanek tega avtomobila ne sme
ostati pred blokom. Sedaj ponov-
no zahtevam, da se ta odpad
končno odstrani od stanovanj-
skega bloka št. 7, saj kazi videz
okolja. Morda lastnik misli, da je
ta blok muzej za njegov ostanek
nekdanje Simce. Zal tudi HS v
tem primeru ni izvedel sklepa
stanovalcev tega bloka. Prepri-
čan sem, da bo morda ta sestavek
le pomagal, da se bo eden od
obeh navedenih odločil odstrani-
ti to staro razbitino, ki kazi ne le
okolje bloka 7, ampak tud
ostalega naselja!
France MESKO
Ali je to morda kakšen muzejski primerek? Posnetek: Konrad Zoreč
Šola v naravi na Boču
Pri planinskem domu na
Boču je v minulem tednu obisko-
valo šolo v naravi skupno 40
učencev iz osnovnih šol Poljčane
in Kidričevo. Te dni pa gostuje v
planinskem domu na Boču okoli
50 učencev iz občine Varaždin, ki
se btxlo v desetih dneh seznanjali
in urili predvsem v smučarskih
.spretnostih.
Planir..ski dom na Boču in
smučišča okoli njega pa bodo za
tem spet napolnili učenci osnov-
ne šole Poljčane. Če bodo snežne
razmere ugodne, bo tako na
Boču obiskovalo šolo v naravi
okoli 200 učencev iz bistriške in
tudi sosednjih občin.
Viktor Horvat
GOJITEV TUDI
V BALONU
Kdo ne pozna Rada Kukovca iz Hardeka pri Ormožu, mislim vsaj
na občane občine Ormož in okolice, saj je znan jk) različnih dejavno-
stih s katerimi se ukvarja. Naš sodelavec Konrad Zoreč ga večkrat
obi.šče in seveda kaj »stisne« v svoj fotoaparat, kije zanimivost tudi za
bralce Tednika. Tako je med drugim posnel 50-literski balon, ki ga
vidite na posnetku. V njem Rado Kukovec goji razno eksotično cvetje
m grmičevje. Če mislite, da to ni nobena posebnost, kar poizkusite in
potem ppvjete svoje mnenje. Če ne bo Šlo, je tukaj vedno na voljo
gostoljubi Rado, ki vam bo rad dal nasvet, če ga boste potrebovali in
zeleh, da bi tudi pri vas kakšen balon krasil stanovanje s takimi primer-
France Meško
V 50 litrskem steklenem t»ak>nu raste okrasno grmičevje
Foto: Konrad Zoreč
12 - NAŠI DOPISNIKI
24. januar 1980 —
tehmii
SRtČMO MOyO LETO
Srečno novo lelo,
dedek Mraz vsem želi,
prinesel sem vam znanje,
za vesele šolske dni.
Srečno novo teto,
dedek Mraz vsem zeli,
srečo zdravje vsem otrokom,
/ deteti širni vsej.
Srečno novo teto,
dedek Mraz želi
mir na svetu celem,
delo kruh za vse ljudi.
Petra Fa^anet 5. razred
OS Olga Meglič Ptuj
proslava ob prazniku
jla 22. dkckmbrt'
18. decembra 1979 smo imeli na
šoli proslavo v počastitev dneva
JLA, 22. decembra. Šolo so obi-
skali predstavniki: zveze borcev —
tov. Satej ZSMS Ptuj, iz vojašnice
pa ta prišla oficir in vojak.
V prostorih risalnice smo učenci
izvedli kratek kulturni program.
Nastopajoči so recitirali, plesali
kolo, "brali spise, pevski z^r je
pod vodstvom tov. Korparjeve
zapel nekaj pesmi.
Po kulturnem programu nam je
tov. Satej pripovedoval o doživlja-
jih iz vojne. Povedal nam je, da
mu je bilo komaj 16 let, ko se je
prvič udeležil akcije.
Pdripovedoval nam je zgodbe iz
svojih partizanskih dni. Nekega
dne so jih Nemci presenetili.
Takrat je nevede pobil mnogo
Nemcev, a ostali so se umaknih.
Dobil je prvo odlikovanje, a sam
ni vedel, kako se je vse to tako
dobro izteklo v prid partizanov.
Vojak nam je opisal mitraljez in
revolver ter povedal, kakšen je
njihov dnevni red v vojašnici.
Učenci smo obiskovalcem zastav-
ljali vprašanja. Nekdo je vprašal,
če bodo tudi dekleta služila vojaški
rok. Oficir nas je presenetil z
odgovorom, da bodo in sicer se
bodo po 6 mesecev pripravljala
vendar pa bo pouk drugačen kot
za fante.
Po končani proslavi smo odšli v
učilnice, kjer se je sUšalo:
,,.....tudi dekleta bodo streljale,
ha, ha, ha....."
Darja Korenjak, 7. B,
OS Olga Meglič, Ptuj
ptice pozimi
Ptice so koristne. Poleti pojedo
veliko muh, črvov in drugih
škodljivcev. Pozimi pa v naravi ne
najdejo dovolj hrane. Lastovice
... in kukavice so zato že v jeseni
odletele v tople kraje. Vrabci,
siničke in kosi pa so ostali pri nas.
Pozimi jih zebe in so lačni. Nasta-
vimo jim hrano v ptičje krmilnice.
Peter Kolar, l/a,
OS Tone Znidarič,
Ptuj
v drijgkm b razrkdl
V naš razred hodi triintrideset
učencev, dečki so zelo poredni.
Tovarišice ne ubogajo. Naša tova-
rišica je zelo prijazna. Ime ji je
Irena.
Klavdija Kristovič,
2/b, 0§ Olga Meglič
SPIS o MKM
/budim se ob 6. uri. Nato grem
jesi. Ko se najem dam hrano
papagajem, potem se grem igrat.
Ob pol 8 grem preko ceste in sem
žc v šoli. Naiiažia mi je matema-
tika. Rad sem v šoli. Po pouku
grem v varstvo, da nc razigram. V
varstvu gremo na kosilo. Ko se
najemo gremo pisat nalogo, po-
tem pa domov. Doma se učim
pcsmico, če jo le imamo.
Sašo Fenos, 2/b,
OS Olga Meglič,
Ptuj
zima nam je pokazala
zobe
Čeprav traja zima že en mesec,
še ni bilo prave zima. V noči na
14. januar nam je zima pokazala
zobe. Pritisnil je hud mraz.
Temperatura je padla na skoraj 20
stopinj pod ničlo. Drevesa so bila
odeta v debelo plast ivja. Ljudje
so se zavijali v šale. V obraz so
bili vsi rdeči od mraza. Hiteli so,
da bi bili čim prej na toplem.
Narava je zdaj zelo lepa.
Simona Ratajc, 4/c,
0§ Tone Znidarič,
Ptuj
moja pot v šolo
Doma sem v kraju Kupčinji vrh.
Imam dolgo pot v šolo. S potjo se
vam ne morem pohvaliti, ker je
zelo naporna, blatna in polna luž.
Toda, če so luže, se že prebijem
skozi, ampak, kaj bo pozimi?
Pozimi zapade veliko snega. Ce bi
ga takoj splužili! Tedaj, ko so že
poti shojene, šele plužijo poti.
Toda naslednjega dne zapade nov
sneg. Zima traja tri mesece ali pa
še več. Vso zimo moramo hoditi
toplo oblečeni in obuti.
Spominjam se lanskega leta. Bilo
je nekako ob tem času. Bilo je
precej mrzlo. Klanci in poti so
bile blatne. Vsi premraženi smo
prišli v šolo. Iz obraza so nam
kapljale solze. V šoli so se drugi
učenci norčevah iz nas. In še v
potoku smo si morali umit čevlje.
kaj Želimo svojim star-
šem
Želim, da bi bili starši zdravi, da
bi še živeli dolgo v miru in v svobo-
di. Otroci sc moramo truditi, da
bomo raz\eselili starše. Ce smo
pridni, jim izpolnimo največjo
željo Starši so zame največje
bogastvo na s\etu.
Klementina Majcen, i a
OS Tone Znidarič, Pluj
! dogodek se mi je vtisnil v
-.[>imin in zato sem ga tudi opi-
^la.
Korez Zdenka,
4. razred,
0§ Stoperce
lačni ptički
V našem okolju otroci skrbimo
za lačne ptičke. S sestrico sva se
šli sankat. Na zelenici, pokriti s
snegom je bilo nekaj golobov.
Vrnili sva se domov po kruh. Ko
sva diobili kruh. so golobi veselo
kljuvali. Nato sva se šli sankat.
To zimo bom večkrat nakrmila
lačne ptičke.
Petra Znidarič, l/a,
OS Tone Znidarič,
Ptuj
naša šola
Naša šola velikanka
res je moja stara znanka,
vanjo hodim dan za dnem,
zamuditi je ne smem.
Brez pouka v šoli
revno znanje moje,
sramota bi bila velika,
ki pa mene nič ne mika.
Petra Faganel, S. r.,
OS Olga Meglič.
Ptuj
športni dan
V petek smo imeli športni dan.
Vsi otroci se veselimo športnih
dnevov, posebno zimskih.
Privlekli smo sanke, nekateri pa
smuči. Jaz sem imela sanke.
Sankali in smučali smo se na gra-
du. Moja sošolka Karina je v eno
deklico spustila sani in ji zlomila
nogo. Bilo je zdo lepo, vendar se
je slabo končalo:
Simona Berčič, 4/c,
0§ Tone Znidarič,
Ptuj
/ima
Prišla je zima. Otroci nastavljajo
ptičje krmilnkre. Nastavila sem jo
tudi jaz. Vrabčki jo raje obisku-
jejo. Golobčki so bolj strahopetni.
Tudi siničke jo obiskujejo. V
mrazu je krmilnica vedno polna.
Na mnogih blokih vidim ptičje
krmilnice.
I ris Kozel, 4/c,
OS Tone Znidarič,
Ptuj
(rnčka
V A friki tam, kjer sonce je doma
pod palmami sedita dva črčka
in svojo pesem pojeta.
I' pesmi opisujeta
džunglo svojo, morje in svoj dom.
Domače kraje ljubita
kamor koli kasta šla.
Vidka Petrovič, 5. r.,
OS Olga Meglič
PTICE POZIMI
Zdaj je zima. Sneži, sneg je zelo visok. Mraz je in zelo mrzlo. Vse je
zasneženo. Hi.šesozametenessnegom. Trava je pok rita s snegom in ptice
nimajo hrane.
Ptice zebe in lačne so. Zato jim ljudje nastavljajo hrano. Dogovorili
smo se. da bomo ptičkom nastavljali in jih nato opazovali. To smo res
storili. Priletela je sinica in opazila hrano. Nato je zažgolela in priletelo
je še več sinic. Nato so se vsedle in začele zobati. Tako hlastno so zobale,
da so pozabile na nevarnost. Že pridirka naš f)es Tedi in sinice odletijo na
drevo. Bil sem zelo jezen, zato sem psa pripel. In zopet priletijo ptički.
Zopet M) začeli zobati. A zdaj so bili bolj previdni. Čez čas pride Džoni
in se začne z menoj pogovarjati. Rekel sem mu naj bo tiho. Postala sva
tiho kol miške. Oba sva gledala sinice, kako zobljejo. Džoni je rekel, da
bi šla smučal, nisem hotel. Še enkrat mi je rekel. Odgovoril sem mu naj
bo tiho. Gledal sem ptičke. Opazovale so okrog, če kdo gre. Nikogar ni
bilo. Sinice so začele bolj pridno zobati. Še vedno so bile pazljive. In
začutijo muco. Nasrečojihmucanividelainjeodšla.Žesepriplazidruga
muca. To sem nagnal. Muce niso več prihajale mimo. Ptički so odleteli
in so se vrnili ko nisem več opazoval.
OdkKil sem se. da bom ptičkom nastavljal celo zimo hrano. In mislim,
da IhkIo ptički prihajali celo zimo k meni po hrano. To bi bil zelo vesel.
Zdaj se ptičkov zelo veselim. Ptički se več ne bojijo tako kot prej. Vsak
petek jim bom menjal hrano.
Gregor Kovačič, 3. r., OŠ Majšperk
SOŠOLKA IRENA
Imam sošolko Ireno,
ki rada brca v steno,
z glavo buta v zid,
zato dobi obliž.
Irena učenka je dobra
štirice in petice
padajo na klop,
pobere jih in v torbo stlači, hop!
Pa hiti k mami,
da izroči ji v podpis
vseh štiric in bolj še
okroglih petič.
Tatjana Kralj, 5. r.,
OS Olga Meglič,
Ptuj
soseda metka
Imam sosedo Metko
ki rada je paštetko
ima rjave lase
nosi hlače, sive!
Metka se pridno uči
v šolo vsako jutro hiti
nikoli .šole ne zamudi
tepe ocene tam dobi.
Vsako jutro pridrvi
pri meni pozvoni.
Skupna najina je pot.
v šoto in pa tudi drugod.
Irena Kosec, 5. r.,
Olga Meglič
ŠOLA V NARAVI
Pouk v naravi se razlikuje od pouka v .šoli v tem, da več smučamo, se
manj učimo, imamo družabne večere itd. Na Boč smo prispeti v torek
zjutraj. Zjutraj smo prišli v šolo in preizkusili smuči. Nato smo jih s
prtljago naložjli na tovornjak. Tovornjak je ixlpeljal naprej, mi pa smo
odšli peš. (Xlpravili smo se na naš lepi Boč.
Urnik sc je spremenil. Imamo zelo veliko smučanja. Hrana je zelo
dobra. Imamo zajterk, kosilo, malico in večerjo. Pri smučanju vzamemo
veliko snovi. Mene ima tov. Florjančič.Jezelo dober učitelj. Puka imamo
zelo malo. Imamo ga v učilnici in v sejni sobi. Morali bi imeti deset ur
čistega pouka, v endar smo ga imeli več. Skoraj vsak večer imamo igrice,
plc-šemo. prepevamo, se igramo razne igre itd. Poleg nas so na Bočutudi
učenci petih razredov iz Kidričevega. V sredo so prišli starši. Prinesli so
pt>lno dobrot. Priredili smo jim kratek program. Nato smo zaplesali.
Potem smo se igrali razne igre. Starši so začeli odhajati. Nato smo plesali
do 21. ure in 30 minul. Potem smo odšli spal. Sobe imamo odlične.
Kadar imamo igro. seje ne naveličamo. Spoznali smo nove prijatelje in
igre.
Šola v naravi mi zelo ugaja, ker sem veliko spoznal. Žehm. da bi še
vehkokrat šel na takšne tečaje. Želim, da bi spoznal še veliko prijateljev.
Zahvaljujem se vsem tistim, ki so nam omog(.>čili .šolo v naravi.
Ivi Finžgar. 5/a. COŠ Poljčane
PRI MAMK I V SI I ŽBI
Moja mamica opravlja težko
delo. Dela v slaščičarni. Tam je
vedno prepih. Zato je bolna. Ni-
sem rada pri mamici v službi, zato
ker me zebe. Ima veliko strank.
Domov se vrača pozno, a v službo
pa gre zgodaj. Sedaj je v penziji.
/elo sem vesela, ker ima več časa
zame.
Bojana Mihelač, 2/b,
0§ Tone Znidarič,
Ptuj
HUDA KRI
Od kar se zavedam, imavj
bratom rada drobne živali. Ko^
še bila majhna, sva opre/oy-
zii zajčki, srnami in pličkatniO
gozdu za domačo hišo. Nekoč
se zaželela, da bi imela golob« 1«
bi krožili nad našo hišo, tal^jji
golobe, kakršne je imel naj*
prijatelj na koncu vasi. Ko
nekoč šli iz šole, se je prij^
potožil: ,,Včeraj mi je golo^t
zvalila golobčka. Skoda, da
bom moral ubiti. Oče pravi, ''
imam že preveč golobov. Sko^^
zares škoda!"	<
Z bratom sva se spogledala. (,
veselja so se nama razpotegnj^
usta do ušes, skakala sva po p^^
se smejala, najine oči so žare^<
Oba sva bila istih misli: ,x,5
lobček, midva ti bova očuva,']
življenje!" Prijatelj najinega V|i
selja ni razumel. Mislil je, da ii
norčujeva iz njegove bolečin'
zato je divje zavpil: ,,Brezsrčnežil
Ali nimata nič srca za živalco, |1
ji nekdo streže po življenju?" .
Brat me je dregnil pod rebra i'
spet sva se zahihitala. To j
prijatelja še bolj razhudilo:
,,Capina, kaj se še ne bosi
nehala smejati? Kaj sta p,"
zobozdravniku, da kažeta cd
vrsto zob? Z vama ne bom vt'
delil prijateljstva, ker sta...".
V najinih očeh je ugasnil smel
stisnila sva dlani v pest in s
zakadila v prijatelja. Podrla sv;
ga na tla in ga začela obdelovati
pestmi po glavi in hrbtu. Brat m
je v usta natlačil žepni robec i;
mu zagrozil:
,,Samo pisni še eno pa jih b(
dobil!" Revež je izbuljil oči i
naju z rokami prosil, naj ga rt
šiva. Zasmilil se mi je in brat m
je pomagal na noge. Ko sva g
očistila, je brat dejal:
,, Poslušaj. Nisva se smejal
tvoji bolečini, marveč najini odre
šilni misli. Ze dalj časa si želiv
goloba. Zdaj je prilika, da laht
uresničiva svojo željo. Golobčka
ki bi ga moral ubiti, daj nama, sa
veš, da ljubiva živali."
Prijatelj naju je od veselja
objel in v vseh treh se je pomiril;
vroča kri. Dobila sva golobčka ii
njegov zarod naju še dane
osrečuje.
Alenka Vaupotič, 8.1
OS Franc Belšak Gorišnia
LJUDJE MED SEBOJ
Kadarkoli sem postopal po vas
sem lahko slišal iz ženskih ui
prepir in tudi obrekovanje.
Nekega dne sem se peš vrača
preko njiv iz trgovine in nehotl
poslušal prepir zaradi kokc^i
Dajali sta se dve ženski iz domaiSl
vasi, Liza in Mica.
Mica: Poslušaj, Liza. Ce b«
prišla tvoja kokoš še kdaj v moj(
solato, ji bom zavila vrat. Na t(
se lahko zaneseš.
Liza: Misliš, da bom ves da
čepela pri kurah in jih pasla?
Imam pa že pametnejše delo. O
imaš ti za take bedarije čas, ti jil
nihče ne krati.
•Mica: A tako, Liza. Ko ste ka
potrebovali, smo vam bili dobri
kaj? Zdaj pa nas zmerjaš
bedaki, toda vedi: kdor se zadnj
smeje, se najslajše smeje.
Liza: Zdaj ti naj nekaj povem
Mica. Misliš, da tvoje kok(^
nikoli ne prihajajo k nam m
pašo? Zaradi tega nisem dvigoval
prahu, kot ga sedaj ti.
Mica: Ti, kaj pa je bilo z na§
mačko, a? Ko se je zatekla k vani
jo je tvoj lovec ustrelil. Seveda
zdaj boš rekla, da nisi* vedela
čigava je. V sili je vsak iz.govo
dober.
Liza: Nikar ne pogrevaj staril
stvari. Sram te bodi, ker se sam«
prepiraš in obrekuješ ljudi.
Mica: Zdaj me boš še žalila!'
Res ne vem, kaj sem ti storila. Za
mi je, da tvoji stari kuri nisem za
vila vratu. To, kolikor tehta, j
pridobila na našem vrtu.
l iza: Res lepo od tebe! Hoče?
da ti prinesem še druge kokoši i"
tudi svinjo? Vse ti je ni
razpolago, saj se po tvojcn
govorjenju vsa naša živina pita pf
tebi. Sc dober tek ti želim!
Konca prepira nisem slišal, ke
sem že bil za vratniki. Ko sem s
naslednji dan vračal iz šole st:
prepirljivki obrekovali vaščane ps
sem si mislil: „Gliha skup štriha.'
Janez Horvat, 8-'
0§ Franc Belšak GorišniC
rSDNIK - 24. januar 1980
TELESNA KULTURA IN SPORT - 13
10 LET ORGANIZIRANEGA NOGOMETAVSKORBI
Tudi športna društva se v teh
neh sestajajo na občnih zborih in
cenjujejo svoje uspehe v pretek-
:mobdobju. Člani in simpatizerji
logonietnega kluba Skorba so se
cstavli v soboto 19. januarja v
Ivorani gostišča Koštomaj na ju-
»ileinem desetem občnem zboru.
)cenili so svoje delo v dvo letnem
nandatnem obdobju, kntično so
e lotili problemov, ki so se v tem
iasu pojavili, izvolili so novo vo-
Istvo. ter si zadali nekaj pomem-
jnih nalog za letošnje leto.
V tekmovalni sezoni 1977/78 so
ilani NK Skorba dosegli v me-
lobčinski nogometni ligi
Kilično tretje mesto. V lanski
lezoni (1978/79) pa jim je neko-
iko zaškripalo, saj so pristali šele
la sedmem mestu. Vsekakor pa s
;akšnim rezultatom niso zado-
w)ljni. kajti zavedajo se m do-
kazali so že. da zmorejo več. V
lanskem letu jim športna sreča
gotovo ni bila naklonjena, že sam
žreb je to dokazal, saj so na prvih
treh tekmah gostovali pri naj-
močnejših nasprotnikih. Razen
lega so izgubili nekaj igralcev,
večino tekem so odigrali brez
standardnega vratarja, tako. da
kljub naporom igralcev samih in
njihovega trenerja Gerečnika niso
dosegli zaželjenega uspeha. Pri-
hajalo je tudi do manjših nesog-
lasij. vendar so jih člani med sabo
kmalu rešili. V pretekli sezoni so
prejeli na tekmah šest rumenih m
iri rdeče kartone, kar gotovo m
vzpodbudno. Sicer pa utrjujejo.
da že nekaj let velja njihovo na-
čelo »športna sreča in znanje«.
1 ako so razen rednih treningov v
letnem času tudi sedaj v »mrtvi
se/joni* organizirali redne kondi-
cijske vadbe v prostorih telovad-
nice OŠ v Podlehniku. Sami s
podobnimi prostori namreč ne
razpolagajo.
Oelo NK Skorba je vsekakor
pohvale vredno in za zgled vsem
drugim .•>orodnim društvom. Ne
Naino /.aradi lega. ker so sami
amalerji. temveč predvsem zaradi
njihove lesne povezani>sli z vaš-
kim odborom in KS Hajdina.
Člani kluba žrtvujejo veliko pro-
stega časa za treninge, še več pa za
Nkupne aktivnosti v okviru vaške
skupnosti. Tako so med drugim že
lani jeseni s prostovoljnim delom
in ob finančni pomoči KS zgradili
leseno stavbo za slačilnice. Letos
pa se lotevajo veliko težjega dela.
Skupaj z vaščani bodo začeli z
akcijo za izgradnjo doma kraja-
nov. v katerem bodo našli svoje
mesto tudi člani N K Skorba.
M. Ozmec
Člani in simpatizeiji NK Skorba na 10. jubUejnem občnem
zboru.
LETNA SKUPŠČINA AEROKLUBA PTUJ
Stopnja opremljenosti še ne daje
ustreznih športnih rezultatov
Delo v letu 1979 so pretekli
petek na letni skupščini ocenili
tudi člani aerokluba Ptuj, ki se po
dejavnosti uvršča v sam republiški
in jugoslovanski vrh.
V uvodu seje so predsedniku
SFRJ in predsedniku Zveze ko-
pi unistov Jugoslavije tovarišu
Titu zaželeli skorajšnje okreva-
nje.krepko zdravje in da bi nas še
dolgo vodil po poti miru in na-
predka. Po skupščini so poslali
tudi pozdravno pismo.
Z minuto tišine so se sF>omnili
tragično preminulega člana Sreč-
ka Frasa. nato pa je predsednik
kluba Alojz Gojčič podal poročilo
o delu v letu 1979 ter smernice za
delo v prihtKinje. Med prihodnji-
mi nalogami je na prvem mestu
i z.ahteva po stabilizacijskem
obnašanju ob izponlnjevanju
ys jh obveznosti in dolžnosti, kijih
j imajo aeroklubi. zlasti na po-
(dročju priprav na splošni ljudski
,odpor. V aeroklubu Ptuj. kije v
preteklem letu praznoval 25-let-
nico uspešnega dela, so s sedanjo
'opremljenostjo zadovoljni, če-
' prav želijo še marsikaj izboljšati.
. Vse to pa je zajeto v njihovem
' programu, kjer investicije izvajajo
po sprejetem prednostnem
Ii vrstnem redu. Na skupščini je bilo
J precej razprave okrog tega. ali je
razmerje med opremljenostjo in
uspehi pravšnje. Zaenkrat še ne.
f
j Zato bodo v prihodnje vec po-
. &)rnosti namenili organiziranemu
{in strokovnemu delu na pripravi
tekmovalcev in tekmovalk za do-
seganje boljši špt)rtnih rezultatov.
' V ta namen bodo oblikovali akti-
' ve učiteljev in kandidatov za uči-
' telje. ter na ta način poskušali
! zagotoviti strokovno in zlasti
i.vskiaieno delo.
^ Kljub temu. da smo zapisali da
^ stopnja opremljenostjo še ne daje
J ustreznih uspehov na športnem
^ področju, mimo uspehov njihovih
, športnikov m športnic v.sekakor
ne smeo. V jugoslovanski vrh so
ludi tokrat posegli letalski mode-
larji m motorni piloti, jadralci in
padalci pa se s takšnimi uspehi
' zaenkrat še ne morejo pohvaliti.
Letalski modelarji so v svoje
vrste vključili veliko mladih, če-
pravjih pesti pomanjkanje prosto-
rov v delavnici. Ob tem pa so do-
segli ludi zavidljive športne
uspehe v vseh kategorijah letal-
skega miKlelarstva. Oto Velun.šek
jc tudi tokrat izbran za najboljše-
ga letalskega modelarja v Jugos-
laviji. v državno reprezentanco za
mednar(xlne nastope pa sta se ob
njem uvrstila tudi Alič in Zuran.
Na ekipnih tekmovanjih so ptuj-
ski mcKielarji osvojili veliko na-
slovov in pokalov, med največje
dosežke pa sodi ponovna osvoji-
tev mednarodnega tekmovanja v
Zagrebu.
Motorni piloti bi po njihovem
mnenju laho osvojili več, vendar
tudi doseženi uspehi niso majhni.
Med njimi lahko omenimo re-
publiški naslov, osvojil ga je
Drago Krepil, tretje mesto Danila
Hojnika n^ 22. jugoslovanskem
aerorallvju. odličen nastop para
Krepil—Gojčič na pokalu Bran-
ka Ivanuša v Portorožu m še bi
lahko naštevali.
V jadralni in padalski sekciji
bcKlo športnim nastopom morali
posvetiti več pozornosti.
Sodelovanje z družbenopoli-
tično skupnostjo so ocenili kot
zelo uspešno in takšnega sodelo-
vanja si želijo tudi vnaprej.
V	letošnjem letu bodo v aerok-
lubu Ptuj nadaljevali z izvajanjem
sprejetega programa. Ob rednem
delu bodo člani posameznih sekcij
nastopali na tekmovanjih in pri
tem organizirali tudi tri športne
prireditve. Letalski modelarji
bodo 10. in 1 L maja izvedli Ku-
rentov pokal v Markovcih in 6.
septembra Štajerski pokal. Pa-
dalci bodo izvedli že tradicionalni
ptujski padalski pokal, tokrat
verjetno v nekoliko drugačni
obliki, ki bo 10. avgusta.
Člani so na skupščini sprejeli
tudi srednjeročni načrt razvoja in
dela kluba za obdboje
1981 — 1985. V tem obdobju bodo
izvajali naloge na področju kad-
rovske rasti, učiteljev in stalno
zaposlenih zagotoviti potrebnih
finančnih sredstev in njihovih vi-
rov. investicijam in investicijske-
mu vzdrževanju ter izvedbi po-
membnejših prireditev.
V	razpravi so člani povedali, da
izkoriščenost letal in opreme kaže
na to. da so dobri gospodarji, če-
prav bo. kot smo že zapisali, več
pozornosti potrebo nameniti
športnim rezultatom. Ob naporih
za stabilizacijo našega gospodar-
stva bo potrebno tudi več oseb-
nega prispevka članov in članic,
kar je že dosedaj uspešna praksa,
ob tem pa uspešno razvijajo tudi
gospodarsko dejavnost, uporabo
letal v poslovne namene. Opozo-
rili so tudi na velik osip med in po
končanem šolanju. Zato bo
vsklajeno in povezano delo uči-
teljev lahko tudi osip občutno
zmanjšalo. Pri takšnem delu pa je
potrebno več lastne iniciative. V
razpravi je sodeloval tudi pred-
sednik Zveze letalskih organizacij
Stane Mennegalija. kije izposta-
vil uspešno delo aerokluba Ptuj,
prizadevanja za izboljšanja stanja
opremljenosti. f)otrebno pa bo več
povezanosti med letalskimi
organizacijami. Med prednostni-
mi nalogami pa prihodnje
obdobje pred člane letalskih
organizacij postavlja odločno
zahtevo z.a izlx>ljšanje kadrovske
sestave — šolanje kadrov. S
stopnjo opremljenosti smo lahko
zadovolini. z ustanovitviio do-
sebne izobraževalne .skupnosti za
to področje pa bomo ob dobrem
delu lahko uspešno zaf)olnili tudi
kadrov.ske vrzeli.
Člane aerokluba Ptuj so po-
/ilravili ludi predstavniki sosed-
njih aeroklubov Maribor. Murska
Siobola in Velenje in izrazili željo
po še bolj tesnem in uspešnem
stxlelovanju.
Ob koncu seje so člani sprejeli
povišanje članarine za leto 1980.
pt)trdili vsa poročila in sprejeli
program prihodnjih nalog, ptide-
iili pa so ludi značke za dosežJce v
letalskem šF)ortu.
1. kotar
foto: M. Ozmec
Delovno predsedstvo med poročilom Alojza Gojčiča
Oto Velunšek — najboljši le-
talski modelar
Drago Krepfl — republiški
prvak
Peter Alič — državni re-
prezentant
Ciani med sejo skupščine v domu Franc Kramberger
IVO PARTIZAN PTUJ
Cicibani in rekreacija
Letos je llesnovzgojno društvo Partizan Ptuj ponovno organiziralo
rekreativno vadbo za pred.šolske otroke od 4. do 7. leta starosti. V
telovadnici osnovne šole dr. Ljudevila Pivka se vsak petek od 17. do 18.
ure zbere okrog 30 cicibanov, ki jih v osnovne veščine telesne vzgoje
uvajala dve vadileljici. Treba je reči, da je zanimanje za rekreativno
vadbo precejšnje, obiskujejo pa jo tudi otroci nižjih razredov osnovne
št)le. ki nimajo nikjer organizirane vadbe, razen med poukom.
Težave, s katerimi se srečuje TVD Partizan so običajne. Ni ustreznih
prostorov, ni ustreznega orodja in primernega kadra, pa še denaija ni
dovolj, da bi lahko te probleme reševali. Zato bi morale interesne
skupnosti s področja vzgoje, izobraževanja in tlesne vzgoje pa morda
zdravstvena skupnost razmisliti o tem, kako bi že predšolske otroke
vključili v rekreativno vadbo, — ne samo tiste, ki obiskujejo vrtec,
ampak vse otroke. Vse premalo se zavedamo, kolikšen pomen ima taka
vadba, posebej dandanes, ko .se otroci premalo gibljejo. V bodoče bi
morali ob gradnji prostorov za vrtce nameniti nekaj kvadratnih metrov
ludi ustreznemu večnamenskemu prostoru, ki bi ga lahko uporabljali kot
telovadnico za najmlajše. Najbrž bi bili starši tudi pripravljeni prispevati
nekaj sredstev za opremo takega prostora, če se zavedajo, kakšnega
pomena je telesna vzgoja za zdrav in normalen razvoj otroka.
N. S.
Telovadnica v osnovni šoli ni najbolj primerna za vadbo najmlajših, pa
vendar so zadovoljni tudi s tem prostorom, (foto OM)
KIDRK^VO
Delo Z njimi je prijetno
Tako nekako meni Andrej Gorše, ki ga ne le v Kidričevem poznamo
ko neumornega telovadnega delavca, gimnastika in še kaj, da ne ome-
njam ostalih družbenopolitičnih obveznosti v KS. Delo z mladino je zares
kakovostno, ki se tudi pozneje bogato obrestuje, kar je bilo že večkrat
potrjeno, saj nam je prav Andrej že pripravil ekipo, ki je dostojno
zastopala naše barve.
Ne želimo peti slavospeva, toda prav Andrej si je zaslužil, da ga v tej
in v eni izmed naslednjih številk Tednika predstavimo našim bralcem.
Njegova neumorna volja do dela z najmlajSo generacijo in njegov odnos
do te panoge pa. sta nas primorala, da mu posvetimo vsaj delček strani,
kjer bi mu kaj radi vsi skupaj rekli, ,,bravo Andrej in tako naprej!"
Vse njegovo dosedanje delo je živo vtkano v razvijanje telesne
kulture in telovadbe v Kidričevem, nikoli mu ni bilo žal časa, nikoli mu
ni zmanjkalo volje do tistih, ki niso mogli tako hitro dojemati vsega,
vendar je bil on tisti, ki bo tudi v bodoče ostal — ,,oče gimnastike in
telovadbe v Kidričevem". Zakaj tak naslov in priznanje? Zato ker je
prav tovariš Gorše bil tisti, ki je znal oceniti situacijo v zvezi s TVD
Partizan in ga spodbudil k boljšemu delovanju, da ne govorimo o
ostalem, kar je storil Andrej za razvoj telovadbe in gimnastike v Kidriče-
vem.
O njegovem delovanju v TVD Partizan, bomo poročali v eni
naslednjih številk, danes pa še to, da zelo rad dela z mladimi, ni pa seveda
zadovoljen, ko pridejo na vaje otroci od 3 do 5 let pa ni od nikoder
njihovih vaditeljic? Zakaj bi naj povedale one same. Ta zvrst športa in
gimnastike je v Kidričevem doma in zakaj je ne bi gojili tudi v bodoče?
Vsem želimo še mnogo srečnih ur v gimnastiki in tekJvadbL
France Meško
Andrej Gorše si prizadeva, da gimnastiko v Kidričevem spet dvigne.
Foto: K. Zoreč
Šah v občini
Slovenska Bistrica
V	občini Slovenska Bistrica sta v
teku tekmovanji članskih ekip v
občinski ligi in občinsko posami-
čno prvenstvo za mladince.
V	četrtem kolu ekipnega pr-
venstva so bili doseženi naslednji
i/idi: Šmartno — Laporje 2:6,
Granit B — Elektro 4,5:3,5. Cre-
šnjevec — Spodnja Polskava A 4:4
in Pragersko — Spodnja Polskava
B 2,3:3,:). Vrstni red: Laporje 20,
Granit B 19, Sp. Polskava A in
Elektro 17,5, Crešnjevec 17, Spod-
nja Polskava B 14, Pragersko 12,5
in Šmartno 10,5 točk.
Po .šestem kolu tekmovanja mla-
dincev so med 14 nastopajočimi v
vodstvu Tomazin 5, Ivančič 5 in
Lekše s štirimi točkami.
1. k.
14 - ZA RAZVEDRILO
24. januar 1980 —
TEDHn^
HUMOR
Pridi draga, spet boš lahko
nekomu prepovedala kajenje
Če ste v podjetju sprejeli program
štednje, ti zaradi tega doma
ni treba štediti s poljubi
Tovarišica, a je
tudi vam
spodrsnilo na ne-
očiščenem
pločniku, hk...
Letos pa ne bom
preganjal le
zime, temveč tu-
di sestankar-
stvo med delo-
vnim časom
ASHER = starejši nem-
ški bibliograf in knji-
gotržec
(Adolf, 1800—1853)
BIKOVA = sovjetska
šahistka, bivša dva-
kratna svetovna
prvakinja (Elisaveta)
BOROVITIN = sovjetski
smučarski skakalec
(Aleksej)
BRODAR = slovenski
paleontolog, odkritelj
paleolitskega
naselja na Olševi (Sre-
čko)
CABOT = italijanska
pomorščaka (oče in
sin), ki sta 1498 prija-
drala dO Labradorja
DODEKANEZ = otočje
v egejskem morju v
Južnih Sporadih
RATLAM = industrijsko
mesto v indijski zvezni
državi
REŠITEV PREJŠNJE
KRIŽANKE
VODORAVNO : Spome-
nica, televizor, Ate INA,
granada, SO, fit, ete, sold,
Apolon, kentaver, Fe, viter-
gin, scena, Emin, ara, delo,
tank, Asuan, lava, Rora,
dessert, ataše, Frere, Etna,
Anton Nanut, trg, Aries,
Gres, oje, tik, Aare, vas.
rEDNIK - 24. januar 1980
OGLASI IN OBJAVE - 15
IZ REDNEGA LETNEGA GBCNEGA ZBORA
Strelske družine Mercator
Panoniia Ptuj
v petek 18.januarjaso se sestali
člani SD Mercator Panonija Ptuj.
na rednem letnem občnem zboru
in ocenili delo SD za leto 1980.
Iz poročila predsednika SD je
razvidno, daje delo SD v letu 1979
bilo zelo aktivno in uspešno, saj so
člani, eni bolj drugi manj uspeš-
no. sodelovali na raznih tekmo-
vanjih in se vsak po svoje športno
in rekreativno zadovoljevali. Z
zadovolstvom pa ugotavljamo, da
se ime SD Mercator Panonija Ptuj
vse pogosteje pojavlja med prvo
uvrščenimi ekipami v občinskem,
republiškem in tudi na državnem
strelskem tekmovanju.
Z zgraditvijo strelišča za zračno
orožje, ki je eno od najsodobnej-
ših v Sloveniji, smo v občini Ptuj
dosegli izredne pogoje za razvoj
strelskega športa, ki ima velik
pomen pri množičnem usposab-
ljanju občanov za obrambo do-
movine.
Zelo dobre rezultate so dosegli
strelci na leteče cilje, ki so v letu
1977 na republiškem prvenstvu v
Ptuju dosegli ekipno drugo mesto
in se tako plasirali na državno
prvenstvo, ki je bilo prav tako iz-
vedeno v Ptuju na olimpijskem
strelišču v Hajdošah in tam smo
dosegli ekipno drugo mesto.
V letu 1979 so sodelovali na
republiškem prvenstvu in dosegli
ekipno peto mesto, na državnem
prvenstvu, ki pa je bilo tokrat v
Somboru pa ekipno enajsto mes-
to. Slabše dosežene rezultate v
letu 1979 pripisujemo predvsem
problemu, ki je nastal s prepo-
vedjo uporabe olimpijskega stre-
lišča v Hajdošah, zaradi pritožb
občanov na katere naj bi hrup pri
streljanju zdravstveno škodljivo
vplival.
Nikakor ne moremo razumeti,
da je objekt olimpijsko strelišče v
Hajdošah, ki je bil zgrajen na
podlagi vseh potrebnih doku-
mentov za izgradnjo in v katerega
so vložena ogromna finančna
sredstva, zraven tega pa ogromno
prostovoljnega dela članov strel-
cev danes ne službi svojemu na-
menu.
Strelci, ki smo sodelovali na
tekmovanju v državnem merilil
smo videli več strelišč, ki se na-
hajajo mnogo bliže stanovanj-
skim področjem, kot je strelišče v
Hajdošah. pa nimajo problemov
zaradi hrupa. Mnenja smo, da bi z
večjim razumevanjem občanov
lahko ta problem pri nas odpadel,
saj se treningi in tekmovanja
vršijo v dnevnem času, ko sta mir
in tišina motena tudi od drugih
prometnih sredstev. Občni zbor
ugotavlja, daje to le en del težav,
ki nas kljub dobri volji vseh članov
strelcev spremlja in nas onemo-
goča pri uspešnosti naše športne
dejavnosti.
Občni zbor je izvolil nove člane
lO in NO strelske družine, ki jim
želimo v letu 1980čim več uspeha.
SD Mercator Panonija Ptuj
Ivan Orlač
Priznanje
ptujskemu
rokometu
Pretekli teden je bila v Velenju
osrednja svečanost ob tridesetletni-
ci Rokometne zveze Slovenije. Med
ustanovitelji zveze je bil tudi ptuj-
ski rokomet, ki je tridesetletnico
dela praznoval v preteklem letu.
Na svečanosti so ob pregledu
opravljenega, vsekakor pomem-
bnega dela, podelili priznanja
zveze za uspehe in prispevek pri
razvoju rokometa v naši republiki.
Med dobitniki priznanj je tudi
Rokometni klub Drava iz Ptuja 1. k.
imCm^A ZBORA PTUJSKIH PLANINCEV
v planinskem društvu Ptuj de-
luje trenutno 1106 ljubiteljev
gora. od tega je 210 članov. 344
mladincev in 522 pionirjev.
Ostalo so cicibani iz vzgojno var-
stvenih zavodov. V okviru društva
deluje kar 12planinskihskupinna
osnovnih šolah. 3 planinske .sku-
pine na srednjih šolah. 5 planin-
skih skupin deluje v organizacijah
združenega dela. razen tega pa
deluje .še ena skupina starejših
planincev.
Iz izredno širokega programa
dejavnosti ptujskih planincev naj
izpostavimo le množične planin-
ske in družbeno-politične mani-
festacije, pohode v planinski svet
doma in v tujini, izredno bogato
izobraževalno planinsko dejav-
nost, orientacijsko dejavnost in še
posebej pomembno dejavnost s
področja splošnega ljudskega
odpora in družbene samozaščite.
V preteklem mandatnem
obdobju (od 1978 do letos) so
ptujski planinci beležili največ
aktivnosti do sedaj, saj so v tem
času praznovali tri pomembne
jubileje: 25 letnico PD Ptuj, 200
letnico prvega vzpona na Triglav
in 85 letnico Slovenskega planin-
skega društva. Vse te manifesta-
cije in številni drugi pohodi so bile
kronane z masovnimi odzivi pla-
nincev in vseh ostalih ljubiteljev
planinstva. Enako uspešno so se
ptujski planinci vključili v pro-
slavo jubilejev naše socialistične
samoupravne družbe in ZK,
uspešno pa so sodelovali tudi v
akciji NNNP. Tako so v dveh letih
opravili kar 5.365 raznih aktiv-
nosti.
Ko so se v ponedeljek 21. ja-
nuarja sestali v delavskem domu
Franc Kramberger v Ptuju na 26
občnem zboru so uvodoma pri-
sluhnili skrbno pripravljenim
poročilom Maksa Žmauca. pred-
sednika upravnega odbora PD,
predstavnika	mladinskega
odseka Mirka Bezjaka. blagajni-
čarke Hermine Misotič ter poro-
čilo predsednika nadzornega
odbora Lipe Izlakarja. Člani —
planinci so z aplavzom sprejeli
zaključke poročil, ki so priča iz-
redni aktivnosti planinskega
društva v zadnjih letih.
Za tem je dr. Cveto Doplihar.
predsednik SO Ptuj izročil Maksu
Žmavcu, dosedanjemu predsed-
niku PD Ptuj visoko odlikovanje
«»red zaslug za narod s srebrno
zvezdo«, s katerim je ptujske pla-
nince odlikoval predsednik re-
publike Josip Broz — TITO.
Za novega predsednika ptuj-
skih planincev so za tem izvolili
Antona Purga. razen tega pa so
izvolili še novi 11 članski upravni
odbor. 9 članski mladinski odsek
in 3 članski mladinski odbor.
Z občnega zbora so poslali po-
zdravno pismo predsedniku re-
publike Josipu Brozu — TITU.
Številne najboljše želje po hitrem
okrevanju je pred zbranimi pre-
brala Darja Lukman.
Najuspešnejšim planincem so
za tem podelili inštruktorske. vo-
dniške in transverzalne znake
planinske zveze Slovenije, občni
zbor pa so zaključili s predvaja-
njem diapoozitivov na temo
»Ptujski planinci v gorskem svetu
v letu 1979.«
M. Ozmec
Čeprav je med ptujskimi planinci skoraj 85 odstotkov mladine je še vedno
dovolj starejših izkušenih planincev.
Združenje šoferjev in avtome-
hanikov občine Ptuj vključuje
blizu 700 aktivnih članov in se
ponaša z izredno široko dejav-
nostjo. Dobro obiskan občni
zbor. v soboto 19. januarja v
dvorani Narodnega doma v Ptu-
ju pa je med drugim porok, da
vlada za vse te dejavnosti med
člani veliko zanimanje. Uvodno
poročilo o aktivnosti članov
ZŠAM v enoletnem mandatnem
obdobju je podal sedanji pred-
sednik Viktor Srebrnjak.
Povdaril je. da je osnovna
dejavnost združenja še zmeraj
usmerjena na področje prometa
in da si tako člani najuspešneje
prislužijo kakšen dinar za razširi-
tev in posodabljanje dejavnosti.
Sicer je združenje organizirano-
po delegatskem sistemu po akti-
vih. ki uspešno delujejo v OZD
Certus — Potniški promet Ptu, v
MIP-u, v KK Ptuj — TOZD
Tehnoservis. Komunalnem pod-
jetju Ptuj — TOZD Avtopark, v
KK Ptuj-Mlekarna, v Mesokom-
binatu Perutnina Ptuj ter v
nekaterih drugih TOZD.
ZŠAM Ptuj so na pobudo
desetih članov ustanovih leta
1951. Od takrat pa do danes seje
seveda marsikaj bistveno spre-
menilo. V lanskem letu so dali
največ povdarka varnosti in
družbeni samozaščiti. V ta na-
men so vsako prvo nedeljo v
mesecu pripravili predavanje za
svoje člane. Vsako izmed pred-
avanj je bilo dobro obiskano,
člani pa so pozneje tudi tvorno
.sodelovali v razpravi s svojimi
predlogi. Precej članov se je
uspešno vključilo v akcijo
NNNP. Vseskozi pa so se trudili,
da bi izboljšali prometno var-
nost. S področja prometnih pred-
pisov so zato pripravili vrsto
predavanj za občane. Ob koncu
vsake serije predavanj so znanje
slušateljev preverili s posebnimi
testi, odgovore pa so za tem še
strokovno analizirali.
Med sklepi, ki so jih člani
ZŠAM sprejeli na letni konferen-
ci je gotovo najpomembnejši
sklep o povišanju prispevka za
solidarnostno pravno pomoč čla-
nom, ki so bili udeleženi v
prometni nesreči. Vsak član, ki
potrebuje pravno pomoč, pa
lahko doseže to pravico le ob
pogojih, ki jih določa poseben
pravilnik. Med drugim je bistve-
no, da tak član ne sme biti v času
prometne nesreče pod vplivom
alkohola, ne sme voziti brez
vozniškega dovoljenja, razen te-
ga pa ne sme huje kršiti cestno-
prometnih predpisov.
Razen tega člani ZŠAM ji
u.spešno sodelujejo tudi z drn
mi organizacijami in druj.
Redno sodelujejo na vseh prj
ditvah, manifestacijah in proj
vah. Najmasovnejši pa so goio
pri spremstvu Titove štafete. (
sorodnih društev pa najtesn,
sodelujejo s člani ZŠAM Ma
bor, Celje, Slovenska Bistrj
Varaždin in Čakovec.
V programu dela za letoJi
leto pa bodo dali največ povd;
ka izgradnji novih prostorov
garažiranje vozil avtošole. Čla
bodo še naprej skrbeli, da
bodo delegatski odnosi pravil;
razvijali, da bo vloga kolektivt
ga vodenja združenja še b
konkretna in da bodo to čla
tudi čutili.	~0
O aktivnosti članov ZŠAM
enoletnem mandatnem obdobju j
govoril predsednik Viktor Srebi
njak.
Razen številnih šoferjev in avtomehanikov so se letne konferei
udeležili tudi gostje iz ptujske in sosednjih občin.
Tudi pozimi dovolj dela za gasilce
Človek bi rekel, da so gasilci pač
za gašenje požarov in za ničesar
drugega več. Res, je da imajo v
letnem času, ko je narava suha ve-
liko več dela. Res pa je tudi, da se-
daj v zimskem času ne sedijo le
doma. Pač pa delajo, krepko de-
lajo in se pripravljajo, čeprav niso
poklicni gasilci in čeprav je njihova
aktivnost in zavzetost odvisna od
njihove zavesti in volje. Pa se
ustavimo za hipec pri naših ptuj-
skih gasilcih in poglejmo kaj de-
lajo. Ivan Grahl, poveljnik GD
Ptuj je o aktivnosti gasilcev v zim-
skem času povedal:
,,Res je, da imamo v zimskem ča-
su navadno manj dela, kot poleti,
zato temu prilagajamo tudi naš
program aktivnosti. Sedaj se pri-
pravljamo na naslednjo "sezono,
izpopolnjujemo svoje znanje,
ocenjujemo dosedanje akcije in po-
dobno. Vsako sredo imamo redne
vaje s predavanji. Kritično se lote-
vamo posameznih požarnih akcij,
ugotavljamo napake, ki smo jih
morda storili pri gašenju in pri
samem pristopu in tako se največ
naučimo. Vsekakor so takšna
predavanja nujno potrebna in so že
dala vidne rezultate."
Gotovo ste v lanskem letu imeli
več požarnih akcij; koliko jih je
bilo in kako ste premagovali rde-
čega petelina?
,,V letu 1979 smo imeli 77 izvo-
zov gasilnih avtomobilov. Od tega
smo posredovali v treh težjih akci-
jah. Prvi požar smo imeli že kar 6.
ianuaria lani. Gorelo je gospodar-
sko poslopje na Bregu in ker je
bila zima smo imeli veliko težav.
Kar osem ur smo rabili, da smo
požar lokalizirali. Druga težja
akcija je bila nekoliko pozneje na
avtocesti Ptuj — Krapina, ko je
prišlo do vžiga cisterne s super
bencinom. Ta akcija nas je veliko
stala, kljub temu pa smo nekako
ponosni, da smo požar pogasili in
preprečili katastrofo."
Za tako zahteven požar je potre-
bna posebna oprema, ali razpo-
lagate z njo?
,,Vsi težji in katastrofalni požari
do sedaj so nas pripeljali do tega,
da smo se kmalu lotili akcije za
nabavo novega modernejšega ga-
silskega orodja in opreme. Tako
smo uspeli nabaviti vsestransko
uporaben top na suho in mokro
gašenje, novo lestev in nekaj
manjših izboljšav. Zaradi vse
pogostejših prometnih nesreč pa
ugotavljamo, da nam je nujno po-
trebno tudi specialno vozilo za re-
ševanje iz pločevine. Vozilo ima
montirane hidravlične škarje za re-
zanje pločevine in vse ostalo, kar
je potrebno pri hujših trčenjih.
' Letos bomo dali več pozornosti
tudi osebni opremi gasilcev, tako,
da bodo res lahko učinkoviti na ■
vseh področjih.
M. Ozmec
Ivan Grahl, poveljnik gasilskega
društva Ptuj.
Koordinacijski odbor za boj
proti alkoholizmu in narkomaniji
pri predsedstvu občinske konferen-
ce SZDL Ptuj je na ponedeljkovi
seji razpravljal o nalogah in meto-
dah dela odbora v boju proti tretji
bolezni sveta. Zavzel se je za to, da
bi o tej bolezni odkriteje sprego-
vorili v širši družbi in da bi vsak
posameznik spoznal njeno zlo.
Zato bo temeljna naloga odbora,
da bo vzpodbujal širša znanja o
alkoholizmu, saj bo le-tako lahko
družba uspešna pri njenem zatira-
nju. Seveda pa bo potrebno pri tem
usklajeno delovati in tvorno
povezati vse družbene subjekte, ker
le tako bo boj tudi uspešen.
Da je naša slika o pojavih
alkoholizma v ptujski občini tako
šibka, je kriva tudi nepovezanost
institucij, ki se poklicno ukvarjajo
s temi problemi. Na drugi strani je
to tudi zadržanost družbe, ki sicer
ve, da alkoholizem obstoja; ne upa
pa si v odkrit spopad z njim. V
delovnih organizacijah in krajevnih
skupnostih bo nujno, da se prek
različnih oblik aktivnosti vzpod-
budi organizirana akcija za boj
proti alkoholizmu.
V delovnih organizacijah morajo
pričeti organizirano borbo za
preprečevanje alkoholizma; pri tem
pa ne sme biti lažne sentimentalno-
sti. Podlago za takšno aktivnost pa
je potrebno zagotoviti tudi v samo-
upravnih aktih delovne organiza-
cije. Ne bi ob tem ponavljali in
opozarjali na posledice, ki izhajajo
iz alkoholizma na delovnem mestu.
Gre za celo vrsto med seboj tesno
povezanih vprašanj, ki se naposled
kažejo v slabšem proizvodnem
rezultatu, slabem delu, nesrečah pri
delu, slabih medsebojnih odnosih
in podobno. Ce pogledamo še
dalje, je tudi vračanje zdravljenega
alkoholika v delovno okolje
pogosto zelo težko. Velikokrat sta
na to nepripravljena tako delovna
okolica kot sam zdravljenec, zato
je še kako pomembno, kako v
delovni organizaciji pristopijo k
takemu človeku.
Prav bi bilo, da bi prek različnih
informacij širšo javnost seznanili s
problematiko alkoholizma. Pri tem
niso pomembni samo sestavki, ki
jih pišejo strokovnjaki, temveč tudi
drobni zapisi, ki jih pišejo ljudje, ki
so doživeli ves pekel alkoholizma.
Pomembno je, kako ga doživlja
okolica alkoholika, njegova
družina.
Za ptujsko občino ne moremo
reči, da ima toliko in toliko
alkoholikov, ker natančnih podat-
kov ni. Je pa ta številka ogromna,
če vemo, da ni bolnik samo alkoho-
lik, temveč tudi njegova družina.
Odbor si je zato zadal nalogo, da že
v kratkem organizira problemsko
konferenco o zasvojenosti z alko-
holom v ptujski občini, ki mora
dati odgovor na vsa postavljena
vprašanja. Poleg tega, da bi si z njo
pridobili potrebne podatke za
nadaljnji boj; je izrednega pomena
še skupna organiziranost vseh, ki se
srečujejo s to problematiko, da bo
lahko družbeni boj tudi uspešen.
Skozi oblike in metode dela
odbora naj bi v družbi opozorili še
na vrsto problemov v zvezi s tem.
Vsi pa bi naj tvorno prispevali k
razreševanju tega družbenega zla.
MG
5 (S 7(H£rNKI KARDaJEVEGA ROJSTVAl
Misel in delo
Edvarda Kardelja
Bliža se 27. januar, dan, ko bi prezgodaj umrli mislec in revolucioi
Edvard Kardelj praznoval sedemdesetletnico. Čeprav ga ni več ir
nami, da bi mu mogli, četudi od daleč, čestitati, pa se ga na ta dan v
spomnimo. Lepo bi bilo, ko bi se ga spomnili s tem, da bi skušali odk
del veličastnega sveta njegovih spoznanj in načrtov, posvečenih b
šemu življenju vseh Jugoslovanov in človeštva sploh. Ta širni s
Kardeljevih misli se nam morda še najbolje razkrije ob prebira
preprosto in vendar tehtno napisane knjige Franca Šetinca, ki jo je p
naslovom: »Misel in delo Edvarda Kardelja« pred kratkim izdala f
šernova družba. Knjiga obsega 260 strani, vezana v platno pa stane sai
70 dinarjev.
Dajte, pišite na naslov: Prešernova družba, Borsetova 27, 61C
Ljubljana, ali pokličite telefonsko številko 061 21-440, naročite, naj v,
pošljejo knjigo MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA -
bogatejši boste za mnoga spoznanja, do katerih bi se sami le s teža
dokopali — ali pa sploh ne.
RODILE SO:
Štefanija Horvat, Barislavci 3/a
—	Damjana; Milica Cafuta, Haj-
doše 42 — deklico; Frančiška Zaj-
šek. Ptujska gora 3 — dečka; Silva
Lačen, Krajgherjeva 25 — dečka;
Zvezdana Veber—Hartman, Glin-
škova ploščad 14, Ljubljana—Vi-
do; Ivica Kumer, Dravska 12, Sre-
dišče ob Dravi — Valentine; Mari-
ja Krajnc , Kicar 135 — deklico;
Ana Pepelnik, Zupečja vas 10 —
deklico; Jožica Škripec, Kog 76—
Janjo; Marija Drevenšek, Podvinci
45 — deklico; Jožefa Verdenik,
Zg. Hajdina 188 — deklico; Ljud-
mila Novak, Poštna 11, Središče
ob Dravi — Vesno; Marija
Lešnik, Prvenci 29 — dečka; Ana
Šalamun, Spuhlja 133/b —Tanjo;
Majda Kokol, Lasigovci 17 —
dečka; Marija Kirič, Pavlovci 10
—	Brigito; Branka Petelinšek, Sta-
ri grad 1 — dečka; Marija Kajzers-
berger, Gerečja vas 20/a — dekli-
co; Dragica Žuran, Gruškovec 43
—	dečka; Milena Sirec, Vintarovci
53 — dečka; Olga Emeršič, Nova
cesta 14 — dečka;.
POROKA:
Slavko Kelenc, Zamušani 54/a
in Marija Pintarič, Zamušani 76.
UMRLI SO:
Franc Koprivnik, Ziherlc
ploščad 1, roj 1947, umrl 12. ji
1980; Franc Šalamun, Sitež 2, r
1921, umrl 13. jan. 1980; Mai
Sitar, Prešernova 14, roj. 19
umrla 13. jan. 1980; Marija C
goreč, Drstelja 46, roj. 19
umrla 14. jan. 1980; Elizab
Strucl, Njiverce 13, roj. 19
umrla 15. jan. 1980. Gera Sk
Dom upokojencev Muretinci
roj. 1900, umrla 15. jan. 198
Franc Horvat, Tibolci 34, i
1913,	umrl 16. jan. 1980; Ma
Ivančič, Hrastovec 73, roj. 15
umrla 15. jan. 1980; Marko ^
lak, Rotman, 18, roj. 1948, u
16. jan. 1980; Janez Gojko!
Krčevina 15 pri Vurbeku, i
1914,	umrl 16. jan. 1980; Fr
Kosi, Tijaševci 10 pri LjutonK
roj. 1929, umrl 18. jan. 15
Ludvik Repec, Hajdoše 82,
1919, umrl 19. jan. 1980.
TEDNn
izdaja zavod za časopisno in
dijsko dejavnost flADlO-TED
62 250 Ptuj, Vošnjakova 5, P
ni predal 99. Ureja uredr
kolegij, ki ga sestavljajo vsi
vinarji zavoda, direktor in gl
urednik MIHAEL GOBEC, ot
verni urednik FRANC FlC
ŠEK, tehnični urednik ŠTEl
PUŠNIK. Uredništvo in up
Radio-Tednik, telefon (062)
261 in 771-226. Celoletna
ročnina znaša 25Q dinarjev,
tujino 350 dinarjev. Žiro rž
SDK Ptuj 52400-603-31023.
ska CGP Večer Maribor,
podlagi zakona o obdavčev
proizvodov in storitev v prof
je TEDNIK uvrščen med
izvode, za katere se ne pla
temeljni davek od prometa
izvodov.
Srečanje s Titom
V maju govorimo o ljubezni, o sreči,. V
maju je v vseh ljudeh veliko pomladi in
veselja. V majskih nočeh je tema veliko
svetlejša. Z vsako pomladjo se rojevajo
nova življenja, V vsakem maju tudi mnoga
umrejo.
Bilje vroč, poletni dan. Živ-žav in smeh
sta dvignila zatohlost mestnih ulic visoko
nad strehe hiš. V našem vrtcu je bilo
razposajeno. Vsi smo živčno zapenjali
gumbe na belih srajčkah, ki so bile na
rokavih od peska, lepila in barvic, že bolj
sive kot bele. Vsaka nitka in smet na krilih
in hlačkah sta nas motili. V umivalnici je
bil prevelik drenj, da bi lahko prišli vsi na
vrsto, zato smo kar s slino čistili črne pa-
cke na rokah, po licih in kolenih. Kakšna
prerivajoča vrsta je bila šele pri
tovarišici, ki je morala vsakega počesati.
Prerekanju in solzam ni bilo konca, saj je
vsak hotel pričakati tovariša Tita najlepši.
Končno nam je uspelo urediti svojo zu-
nanjost in zadovoljno smo se ogledovah v
velikem ogledalu v naši igralnici. Nestr-
pno smo čakali na šopke, ki jih je tova-
rišica delila. Spelje hotel vsak imeti na-
jbolj pisanega, z največ rožami in takega,
kije najbolj dišal. Hitro smo pograbili še
vsak svojo zastavico, ki smo si jo skrbno
izdelali iz sijajnega papirja in že smo
stali ob ograji vrtca in čakali... čakali, da se
bo pripeljal naš tovariš Tito. Prerivali
smo se, si hodili po nogah, se suvali s
komolci, samo da smo bili v prvi vrsti.
Mahali smo z zastavicami in zapeli že vse
pesmice o Titu, ko se je pripeljal... čisto
počasi seje peljal, mi smo vrgli vse rože na
njegov avto, mahal nam je in se smehljal.
Avto je odpeljal, mi pa se nismo mogli
odtrgali od ograje. Nato je prišel po mene
oči, me potisnil v avto in nenadoma sva se
znašla v valujoči množici, ki ji je govoril
Tito.
Sedela sem na očijevih ramenih in bila
sem ponosna, da sem tako blizu Tita. Ko
je odhajal z odra je ljudem stiskal roke.
Spominim se samo prešernega smeha in
rok. Tiščala sem jo prek očijeve glave... in
prijel je mojo drobno dlan v svojo krepko
roko. Topel, prisrčen stisk.
Bila sem srečna.
Letošnji maj je mojo srečo za trenutek
ugasnil, vendar res samo za trenutek.
Zavedam se, daje pred mano še veliko
pomladi in vsako bo vodil Tito.
Darja Križančič, literarna sekcija KM
FOTOGRAFIJA MESECA
Na zadnjem izboru Fotografije meseca so člani
foto kino kluba DPD Svoboda izbrali za najboljšo
sliko Miša Koltaka: POTOK. V klubu se že inten-
zivno pripravljajo na II. razstavo jugoslovanske fo-
tografije Ptuj '80, ki bo v mesecu septembru v okviru
Ptujskih kulturnih srečanj in bo posvečena 45-letnici
obstoja kluba. Na razstavi bodo poleg fotografij
prvič na Ptuju prikazani tudi diapozitivi, kar bo
gotovo pritegnilo večje število gledalcev. Selektorja
razstave sta mojster fotografije Stojan Kerbler (za
fotografije) in kandidat mojstra fotografije Bogo
Čerin (za diapozitive).
Pričakovati je, da bodo na razstavi sodelovali
najbolj renomirani fotografi iz vse Jugoslavije in da
bo razstava sama zaokrožen prikaz najnovejših
dogajanj na področju fotografske ustvarjalnosti pri
nas.
FKK
Tebi, najdražji
žalost se v srcu budi,
sreča zatrta je,
veselje zamrlo je,
vse nas v duši boli.
Umrl je naš dragi, najdražji — Tito,
cvet, ki vihar ga je iznival.
Umrl je naš dragi, najdražji— Tito,
hrast, ki ga je veter spodkopal.
Zdaj ga ni več,
ni več radosti, ne smeha v očeh,
ni več otroškega vrišča ob njegovih poteh,
povsod je spokojna tišina.
A misel njegova, delo in. smeh,
vse nam je v srcih ostalo.
Hodili po njegovih bomo, po njegovih poteh,
po poteh, ki nam jih delo njegovo je dalo.
Zato ponosno dvignimo glavo,
stopimo naprej,
saj resničnost postale so sanje!
Povsod nas spremlja njegov pogled,
njegovo delo in večno garanje.
Slavko Horvat
Branko Anžel
V naših srcih
Tito živi
v srcih naših žalost,
po licu drsi solza,
jočemo za človekom,
sinom Jugoslavije,
za našim očetom.
Padel je orjaški hrast,
poln življenja in moči,
ostale so korenine,
v naših srcih on živi.
On, graditelj socializma,
delavec, borec, heroj,
vojak revolucije,
voditelj delovnih ljudi.
Iz ognja in krvi,
iz pepela in ruševin,
je z borci, z ljudmi
ustvaril nov svet.
Bodočnost nam zarisal,
s ponosom miru in svobode,
odgovorno opravimo naloge,
ki nam jih je dal!
Iz dneva v dan
iz naših grl pesem vre:
,,Druže Tito mi ti se kunemo,
da s tvoga puta ne skrenemo.

Likovniki osnovne šole Hajdina
Smrt — zakonitost narave, ki pa nas
vedno znova pretrese. Kruta resnica, s
katero se težko sprijaznimo posebej, če še
umre prijatelj.
Samo tri besede: »Umrl je Tito«, so bile
potrebne in naša srca so se spremenila v
velike krvaveče rane. V nas ostaja pra-
znina in v naših srcih bolečina. Bolečina,
kije ni moč opisati z besedami. Bolečina,
ki nas je skoraj strla, asmo zbrali vse moči,
stisnili zobe ter se ponosno zravnali. Le
sklonjene glave, solzne oči, drhtenje rok
in redke besede pričajo o naši žalosti in
bolečini. O žalosti in bolečini ob izgubi
očeta, brata in prijatelja.
Hiše so tihe, ulice prazne, mesta ob-
' dana v črnino. Dežne kaplje padajo kot
solze. Videti je, kot da bi tudi nebojokalo.
Mesta in vasi, polja in gozdovi so obdani
s tišino, kije spoštljiva v nemi bolečini.
Tiho gremo po cesti, se kdaj ustavimo
in si otremo solze. Ne sramujemo se jih,
kajti umrl je velikan. Umrl je največji sin
Jugoslavije, velik prijatelj vsega člove-
štva, oče neuvrščenih in državljan sveta,
ki ga preprosto kličemo — TITO.
Tito je umrl, toda v naših srcih bo živel
večno. Ostala bodo njegova dela, ki .so
neprecenljiva. Dal nam je dediščino, ka-
kršne še ni dobil nobeden narod sveta.
Dal nam je svobodo, socialistično in ne-
uvrščeno Jugoslavijo, ki jo poznajo vse
dežele sveta. Dal nam je bratstvo in eno-
tnost, ljubezen in spoštovanje. Dal nam je
ugled. To pa je vse, kar človek more dati.
Ni ga človeka, ki bi mu bil podoben,
tako po zunanjosti, kot po značaju. Te-
mno plavi lasje, udrte. sinje oči. odločen
nos in ustnice, energičen in hkrati očarljiv
obraz, močna in ponosno zravnana
srednje velika postava. Ko zasanjano in
hkrati odločno zre v daljavo, je v njem
nekaj vzvišenega. Občudujemoga vsi: tako
prijatelji, kot tudi sovražniki. In to, da ga
občudujejo sovražniki, je največje pri-
znanje.
Prenašal je krivice mojstrov, ruskega
ujetništva in številnih zaporov, krivice
obeh vojn in krivice povojnega časa.
Niso ga mogle streti ne Kozara, ne
Neretva in ne Sutjeska. Ni ga mogla streti
nobena strahotna vojna. Uprl seje oku-
patorjem, svoj odločni NE, je rekel Sta-
linu in blokovski politiki.
Potoval je po vsem svetu in se povsod
zavzemal za mir in prijateljstvomed vsemi
narodi sveta. Mnogo je govoril o politiki
neuvrščenih, a je ni nikomur vsiljeval.
In kdo to zmore? Le človek velikega srca
in treznega razuma, kije ves predan člo-
veštvu. In tako ga ob vsem tem ne bi mogli
spoštovati in občudovati?
Vsako bitkoje izbojeval, le zadnje ne —
bitke s smrtjo. V vsaki drugi bitki smo mu
lahko pomagali, le v zadnji ne.
Ime TITO je simbol miru, bratstva in
enotnosti, je simbol ljubezni in prijatelj-
stva. Vse to pa je tisto, o čemer je mno-
gokrat govoril. Ob neki priložnosti je re-
kel: «»Tovariši, ohranite bratstvo in
enotnost naših narodov in narodnosti in
kljubovali boste lahko vsakomur. Nihče
vas ne bo mogel streti!«
Obljubljamo ti. dragi Tito, da bomo
vestno izpolnjevali naloge, ki si nam jih
zadal, da bomo vredni imena, da živimo v
tvoji Titovi Jugoslaviji.
IZBRALI SMO LE ENO - TITOVO
POT	Dragica LOVRENČIČ. 8. r
2 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
29. maj 1980- TEDNIK
ZVONKO C RESNI K
I^ain
Zrasli smo v svobodi
ne poznamo trpljenja,
mi, mladi nosilci
novih plamenov življenja.
Spoštujemo to zemljo,
prepojeno s krvo
in v upanju padlih,
da nam bo lepo.
MARIJA LOVRENCIC
Kličete
maj
Kliče te maj
pridi nazaj
v travi rož na beri
in na soncu
se odpočij.
Pomladi naužij
in pesmi murnov
prisluhni, ki ti pojo.
Pridi nazaj,
vabi te maj
in prinesi mi
majskih rož,
ki so se na travniku
razcvetele.
Pridi nazaj
kliče te maj
in ostani prijatelj moj.
ZVONKO ČREŠNIK
Pesem
Nocoj bom sestavil pesem,
zapeto jezikom vsega sveta.
Preplavala bo širna morja,
prodrla čez snežena pogorja.
Premagovala bo ogenj,
zanjo ne bo mej.
Močnješa od skalnih sten,
toplejša od vročega sonca,
slajša od medu,
da me bo slišala mati,
kako rad jo imam.
Nocoj govorim srcem sveta,
kot sem govoril včeraj
in bom prepeval jutri.
O izvor nepresušni,
ki v prsih držiš
in čuvaš v duši
tebi najdražje besede:
,,Zdrav mi bodi sine!"
Naj pesem vsaj ta
k tebi pozdrav nosi.
Veš, tudi jaz čakam dan
ko ti bom rekel nasmejan
mati, rad te imam.
BRANKO ANŽEL
Bilten MD A
Brkini 77
Tavam po pogledih
med brigadirji,
iščem obraz,
ki njemu bil bi enak.
Iščem oči,
oči polne želja po miru,
ljubezni, pa jih ni enakih njegovim.
Tovarištvo med brigadirji
je veliko,
vendar ni tovariša
večjega kot on.
On, on je človek,
ki jih je malo,
človek, ki ga imamo radi.
BRANKO ANŽEU
Svoboda
Kdo vas Je zadržal, svobodni valovi?
Kdo vam je okove skoval?
Vetrovi, burja, dvignite valove,
zrušite pregrade, rešite valove okov!
Kje ste strele in grom simbol svobode,
da svetloba osvetli dan svobode.
ANICA ŠUMENJA K
Po dežju
Prelep je dan,
po dežju opran.
Veter hladan
veje čez plan.
Ti greš z menoj,
jaz grem s teboj.
Se ustavi korak,
pogled je mehak.
V tvojih očeh
vidim nasmeh.
Si tak kot takrat,
ko bil si še mlad,
ko gozd je šumel
in ti si objel
me srečen, vesel.
Zdaj je jesen,
a najin je sen
resnica postal.
Si zvest mi ostal.
ZVONKO ČREŠNIK
Ptaj
Brez tebe Ijjbo
fnesto zeleno,
s cvetjem okrašeno,
dnevi kot mesečni so.
Vesel pričakujem dan,
ko se vrnem razigran.
Vrgel bom titovko v zrak,
tvoj zvesti, krepki vojak.
JAN OELTJEN
Tokrat vam predstavljamo DEKLICO, ki jo je Jan Oeltjen
narisal leta 1918
Mladost
revolucije
Dolgi) /C tuhtam o mladosti revolucije. Kaj je to. kako to izraziti?
Kcvolucija je vsaka sprememba, ki odpravi nekaj starega, ki uvede nekaj
novega, na revolucionaren način. Ko nekaj v času in prostoru ne ustreza
več stopnji družbenega razvoja, ko začnejo nastajati konflikti med
potrebami po novem in težnjami po ohranitvi starega. Za novo so vedno
najbolj sprejemljivi mladi ljudje. Že sama beseda revolucija — pomeni
nekaj novega, pt^meni mladost, zato ni mladosti brez revolucionarnosti
in nc revolucije brez mladih.
Le zakaj vse to tako razčlenjujem, razumsko opredeljujem, ko pa
želim le najti obraz, ki bi izražal mladost revolucije?
Sedem pred razpeto platno. Ali bom znala naslikati obraz revolu-
cionarja. takega kot si ga predstavljam? Vzamem svinčnik in skiciram.
Najprej osnovna obiika glave, nato prečne črte, ki označujejo lego oči,
nosu. ust. Dobim osnovno konstrukcijo človekove glave. Toda, kako
dalje, kako v to geometrijsko shemo vnesti lik, ki ne bo lik navadnega
človeka, temveč lik človeka — revolucionarja?
Ziičnem nanašati barve. Angleško rdečo mešam z belo in iščem
pravi ton polti. Revolucionarje bled, mesece in leta je študiral, tuhtal in
diskutiral s tovariši v zaprtih prostorih . . . Ne! To je obraz nekdanjega
ilegalca, jaz pa želim obraz današnjega mladega revolucionarja, ki se
ukvarja tudi s športom, hodi v planine, na morje, se udeležuje mladinskih
delovnih akcij. Imeti mora torej polt zdravega, od sonca zagorelega,'
mladega človeka. Lica mu žare od notranjega ognja. Ta ogenj moram
prenesti tudi v oči. Ne vem, kakšno barvo naj namešam, črno, rjavo,
m(xlro, sivi ali zeleni odtenek? Sicer pa je to vseeno, pomembna sta
pogum in odločnost, ki naj žarita iz pogleda. Odločim se za modro barvo,
ker je lepa. ker izraža plemenitost, neskončnost, jasnost, ker tako ustreza
lepši bodočnosti o kakršni sanja revolucionar.
Lasje nad visokim čelom so temni, nekoliko razmršeni, ko da
kljubujejo vetru.
Usta oblikujem nekoliko preveč stisnjena, da bolj ponazorim od-
ločnost. zavzetost.
Nos naslikam raven, obrvi nekoliko dvignem v bojeviti lok, po-
udarim ličnice, da bi tako dosegla izžarevanje odločnosti, ponosa in
bojevitosti celotnega lika.
Kakšno barvo naj vzamem za ozadje? Odločim se za rdečo, ki jo
nanašam z divjimi potezami čopiča. Ponazoriti želim izbruh ognja, ki bo
strašen, ki bo terjal veliko žrtev in krvi, preden bo opravil svojo očišče-
valno nalogo. Ne! Spet me je zavedlo. Naš čas ne zahteva krvave
revolucije, zahteva kontinuiteto revolucije.
To našo revolucijo moramo konkretno uresničevati v tovarni, na
polju, v .šoli. skratka povsod, kjer naš delovni človek živi, ustvarja in dela.
Ta naša revolucija pomeni krčenje poti socializma na samoupravnih
družbenih odnosih k cilju take družbe, v kateri ne bomo več delili po
delu. temveč bomo v celoti zadovoljevali potrebe ljudi. Zato sem pustila
v ozadju le toliko rdeče barve, da ponazarja proletarsko zastavo, zastavo
naše ZK.1. ki plapola nad strehami. . .
Odmaknem se od pravkar ustvarjene podobe, kritično jo motrim.
Ne vem. če se mi je posrečilo ustvariti to. kar sem želela, upodobiti lik
resničnega mladega revolucionarja. S platna meje gledala neka idealna
podoba, ki sem jo naslikala po svojem okusu, svoji zamisli, nihče pa mi
ne more zagotoviti, daje pravi revolucionar res takšen. Morda bi morala
vzeti za model katerega od mojih tovarišev v partijski organizaciji,
znanca, sošolca?
Tedaj se zdrznem. Ali niso te modre oči. ki izžarevajo pogum in
odločnost. Miranove oči. ki so prav tako žarele na protestnem zboro-
vanju. ko je govoril o fašističnem zločinu v Frankfurtu. Ali niso te
nekoliko preveč stisnjene ustnice enake ustnicam sošolke Nade, ali ni
Dušan prav tako dvigal obrvi, stresal s kuštravo glavo, ko je pripove-
doval. kaj delajo mladi v njihovi organizaciji združenega dela, ali niso te
ličnice, ki izžarevajo odločnost tako podobne našemu učitelju obrambne
vzgoje? Resnično, narisala sem skupek značilnosti obrazov ljudi, s
katerimi dnevno delam, se srečujem, jih občudujem . . .
Kako preprosto je vse to. Revolucijo, polno herojskih dejanj,
usodnih dogodkov, ki v temeljih pretresajo svet. spoznaš šele po tem, ko
je že končana. Ko pa si sredi te revolucije, ne čutiš njene veličine, čutiš le
dolžnost, opraviti to. ono. izvršiti nalogo, izpeljati kako zadevo, opraviti
po svojih najboljših močeh, če le mogoče še boljše kot od tebe priča-
kujejo. Ob tem pa nisi nikoli zadovoyen z doseženim. Revolucionarnost
se kaže v dejanjih, kakšna so ta dejanja, njihova prava luč se pokaže
vedno tam in takrat, ko ocenjujemo doseženo, ko v prizadevanjih
uspemo. Tako je v nekrvavi revoluciji, nič drugače pa ni, če bi bilo treba
branili našo revolucijo tudi za ceno lastnih življenj.
Ni težko pasti v revoluciji, dati svoje življenje zanjo. Mnogo težje je
v revoluciji zmagati in ostati živ. To mora biti naš cilj tudi danes. Tudi
naša današnja revolucija ne sme zgubiti nobenega poštenega človeka, za
samoupravno socialistično družbo zavzetega tovariša. Danes temu ali
onemu mlademu revolucionarnemu človeku ne bi bilo težko, na se-
stanku. na seji. v samoupravnem organu, v delegaciji, pokazati s prstom,
ožigosati to ali ono napako, povedati resničnemu sovražniku v obraz, da
je birokrat, tehnokrat, klerikalec in ne vem kaj še vse .. . Toda. ali ne bi
izpadel kot don Kihot. ali kot tisti borec, kije z golimi pestmi jurišal na
sovražnikov tank?
Ko tako razmišljam, vse bolj spoznavam, daje revolucija množica
posameznikov, najosveščenejšega dela delavcev, kmetov, inteligence,
mladine, .skratka — delovnih ljudi, trdno povezana v svoji avantgardni
organizaciji ZK. združena v enotno fronto borcev za socializem in
samoupravljanje, ki raste in se razvija iz ljudstva, uveljavlja in usmerja
njihova hotenja. Mladost revolucije je v tem, da vsak njen član pri svojem
delu nenehno izraža zaupanje in vero v ljudi, v njihove sposobnosti, kijih
mora znati razvijati, spodbujati in usmerjati. Naša kontinuiteta revo-
lucije je v tem. da znamo in moramo znati povezovati vse generacije,
starejše z bogatimi izkušnjami, zznanjem in zrelim presojanjem, srednje,
ki so na višku delovnih in umskih sposobnosti in mlaj.še, z našim
mladostnim poletom, revolucionarnostjo in s svežim znanjem.
Konkretno .sodelovanje v javni razpravi o osnutku zakona o zdru-
ženem delu. o preobrazbi srednjega šolstva v usmerjeno izobraževanje,
neposredne zadolžitve ob tem. ocena izvršitve teh zadolžitev .. . Vse to
so le drobne vsakodnevne politične naloge v sedanji fazi naše revolucije,
ki bojo morda, ali pa prav gotovo zgodovina nekoč ocenila kot obdobje
velikih revolucionarnih dejanj. V tej revoluciji prispevajmo vsak svoj, na
videz malenkostni delež, ki pa kol celota pomeni veliko revolucionarno
dejanje.
Od nas. od vsakega posameznika je odvisno, kako bomo naloge
današnjega časa opravili. C"e se odlomi le en zob na drobnem kole.ščku v
okviru velikanskega stroja, če se pretrga le ena sama tanka žica v
zapletenem elektronskem aparatu, ki ima na milijone takih žic. pa
vendar lahko stroj odpove, če se pretrga ena sama žica. Vsakemu od nas
naj bo vedno v zavesti, da je žica. ki se ne sme v revoluciji pretrgati,
kolesce, ki se ne sme zlomiti.
Prispevek je na mladin.skem razpisu
Komunista — glasila ZKJ po sklepu
žirije dobil drugo nagrado leta 1976
TEDNIK -29.n^ai^9B0
LITERARNA PRILOGA TEDNIKA - 3
23. nadaljevanje
Srečal sem Potokarjevo A lenko. Saj sem vi
del že nekaj lepih deklet, posebno v Zrinjevcu,
kjer sem se pogostokrat proti večeru malo
sprehodil, da se je od študija utrujena glava
osvežila in da sem se pred spanjem nasrkal
svežega zraka. Odšle so mimo kakor vsa druga
živa bitja, in za njimi Je zamrl spomin. Ko sem
jih po nekaj dneh ponovno srečal, sem še komaj
vedel, da sem jih že nekoč videl. Tako kakor pač
srečujemo vsak dan navidezno znane tujce.
Kakor srečaš vsak dan v isti ulici mlekarja, ki v
zgodnjem jutru hiti po isti poti.
Že pri prvem bežnem srečanju z A lenko sem
začutil nekaj, česar do tedaj nisem poznal. Ne-
kakšno tajinstveno magično moč, ki se me je
polotila podzavestno. Ta nevidna sila je ostala v
meni in mi oklepala srce. Občutil sem jo kot
prijetno zasužnjenost. Skoraj da se sprva nisem
zavedal, kaj to pomeni, kam vodi. Čustvo-
vanje, kije bilo najprej nekje v srcu, se je počasi
razraščalo in mi vklenilo tudi misli. Poprej sem
mislil samo na knjige in vas. Sedaj pa kot za-
čaran opažam, da misli nanjo prekrivajo vse
ostalo in da me zasledujejo povsod. . .
Ko sva se sestala prvič na samem oh Trnavi,
sva oba dolgo časa molčala. Bil sem nekam
neroden, nisem vedel kaj in kako hi počel. Ne
ona, ne Jaz nisva upala začeti. Stisnil sem Jo k
sebi in poljubil. Na kratko. Priznal sem Ji lju-
bezen. Nisem še prav končal svoje izpovedi, koje
že storila ona isto. Pomagala mi Je in olajšala
zadrego .. . Vedno sem vam govoril resnico,
ničesar nisem prikrival. Zakaj bi skrival svoja
dosedaj najlepša čustva. Vse občutim kot nekaj
izrednega, kakor da sem prispel na važno raz-
potje v življenju. Mislim, da Je prav, da sem vam
vse razkril. O vsem dosedaj sem se posvetoval z
vami. Skupno bomo lažje našli pravo pot.«
Tako prisrčno se Je svojim izpovedal Aleš, ki
dosedaj se ni poznal resnejših življenjskih za-
pletov. Živel Je s knjigami in v njih. Njegov
pogled na življenje Je bil še ves pod vplivom
materine vzgoje.
Nepričakovano presenečenje Je molk po-
daljšalo. Cela družina, vsi so bili v nekakšnem
posvečenem razpoloženju. »Sinek vedela sem da
si tankočuten, kakor smo tankočutni vsi v našem
rodu. Nihče ne zmore globlje dojeti sinovih ču-
stev. kakor rodna mati. Priznam, da me je
spoznanje prizadelo. A tvoja prisrčna, odkrita
izpoved Je tako lepa, da Jo sprejmem in sem Je
celo vesela. Oba z očetom sva že v letih in dobro
nama bo delo, da se bova ob dogodkih v mladi
družini spominjala svojih mladih dni in se
oplajal z nežnimi čustvi rosne mladosti.
Že v očeh Je bilo Zadravčevi materi videti, da
ni samo povprečna ženska. Njen sanjavi pogled
■ Je povedal mnogo. V hiši Je bilo mnogo knjig na-
jrazličnejše vsebine, mnogo gospodarskih, še
več leposlovnih. Tekom let svojega študija Je
A leš zelo dopolnil domačo knjižnico z mnogimi
novejšimi knjigami.
ZavladalJe daljši molk. A niča in Martina sta
prizadeti in sramežljivo uprli svoje poglede na
beli prtiček in bolj iz zadrege, kakor pa potrebe
Jeli znova pobirati razstavljene dobrote. Tudi
oče Martin Je storil isto, čeprav Je že prenehal
malicati.
»Aleš, nisem pričakoval danes takih novic.
Kljub temu me niso popolnoma presenetile.
Končno, dosegel si srebrno starost. Diplomo
imaš v žepu. Treba bo začeti tudi telesno ži-
vljenje.
Taka je pot vsakega zdravega človeka. Toda,
kar si sam do sedaj povedal, je še komaj zarja
sanjave ljubezni, ki včasih zašije bolj zgodaj in
zopet ovene. Včasih pa zagrabi hitro in resno in
tedaj sledi vse tisto, kar imenujemo nova pot v
življenje. Kako misliš ti?"
Po tem resnem in naravnost uperjenem vpra-
šanju so vsi zopet molčali. Vsi so bili v zadre-
gi. Mati je hitela poravnavati prtiček. Oče, kije
bil že dobro zažarjen v obraz, je izvlekel pipo
in jo nalašč nekam dolgo prižigal. Še najlažje
je bilo obema sestrama, ki sta bili samo prisot-
ni in nista čutili dolžnosti, da bi posegli z
odločilno besedo.
Aleš, junak trenutka, je obsedel še najbolj
mirno. Zavedal se je svoje pravice, da se
zaljubi in ni imel niti najmanjšega občutka, da
hi s tem delal komu krivico. Njegov obraz je
kazal povsem umirjene poteze, ki tudi v
najtežjih trenutkih držijo moža, polnega
samozavesti, katere še niso naglodale vsakod-
nevne težave in skrbi. Dosedaj je živel pod
materinim varstvom in dom mu je skrbel za
vse potrebe življenja sicer svobodnega samemu
sebi prepuščenega akademika.
Vstal je in se možato vzravnal. Morda vendar
malo v zadregi si je poravnal črno rahlo valo-
vite lase. Stopil je do voza, se naslonil obenj in
z malce pritajenim glasom odgovoril: ,, Vse
vas razumem, tudi tiste, ki niste ničesar
govorili. Razumljiva je prizadetost, ki izhaja iz
skrbi za bodočnost. Slutnja, da ni več daleč
dan, ko se bo naša družina skrhala, nam je
vsem stopila na pot. Toda za temnejše misli
zaenkrat ni razlogov.
Oče je prav povedal. Ko so ptički godni, zle-
tijo iz gnezda. Vendar naše gnezdo se bo
praznilo počasi, ker smo trije. Najstarejši sem.
Počasi bo treba pripraviti mesto novemu
gospodarju. Ko ste me poslali v šote, je kocka
padla na tisto stran, ki pomeni novo ime na
stoletni Zadravčevini.
Nepričakovano, samo po sebi je prišlo, da
sem začel razmišljati o lastnem domu. Toda, če
res pride do slovesa, vemo in čutimo v svojih
srcih vse, da bo ločitev zgolj telesna. Le da ne
bomo več stanovali skupaj. V duhu ostanemo
povezani za vse nadaljnje dni. Tako nas je
vzgojila naša mati. "
Po tako izpovedanem priznanju in smernicah
je ponovno nastal molk, ki pa je bil že nekoliko
drugačen. Ni bil več tako moreč. Vsi so bili
bolj sproščeni in A leš je nadaljeval: ,, Ko sem
srečal Alenko se je zgodilo v meni nekaj, da
sem zaslutil novo življenje. Ko sva se ponovno
sestajala, sem spoznal v njej nežno prisrčno
bitje, ki po svojem značaju lahko samo dopolni
našo družino. Je tudi primerno izobražena,
tako bo v duhovnem in gospodarskem oziru
sožitje uravnovešeno.
Tako sem nameraval nadaljevati študije in
me veseli, da bi tako imel priliko presedlati na
ugledno dunajsko univerzo. To so zaenkrat
samo zamisli, ki so komaj^ več kakor želje.
Poskusil Jih bom uresničiti. Še se bom poročil z
Alenko, za kar sva se odločila oba, potem bi
svoje zamisli lažje izpolnil. Njen oče je ugleden
profesor na Dunaju. Prek njegovih poznanstev
mi bo morda uspelo vključiti se v znanstveno
udejstvovanje, kar sem si vedno tako zelo
želel."
Od tega trenutka dalje ni bilo več za nikogar
iz Zadravčeve družine nejasnosti, kako življe-
njsko pot namerava ubrati Aleš. Vsi so ga imeli
zelo radi. Vsi so bili tudi ponosni nanj. Sicer je
bilo v njihovem trgu več univerzitetnih študen-
tov, a zavedali so se, da je bil Aleš med vsemi
najbolj viden. Morda bi celo lahko rekli, da je
bil posebno cenjen in spoštovan. Bil je zelo
prevdaren in resen. Ni pohajkoval, niti popival.
Njegova stališča so bila vselej tehtno
premišljena, pa naj je šlo za narodnostna ali
politična vprašanja. Vsi so se dobro zavedali,
da se bo poslej vse, kar je bilo doslej
neposrednejše, bolj oddaljilo in da bo z
njegovim odhodom ugled družine počasi tonil.
Življenje je pač nekaj, kar je absolutno
vezano na čas. Čas pa je pravzaprav identičen z
bogom. Obadva sta v bistvu eden in isti pojem
in sta od vekomaj do vekomaj, kakor se pravil-
no glasi v molitvici. To velja za ateiste enako,
kakor za nasprotni tabor. Pa četudi bo naš pla-
net — zemlja našega življenja — nekega dne
prenehal biti in bo z nJim izginilo, oziroma se
spremenilo vse; čas, ta absolutni gospodar bo
trajal na vekomaj.
Času ni mogoče predvideti konca. V resnici
ga tudi nikdar ne bo. In v tem večnem času so
naša življenja le neznatni utripi nepomembnega
dogajanja. Usoda Je tedaj v bistvu enako
odmerjena, le da so pota posameznikov
različna. Med mnogimi milijardami življenj ni
bilo, jih ni in jih ne bo niti dveh, ki bi bili pov-
sem enaki ....
Medtem so potekali dogodki na Rogu bolj
mirno in enakomerno. Igor se je razvijal v
zdravega in krepkega fantička. Sestra Otilija pa
Je bila pridna in ponosna učenka. Po uspehu v
šoli je bila med najboljšimi. Tudi Potokarjeva
trgovinica je prišla na dober glas, da je najcenej-
ša in nič oderuška. Delala je z najmanjšim
možnim zaslužkom in tako so prihajali kupci
tudi od daleč z bolj oddaljenih bregov, posebno
viničarji, ki so morali skrbno obrniti vsak dinar-
ček.
Mati Terezija se je počasi predajala življenju
med viničarji. Janez Potokar pa je bil že po svo-
jem rodu bolj sproščene narave in prilagodljiv.
Vsako nalogo, ki je bila neizbežna je sprejel s
predanim razumom, češ če moram, pa naj bo,
potem bo že tudi kako drugače. To pa nikakor
ni pomenilo, da bi bil nerazsoden, nasprotno,
vsako stvar je temeljito premislil. Le odpora ni
nudil tam, kjer ni bilo potrebno. To je bila last-
nost, ki ga je približala ljudem iz različnih kro-
gov in ga je v vsakem okolju vsadila med
priljubljene.
Četudi se je prelevil iz delavca v majhnega
trgovčiča; Janez je ostal isti kot poprej in ni bilo
opaziti zavisti. Sprememba je bila samo zuna-
nja, namesto da bi kupoval, je stal za pultom in
prodajal. Ohranil je dobro besedo in srce za vsa-
kogar, posebno dober pa je bil do revežev. Mno-
gokrat se Je primerilo, da so revni kupili pri
njem brez denarja. Zapisal jih je sicer v knjigo
dolžnikov, izterjal pa jih ni nikdar. Kupcev jc
bilo vedno več, a izkupiček Je pogosto zaostajal
za izdatki.
Zato Janezova trgovina že iz začetka ni kaj
prida uspevala. Bil je človek, kije živel z občut-
kom, da je izterjevanje nekaj krutega. Tega mu
ni mogla izbi t i iz glave niti ljubka žena Terezija,
ki jo je sicer zelo ljubil in skoraj bi lahko rekli
tudi ubogal.
Nikdar ne poteka življenje tako mirno, da ne
hi prišlo kdaj kaj navzkriž. Nekega dne se je
gospodinja Terezija zelo razburila. Dosedaj
pridna in zvesta pomočnica Lenčka ji je zaupala
svojo skrivnost, da pričakuje otroka in da bo
prišlo do poroda že čez dobre štiri mesece. Bila
jc uvidevna pa je rekla:,,Gospa vem, da me ta-
ke ne morete imeti. Že zaradi sramote ne. Pa tu-
di delati ne bom mogla več tako izdatno.
Umaknila se bom, poiščite si drugo pomočnico.
Pri nas jih ni težko najti, vam bom pomagala
poiskati kaj primernega. Dobro poznam vaše
gospodinjstvo in vse potrebe ter navade, s količ-
kaj sreče ne ho težko. Če pa bom kasneje zopet
sposobna za službo in me boste hoteli nazaj, se
hotno znova domenili in hi se rada vrnila. "
Potokarica je bila zelo presenečena in
neprijetna novica jo je hudo prizadela, posebno
še zato, ker je bila Lenčka zelo pridno dekle.
Bila je večinoma doma in nič ni pohajkovala.
Delala je od zore do mraka, potem pa utrujena
legla v svoji sobici k nočnemu počitku. Zjutraj
je bila prva na nogah in ko so ostali pri kukal i na
dvorišče, je ona že opravila marsikatero ranih
opravil.
Gospodinja je sprva malo pomolčala in
skušala prikriti prizadetost in razburjenje:
,, Opazila sem, da si postala nekam močnejša in
bolj prsata, pa mi kaj takega vseeno ni prišlo na
tnisel. Mislila sem, da si se le malo poredila, ko
preteklo zimo nismo imeli težjega dela. Zelo te
hotno pogrešali. Toda če ne gre drugače, si se
verjetno odločila za najbolj pravo pot. Samo,
kaj ho porekla vaša nesrečna mati, ko te bo
videla kaka boš prišla domov! Kaj pa, poročiti
se ne nameravaš? Kdo pa je oče? A H boš lahko z
gotovostjo navedla njegovo ime?" Pri zadnjih
vprašanjih se je Potokaričin glas vznemirljivo in
očitajoče spremenil. V njenih očeh je bilo videti
prikrito karanje in zaskrbljenost obenem. Obe
sta bili vznemirjeni, kakor da si stojita nasproti
dva tekmeca. Za Lenčko so bila vprašanja
Žaljiva, istočasno pa tudi kazen.
,,Nikdar si nisem mislila, da se bo tudi na tebi
uresničil pregovor, da tiha voda bregove dere.
Mnogo si zgubila v mojih očeh!" Je s
povzdignjenim glasom dodala in zdelo se je, ka-
kor da je Potokarico poleg razočaranja in skrbi
zaradi Lenčke zajel dosedaj še nepoznan strah
za lastno zakonsko srečo.
Čez nekaj dni je bilo prvega v mesecu in Len-
čka je povezala culico. Da ne bi bilo kakega
spogledovanja, se je odpravila na pot, ko je gre-
ben Roga že zajela noč. Koliko je pomnila
Tereziji in kako jo je cenila, so dokazovale solze
slovesa v obojnih očeh.
Prve dni je Potokarica mislila, da hi bilo
morda najbolje poiskati novo pomočnico. Z
dnevi pa Je zamera jela popuščati in čedalje bolj
se ji je vsiljevala misel, da hi bilo le bolje
obdržati Lenčko. Ona je bila preizkušena in
zanesljiva, zakaj bi se spuščala v negotovost.
Dobra pomočnica je bila tudi že takrat mnogo
vredna, včasih celo nenadomestljiva. Tega se je
Potokarica dobro zavedala.
Ni še potekel teden po Lenčkinern odhodu, ko
je Terezija že izrabila priliko, da je naročila
Trjukovi sosedi, ki je prišla po nedeljski maši v
trgovino, da naj se Lenčka čimprej zglasi.
Sosedje na Stanetinskem vrhu še niso izvede-
li, zakaj se je Lenčka tako nenadoma vrnila
domov. Mislili so, da najbrže zaradi materine
priletnosti in bolehnosti. Tako ni bilo nič
posebnega ugibanja in govoričenja. Lenčka Je
skrbno prikrivala svojo skrivnost. Oblačila se je
tako, da niti starejše ženske niso opazile
nevsakdanjih sprememb.
Že naslednjo nedeljo se je Lenčka odpravila
k maši v cerkev na Rogu, kamor so zahajali
verniki z njihovega brega, čeprav so pripadali v
drugo faro. Bilo Jim je bolj pri roki, ker je bila
njihova farna cerkev mnogo bolj oddaljena na
Urhanskem vrhu. Poleg bližine pa so bile pri-
vlačne tudi trgovine, ki so bile t ostra n deželne
meje bolje založene z različnim blagom, ki ga Je
na njihovi strani često primanjkovalo in je bilo
navadno tudi znatno dražje in še slabše kako-
vosti. V dolini ob Šantavcu je namreč potekala
deželna carinska meja.
Lenčka pri maši ni bila posebno zbrana.
Različne misli so ji prešinjale glavo. Ni si mogla
pojasniti, zakaj jo tako hitro kličejo nazaj. Bala
sc je, da bi jo Potokarjeva kaj preveč podrobno
spraševala, kje in kako je prišlo do zanositve.
Zavedala se je svoje krivde in sklenila je ostati
trdna i' prikrivanju. Bila je prepričana, da nika-
kor ni mogoče, da hi kdorkoli razen njiju dveh
lahko kaj več vedel o njeni nesreči.
Samozavestno, kakor da ni nič posebnega, je
odšla po klancu navzdol do Potokarjeve doma-
čije. Vedno je bila prikupno dekle, v svojem
novem stanju pa se je še mikavneje razcvetela.
Poprej skoro malo preveč suhljato telo se je
lepše zaoblilo in ostrejše poteze na obrazu, kijih
je podedovala po svojem očetu, so se omilile in
lica so se ji napela bolj sočno in rožnato. Prej
malce tnoška postava je postala sedaj nežnejša.
V Potokarjevi trgovini je bilo tisto nedeljo
zelo živahno. Dobili so nove sodčke svežih slani-
kov in prišlo je mnogo kupcev od blizu in daleč.
Za plitke viničarske žepe je bila ta riba poceni
poslastica. Posebno so jo kupovali tisti, ki so
jedačo radi dobro zalili, da so poplaknili sol.
Žlahtnejše meso je bilo za viničarje predrago.
,, Dober dan! Soseda mi je naročila, naj se
zglasim pri vas. Stisko imate danes. Se mi nič ne
mudi, bom počakala, da boste lahko v miru
odpravili ljudi. " Je pozdravila Lenčka in sedla
na stolček v kotu. Vrvež v trgovini je bil zanjo
prijetna sprememba. Na domačem bregu Je le
redko videla človeka, ki Je prikrevsal mimo
njihove hiše po zaraslem in strmem klancu. Pri
njih so bile hiše redke in daleč odmaknjene
druga od druge. Zanimivo je bilo opazovati
kupce, kako so prebirali različne drobnarije.
Še kar naprej so prihajali novi kupci in oba
Potokarjeva sta imela polne roke dela. ,,Grem
pogledat malo okrog hiše. Zanima me, kako se
je medtem razraslo na vrtu. Pa tudi v hlev bom
stopila k svojim rogačam. Radovedna sem, ali
ho Barna zamukala, kakor je bila navajena, čim
sem stopila na prag. Ji smem nasipati malo otro-
bov, da ne bo razočarana?" Je dodala Lenčka
in se umaknila iz trgovine.
,,0, le daj, so še vedno na istem mestu v
kotu v svinjski kuhinji. Zdelo se nam je, da te je
tudi Barna pogrešala. Jedla je manj in celo manj
mleka je imela. Tudi živali so po svoje pametne
in občutljive." Je odgovorila gospodinja in
nekam prisrčno materinsko pogledala za
Lenčko, kije odhajala čez prag.
Ko se je Lenčka razgledala in pobožala svoje
kravice, ji je prišla naproti mati, kakor so jo
pomočnice ogovarjale, kadar je med njimi
vladalo domače prisrčno vzdušje. ,,Lenčka, že
drugi dan po tvojem odhodu nam je vsem bilo
hudo, da si nas tako nepričakovano in pravza-
prav brez pravega razloga zapustila. Z očetom
sva premislila vse podrobnosti in se zedinila, da
te takoj povabimo nazaj v službo. Oče je menil,
da si tudi ti človek, kakor mi drugi in da ti prav-
tako pripada pravica do svobodnega življenja."
Lenčki so se utrnile so'ze. Ni pričakovala
tako toplih besed, kajti Potokarica je bila
običajno bolj stroga do drugih, pa tudi do same
sebe. Zaihtela je v globokem joku, vlovila je
gospodinjino roko, si jo pritisnila na srce in ji
hotela celo poljubiti. Bila je toliko ganjena, da
ni mogla spregovoriti.
,,Lenčka, smiliš se mi. Tvoje solze pričajo,
da trpiš. Obenem pa pričajo, da si vesela in
zadovoljna, da smo te povabili nazaj pod našo
streho, ki ti je že tretje leto drugi dom. Nisi
prva, niti zadnja na svetu, kije morala v poniža-
nju z obžalovanjem in trpljenjem poplačati tre-
nutke razplamtelih strasti in mnogokrat poniža-
na in zapuščena sama nadaljevati trnjevo pot v
kruto življenje. "
Potokarica je na kratko umolknila, kakor da
nekaj premišljuje in je nadaljevala: ,,Če bi
ostala taka doma pri osameli materi, bi ti bilo
najbrže težje, kakor če živiš in delaš pri nas.
Čim kasneje bo mati izvedela za tvojo usodo,
tem bolje bo zanjo in zate. Če se vrneš k nam
bodo utihnile vse govorice, ki bi jih ljudje lahko
kaj neprijetno napletli in navezali na tvojo zaga-
to. Pri nas ti ho tudi po tem doživetju lažje.
Imamo dovolj dela in kruha, zate in kasneje tudi
za malčka. Doma nimate niti mleka in mati se
sama težko prebija skozi življenje. Lahko ji vsaj
še za nekaj dni prištedimo žalost. "
Lenčka še vedno ni mogla govoriti. Hvalež-
no je sprejela tolažbo in ostala je pri svojih
gospodarjih. Sele pozno zvečer, ko se je skoraj
že začelo mračiti, se je napotila proti svojemu
domu. Pojasnila je začudeni materi, da so jo
Potokarjevi prisilili nazaj v službo in da jim nt
more odreči, ko pa je vendar že tako dolgo pri
njih: ,,Mati, spomnite se samo, koliko daril so
vam že poslali. Pa, saj ni tako daleč, samo na
drugem bregu in prišla bom pogosteje na obisk.
Če bi vas bolezen priklenila na posteljo, pridem
za nekaj dni domov. So dobri ljudje in pustili
me bodo."
Skrušena starka ni slutila ničesar, bila je
takega značaja, da ni rada ugovarjala. Pritrdila
je, da ho tako najbolje, češ hoditi po bregeh za
težaka je še mnogo težje in še negotovo je čakati
doma, kdaj bo kdo prišel prosit na delo.
Hitro sta pospravili majhno prtljago in
povezali culo, ki je še vedno čakala na klopi v
kotu ob stari peči. Medtem se je že do dobra
stemnilo in oh luninem svitu se je Lenčka vdru-
gič podala v dolino po isti poti v isto službo koi
nekoč. Prvič s strahom od doma, kako bo i
službi pri tujih ljudeh, sedaj pa s skrbjo, kako
ho potekalo njeno nadaljnje življenje z otrokom
pod tujo streho.
Niti prvič, niti drugič strah in skrbi niso bile
na mestu. Potokarjevi so bili dobri. Njihov
človekoljubnosti je bila še pridružena tudi
potreba po dobri pomočnici, kakršna je bila
Lenčka. Sama je to dobro vedela, pa zato nt
imela pomislekov ob ponovnem vabilu.
Nadaljevanje prihodnjič
4 - LITERARNA PRILOGA TEDNIKA
29. maj 1980- TEDNIK
Iskala sem pomlad!
2e dolgo so nekdaj beli snežni bregovi onemeli in osamljeni. Zamrl
je otroški živžav na saneh in na smučeh. Bregovi so pusti, kažejo nam le
mokre krpe blata, pokriti so z redko travo. Pred nekaj dnevi nas je zima
obdarila s poslednjimi snežinkami, preden seje za tri letne čase poslovila.
Pomlad jo je neusmiljeno preganjala in nehote sem bila priča njunemu
prepiru.
Zima: »Kdo pa te je že klical sem, ti Pomlad smrdeča. Od teh tvojih
smrdljivih vonjev mi je že po.šteno slabo. Kaj ne vidi.š.kakosootroci srečni
na moji beli odeji, mar si slepa? Zakaj jim jemlješ to srečo, ti prete-
penka!«
Pomlad odeta v dostojanstveno in prelepo cvetočo haljo, je toplo in
milo poslu.šala zimo. Ni bila jezna iz nje je vela prijetna toplota. Botra
zima, tvoj čas gospodarjenja je minil. Morala boš oditi, morala se boš
posloviti,'zopet boš obiskala te kraje, ko bo tvoj čas. Mar nisi slišala kmeta
— orača na polju, mar nisi slišala ptic, O saj vem, ničesar nisi slišala,
preveč si bila zaverovana v svojo lepoto, preveč te je bilo strah slovesa in
hote si mižala, kajti nisi hotela verjeti, da boš morala oditi. Ha, mislila si,
da bom odšla. Pa si se zmotila. Tu bom ostala, ljudje me imajo radi —
prebudijo se iz otrplosti, v njih se prebudi življenje.
Danes pa sem res imela srečo, namenila sem se iskat pomlad in zdaj
poslušam prepir med zimo in pomladjo. Zopet jima prisluhnem.
Zima: »O ti važička načičkana z nemogočimi barvami. Zdaj si
zmagala, ali še bom prišla, kajti jaz sem najlepši letni čas.
Pomlad: »Ne nisi! Jaz sem najlepši letni čas. Obudim in oživim delo
na polju, drevesa odenem v dišeče in raznobarvne cvetove, večeri so topli.
In — botra zima li veš, da sem jaz najlepši čas za ljubezni? Vsako večer
moj topel veter v krošnjah dreves šepeče melodije zaljubljencem.
In mesec maj je najlepši mesec ljubezni. Sramežljivi pogledi, plahi
stiski rok, burno razbijanje mladih src, nežne besed ljubezni, drhtenje
mladih teles v naročju toplega večera varno skritih pod mojim okriljem.
In cvetice — prve rože, prvi znanilci pomladi, ali te niso botra zima
opozorili, da prihajam jaz — Pomlad.
Veliko sem slišala, neslišno sem zapustila kraj prepira in se zami-
šljeno napotila domov. Iz mojega premi.šljevanja me vzdrami glasno
zvončkljanje. Pogledam okrog sebe in vidim, osamljen zvonček pri kupu
suhe trave. Zamaknjena sem nekaj časa opazovala prevzeta sem bila od
njegove prešerne igrivosti.
j>Cm. cm« se je zopet .zaslišalo. Veter je rahlo pozibaval
njegovo rahlo stebelce, glavica je neumno cingljala. »Cin. cin« deklica,
ali veš da je danes prišla pomlad, da je danes prvi pomladanski dan.
Danes je za nas veliki dan. Oh, kako sem srečen, srečen. Nasmehnila sem
se m u in nadaljevala pot. Srečen, srečen, so odmevale besede zvončka že
daleč za menoj.
Tra, trara, tra. trara! Ja kaj pa je zdaj to? Od kod pa trobenta v
gozdu? Radovedno zijam okrog. Aha, zdaj me pa nekdo že namerno
zafrkava. Tedaj zaslišim glasno hihitanje.
»Poglejte to neumnico! Zija in zija okrog sebe, pa nas ne vidi. Hi,
hi. pa še tako opazno barvo imamo, joj pa veliko nas je na kupu hi. hi!«
Presnete ve. trobentice, pošteno ste me potegnile za nos. Nisem bila
užaljena, saj je vendar danes prvi pomladanski dan in vse cvetice so
danes srečne.
Vsaj tako mi je rekel zvonček.
Utrujena sem se usedla na suho podrto tanko deblo. Z vso svojo težo
sem se spustila na deblo in resk-deblo se prelomi, se prelomi, jaz pa
padem na vse štiri po tleh. Jezna se poberem in zacepetam. »Joj, da me
ne pohodiš« zaslišim plah glasek. O vijolica, tebe sem tudi danes srečala.
Poskočim od veselja — vse pomladanske cvetice bom še danes videla.
Iskala jih bom tako dolgo, kot sem Pomlad, ki sem jo slučajno srečala v
prepiru z zimo. Vsem. vsem bom povedala, da je danes prvi pomla-
danski dan. da sem srečala POMLAD, da sem se pogovarjala s pomla-
danskimi cveticami. Joj, kaj pa če mi ne bodo verjeli? Kaj zato, uparp, da
mi verjamete vsaj vi, saj se nisem zlagala.
Krajnc Nada
6. a.razred
OSNOVNA ŠOLA »FRANC OSOJNIK«
Življenje je umrlo, a Tito je ostal
v nas in z nami
Moj, najlepši mesec v letu nam je dal največjega, najboljšega,
najbolj spoštovanega in najbolj ljubljenega predsednika. Ta prekra.sni
mesec nam je to veliko osebnost tudi vzel v svoje cvetoče okrilje.
Nemi smo ostali v nedeljo, zvečer, ko smo zvedeli, da je prenehalo
biti srce ljubljenemu tovarišu Titu. Solze, bledica na obrazu in žalostni
pogledi so nas spremljali, ko smo poslušali izjave radijskih in televizijskih
delavcev. Nismo mogli verjeti, daje ta novica resnična. Toda kmalu smo
spoznali, da je zares pretrgana nit življenja , tistemu, ki smo ga imeli
najrajši. Res je. daje tovariš Tito umrl. a v nas bo ostal takšen, kot je bil
vedno. Za nas ne bo nikoli umrl. Pustil nam je veliko dediščino in
začrtano pot, po kateri bomo hodili naprej in stremeli za tistim kar bo
najboljše, najbolj pravično in najbolj napredno. Branili bomo to, kar
nam je on priboril s pogumnimi partizani. Naša dolžnost je tudi. da
ohranimo to. kar nam je on ustvaril, priboril in začrtal.
Naloga nas pionirjev je. da se naprej pridno učimo, da bomo nekoč
pošteni in marljivi delavci, da bomo stopali po Titovi poti in pomagali
uspešn graditi našo — Titovo Jugoslavijo.
Leonida Poplatnik. 4/b. OŠ Podgorci
OB OKNU
Ždim ob majhnem oknu lesene planinske koče in opazujem ta lep
planinski svet. Nenadoma me zmotijo prve dežne kaplje, ki so počasi
polzele po šipi. Vsa narava se je hipoma spremenila.
Temni oblaki so prekrili sinje nebo. Dolina je postala kakor mrtva.
Mogočne smreke so upogil" le svoje veje pod težkimi sunki vetra in
navalu dežnih kapelj. To vrScenje je motilo šumenje in bučanje bistrega
gorskega potoka, v katerem je domovalo mnogo postrvi. Voda se le
močno spenila ob vsakem udarcu ob skalno steno. Nebo je postajalo
vedno bolj in bolj sivo. Prekrivaloje gore, ki so nemo molele svoje vrhove
kvišku. Trop gamsov se le nemirno podil po ozkih gorskih stezicah. Vse
živali so obmirovale. kakor da bi bile uklete.
Narava seje pripravljala na nevihto. Tudi v menije nastajal nekak
nemir. Polkne ob oknih, .so ob sunkih vetra rahlo udarjale ob zid. Pogled
.•Tli je obstal na drobni planiki, ki seje borila za življenje. Velike, težke
dežne kaplje so neusmiljeno bile vsako rastlino, vsako žival. Bilo mi je,
kakor bi zadevale tudi mene. Dežje polagoma pojenjal.
Temni oblaki so se razgrnili in spet so se pokazali topli sončni žarki.
Vsaka rastlina obrača in nastavlja svoj obraz soncu, aa se spet malo
ogreje.
Sedaj sem šele opazila, kako lepa je naša domovina. Vendar pa
pregovor pravi: »Povsod je lepo. doma le najlepše.«
Marinka Zuran. 8/a, OŠ Maksa Bračiča, Cirkulane
VAZA - linorez, Vera Bombek, OŠ Tone Žnidarič
Umrl
je
ljubljeni
predsednik
Tito
v nedeljo 4. maja smo po
televiziji izvedeli zelo žalos-
tno novico, daje umrl tovariš
Tito. Bil je priljubljen, zato
smo zelo žalostni in prizadeti.
Naš predsednik Tito seje boril
za pravice delavcev in mir na
svetu. Zelo rad je imel pionirje
in mladino. S tem sije pridobil
veliko spoštovanje doma in po
svetu. V naši krajevni sku-
pnosti je bila žalna seja in
odprta knjiga žalosti, v katero
smo se vpisali pionirji in ob-
čani. Z veliko žalostjo v srcih
in s solzami v očeh smo se
poslovili od svojega očeta in
voditelja tovariša Tita. Po-
greb in zadnje slovo je bilo v
četrtek v Beogradu.
Nal'^ga pionirjev je. da se
naprej pridno učimo in
nadaljujemo njegovo pot.
Franci Vajda. 3. r. OŠ Velika
Nedelja
ČRNA VEST
Vest, da je umrl tovariš TITO,
me je močno presunila. S solzami
v očeh in z bolečino v srcu sprem-
ljam poročila po radiu in televiziji.
Šele ob TITOVI smrti sem spozna-
la, kaj je naš TITO pomenil
Jugoslaviji in naprednemu ter
miroljubnemu svetu. Bil je velikan
misli in dejanj, borec za mir in sre-
čo vseh ljudstev, nam Jugoslova-
nom je priboril družbeno in
narodno svobodo, stkal bratstvo in
enotnost vseh naših narodov ter
narodnosti in nas vzgojil v samo-
upravo socialistično skupnost.
Nedeljsko popoldne. Sedim pred
televizorjem in spremljam film.
Prekinitev. Stresem se. Trenutna
praznina. Na ekranu se zasveti
jugoslovanska trobojnica, v
naslednjem trenutku pa se pojavi
napovedovalec in mukoma sporo-
či, da je umrl tovariš TITO. Solze
so mi zalile oči. Vsi smo zaječali in
pozno v noč spremljali oddajo.
Ponedeljek. Ura je pet. Na
beograjski postaji se je ustavil pla-
vi vlak, ki je vozil pokojnega
predsednika od Ljubljane do
Beograda. Vojaška godba je igrala
žalostinko, ko so nesli težko
hrastovo krsto na oder pred
železniško postajo. Več tisočglava
množica je nemo spremljala žalni
obred. Nato so krsto s tovarišem
TITOM odpeljali v zvezna skup-
ščino. V njej je ležal do pogreba,
ki je bil osmega maja.
Mrtvemu predsedniku so se naj-
prej poklonili najožji sorodniki in
najvišji	predstavniki
jugoslovanskega družbenopoliti-
čnega življenja. Za njimi so se
zvrstili državniki in predstavniki
držav ter delegacije komunističnih
partij in naprednih strank z vseh
kontinentov. Prinašali so vence s
cvetovi vseh barv in izkazovali
spoštovanje največjemu državniku
in strategu tega stoletja.
Ob osmih se je pričel mimohod
množic, ki je trajal vse dneve in
noči, dokler niso tovariša TITA
položili v belo grobnico na Dedin-
ju. Ljudje prihajajo nemo, si
otirajo solze, saj žalujejo za najve-
čjim sinom jugoslovanske zemlje
in za največjim človekom na svetu.
Tiho spremljam prizadeto
množico, iz bolečine pa se oglaša
obljuba: tovariš TITO, nadaljevali
bomo tvoje veliko delo in zvesto
čuvali tvojo oporoko.
Manja Bezjak, 6. a
UMRL JE PREDSEDNIK
TITO
Po hudi boleznije umrl tovariš
Tito. Vsi smo bili zelo žalostni.
Titoje bil velik človek. Dolga leta
jc vodil našo domovino, ^'onosni
smo nanj. Cenimo ga in spoštu-
jemo. Velikokrat slišimo besede:
»Mi smo Titovi.Tito je naš«. Če-
pravje mrtev, smo v mislih vedno
pri njem. Nikoli ga ne bomo po-
zabili.
Naša dolžnost je. da se pridno
učimo, saj je tovariš Tito rekel
mladini: »Vaša prva naloga je
učenje.«
Bojan Stanič. 3. r. OŠ Velika
Nedelja
TIHOŽITJE - linorez, Marjan Avguštin, 8. a. OŠ Majšperk
POMLADNE ROŽE - lirwrez, Simona Širec, 6. b OŠ Tone Žnidarič
TITOV LIK
Oseminosemde.set let je bila dolga njegova življenj-
ska pot. Nihče ni slišal sojenic, ki so prerokovale, da
bo iz majhnega kričača zrastel velik mož, velik po
duhu, ki mu ne bo enakega v svetu.
Odšel je, toda v naših srcih ni umrl. TITO ne more
umreti, ker nam je zapustil vse svoje delo, ves svoj
boj, zapustil nam je svojo in našo Jugoslavijo. V naših
dejanjih bosta živela on in njegova misel. Jugoslavija
in z njo ves svet je izgubila velikega moža, človeka, ki
se je boril za mir, bratstvo in enotnost, ki je krepil
neuvrščenost, ki seje boril za svobodo in prijateljstvo,
za srečo v.seh ljudstev.
Človek, ki je tolikokrat postavil na kocko svoje
življenje, da bi rešil tovariše, ne more umreti. Sredi
vojne vihre je iz obroča podivjanih človeških zveri
rešil štiri tisoč bolnih in ranjencev. Bodril je borce na
Sutjeski, ko so omagovali od strašne utrujenosti in
lakote. Vodil je svojo vojsko skozi krvavo Kozaro. Na
vseh krvavih poteh je izgoreval v boju za svobodo in
človeka.
Vtkan je v našo preteklost, sedanjost in prihod-
nost. Vedno je bil komunist, ki nikoli ni odstopal od
marksističnih načel, kadarkoli je moral odkrito
izpovedati svoj nazor. Bil je največji humanist, ki ga
pozna zgodovina. Vselej in povsod je mislil na srečo
vseh ljudi, živečih doma in v svetu.
Tak človek, ki nas je učil z besedo, dejanji in s
svojim življenjem, ne more umreti.
Z njegovim imenom na ustih so jurišali v smrt
junaki. V miru so njegovo ime nosile reke, o njem so
šumeli gozdovi, ime TITO je šepetalo žitno kla.sje, z
njegovim imenom so se pozdravljali pionirji, njegovo
ime .so klicali ljudje, ko je prišel mednje ali pa se
poslavljal od njih, njegovo ime je postalo simbol
sožitja med narodi.
Bil je človek, ki je živel, ki živi in bo živel.
Daniel Bračič, 8. a
DOMAČA RAST je literarna priloga TEDNIKA in jo izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost Radio—Tednik Ptuj, Vošnjakova 5, poštni predal 99. DOMAČO
RAST ijreja uredniški odbor: Nataša Belšak, Branka Bezeljak-Glazer, Viktorija Dabič,
Drago Šuligoj in Darja Križančič.