Gradbeni material r{ V četrtek in petek bo zmerno do pretežno oblačno in hladno. Nekaj več sonca bo v petek. V soboto se bo prehodno pooblačilo, v nedeljo pa bo večinoma sončno in malo topleje. 'S0ft RAČUNALNIŠKI INŽENIRIN tel./fax: (063) 852 470 31. marec zadnji rok za napoved dohodnine Brez gneče pri oddaji napovedi. _stran 2 Bo nezadovoljstvo doseglo vrelišče? V velenjskih in šoštanjskih vrtcih so glasni. _stran 3 Kmalu brez polovice gozdov? Podatki so grozljivi. V Velenju in Mozirju so odkrili kar 844 žarišč lubadarja. Katastrofa je tu. stran 5 Pomen podmladka za veliko stranko s predavanjem o AIDS-u in sprejetjem resolucije o strpnosti do tujcev, se je v Žalcu končal kongres Mladih liberalnih demokratov. stran 6 Hvala dobrim ljudem V Sloveniji deluje klub delavcev BiH v Sloveniji, ki ima sedež v Velenju. stran 10 Bodo "rudarji" kos Olimpiji? Pred spomladanskim nogometnim vrtiljakom klube trese mrzlica. Rudar gosti državne prvake. _stran 12 Obaliju potrdili, Zriliču zvišali kazen O roparjih s črpalke tudi višje sodišče. ____stran 14 TV spored stran 15,16 Namesto k pomiritvi - na nož Nedeljski zbor krajanov v Lučah naj bi razrešil kakšno vprašanje v zvezi s poplavnimi sredstvi. Pa ga ni. stran 20 Titov trg 2 tel.: 851 686 fax: 854831 Nič več Gorenje -MGA Podjetja Gorenje MGA d.o.o. odi.marca dalje nI več. Njegove posle nadaljuje podjetje MGA do.o, ki je 100 odstotna hčerinska družba Utrne Bosch Siemens Hausgerate GmBH Iz Munchna. Direktor novega podjetja Je Jožekuder. Čas skupščin V teh dneh je zelo razgibano v delegatskih klopeh. Minuli teden so bili na delu v Žalcu, ki dela niso dokončali, saj so delegati predčaso odhajali. Prihodnji teden čaka zasedanje velenjske delegate. Napetost raste Informativni dan V nogometnih klubih prve državne nogometne lige napetost raste. Konec tedna se bo spet začel vrteti tekmovalni vrtiljak. Ne glede na vreme bo v uvodni tekmi v Velenju gotovo vroče, saj bodo "rudarji" gostili državne prvake ljubljansko Olimpijo. Velenjčani jim veliko dolgujejo: jesenskih 5:0. H foto: vos Tako kot na vseh slovenskih srednjih šolah sta tudi na Centm srednjih šol v Velenju minila minuli petek in sobota v znamenju informativnega dne. Po razpisu za vpis v I. letnik za šolsko leto 1993/94 bodo na omenjeni velenjski srednješolski ustanovi sprejeli novince v 31 oddelkov. Izobraževali jih bodo v 15 programih oziroma poklicih, in sicer v dve in triletni poklicni, v štiriletnih strokovnih šolah ter gimnaziji. Obisk na informativnih dneh je bil dober, po prvih ocenah pa so namere letošnjih osmošolcev tolikšne kot je prostih mest. Bistveno večjega interesa zaenkrat niso zabeležili v nobenem programu. V posebno zadovoljstvo paje delavcem Centra srednjih šol Velenje to, da bodo v šolskem letu 1993/94 spet lahko izobraževali kandidate tudi za poklic elektrotehnik energetik. ■ (tp) Gneča na srednji strojni, elektrotehniški In računalniški šoli v Velenju. ■ foto: B. Mugerle In kaj bi lahko bilo ^hojss op zahrlmtitej PlAČ \ , Norice V torek zasedanje skupščine VELENJE - V torek, 9. marca, nadaljujejo delo vsi trije zbori velenjske občinske skupščine, ki bodo posvetili pozornost nedokončanim zadevam Iz prejšnjega sklica. V nadaljevanju bodo obravnavali osnutek odloka o oskrbi z vodo, o graditvi in vzdrževanju zaklonišč, o svojem delu pa bo poročala tudi komisija za denacionalizacijo. M mkp Žaganje župana CELJE - V Celju Je zadnji čas vse več pobud, da M bilo treba na občinskem vrhu opraviti še drugo spremembo. Na Izvršnem področju so to že opravili In Izvolili novo vlado s predsednikom Metom Zlmžkom na čelu, zda} * raznih strank opozarjalo, da je treba zamenjati tudi župana Antona Roječa. Najodločneje so to zahtevali krščanski demokrati, nekoliko manj v stranki socialdemokratske prenove. Vsekakor pa lahko pobude o Izrekanju nezaupnice pričakujemo na naslednjih skupščinskih sejah. Pa čeprav nekateri tudi opozarjajo, da ne kakže menjavati še drugega vodilnega moža, še posebno ne, če nimajo kandidata, ki bi res lahko veliko bolje opravljal to funkcijo. §§ S8 §§ 88 ■ (K) lllllllillillllli Za bolj zdravo in prijaznejše okolje CELJE- V začetku aprila bodo v celjskem Golovcu pripravili II. sejem Eko. Na lanski tovrstni sejemski prireditvi so dali poseben poudarek predvsem vodam, letos nqj bi sejem zastavili širše. Tudi zato, ker letos naj ne bi bik) podobnega sejma v Ljubljani In bodo tako vsa prizadevanja za bolj zdravo In prijaznejše okolje združena na tej celjski sejemski prireditvi. Na sejmu (od 6. do 9. aprila) bodo dejansko predstavili vsa področja, razen domačih razstavljalcev pa pričakujejo tudi tuje. ■ (k) s sa 88 s » m m s « m m g , Danes predvsem o proračunu MOZIRJE - Izvršni svet bo na današnji seji uvodoma obravnaval predlog zaključnega računa proračuna občine Mozirje za lansko leto, zatem pa še predlog proračuna za letos, ki ga bodo dopolnili s pripombami In predlogi poslancev z zadnjega skupnega zasedanja občinske skupščine. Pomembno Je še, da bodo v nadaljevanju imenovali občinsko komisijo za usmerjanje In spremljanje Izvajanja ukrepov za preprečevanje In zatiranje podlubnlkov, zlasti seveda lubadarja, ki v gozdovih grozi z naravno nesrečo velikih razsežnosti. VVolfovo leto v Slovenj Gradcu SLOVENJ GRADEC - V tem mesecu bodo letos številne slovesnosti, s katerimi bodo obeležili 90-letnlco smrti skladatelja Huga Wolfa,mojstra samospevov. Prav takšna prireditev bo že 13. marca v Galeriji likovnih umetnosti, kjer bodo VVolfove skladbe predstavili solisti dunajske opere, mešani zbor Hugo Wolf In oktet Lesna Iz Slovenj Gradca ter moški zbor J. V. Har-kov iz Radelj. Še ta mesec bodo v Slovenj Gradcu ustanovili tudi slovensko glasbeno društvo z Imenom Hugo Wolf. Slovenska TV bo o Hugu VVolfu letos posnela tudi film, maja pa bo v Slovenj Gradcu še enotedenska mednarodna šola solo petja. Letos bo Izšla tudi monografija o tem velikem skladatelju slovenskega rodu, ki se je rodil leta 1860 v Slovenj Gradcu, umrl pa leta 1903 na Dunaju. V njegovi rojstni hiši na Glavnem trgu je zdaj glasbena šola. 88 SS S& ■ A.B. Jože Grah na čelu zbornice DRAVOGRAD - Območna gospodarska zbornica za Koroško Ima novo vodstvo. Namesto Marka Rutarja, ki je zaradi bolezni že dalj časa odsoten, so za predsednika Izvolili Jožeta Graha,direktorja družbe Naue-NTU Iz Slovenj Gradca. Podpredsednik območne zbornice Je postal Peter Petrovič, zaposlen v slovenjegraškl Lesni. Koroška zbornica je podprla predlagano zaščitno politiko, ki predvideva, da bi država v naslednjih letih vsaj z minimalnimi carinami zaščitila domačo tekstilno Industrijo, železarstvo, žlvilskopredelovalno In avtomobilsko Industrijo. Predlagali so še, da bi območne zbornice poslej Imele večja poblastlla, saj pdjetja nasprotujejo centralizaciji zborčnih opravil v Ljubljani. U A.B. Vendarle nova direktorica DOBRNA - Od ponedeljka dalje naj bi delo vršilke dolžnosti direktorice v zdravilišču Dobrna le prevzela Vanja Strniša. To vlogo JI Je delavski svet sicer dodelil že v začetku prejšnjega meseca, vendar so nastali zapleti o tem, kdaj dosedanjemu direktorju Stanetu Bizjaku dejansko poteče mandat, zato Je sodišče sklep spremenilo In Stane Bizjak je do 7. marca še vedno direktor. Na zadnji Izredni seji pa Je delavski svet ponovno potrdil, da po tem datomu prevzeme mesto v.d. direktorice Vanja Strniša. m (k) l.marec - dan civilne zaščite Sprejem Kako se slišimo, razumemo Stvari, za katere so nekateri mislili, da so šle že zdavnaj v pozabo, ponovno silijo na plan; kot zvončki v teh zimsko pomladanskih dneh. Le da vse te zadeve ne odzvanjajo tako prijetno, tudi, "od oka" niso tako lepe. Predvsem pa ne vnašajo v naš vsakdanjik nič kaj pomladnega. V našem novejšem pojmovanju namreč beseda pomlad pomeni veliko več kot letni čas; pa čeprav lep in obetajoč letni čas. V zadnjih dneh smo tudi iz občinskih klopi dveh nekdanjih dokaj enotnih občin spet slišali glasove, ki teijajo novo razčiščevanje nekaterih velenjsko-mozirskih stvari. Seveda bo kdo porekel, daje tako edinole prav, saj seje treba v novih časih pogovaijati bolj odkrito, saj nas je tudi pogosta neodkritost pripeljala sem, kjer smo. To seveda drži - drži, če gre res le za željo po razčiščevanju zaradi tega, da bi vse skupaj lahko šlo po pravilu: čisti računi, dobri prijatelji. Težje je seveda, če gre za take čiste račune le enim, drugi pa jih - kot toliko stvari pri nas -želijo zaviti v tančico politike. Za odnose med matičnim nazarskim delom Elkroja in enoto v Šoštanju vedno govo- rijo, da gre le za izpostavljanje čistih računov, v matičnem delu pa, da so se stvari spolitizirale. Morda so se res, ko soeni klicali na pomoč mozirskega izvršnika, dmgi tudi velenjskega. Zdaj je stvar menda spet aktualna, saj naj bi sodni mlini zdaj stvari zmleli; zdaj pa nekateri spet kličejo na pomoč občini, da jim sklepe, ki naj bi bili jasni, pomagajo spraviti v življenje. Ampak to življenje je ta čas te stvari z reorganizacijo in ustanavljanjem novih firm tudi prek državne meje postavilo spet v čisto dmgačen položaj. Ta nikakor ni bolj jasen, ampak veliko bolj zapleten. Tako zapleten naj bi bil, da ga ne zmorejo niti tisti, ki so navajeni različnih niti pri svojem vsakodnevnem delu. Pa prosijo za pomoč občinaije, da jim razpletejo vozle, saj imajo menda oni s takimi stvarmi večje izkušnje. Na drugem koncu smo s poslanske klopi slišali tudi misel, naj se mozirski izvršni svet bolj poveže z velenjskim. Vendar ne zato, da bi skupaj razrešila ta Elkrojev problem, ampak da bi Velenjčani Mozirjanom plačali vodo. Lepo bi seveda bilo, če bi Mozirjani lahko istavili račune vsem nižjeležečim občinam, ki so jim ob močnih nalivih pošiljali velike količine vode; tega jim menda ne bo uspelo, želijo pa izstaviti račun Velenjčanom za pitno vodo, ki jo le-ti dobivajo iz Ljubljane. Danes pač ni nič zastonj, tudi taka naravna dobrina kot je voda, ne. Seveda bi se lahko zdaj kdo spomnil in se šel tudi v tem primeru vezano trgovino in bi rekel: dobro, mi vas pustimo pri miru pri Elkroju, če vi pustite pri miru nas pri vodi. Ali obratno. Saj je vseeno, če ne veš, kaj je narobe in kaj prav, je tako in tako lalhko tudi narobe prav. Kakorkoli se bosta ti dve zadevi na nekdaj poudarjeno enotnem območju reševali, nekateri le menijo, da bi jih bilo mogoče že zdavnaj rešiti. Če bi si le znali bolje prisluhniti in se bolje razumeti. Pa to seveda ne velja le za ta dva primera. V primeijavi z nekaterimi našimi podobnimi še hujšimi problemi na tej osnovi, sta to pravi malenkosti. Toda včasih so tudi malenkosti "velike zadeve". Za prizadete gotovo! In se res dogaja tisto o računih in prijateljih. * ■ m z vseh vetrov Prvi bordel v Tirani Tirana je dobila prvi bordel, kar nedvomno predstavlja veliko novost v prej tako krepostni Albaniji. Lokacija bordelaje uradno skrivnost, čeprav je med "odjemalci" že dobro znan. "Hišo veselja" vodi nek domačin v nekdanji vili, kjer sta tudi hotel in restavracija. Časnik, ki je to razkril, je ob tem še pozval k legalizaciji "prodaje ljubezni" v Albaniji. "Če bordelov ne bodo uradno dovolili, potem lahko govorimo o lažni morali," še piše v častniku. V Los Angelesu so odprli Muzej Strpnosti V Los Angelesu v ameriški zvezni državi Kalifornija so včeraj odprli Muzej strpnosti, ki je posvečen holokavstu, rasizmu in diskriminaciji. Ureditev Muzeja strpnosti ali Beit Hashoah Museum of Tolerance v Centru Simona VViesenthala je stala 50 milijonov dolarjev, denar zanjo pa so zbrali s prispevki s celega sveta. Na 15.500 kvadratnih metrih razstavne površine si obiskovalci lahko ogledajo zbirke dokumentov, fotografij, knjig in umetniških del, nastalih v koncentracijskih taboriščih. S pomočjo računalnikov, razstav in delavnic lahko doživljajo čase od začetka vzpona nacizma do osvoboditve koncentracijskih taborišč. Arheologi našli sled knjižnice Ivana Groznega Ruski arheologi so v mestu Aleksandrov 100 km severovzhodno od Moskve našli sledi, ki vodijo h knjižnici Ivana Groznega. Sedaj bodo preiskali samostan v Aleksandrovu, pod katerim naj bi bila knjižnica. Sledi za to knjižnico, v kateri so bile knjige, ki jih je zbral car Ivan Grozni, so se izgubile v 17. stoletju. Nekateri arheologi so celo menili, da je car, ki je sicer ogromno pripomogel k razvoju tiskarstva v Rusiji, knjige pred smrtjo sežgal. Kot piše Pravda, cerkev zaenkrat nasprotuje iskanju znotraj samostana, saj bi to oskrunilo samostan, ki so ga po oktoberski revoluciji spremenili v muzej, kleti pa zazidali. Arheologi so mesto, kjer naj bi se nahajala knjižnica, določili s pomočjo pisma, ki je leta 1976 prispelo v zgodovinski muzej v Moskvo. Filipinska vulkana lahko ponovno izbruhneta Filipinski vulkanologi so v petek zaznali nove tresljaje v vulkanu Mount Pinatubo in vulkanu Mayon, ki bi lahko ponovno izbruhnila. Vulkan Mount Pinatubo obkroža skoraj tisoč metrov visok oblak žveplene pare. posledica hudega izbruha junija 1991, ko je lava pod seboj pokopala več kot 800 ljudi. Najaktivnejši filipinski vulkan Mayon je nepričakovano izbruhnil pred tremi in dvemi tedni ter pokopal skoraj sto ljudi. Vojska je evakuirala 60.000 prebivalcev iz desetkilometerskega kroga okoli vulkana, pretekli teden pa je 20.000 ljudem dovolila vrnitev na domove v najmanj ogroženem predelu kroga. Prvi marec je mednarodni dan civilne zaščite in tudi v Sloveniji smo se odločili, da bomo ta dan poslej prav tako posvetili civilni zaščiti. Ob tej priložnosti seje po Sloveniji že vrstilo več prireditev in svečanih srečanj, na katerih so najprizadevnejšim tudi podelili priznanja. V ponedeljek je predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik pripravil sprejem za člane občinskega štaba CZ Velenje. Na njem so se pogovaijali o delu in reorganizaciji CZ in o njeni pomembni dejavnosti v prihodnje. Ob tej priložnosti je članom štaba predsednik občinskega izvršnega sveta Srečko Meh zagotovil vso podporo in pomoč pri njihovem odgovornem delu. Na koncu prijateljskega pogovora so se člani štaba še vpisali v knjigo vtisov, ki sojo letos uvedli za sprejeme pri županu. ■ B.Mugerle V Velenju že sprejemajo napovedi za leto 1992 31. marec zadnji rok za napoved dohodnine Do zadnjega dne marca je treba izpolniti in oddati napoved za odmero dohodnine za leto 1992. Na to so se na velenjski izpostavi Republiške uprave za javne prihod-nke letos dobro pripravili. Občani se bodo lahko izognili gneči, ker napovedi dohodnin ne bodo pobirali le na enem mestu. Določili so več terminov in več mest. Od 1. marca pa do 14. marca sprejemajo napovedi v delovnih dneh v prostorih izpostave v stavbi Skupščine občine (2. nadstropje) in sicer ob ponedeljkih, torkih, četrtkih, petkih od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure, ob sobotah pa v skupščinski dvorani od 8. do 13. ure. V drugem delu marca, od 15. do 31., pa pobirajo delavci uprave zajav- ne prihodke napovedi dohodnine vsak delovni dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure in ob nedeljah od 8. do 12. ure, vsakokrat v dvorani skupščine občine. Napovedi za odmero dohodnine pa bo možno oddati tudi v nekaterih krajevnih skupnostih. S tem bodo krajanom prihranili čas in pot. V krajevnih uradih oziroma prostorih krajevnih skupnosti bo možno oddati napoved v Šmartnem ob Paki, Šoštanju, Pesju, vsako sredo v mesecu marcu med 7. in 17. uro. V Belih vodah, Zavodnjah, na Ko-novem in Šentilju pa 21. marca med 9. in 12. uro. V velenjski občini botlo v marcu sprejeli 29 tisoč davčnih napovedi. ■ (mkp) Glasnost v velenjskih in šoštanjskih vrtcih Bo nezadovoljstvo doseglo vrelišče? Odgovora na zastavljeno vprašanje zaenkrat še ne vemo. Dejstva pa so naslednja. Občutek odrinjenosti, neizplačani poračun in nevzdržne razmere so delavce v velenjskih in šoštanjskih vrtcih privedle do razmišljanja o stavki.Na izredni seji svojega sindikata (bila je minuli petek, nanjo pa so povabili tudi svoje vodstvo) so se dogovorili o nadaljnjem poteku aktivnosti vse do uresničitve sporazuma med sindikati, podpisniki sporazuma, ter vlado Republike Slovenije. Podpisali so ga 4. februarja letos. Prvi del začrtanih aktivnosti so nadaljevali v ponedeljek dopoldan.Medse so namreč nezadovoljne ' vzgojiteljice povabile sekretarja Sekretariata za družbene dejavnosti občine Velenje Petra Kovača. Na "srečanju" so izrazile ogorčenje zaradi odnosa ustanovitelja, ki (po njihovem mnenju) postavlja delavce vrtcev v neenakopraven položaj z ostalimi delavci družbenih dejavnosti v velenjski občini ter njegovega nerazumevanja za uresničevanje sklepov vlade Republike Slovenije. Prav tako menijo, daje neopravičljivo vedenje občinske oblasti, ki je dovolila izplačilo poračuna delavcem državne uprave, za druge porabnike proračuna pa ni imela oziroma želela imeti denarja. Zato delavci velenjskih in šoštanjskih vrtcev zahtevajo takojšen pristop k uresničevanju sklepov omenjenega sporazuma, kar pomeni takojšnje izplačilo poračuna v enakem deležu kot si gaje že izplačala državna uprava v velenjski občini. Terjajo tudi obresti za tisti del, ki bi moral biti izplačan v letošnjem februarju. Po njihovem mnenju je znan tudi krivec za vse nastale posledice ob morebitnem nespoštovanju zahtev delavcev VVZ - občinski Sekretariat za družbene dejavnosti. Peter Kovač je v svojem "zagovoru" povedal, da na sekretariatu še niso prejeli nobenih navodil v zvezi z izplačilom poračuna v vrtcih, in da bo potrebno denar zanj izterjati od vlade kot podpisnice sporazuma. Obljubil jc, da bo do konca tega tedna poskušal pridobiti pisno zagotovilo vlade Republike Slovenije za potrebna sredstva. Na razplet ali nadaljnji zaplet dogodkov v zvezi z izplačilom poračuna v vrtcih v velenjski občini bo treba počakati torej do prihodnjega tedna. Tega pa najbrž ni mogoče trditi za še ene zahteve delavcev VVZ Velenje in Šoštanj. Te so povezane s tekočim poslovanjem zavoda. Zaradi izredno velikih težav pri financiranju dejavnosti v preteklem letu in na osnovi zahtev sveta staršev prav tako namreč terjajo celovito ureditev področja otroškega varstva v velenjskem občinskem prostoru. ■ (tp) Zdravstveni dom Velenje Se obeta slabše zdravstveno varstvo? Dvom o tem najbrž ni odveč, če vemo, da je nova zakonodaja na področju zdravstva in z njo vred obvezna izbira lečečega zdravnica spet površna. Razlag o tem je več, najbolj nesmiselna paje prva, ki po mnenju nekaterih med dm-gim dopušča to, da bi se lahko starostniki zdravili pri specialistih za otroške bolezni, otroci pri splošnih zdravnikih, ki so usposobljeni za zdravljenje odrasle populacije, ginekologinja za ... (primeri izvajanja tega v praksi v zdravstvenih domovih menda niso bili tako redki). Taka razlaga zakona ruši dosedanji koncept zdravstvenega doma, izničuje vsa dosedanja prizadevanja in dosežene dobre rezultate, specializacije zdravnikov bi bile nesmiselne. Posledice tega pa krepak padec strokovnosti storitev. Po besedah v.d. direktorja velenjskega zdravstvenega doma Jožeta Zupančiča, republiško ministrstvo za zdravstvo ter zavarovalniške hiše "dogajanja v praksi" razlagajo sedaj nekoliko drugače: pediaterje izbrani zdravnik za otroke,...Skratka, ohranitev dosedanjega tipa zdravstvenega doma z vso dispanzersko dejavnostjo. Če tu bojazni za slabše zdravstveno varstvo od doslej doseženega potemtakem ni več, obstaja pri izpolnitvi začrtanih korakov za večjo kakovost storitev delavcev velenjskega zdravstvenega zavoda. Zavarovalnice namreč opredeljujejo po novem kadrovske normative. Težnje v slovenskem zdravstvenem prostoru pa so glede tega bolj naklonjene republiškemu povprečju kot manjšim odstopanjem, s katerim se srečuje velenjsko zdravstvo. Nekoliko boljšo kadrovsko zasedbo kot v dmgih slovenskih zdravstvenih zavodih je tod narekovalo rizično okolje. Pogojevala sta ga ( najbrž ga še) industrija in navsezadnje tudi socialna struktura prebivalstva samega. Ali bomo občani velenjske občine v prihodnje deležni- kljub dodatnemu zavarovanju- slabšega zdravstvenega varstva ne bo torej odvisno toliko od tistih, ki ga bodo izvajali, ampak bolj od "izida" pogajanj z zavarovalnicami. ■ (tp) Veplas s čeladami v Evropi ffi®8888«88«88««888888888888 88» Letos 37 različnih modelov V prostorih hotela Vesna v Topolšici je pred nedavnim velenjski Veplas predstavil letošnjo "zbirko" motorističnih čelad Veplas- Nolan. Promocijo To narekujejo trg, trendi, zahteve in potrebe kupcev po nenehni rasti kakovosti. Zanjo se v Veplasu pravzaprav ne boje. Njihov dolgoletni poslovni so'namenili predvsem tistim, ki imajo največ stikov s potrošniki. Predstavnika Veplasa sta ob tej priložnosti povedala, da bodo tovrstna srečanja (tokratno je bilo drugo po vrsti) postali tradicionalni poslovni dogodki. partner- italijanski Nolan- je v svetu priznan proizvajalec motorističnih čelad. Skupaj z njim cilj- ponuditi čelado, ki bo ustrezala zahtevam še tako zahtevnega kupca- uspešno uresničujejo. Kajti, v evropskem prostoru imajo njihove čelade svoje mesto, tudi najnovejši iz tega programa gasilska in planinska. Za Veplas predstavljajo čelade enega trdnejših programov in najbrž ne po naključju se vse pogosteje uvršča med uspešnejše izvozno blago. Velenjska plastika s čeladami pokriva kar 95 odstotkov slovenskega trga. Pomladansko- poletno "zbirko" motorističnih čelad 93 sestavlja 37 najrazličnejših modelov. Njihova odlika ni samo kakovost, oblika, ampak tudi cena. Kot so na predstavitvi še posebej poudarili, je prav ta velenjska firma edina v Sloveniji, ki ponuja kupcem možnost nakupa tudi rezervnih delov in servisiranje. Poleg poslovnih partnerjev (med njimi so bili tudi iz Hrvatske) so se predstavitve programa VeplasNolan-ovih čelad 93 udeležili tudi športniki (avtomobilisti in motoristi), katerih pokrovitelj jc Veplas. Ob tej priložnosti so ti prejeli najnovejšo, najkakovostnejšo in trenutno najdražjo čelado iz njihovega programa- čelado iz družine 44. Njen oblikovalec je Porsche. Če bodo dogovorili uspešni, pa se bo v bljižnji prihodnosti z njimi lahko ponašala še slovenska policija. ■ (tp) Ne na ulice, v poslanske pisarne Piše: Jože Krajnc Edina zamrznjena stvar, ki greje, so plače. Ali pa vsaj ena redkih oziroma tistih, ki kljub temu, da so na ledu, najbolj pogrejejo. Tako je bilo, ko so nam jih zamrzovali starorežimski mojstri tovrstnega početja, tako je dandanašnji, ko nam jih v to agregatno stanje skušajo ujeti poznavalci tržnogospodarskih zdravilnih kur. Če je kdo mislil, da bi lahko bilo dmgače, sejepač zmotil. Nvsezadnje je popolnoma vseeno, ali tistemu, kar po dolgem mesecu dobimo, rečemo osebni dohodek ali plača. Denarje denar in ko nam oblast administrativno zalepi kuverte, je kri hitro vroča. Taki smo, taki bomo ostali, zato še svež vladni ukrep doživlja odmeve, kakršne doživlja. Navadni smrtniki smo kajpak v sila nerodnem položaju, ko poslušamo celo vrsto sila nasprotujočih si argumentov in ne vemo, komu vetjeti. Vlada skupaj z mnogimi drugimi strokovnjaki zagotavlja, da si edino s tem ključem odpiramo vrata, za katerimi je pot do trdnejšega gospodarskega razvoja, do uspešnejšega poslovanja podjetij, do novih delovnih mest,... Sindikati si - enotni kot le redkokdaj- na vso moč prizadevajo dopovedati, da je poteza zgrešena, da bo najbolj udarila že zdaj najbolj prizadete in da se potemtakem lahko na ulicah marsikaj zgodi. Tudi generalni štrajk, če ne še kaj hujšega. Najbrž gani med nami, ki ne bi bil pripravljen nositi ceno tudi za žrtve, če bi zagotovo vedel, da bo na kon- cu vseh koncev učinek zares blagodejen. !n če bi videl, dajo po svoje plačujemo vsi. Pa jo res? Poznavalci najnovejših zakonskih odredb so nam hkrati z novico o zamrznitvi plač sporočili, da ta skorajda v ničemer ne zadeva plač poslancev, ministrov in drugih funkcio-natjev. Te bodo za naše razmere še naprej bajne, segajoče v višine, od katerih se dobitnikom povprečnih ali paše nižjih prejemkov lahko zvrti v glavi. Naj jih imajo, ko bodo razmere za to zrele, in ko bomo vsi mi tudi po svojih kuvertah spoznali, zakaj si zaslužijo tako visoka plačila. Ker paje politika v marsičem občutek za pravšnje odločitve ob pravem času, bi rekel, da so naši izbranci tokrat pokazali zaskrbljujočo mero zakrnelo-sti in prav zanima me, kaj bi sami porekli nato. Če zanima še koga izmed vas, predlagam tole. Od pripadnikov slovenskega ljudstva izbrani poslanci opravljajo svoje delo tudi tako, da v svojih terenskih poslanskih pisarnah del svojega izjemno dragocenega časa žrtvujejo za neposredne stike z volilci. Pojdimo tja, poglejmo si jih od blizu in skušajmo iz prve roke zvedeti, za kaj pravzaprav gre. Bljižnja srečanja te vrste bi lahko bila nadvse zanimiva in če so res pravi, nas bodo brez težav prepričali. Ob besedah pomiritve dobimo nemara še kakšno kavico. In čeravno nam je vsem jasno, da jc tudi ta kupljena z našim davko-plačevalskim denarjem, se kaj lahko zgodi, da bo bolj grenka za gostitelje kot za obiskovalce. Ko jo bomo srkali, jih glejmo naravnost v oči. RZS sklicala tiskovno konferenco Odškodnine letijo v nebo Republikanci tožijo 3 novinarje, urednika in poltika, ker naj bi jim s svojim pisanjem v predvolilnem času naredili ogromno škode. Kazen - udarec po žepu, ker ne verjamejo, da jim bo sodišče odredilo zapor. V petek dopoldne je Republikanska zveza Slovenije sklicala tiskovno konferenco v Hotelu Paka. Na vabilu so zapisali, da bodo osvetlili in dokumentirali dogajanjaoko-li stranke in njenega predsednika. Vendar je Dare Zupan, član predsedstva RZS, ki je tiskovno konferenco vodil, že kar na začetku pojasnil, da najbolj spornih dokumentov ne bodo pokazali, ker naj bi ti šč'tili življenje njemu in njihovemu predsedniku, Adolfu Štormanu. Po njegovih besedah pa ti (nepoka-zani) dokumenti močno bremenijo ministrstvo za obrambo RS. "Od samega začetka, ko smo se še ustanavljali, smo imeli probleme tako z mediji, kot s strani Vis-a, saj je bil izveden poskusa atenata-ta na mene in Štormana, tako da smo mi tega že vajeni. Zato smo se odločili, da proti določenim novinarjem, ki so pisali z namenom nas blatiti, vložimo tožbe. Kakšen bo izid tožb sedaj ni znano, vemo pa, da bomo šli rigorozno do kraja. V kolikor se ti ljudje pred sodiščem ne bodo obsodili, se je del republikancev pripravljen izpostaviti do maksimuma, tudi na ta način, da vzamemo zakon v svoje roke." je pojasnil Dare Zupan, ni pa hotel natančneje razložiti, kaj naj bi to pomenilo. Po mnenju RZS so jim največ škode v predvolilnem času naredili Vinko Vasle , novinar Dela, Bojan Grom, novinar Nedeljskega dnevnika in Žarko Hojnik, prav tako novinar Dela, kije napisal kar nekaj člankovv zvezi z njimi, enega tudi v času predvolilnega molka. Ker članek, ki je blatil RZS v Slovenskih novicah ni bil podpisan, so tožili urednika Marjana Bauerja. Na sodišču se bo zagovarjal tudi Igor Bavčar za članek v Republiki "Štorman bo moral na sodišče". V njem jih je najbolj zbodla mi-sel:"Clovek ne more ustanovit stranke zato, da bi se izognil sodišču in prestajanju zaporne kazni." Dare je odločno zanikal to trditev in pojasnil, da so volilci na podlagi takega pisanja pričeli istovetiti stranko s predsednikom. "Slovencu dopovedati, da Adolf Štorman ni stranka in da ni bil edeni kandidat za Državni zbor, po vsem tem ni bilo mogoče. Zato smo se odločili za zelo visoke odškodnine." Zakaj so se odločili za tako viskoke odškodnine, je Dare pojasnil takole:" Ker smo veliko svojega denarja porabili v predvolilnem času, ker smo skoraj celotno predvolilno kampanjo financirali sami, da smo bili zaradi vseh teh napadov medijev na volitvah prikrajašani in nismo financirani iz proračuna, bomo morali naslednja 4 leta obstajat in za ta čas bomo rabili denar. Ker bomo zagotovo sodelovali na naslednjih volitvah, rabimo ta denar tudi za te. Poleg tega mora biti kazen vzgojna. Proti tem ljudem bomo zelo rigo-rozni, zahtevamo od države da Adolf štorman je proti vsem petim, poleg stranke, vložil tudi zasebne tožbe. Tako naj bi navišjo odškodnino odštel Igor Bavčar, kar 100 miljonov SIT za štormana in 100 milijonov za stranko. Od Marjana Bauerja terjajo 50 milijonov za Štormana, 75 milijonov pa za stranko, Bojana Groma 10 milijonov za Štormana, 20 milijonov za stranko in Vinka Vasleta 10 miljonov za Štormana. 15 miljonov za RZS. Žarko Hojnik, ki naj bi bil po besedah republikancev infiltriran na Delo z namenom, da jih onemogoči, naj bi plačal 15 miljonov Štormanu in 100 mil tolarjev stranki. ' Pojasnili so tudi, da obtožnica niti v primeru nakupov orožja, niti v primeru tako imenovanega roparskega napada, ni bila izdana in da je šlo za namerno zavajanje javnosti. "Nihče nas ni poklical in nič vprašal, pisali pa so o tem." je povedal Zupan. zaščiti vsakega državljana, vsako stranko, v nasprotnem primeru se bomo zaščitili sami." Podatka, koliko članov ima stranka, nismo izvedeli, ker so ti skrivnost. Članarine naj ne bi pobirali, ker je veliko članov stranke brezposelnih, študentov... Dare Zupan je pojasnil tudi okoliščine pretepa s streljanjem v Merli-nu, okoliščine domnevnega roparskega napada, kjer naj bi dva brata iz Slovenj Gradca oškodovala za 100 tisoč DEM, bilo pa naj bi ravno obratno in prizadevanje stranke, da bi svojega predsednika izpustili iz avstrijskih zaporov. Imajo upanje, da se bo vse dobro izteklo in da bodo v roku meseca in pol uspeli dokazati avstrijskim sodnim organom, da hi lahko bila vrnitev Štormana v Slovenijo in s tem v zapor, zanj življensko nevarna. M Bojana Špeget foto: Bogdan Mugerle Odlikuje Jih kakovost, odlika In cena Računalniški izziv Računalniški jeziki ■ piše dr. Stanko Blatnik Jezike, ki jih uporabljamo za pisanje programov delimo v dve skupini: na jezike nizkega nivoja, ki so bližji računalniku in na jezike visokega nivoja, ki so bližji uporabniku. Prevajanje programov v strojno kodo, ki jo razume računalnik opravimo na dva načina: ali program prevedemo s procesorjem jezika, ki ga imenujemo compiler, ki izvirno kodo prevede v strojno kodo, imenovano objektna koda, preden se program izvrši, ali pa uporabimo interpreter, ki prevaja in neposredno izvaja ukaz napisan v viso-kem jeziku. Jezikov je danes veliko, zato bomo opisali samo nekaj najbolj pomembnih. FORTRAN, naziv prihaja od FORmula TRANsIator (prevajalnik formul) je leta 1957 trgu ponudil IBM. Bilje namenjen predvsem za tehnične in znanstvene aplikacije in je bil izredno popularen jezik v šestdesetih in sedemdesetih letih. Ker je FORTRAN forsiral IBM, seje zelo razširil in se še danes uporablja v mnogih znanstvenih ustanovah, čeprav obstojajo jeziki, ki uspešnejše opravljajo naloge za katere je bil FORTRAN narejen. COBOL - naziv prihaja od COmmon Business Oriented Lan-guage (splošni poslovno usmeijen jezik) je bil razvit na zahtevo Ministrstva za obrambo ZDA. Vodja tirna, ki je razvil Cobol je bila mornariška častnica Grace Hopper. Ameriška vladaje postavila pogoj, da morajo imeti COBOL vsi dobavitelji, ki želijo prodajati ali posojati računalniško opremo vladi. Tako je ta jezik postal izredno razširjen. (Nekateri strokovnjaki, ki ne cenijo preveč ta jezik trdijo, daje to največji javni dolg ZDA, saj bo veliko število programov napisanih v COBOL-u, prej ali slej potrebno prevesti v nek bolj sodoben jezik). BASIC, naziv prihaja od Beginner's All-purpose Symbolic In-struction Code (simbolična koda ukazov za vse namene za začetnike), je bil razvit na Dartmouth College sredi šestdesetih let. Namen je bil, priti do jezika, ki bi se enostavno naučil in ki bi se lahko uporabil za reševanje zelo različnih manjših problemov. BASIC je interaktivni jezik uporabnik in računalnik lahko komunicirata v času pisanja in izvajanja programa. Osnovna prednost BASIC-aje v enostavni uporabi. Postal je izredno popularen in praktično primarni jezik za uporabo na mikroračunalnikih. (Na že prej omenjenem Dialogu, ki gaje proizvajala Gorenje Procesna oprema so uporabljali FEBASIC, ki gaje razvila skupina na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani pod vodstvom prof. Vi-ranta). Osnovna pomanjkljivosti BASIC-aje počasna obdelava, nečitlji vost programov ter pozna določitev standarda. C je jezik, ki sta ga razvila po jezikih "A" in "B" Brian Kerni-ghan in Dennis Ritchie v Bell Laboratories v zgodnjih sedemdesetih letih, z namenom, da ga uporabijo za razvoj sistemske programske opreme. Ker je s tem jezikom razvit večji del operacijskega sistema UNIX je to vplivalo na to, da seje razširila uporaba tega jezika za druge namene. Pascal je jezik, kije dobil ime po francoskem matematiku Blai-se Pascalu. Razvil gaje švicarski znanstvenik Niklaus Wirth začeli pa so ga uporabljati v sedemdesetih letih. Namenjen je bil predvsem poučevanju programiranja kot sistematični in struktu-rirani aktivnosti. Ker se je Pascal izredno razširil in so ga začeli uporabljati tudi na področjih katerim ni bil namenjen, je Wirth na osnovi Pascala 1980. leta razvil jezik Modula II. Poleg vseh dobrih lastnosti Pascala Modula II omogoča timsko delo pri razvoju programov, ker se problem razdeli na več segmentov - modulov kijih lahko istočasno razvija več programetjev (vsak svoj modul). Poleg tega ponuja še paralelno procesiranje in močnost relativno nizkega nivoja programiranja. Zaradi vseh navedenih lastnosti mnogi predvidevajo, da bo Modula II v bodočnosti postal zelo popularen jezik. V bodočnosti lahko računamo tudi na širjenja jezika Ada, kije dobil ime po Adi de Lovelace hčerki Lorda Byrona, ki je sodelovala z Charlesom Babbageom pri razvoju mehanskega računalnika in se šteje za prvega programerja na svetu. Ada je bila razvita po naročilu Ministrstva za obrambo ZDA in ima velike možnosti in široka področja uporabe. Na koncu bi omenili še jezik LOGO, ki ga je je na MTI ob koncu šestdesetih let razvil Dr. Papert. To je interaktivni jezik, ki se široko uporablja v osnovnih šolah pri učenju otrok osnov računalništva. Nagradno vprašanje Če želite uporabljati računalnik se morate naučiti sistemske analize. Lep primer, kako se analizira problem, je naloga, ki jo je znani italijanski fizik dobitnik Nobelove nagrade Enrico Fermi postavil svojim novim sodelavcem. Rekel jim je, da naj ocenijo, koliko je uglaševalcev klavirjev vChicagu. Vaša naloga paje, da ocenite, koliko uglaševalcev klavirjev je v Sloveniji in opišete, kako ste prišli do vaše rešitve. NAGRADA: Med odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bo prejel paket računalniških disket. Odgovore pošljite na uredništvo Našega časa, Foitova 10, Velenje do 5.3.1993. Rešitev vprašanja Iz predprejšnje številke: Lokvanji napolnijo polovico bazena v 29. dneh. Nagrado prejme Siavica Mlinar, Šalek 88, Velenje. Dobi jo v Gorenju Point, pri g. Jožetu Kamšku. Mednarodno posvetovanje o problematiki CFC: »»8»8»S»8K*8S»»«®KKK*«S»SSS:S8S«f«S«SSSK*S«i«»8SaS«S»SSS®SS» Zaščita ozonske plasti V Velenju je bilo prejšnji teden, od četrtka do sobote, drugo mednarodno posvetovanje o zmanjšanju porabe in nadomeščanju klorfluorogljikovega, CFC, v hladilni, izolacijski, aerosolni in drugi industriji. Na posvetovanju, na katerem je spregovorilo blizu 30 priznanih domačih in tujih strokovnjakov, organiziralo pa gaje Gorenje Inova, so znova opozorili na aktualnost tovrstne problematike, se seznanili z najnovejšimi strokovnimi rešitvami in normativnimi ukrepi ter izoblikovali osnovna stališča za slovenski koncept izpolnjevanja obveznosti v okviru mednarodnega načrta zaščite ozonske plasti. Prvo takšno posvetovanje je Gorenje pripravilo pred štirimi leti (leta človeštva, posebej še kar zadeva normativno ureditev in ukrepe, še ne zavedamo dovolj. Sicer so v primerjavi z letom 1989 v svetu zdaj že prisotna nova spoznanja o ogroženosti ozračja ter uveljavljene nove zaostritve in Čeprav je bilo Ministrstvo za okolje in prostor, zraven Ministrstva za znanost in tehnologijo ter Gorenja Gospodinjski aparati, generalni pokrovitelj posvetovanja, pa ministra Mihe Jazbinška prejšnji teden v Velenju ni bilo. Niti na otvoritev posvetovanja, niti na okroglo mizo. Resda je v četrtek in petek zasedal državni zbor, zasedala pa je tudi vlada. Če že gospod Jazbinšek ni mogel v Velenje, bi lahko udeležencem 2. mednarodnega posvetovanja zaželel vsaj uspešno delo, organizatorjem pa opravičil izostanek, saj je precej časa vedel, kdaj bo posvetovanje v Velenje! 1989 v Topolšici), vendar pa so udeleženci letošnjega posvetovanja lahko ugotovili, da se v Sloveniji tega globalnega in skupnega problema vsega omejitve pri uporabi CFC. Tudi za širšo javnost so bila nadvse zanimiva, pa tudi pretresljiva, štiri uvodna predavanja, in to o snoveh, ki uničujejo ozonsko plast (mag. Jurij Modic), spremembah v ozonski plasti (Dušan Hrček), posledicah povečanega ultravijoličnega sevanja na ljudeh (dr. Milena Kocjančič) in o vplivu CFC na sevanje ozračja, to je o topli gredi (Bojan Paradiž). V okviru posvetovanja je Gorenje Inova pripravil tudi okroglo mizo o slovenski zakonodaji o ravnanju s CFC. Ugotovljeno je bilo, da takšno zakonodajo v Sloveniji resnično potrebujemo, pa ne morda zaradi domačih proizvajalcev hladilno - zamrzovalnih aparatov, ki bodo morali vštric z drugimi, če bodo hoteli .še naprej izvažati, pač pa zlasti še zaradi drugih porabnikov CFC in ravnanja z odsluženimi hladilno-zamrzovalnimi aparati. Škodljivi CFC so namreč tudi v pršilih, izolacijah, čistilih, v zdravstvu (inhalatorji, spreji), elektronski industriji, v odsluženih hladilnozam-rzovalnih aparatih, prav tako škodljivi pa so tudi formaldehidi v ivernih ploščah in halobni. ki jih uporabljajo gasilci. Torej so proizvajalci hladilno-zam-rzovalnih aparatov v primerjavi z drugimi uporabniki CFC v manjšini! V okviru posvetovanja je bil predstavljen tudi slovenski koncept zajemanja, zbiranja in reciklaže CFC, ki gaje pripravil Rudi Kronovšek iz Gorenja Inova. V soboto, zadnji dan posvetovanja, so se v Velenju zbrali serviserji in montažerji hladilno - zamrzovalnih aparatov in naprav, proizvodni tehnologi in trgovci. Zbranim, ki se neposredno pri vsakdanjem delu srečujejo s CFC, so priznani tuji in domači strokovnjaki spregovorili o predvidenih omejitvah in spremembah, s katerimi se bodo srečali že v kratkem - z obveznim izsesanjem CFC iz hladilnih naprav in vračanjem starih hladilnikov trgovcem oz. specializiranim prevzemnikom odpadkov. ■ (an) Rekli so: RSKSSSSHSHHH Milena Kocjančič, dr. med.: "Pri ljudeh koža, ki ovija in ščiti vse notgranje organe, prestreza žarke, ki dosežejo zemljo. Zato se učinki žarkov odražajo najprej na njej, kasneje pa na celotnem organizmu... Posledica tanjšanja ozonskega plašča je tudi povečana intenziteta UVB sevanja na zemljo. Ti žarki so dokazano škodljivi za vsa živa bitja.. Vedno več mlajših ljudi zboli za kožnim rakom, narašča število obolelih za malignim mela-nomom in drugimi rakavimi obolenji, vedno več ljudi ima moteno delovanje imunskega sistema... Preprečimo UVB holokavst! Stanko Blatnik, dr. fizike: "Pripravljen sem plačati hladilnik tudi trikrat dražje zato, da bodo lahko živeli tudi moji vnuki!" Pankrac Semečnik, predsednik Skupščine občine Velenje: "Za Velenjčane in prebivalce Šaleške doline ima posvetovanje še poseben pomen. Uvrstimo ga lahko med številna velenjska prizadevanja za sanacijo našega bivalnega okolja. Z organizacijo posvetovanja Gorenje Inova dokazuje širšemu prostoru visoko naravovarstveno zavest Šaleške doline!" Rudolf Kronovšek, dipl. ing., organizator posvetovanja: "Pričakovali smo, da bodo na posvetovanje prišli tudi predstavniki podjetij, ki zbirajo odpadke, komu- nalnih podjetij, inšpektorji, pa tudi gasilci. Žal jih v Velenju ni bilo videti, pa čeprav so še kako povezani z razreševanjem problematike CFC!" Viktor Vaupot, direktor Gorenja Inova: "Bo potrebno organizirati še tretje takšno posvetovanje? Da bi ugotovili, da smo vendarle storili korak naprej pri prazreševan-ju problematike CFC oziroma, da še naprej, zlasti kar zadeva noramtivno ureditev, stopicamo na mestu?" Domotechnica '93 s • 8888888888888888888S Številni novi aparati iz Gorenja Obiskovalcem največje razstave izdelkov bele tehnike na svetu, Domotechnice '93 v Kolnu, so se po enoletnem premoru predstavili vsi največji svetovni proizvajalci velikih gospodinjskih aparatov, med njimi tudi Gorenje Gospodinjski aparati. Že tradicionalnim in potencialnim novim kupcem ter javnosti so predstavili zaokroženo ponudbo velikih gospodinjskih aparatov. V Kolnu so bili na ogled novi aparati (vseh je bilo kar 23) iz razširjenega programa hladilno - zamrzovalnih aparatov, okolju še bolj prijazni, nadalje pralno-sušilni aparati, katerih odlika je bila zmanjšana poraba električne energije in vode ter izboljšani pralni učinki, prav tako pa tudi novi izdelki iz inoviranega programa kuhalnih aparatov. Vsi razstavljeni Gorenjevi veliki gospodinjski aparati so se odlikovali z novim dizajnom in novo grafično opremo, vse novosti pa bodo kupcem na voljo najpozneje do letošnjega poletja. V Kolnu je Gorenje Gospodinjski aparati testiralo novosti, predstavniki Gorenje Vertriebe iz Miinchna pa so se s kupci iz Zvezne republike Nemčjije dogovarjali o letošnjem sodelovanju. Za Gorenje Gospodinjski aparati je prav trg ZR Nemčije najpomembnejši trg, saj tam prodajo okrog 500.000 velikih gospodinjskih aparatov na leto v vrednosti okrog 200 milijonov DEM. Po opravljenih pogovorih in sklenjenih dogovorih s kupci iz Zvezne republike Nemčije v Gorenju Gospodinjski aparati pričakujejo, da bo skupni letošnji izvoz podjetja najmanj tolikšen, kot so ga bili dosegli lani. Gorenje je pripravilo na Domo-technici '93 tudi novinarsko konferenco, na kateri sta sodelovala in predstavila Slovenijo ministra dr. Davorin Kračun in dr. Maks Tajnikar, navzoč paje bil tudi naš veleposlanik v ZR Nemčiji, dr. Boris Frlec. ■ (an) Teden boja proti raku Ob Tednu boja proti raku bo v četrtek 11. marca, v sejni sobi Zdravstvenga centra Velenje ob 17. uri, predavanje dr. Marje Strojin PRISLUHNIMO SVOJEMU TELESU! Vabi Društvo za boj proti raku Velenje TRGOVINA KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici) telefon: 779-220_ sladkor 50/1 56.90 SIT sladkor 5/1 60.00 SIT olje Zvezda 1/1 114.90 SIT testenine 1/2 kg od 57.90 SIT dalje riž 1 kg 75.00 SIT AVA 3 kg 449.00 SIT ARIEL 3 kg ali 2 I tekoči 999.00 SIT mehčalec 4 I 310.00 SIT pesni rezanci 1 kg 19.50 SIT ugodna cena gnojil NPK, semen, kmetijskega orodja, motornih zag, verig in kosilnic za vinograde proizvajalca JONSERET. Se priporočamo in vas vabimo k nakupu. 107,8 MHz KAIIIO VELENJE JCar&Liiia TRGOVINA LIP JE Lipje 28, Velenje, tel.: 858-242 ŠUM 1.5 L 75,00SIT 0LJEGEA1/1 114.40 SIT SLADKOR 50/1 55.00 SIT/kg SOL 1/1 44.00SIT BARCAFFE10 DAG MLETA 61.00SIT BARCAFFE1/2KG cela 265.00SIT ROZINE 1/2 KG 133.00SIT ARIEL TEKOČI2L 997.00SIT MEHČALEC4L 310.00SIT ŽENSKE NOGAVICE'JANJA' 79.80 SIT HIG. VLOŽKI OD 65.70SIT dalje ŠOLSKI PISALNI KOMPLET 435.00SIT Po zelo ugodnih cenah moški in ženski dežniki, spodnje perilo, predpasniki in sveče. Akcijska prodaja pudingov in vložene rdeče pese ETA. Na zalogi imamo tudi krmila, koruzni šrot, ječmen, bovisal, kostovit, detergentza molzne stroje... _: OBČINA MOZIRJE Strokovne ocene potrjujejo, da je na našem območju zaradi lubadarja zelo ogroženih 14.575 hektarov gozdov, še toliko jih je ogroženih potencialno - to je polovica vseh gozdov v sosednjih občinah! Kljub vsem naporom so v gozdovih ostala mesta kjer seje lubadar naselil v drevesa, ki še niso pokazala znakov napadenosti, v vseh krutih razsežnosti pa se bo to pokazalo v naslednjih tednih in mesecih. Tudi in predvsem zaradi nevestnih lastnikov. Kaže namreč, da se poleg pravih lastnikov gozdov in zlasti javne gozdarske službe, ki velikokrat zaman opozarja na možne razsežnosti grozeče katastrofe, le redki zavedajo posledic te naravne nesreče. "Javna gozdarska služba na podlagi navodil oddelka za gozdarstvo na biotehnični fakulteti pripravlja ustrezne ukrepe za zatiranje lubadarja, vendar bo ta nujna naloga brez pomoči in sodelovanja lastnikov gozdov neuspešna. Zato pozivam vse lastnike, predvsem "novopečene", da takoj ukrepajo, da sodelujejo z javno gozdarsko službo, iščejo navodila in strokovno pomoč. Predvsem morajo takoj pregledati svoje gozdove, saj se že v februarju pokaže večina napa- denih dreves, pri čemer ni nujno, da se drevo že suši in je vidno na daleč. Proti podlubni-kom moramo vsi ukrepati takoj! Če tega lastniki sami ne morejo ali nočejo, bodo to storili gozdarji na njihove stroške," pravi gozdarski inšpektor Jože Zvir. Najnevarnejši podlubnik - Jože Zvir: "Velike nevarnosti se mnogi sploh ne zavedajo" smrekov osmerozobi lubadar -lahko prezimuje v razvojnih fazah ličinke, bube ali odraslega hrošča. Pred nizkimi temperatu-ramiso najbolje zaščiteni odrasli hrošči, ki preži mujejo nekaj centimetrov v teleh. Ličinke in bube pod drevesno skorjo so na slabšem, "vendar je popolno- ma napačno razmišljanje, da bodo nizke temperature tako močno razredčile populacijo lubadarja, da pomladi ne bo več nevaren," opozarja Jože Zvir. Pri pregledovanju gozdov je treba posebno pozornost nameniti okolici lanskih žarišč lubadarja. Ta se zelo verjetno nahaja tudi v bližini lanskoletnih sečišč. Če so namreč tam ostali sečni ostanki, ali celo "pozabljeni" gozdni sortimenti, se je vanje zagotovo naselil lubadar. Vsa odkrita napadena drevesa je treba takoj posekati, izdelati in obeliti, lubje, veje in vrhače pa zažgati. Napadena drevesa ("lubadarke") je treba skupaj s sežiganjem vseh napadenih sečnih ostankov izdelati najkasneje do začetka rojenja lubadarja, ki se navadno začne konec marca. To lahko opravijo lastniki sami, seveda pa ni nikoli odveč posvet z revirnim gozdarjem. Opraviti je treba tudi higienske sečnje, torej posekati oslabela, polomljena in drugače poškodovana drevesa, ki so prva tarča napada lubadarja. Seveda je treba takoj vzpostaviti popoln gozdni red, gozdarji pa v tem času posebej priporočajo ustavitev sečnje zdravih dreves, ki bodo Zgornja Savinjska dolina «« iss » is si ® m m * g s ;s; s: .• Samoprispevek da, ampak... V mozirski občini se bo letošnjega maja izteklo sedanje petletno obdobje občinskega samoprispevka. Že v tem referendumskem obdobju je bil pretežni del sredstev namenjen krajevnim skupnostim, vseeno pa skupnega referenduma ne bodo razpisali. V vseh krajevnih skupnostih so se že odločili za krajevne samoprispevke, brez njih namreč ne gre, referendumi pa naj bi bili 16. maja. Pospešeno oblikujejo programe, ki morajo biti znani do lS.marca. Izjema je krajevna skupnost Rečica ob Savinji, ki ima svoj samoprispevek že sedaj, izteče se konec leta, na ponovnega pa tudi računajo. In kakšno je razpoloženje? Poglejmo tri mnenja. MARKO SUHADOLNIK ZDRAVKA HRIBERŠEK MARKO ROČNIK iz KS iz KS Solčava: "V Solčavo je LADINEK iz KS Rečica ob Bočna: "Čeprav smo v prejšnjih že doslej prišlo zelo malo sredstev in če samoprispevka ne bo več, nam ne bo ostalo skoraj ničesar. Najbolj je pomemben program in upam, da bomo našli prave skupne točke, ki bodo omogočile uspešnost referenduma. Vsekakor se moramo temeljito pripraviti." Savinji: "Pri nas se samoprispevek izteče šele konec leta, vseeno pa menim, da bi bilo najbolje, če se priključimo skupnim pripravam ostalih krajevnih skupnosti. Časi so hudi, vendar si v naši krajevni skupnosti še vedno želimo osemletke, ki bo temelj našega programa." obdobjih veliko naredili, so ljudje najbrž naveličani solidarnosti. Seveda bo veliko bolje, če bo samoprispevek krajevni. Res pa je, da brez teh sredstev ne bo napredka, zlasti ne v naši krajevni skupnosti. Vse je odvisno od zares dobrega programa." Gozdarski inšpektor svetuje in svari »«*«»«»«»« m m * x w k * K«*Kx«s«M«*«»*att m tu m Kmalu brez polovice gozdov? Podatki so grozljivi. Na nazarskem gozdno-gospodarskem območju (občini Mozirje in Velenje) so lani odkrili kar 844 žarišč lubadarja. Res so vsa odkrita žarišča v pretežni meri sanirali, res pa je tudi, da našim gozdovom in nam vsem grozi prava katastrofa; pravzaprav je že tu. Nekaj takega Je pravi raj za lubadarja Rekreacijsko - turistični center Golte Zelene zime in rdeče številke To so bile zime! (foto: vos) Snežna odeja je smučarsko središče na Golteh tudi letos pustila na cedilu, že četrtič od leta 1986. Glede na dolgoletno povprečje sta bili vmes le dve kolikor toliko "normalni" zimi in RTC Golte se je znašel na robu svojih zmožnosti, tudi zato, ker so bili na Golteh v preteklosti odvisni predvsem od snega. Dodatna težava ob zelenih zimah je občuten padec kupne moči, zato tudi zime s snegom niso bile preveč uspešne. Slaba tolažba je, da sov enakem položaju skoraj vsa slovenska središča, zato na Mozirskih planinah skušajo iztržiti kolikor je sploh možno. "Na letošnjo zimo smo se temeljito pripravljali. Povsem smo obnovili hotel, mu dodali savno in trim kabinet, zgornjo restavracijo smo uredili samo za stalne goste, samopostrežna je sedaj v spodnjih prostorih, nov je disko za večerne ure, boljša je gostinska ponudba, kadrovsko smo se tudi dobro okrepili. Hotel je stalno odprt od 24.decem-bra, vseskozi so v njem gostje. Do konca februarja smo zabeležili preko 6.000 nočitev, ki jih bomo do konca zimske sezone našteli okrog 8.000 in bomo s tem načrt izpolnili okoli 70-odstotno. Zmogljivosti smo jeseni odlično prodajali, zaradi pomanjkanja snega pa je sledi- lo precej odpovedi. Računali smo na rekordno sezono, zdaj pa poslujemo z izgubo, ki se že suče okoli 60 milijonov tolarjev," pravi direktor RTC Golte Marjan Prelog. Razlog je tudi v tem, da ob stalnih gostih ni smučarjev iz doline, čeprav nekaj možnosti za smuko vendarle je. "Dokler ne bomo uredili naprav za zasneževanje, na boljše dosežke skoraj ne moremo računati," dodaja Marjan Prelog. Da bi privabili čim več dnevnih gostov, so prav v teh dneh pripravili nekaj ugodnih paketov za odrasle in otroke, ki ob smučanju vključujejo savno in kosila, sicer pa se že pripravljajo na letno in prihodnjo zimsko sezono. Hotel za naslednjo zimo je za tri mesece že prodan, pomladi in poleti pa bodo tudi pripravili nekaj novosti. Precej si obetajo od možne dokapitalizacije s pomočjo slovensko - japonske korporacije, ki se zanima za vlaganja na Golteh. Sicer pa odbor za žičnice pri združenju gostinstva in turizma že ukrepa. Z ministrstvom za delo se dogovarjajo za pomoč pri ohranitvi produktivnih delovnih mest, z ministrstvom za gospodarstvo pa za ohranitev delovnih mest, za zagotovitev sredstev za obratna sredstva in za razvojna sredstva, s katerimi bi uredili zasneževanje in ostalo infrastruk- turo, tako omilili zelene zime in okrepili letno ponudbo. Vsi slovenski žičničaiji vendarle upajo, da bodo s skupnimi problemi in seveda močmi vendarle uspešni. _mJP Ob Savinji... LJUBNO - S to nedeljo bodo gasilci v mozirski občini sklenili letošnje občne zbore, na katerih poleg običajnih zadev volijo nova vodstva društev, obenem pa obravnavajo novo zakonodajo s področja gasilstva in varstva pred požarom, kar bo odločilno vplivalo na njihovo nadaljne delo. V nedeljo so to nalogo opravili na Ljubnem ob Savinji in kot na vseh dosedanjih občnih zborih v ostalih krajih je bila udeležba tudi na Ljubnem zelo velika. MOZIRJE - Še v tem tednu bo nova avtobusna postaja v Mozirju dobila streho, kar bo omogočilo hitrejše nadaljevanje notranjih del. Kljub razširjenemu projektu, saj bodo tudi zgornji del namenili poslovnim prostorom, dela tečejo po načrtih in bodo sklenjena v predvidenem roku, to je do konca aprila. MOZIRJE - Odbor za pripravo krajevnega samoprispevka v tej krajevni skupnosti že pridno deluje. V teh dneh zbirajo možne projekte, ki bi jih vključili v program in bi zadovoljili večino krajanov, kar je gotovo pogoj za uspešnost referenduma. Ko bodo opravili to delo bodo osnutke poslali med krajane in obenem z anketo skušali ugotoviti njihove želje, pripombe in razpoloženje. SAVINJSKI GAJ - Odbor za urejanje Savinjskega gaja pri krajevni skupnosti Mozirje je že pričel s pripravami na letošnje aktivnosti. Letos bo nalog gotovo veliko, saj Savinjski gaj slavi 15 - letnico. Tudi v jubilejnem letu načrtujejo veliko mednarodno razstavo cvetja, ob njej seveda še precej ostalih razstav in privlačnih prireditev. MORAVA - Mozirski planinci in domačini pod Mozirsko planino imajo vse pripravljeno za nadaljevanje gradnje kapelice v Moravi, to je v neposredni bližini znane Mozirske koče. Lani so temelje že postavili, ves ostali material je že pripravljen, naročili so tudi že zvon, ki bo imel čisto poseben zven in bo tehtal okrog 50 kilogramov. Kapelica bo zgrajena do 8.avgusta, ko bo na Mozirski planini velika slovesnost. ŠMARTNO OB DRETI V tej krajevni skupnosti se pospešeno pripravljajo na obnovo pomladi nujno potrebna za nastavitev lovnih nastav. "Zaradi razmner, ki vladajo v naših gozdovih, pozivam vse lastnike, da takoj opravijo vse zahtevane ukrepe, da bomo vsaj omilili škodo zaradi lanske premnožitve bioloških škodljivcev, da omilimo moč spomladanskega napada. Kljub še tako dobro izvedenim ukrepom, bo namreč napad lubadarja v naslednjih mesecih še vedno močan," opozarja gozdarski inšpektor in nadaljuje: "Ne govorim samo kot inšpektor, ne gre samo za kazni, ki jih lahko plačamo, niti ne gre za kubike, gre preprosto za življenje. Posledice lubadarja bodo lastnika bolj kaznovale, kot ga lahko kaznujemo po zakonski poti. Interes lastnika gozda mora biti predvsem zdrav gozd, ki mora zadovoljevati potrebe lastnika in širše družbe. Pravočasen ukrep je najboljši ukrep." Za konec še praktičen nasvet. Najbolj učinkovito je torej sežiganje sečnih ostankov, ki pa ni možno povsod, še zlasti v tem sušnem obdobju. Nevarnost požara je trenutno večinoma prevelika, zato je možno uporabiti tudi škropivo. Za škropljenje mora biti izdano posebno dovoljenje, ker je škropivo zelo strupeno, z njim pa seveda morajo ravnati strokovno usposobljeni delavci. Škropi se samo podrto drevje in primerno pripravljeni sečni ostanki. Gozdarji so že nabavili večje količine škropiva, ki se hitro razgradi in je zaradi tega manj nevarno okolju, o vsem tem pa se morajo lastniki posvetovati na gozdnih upravah. ■yp ceste od Smartnega do Lipe. Projekti so bili narejeni pretekli teden, s prvimi deli pa bodo pričeli zelo kmalu. Odsek je dolg slabih 5 kilometrov, letos pa bodo poskrbeli za spodnji ustroj. Med drugim računajo na sredstva za demografsko ogrožena področja, na novi krajevni samoprispevek, velik delež pa bodo predstavljala lastna sredstva in seveda delo. Sestal seje tudi odbor za vodovod in sprejel letošnji delovni načrt. BOČNA - Po uvedbi uličnega sistema v tej krajevni skupnosti, pri tem so se poslužili imen zaselkov, so naročili in v minulih dneh tudi že dobili lične table za označitev teh zaselkov. Postavili jih bodo v naslednjih dneh, obenem pa so med krajane poslali anketo, kar sodi med priprave za nov krajevni samoprispevek. ...in Dreti OBČINA ŽALEC NA KRATKO Zasedal občinski parlament Na koncu nesklepčni Po enomesečnem premoru je v četrtek znova zasedal občinski trodomni parlament * Vedno problematična sklepčnost je na začetku bila zagotovljena * Zapleti so se pojavili takoj na začetku. Predsedstvo skupščine je namreč predlagalo , da bi umaknili z dnevnega reda Osnutek programskih zasnov za avtoccsto Arja vas - Ločica (to jc bila 13. točka dnevnega reda) z obrazložitvijo, da republika in druge odgovorne službe šc niso zavzele konkretnega stališča do tega vprašanja. . Delegati iz KS Vransko in iz KS Tabor so predlagali umik z dnevnega reda tudi 12 točke - Strokovne osnove za določitev možne lokacijc za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov v občini Žalcc. Ta pobuda jc bila razumljiva, kajti ljudje iz KS Vransko so zelo vznemirjeni zaradi določitve Blata za možno odlagališče komunalnih odpadkov. Da bi zadevo še bolj zapletli, so o 12. ločki takoj pričeli razpravljati, • čeprav so bili šele pri dnevnem redu. Nastopil jc žalski sekretar za urejanje prostora in varstvo okolja Vinko Debelak. Člani IS so zahtevali Icr dokazovali, da ta točka dnevnega reda mora ostati na dnevnem redu skupščine. Končno seje le oglasila podpredsednica IS Danica Jczovšck - Korent in ugotovila, da seji zdi neumno umikati to točko z dnevnega reda, čc sc o njej žc kar krepko razpravlja. Po glasovanju je 12. točka ostala le ostala. K umiku 13. točke pa jc nasprotovala večina poslancev SLS ter šc nekaj drugih. Menili so, daje v občinski upravi in skupščini premalo podpore "severni varianti" avtoccste, ki je že dolgo časa načrtovana in v urbanističnih planih tudi ves čas upoštevana. Severna različica tudi uzurpira najmanj prve kakovostne kmetijske zemlje. Njihovo zahtevo so zavrnili in to točko dnevnega reda umaknili z dnevnega reda. Skupščina je torej po eni uri in pol mukotrpnega prepričevanja sprejela dnevni red in pričela delo. * Žc prvi dve resni točki dnevnega reda pa sta znova zapletli njeno delo. Najprej je dodatno uvrščena točka- Problematike nedovoljenih gradenj na področju občine Žalec razburila delegate, kajti informacija inšpektorja g. Rafka Mlakarja jc dišala po iskanju politične zaslombc. Nekateri -kot mag. Janez Šketa, predsednik zbora ZZD in še dva ali trije delegati- so tako razumeli ter niso hoteli razpravljati mimo svojih pooblastil, medtem ko seje večina delegatov le odločila popolnoma nekompetentno razmišljati, kaj DA in kaj NE rušiti. Na koncu so informacija sprejeta. Neodločno vodenje poslanske skupščine predsednika Milana Dobnika je že pri tretji točki dnevnega reda. Delegatske pobude in vprašanja, poskrbela za kasnejši osip delegatov. Kajti enourno postavljanje vprašanj in sočasno odgovarjanje, občasno nepotrebno komentiranje pobud in vprašanj, je navdalo delegate, ki cenijo čas, z obupom. K odloku o podelitvi koncesije za plinifikacijo so sprejeli amandma poslanca SDP. Predlagal je, da sc na že vrisano omrežje vključijo še Gotovlje in Griže. Zavrnili pa so amandma, da bi se koncesijo podelila domačemu ponudniku. Brez prave razprave so delegati sprejeli Odloka o ustanovitvi stanovanjskega sklada in graditvi ter vzdrževanju zaklonišč, nadalje osnutek Odloka o proračunu občine Žalcc za leto 1993, predlog določitve kraja praznovanja praznika občine Žalec, predlog sklepa o določitvi plače direktorju javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti ter predlog sporazuma o ustanovitvi stalne konference lokalnih skupnosti Slovenije. Ko so po dnevnem redu prišli do točke določitev možne lokacije za izgradnjo deponije komunalnih odpadkov, je postal zbor KS nesklepčen.Pozivu predsednika skupščine, da bi sejo nadaljevali do konca, so delegati drugih dveh zborov odločno nasprotovali in približno ob 16.30 sklenilki zasedanje, ne da bi končali zastavljeno delo. ■ V.G., III. kongres MlacHh liberalnih demokratov in demokratinj v Žalcu Pomen podmladka za veliko stranko V soboto se je s predavanjem o AIDSu in sprejetjem resolucije o strpnosti do tujcev in beguncev končal III. kongres Mladih liberalnih demokratov in demokratinj v Žalcu. Ob brezhibni organizaciji OO MLD in OO LDS Žalcc so udcicžcnci kongresa, ki jihjc v Žalcc prispelo preko I 10 iz cclc Slovenije ter 8 tujccv, ponovno izvolili za predsednika Romana Jakiča. %8 delegatov, ki so imeli volilno pravico so izvolili šc Dimitrija Pura iz Žalca za podpredsednika ter Martino Skok za podpredsednico, Rajka Stankoviča za sekretarja icr ostale kolektivne organe. Udcicžcnci kongresa so sprejeli spremembe statuta, ki vnašaja statutarno formalno pravno enakopravnost ženskemu delu podmladka. So pa člani kongresa z. večino zavrnili težnjo vodstva po podaljšanju dosedanjega dvoletnega članstva na štiriletni mandat. Gostje iz tujine so imeli poseben program, saj so obiskali Konjeniški klub Gotovlje, Nckropolo v Šempetru in sc dodobra najedli napoli-tanskih pizz iz pizzeric Golobček na Vranskem. Kongres seje v poznih jutranjih urah prijetno zaključil s koncertom prcdskupinc iz Gorenjske Lindvern ter skupine U'REDU iz Ljubljane. Udcicžcnci so bili polni pohvale nad brezhibno organizacijo in odlično oskrbo v Hotelu Žalec. Kongres so omogočili AC marketing iz Braslovč in Vrtnarstvo Celje. Povedala sta: Tanja Petrovski (predsednica OO MLD Žalec): "Kongres je odlično uspel, udeleženci so zadovoljni, ambient je prekrasen in upam, da smo poleg politične zrelosti dokazali tudi organizacijsko sposobnosti. Zadovoljna sem, da so tujci, med drugim tudi podpredsednik Mednarodne organizacije mladih liberalnih demokratov Howard Cohcn iz Velike Britanije, bil preprosto navdušen nad delom kongresa, nad Žalcem in Savinjsko dolino ter nad prijaznostjo ljudi." Roman Jakič (predsednik MLD): "Eden od razlogov zaradi česar so se organi MLD odločili organizirati k#ngres v Žalcu je tudi izkazovanje naklonjenosti projektom, ki jih pri MLD vodijo Mladi liberalni demokrati v Žalcu. Gre za vrstop ekoloških akcij. "Barva liberalizma jc zelena!" jc ob drugem kongresu LDS zapisal dr. Slavoj Žižek. Mladi in starejši iz Žalca so to zeleno komponento vnesli v program obeh organizacij. Projekt Radoživ, ki seje začel idejno pred enim letom, že kaže svoje prve rezultate in naklonjenost slovenske javnosti, predvsem pa javnosti v Savinjski dolini do LDS in MLD." ■ vuf, Foto: -er Odslej tudi tekoči računi Prejšnji petek je Hmezad banka d.d. iz Žalca pripravila novinarsko konferenco o dosedanjih poslovnih uspehih in novostih za svoje varčevalce. Hmezad banka jc delniška družba v mešani lastnini, ki sojo ustanovili 30. junija lani iz Hmeza-dovc Interne banke in Hranilno kreditne službe v skladu z Zakonom o bankah in hranilnicah. Njen jamstveni kapital znaša 550 milijonov SIT, bilančna vsota pa 3.100 milijonov SIT. V prvih šestih mcsccih so zabeležili preko 20 odstotkov realne rasti obsega poslovanja, med drugim seje za polovico povečalo število komitentov - pravnih oseb. Število varčevalcev - fizičnih oseb ostaja 20.000, vendar so se njihove vloge povečale za 60 odstotkov, predvsem zaradi vezanih vlog. Glede na dobre poslovne rezultate bo 190 delničarjem banke letos izplačna 8-odstotna dividenda na revaloriziran kapital. Banka sc ukvarja ludi z naložbami kapitala v vrednostne papirje, ima svojega borznega posrednika in plačan sedež na ljubljanski borzi. S prvim marccm so prešli na nov sistem obrestnih mer. Osnova za obrestno mero seje od sedanjih 20 odstotkov znižala na 16 odstotkov, dejanska višina pa bo odvisna od bonitete kreditojemalca oziroma kvalitete zavarovanja kredita. Seveda je tej obrestni meri treba prišteti tudi veliki R. Plačilni promet s tujino bodo uvedli predvidoma 30. junija letos. Banka nudi svojim varčevalcem šc nakupovalno kartico, po novem pa bodo lahko imeli pri njej odprte tudi tekoče račune. Poleg tega načrtujejo šc svetovanje glede načinov varčevanja in hranjenje dragocenih predmetov. ■ rox Ukinitev železniške postaje na Polzeli Krajani Polzele so dali vrsto pripomb na morebitno ukinitev železniške postaje na Polzeli. Posebej seje za ohranitev postaje zavzel poslanec KS Polzela Stanko Novak. Ker gre za, kot sc sušlja, celjsko kombinacijo omogočanja zaslužka še nekaterim prevoznikom iz Celja, so kajpak Polzelani še toliko bolj zgroženi. Službe IS Žalec in odgovorni delavci na občini so obljubili, da sc bodo resno zavzeli za ohranitev postaje. ■ vuf Obnavljanje gradu Žovnek V Braslovčah že nekaj časa deluje Odbor za sanacijo gradu Žovnek. Žal ni uvršen med zgodovinske spomenike občine Žalec in zato Braslovče ne izpolnjujejo formalnih pogojev za sofinanciranje tega zgodovinskega spomenika. Na zadnji seji skupščine je bila zato dana pobuda za ustrezno spremembo občinskega odlok o zgodovinskih spomenikih in stavbah pod spomeniškim varstvom. Najlepša turistična vas v Spodnji Savinjski dolini torej prizadevno dela naprej in poskuša še izboljšati turistično podobo svojega kraja. m vuf Ureditev bregov Savinje Poslanka LDS Nataša Jan in Tone Ajdič, poslanec KS Prebold sta imela na minuli skupščina nekaj krepkih pripomb na popolnoma neprimerno urejenih, praktično nič popravljenih brežin Savinje, ki so jih že pred časom prizadele poplave. Zbor vaščanov v Latkovi vasi jc medtem že zahteval, daje treba to nalogo čimprej opraviti. Občinske službe in predsednik SO Žalec so večino krivde zvalili na NIVO Celje. m vuf Razmetavanje z denarjem v zdravstvu Pred nekaj leti so v Kasazah uredili zdravstveno ambulanto. Dokaj nova ambulanta, ki je tudi solidno opremljena, sedaj obratuje le tri dni na teden, kar jc vsekakor premalo. Gotovo pa je, je niso zgradili le za tridnevno obratovanje. Krajani Liboj sc sprašujejo, ali imamo res preveč denarja, da ga takole razmetavamo. m vuf Razširitev javnih del Izvršni svet Skupščine občine Žalec je sprejel predlog programa javnih del za letošnje leto. Lani jc bilo v javna dela, kijih organizira Zavod za zaposlovanje, vključenih osem brezposelnih, iz občinskega proračuna pa jc bilo v ta namen porabljenih 1,700.000 SIT. Letos bodo javna dela potekala v vseh krajevnih skupnostih, pri urejanju javnih poti, zelcnic in podobno bo sodelovalo 40 prijavljenih na zavod. Za materialne stroške in stimulativni del nagrade za delavce je v proračunu namenjenih 7 milijonov tolarjev. Na področju sociale bo obseg javnih del enak lanskemu. ■ rox Zmagovalci Taborčani V Gotovljah pri Žalcu je bilo v soboto kviz tekmovanje z naslovom Mladi in kmetijstvo, ki so ga pripravili mladi fantje in dekleta iz Gotovelj v sodelovanju s Svetovalno službo Žalec. Na občinskem kvizu seje pomerilo sedem ekip v znanju iz sadjarstva in razvoja podeželja, higienskemu pridobivanju mleka, vrtninah in škodljivcih v okopavaninah. Največ znanja je pokazala ekipa Tabora, sledijo gostitelji ekipa Gotovelj, tretja pa je bila ekipa iz Trnave. Na regijskem kvizu, ki bo 20. marca v Slovenskih Konicah, bo žalsko občino zastopala ekipa Tabora v sestavi Magda Rak, Andrej Breznik in Jani Stiplovšek. m-er Petrovče Jožefov sejem Etnografska, kulturna, turistična in gospodarska prireditev * Vsako leto se je udeleži veliko prodajalcev in obiskovalcev. Že peto leto zapored organizirata Hmezad kmetijska zadruga Petrovče in kmetijska pospeševalna služba Jožefov sejem v Petrovčah. Nad letošnjim je pokroviteljstvo prevzela Skupščina občine Žalec. Sejem bodo uradno začeli ob 10. uri, nato bo sledila licitacija rabljenih kmetijskih strojev, prikaz, njihovega delovanja in oglaševanje. Ob 13. uri bo v zadružni sejni sobi ocenjevanje domačih salam in okrogla miza o njihovem izdelovanju, ob 15. uri pa ocenjevanje savinjskih vin in okrogla miza o kletarjenju. V dvorani zadružnega doma bo ves dan na ogled razstava ročno narejenih izdelkov, kmečke kuhinje, pekarskih in mesarskih izdelkov, obiskovalci pa bodo lahko poskusili tudi domače salame in vina. Na stojnicah bodo prodajali izdelke domače obrti. Ob 18.30 uri bodo začeli bogat kulturni program s podelitvijo nagrad in priznanj za najboljše salame in vina. Kot se za sejem spodobi, bo sledila še Jožefova veselica. Letos bo prvič tudi sveta maša v petrovški baziliki. Pričela se bo ob 8. uri. ■ rox ..-v--------j,—------- mleka? Eb, kaj bi pila to drago mleko! Vsak po še eno pivo, da bo mir!!!..." ■ Foto: Ljubo Korbar, Tekst; vuf OBČINA ŽALEC HiHitlilil^ Šempeter Delovni turistični delavci Opravili več kot500prostovoljnih Sepmetrski turistični delavci so imeli minuli petek občni zbor. Vemo, da to pomeni obračun za nazaj in postavljanje načrtov za naprej. V tem kraju imajo za delovanje veliko možnosti, saj jih jc narava in preteklost bogato obdarila. Seveda pa oboje zahteva veliko dela, ki sc ga tukajšnji turistični delavci ne branijo in sc njihovo društvo uvršča med najuspešnejše na celjskem. To potrjuje tudi poročilo predsednika društva Slavka Štrucla, ki je po desetih letih to dolžnost odložil in novemu odboru zaželel obilo uspeha. Najbolj zadovoljni so, da sc povečuje iz leta v leto obisk v Antičnem parku in jami ur, večji obisk, letos novkioskza prodajo razglednic, spominkov.. Pekel. Oba objekta je v lanskem letu obiskalo 38.584 obiskovalcev, kar je za skoraj pet tisoč več kot leto poprej. Člani društva so opravili več sto udarniških ur, v tem času so predvsem opravljali vzdrževalna dela na obeh objektih. S tem so stroške zelo zmanjšali in društvu omogočili vlaganje v izboljšave in nova vlaganja. Med glavne naloge za letos uvrščajo postavitev novega turističnega kioska za prodajo spominkov, razglednik in vstopnic za Antični park. Seveda jih čakajo vsa sprotna dela, čiščenje okolice in drugo. Na zboru so podelili tudi priznanja in odlikovanja društva. Priznanja so prejeli Feliks Smodiš, Boris Bukšek, Zvone Lužar, Franc Štorman ml., Miran Orožim, Drago Jcromel, Milica Volpe in Katica Kline, bronaste plakete Slavko Jelen, Marija Hrovat, Boltežar Vasle in Franc Čretnik ter zlato plaketo prof. Zoran Vudlcr, častni predsednik celjske turistične zveze. Besedilo in slika: -er Novice, ki odkrivajo tančice • Izjavo tega tedna je dal udeleženec kongresa MLD v Žalcu, gospodič Rozman, imenovan Guzman, v delno nekontroliranem in manj prištevneni stanju: "Sviraj Meho, sviraj, p....." **** • Občinski IS je pripravil novo strokovno mnenje o občinski deponiji komunalnih odpadkov. Po tistem, ko je v lanskem letu že bila sprejeta, kot najbolj primerna lokacija Prepovedan hrib, so nova dognanja našla drugo najbolj primerno lokacijo Blato pri Vranskem. Občani Iz drugih krajev občine se bojijo tretje raziskave. • Kmetje se ne strinjajo z žalskimi Zelenimi, da so oni glavni krivci za ropanje mikve iz struge Savinje. Drugo je vprašanje, kdo je kriv, da izginjajo tako imenovane "gmajne", ki so bile v času Franca Jožefa razumljene kot zaščitni poplavni pas. **** • Delegat SDP Božo Andoljšek, se je zadnji seji občinskega parlamenta spraševal, kdaj mislijo ustrezne službe na občini odgovoriti na njegovo delegatsko vprašanje, po kakšnih načelih so bili izbrani individualni člani podjetja SIPRA. Z drugimi besedami: TU NAJ BI NEKAJ SMRDELO. Jezični dohtar Petelin - Dramska skupina Prosvetnega društva iz Andraža že nekaj časa pripravlja novo uprizoritev. O tem kaj bodo tokrat predstavili domačemu občinstvu, je režiser Anton Satler povedal: "Že novembra smo se v naši dramski skupini pričeli pripravljati na novo delo, in sicer smo tokrat izbrali komedijo pod naslovom Jezični dohtar Petelin. Do sedaj smo imeli več kot 25 skupnih vaj, premiero pa načrtujemo za prihodnjo nedeljo, 13. marca, ob 14,30 uri v Združenem domu tu v Andražu, kjer potekajo tudi naše vaje. V komediji nastopajo mladi igralci in sicer: Janez Dušič, Danica Turnšek, Ema Jezernik, Manica Pižom, Sto-jan Zabukovnik, Marko Satler, Franc Turnšek in Polona Pižorn. Na sliki: Na desni režiser Anton Satler daje napotke igralcem. Besedilo in slika: -er Kljub letom čila in zdrava V soboto sta v Petrovčah praznovala zlato poroko 75. letni Stanislav in leto mlajša Frančiška Kline. Obred zlate poroke je v poročni dvorani v Žalcu opravil Peter Pungartnik, v cerkvi v Petrovčah pa Pavel Zdolšek in Ivan Arzenšek. Življenje obeh zakoncev ni bilo postlano z rožicami. Oba izhajata iz številnih družin. Stanislav seje po končani osnovni šoli izučil za krojača, ker pa dela ni bilo, se je zaposlil na železnici. Začel je kot delavec na progi, vmes seje dodatno izobraževal, bil sprevodnik, vlakovodja upokojil pa se jc kot vodja vlakovodnih uslužbencev. Frančiška je iz Levca, v šolo pa je hodila v Petrovče. Gospodinjskih in drugiih veščin seje učila pri šolskih sestrah v Celju in pozneje delala do poroke kot hišna pomočnica. Stanislav in Frančiška sta se poročila 27. februarja 1943 in po poroki je bil Stanislav premeščen na delo na Dunaj. Vrnil se je leto pozneje ob rojstvu hčerke Slavke. Drugi otrok je bil sin Branko in tretji Vlado. Vsi trije otroci in sedem vnukov se radi vračajo domov. Takrat je tudi najbolj veselo. -er S slovesnosti v žalski poročni dvorani. VELJA SI OGLEDATI Kino - Zavod za kulturo Žalec petek, 5. 3., ob 19. uri in nedelja, 7.3., ob 17. in 19. uri: Popotnik (avanturistični film) petek, 12.3., ob 19. uri in nedelja, 14. 3. ob 17. in 19. uri Spomin nevidnega človeka (avanturistična komedija) Sk. Loka Kidričeva 58 JELOVICA •241 ,fax: 064/632-261 TERMO SHOPSceiie gotovinski predsezons POPUSt popust za opuščeni program ■ OKNA i SENČILA m KOLIČINE SO OMEJENE ^ ' % <>% '4 % ^ ;ko 1 b 1 +5... E 1 4"6m» 1 »rezobrestno, 2% obresti CELJE, Božičeva3,te il.:( J63/25-881 DOSTAVA NA DOM, ORGANIZIRANA MONTAŽA RAK od 22. junija do 23. avgusta Nekateri, sploh tisti, ki so v preteklosti cenili vaše delo, so vas pričeli pogrešati in se spraševati', kaj počnete. No, to se boste v naslednjih dneh vprašali tudi vi in to ne samo enkrat. Preveč popustljivi ste postali, prevečkrat se vdate brez trohice svoje, včasih tako značilne, svojeglavosti. Povabilo lahko mirne duše tudi zavrnete, ne boste veliko zamudili. SI LEV od 23. julija do 23. avgusta Če bi bilo vedno tako, kot bo v naslednjih dneh, bi vi bili prvi ZA. Vse bo potekalo točno po vaših željah in načrtih, tako da se boste tu in tam žc vprašali, če je zaradi tega kaj narobe. Brez straha, vložen trud se bo pričel obrestovati in tudi zato je vse tako lepo in gladko. Partnerja pa le razvajajte! tl]> DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra Na vas je, da vsaj poskušate spreobrniti potek zadnjih dogodkov. Sicer se bo hitro ponovila stara pesem in posteljo si boste v teh, še vedno hladnih nočeh, morali greti sami. Morda bo pomagal dober pogled v ogledalo in spoznali boste, da tudi vi niste ravno in vedno idealni. Ljubezenske zagate vam bodo v naslednjih dneh pobrale veliko časa. £1 TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra Kar hitro boste spoznali kam pes taco mol i in se zato še pravočasno zaščitili pred morebitnimi pretresi. Vseeno pa bi bilo dobro, če bi prisluhnili tudi tistim, s katerimi dosedaj niste ravno radi sodelovali. Časi se spreminjajo in na osebne zamere boste morali tu in tam pozabiti. Osebo, ki vas vznemirja, povabite nekam, kjer bosta sama. 1U. ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra Pogosto vas bo spremljal občutek krivde in to tudi zato, ker lastno malomarnost in lenost zagovarjate z napakami drugih. Težko se bo večno tako izmikati, kar hitro pa se lahko zgodi, da boste postali živčni in negotovi. Če se ne boste spremenili, boste izgubili kar nekaj prijateljev, kako težko je najti nove, pa že veste. x* STRELEC od 23. novembra do 22. decembra Končno ste spoznali, da beganje in iskanje ter s tem povezano preizkušanje partnerjevih živcev, ne vodi nikamor. Krizaje mimo, sedaj bo nekaj časa skoraj tako, kot je že bilo. Vendar bodite previdni. Pred kratkim storjena velika napaka še meče senco na sedanje stanje, nezaupanje še vedno ostaja. Pri delu boste naleteli na precejšnjo oviro, povezano s sodelavcem. KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja Negotovost boste preganli s samoprepričevanjem, ki vam bo vlilo novih moči in elan za delo. Tudi sami boste težko verjeli, da se bodo stvari odvijale tako ugodno. Nezaupljivost do mnogih, ki vas obkrožajo, pa bo še ostala, saj slabe izkušnje iz bližnje preteklosti ne morete kar tako požreti. Pazite na zdravje, ne kaže najbolje. VODNAR od 21. januarja do 19. februarja Uspelo vam je, zato boste nekaj dni nasmejani in dobre volje. Takšnega razpoloženja ne bo pokvaril nihče, še tako črne novice boste raje kar spregledali. Odnosi s partnerjem se bodo izboljšali, kar se bo močno občutilo in videlo že na daleč. Potrudite se še pri delu, pa vam bo življenje postalo prav všeč. K RIBI od 20. februarja do 20. marca Da po vsakem dežju posije sonce ste spoznali že v zadnjih dneh preteklega tedna, vendar tudi sedaj, ko so se mnoge stvari uredile, niste čisto zadovoljni. Ko boste uredili še nesoglasje z uradnimi organi, skorajda ne boste imeli več razlogov za slabo voljo in brezvoljnost. Načrt, kako to premagati, je dober, le izpeljati ga še morate. Pa brez oklevanja! KOZMETIČNI NASVETI Ste morda predebeli? Danes vam bom predstavila nekaj načinov za določanje normalne teže, kajti mnogo ljudi zanima prav to. Kadar govorimo o idealni telesni teži, mislimo na teoretični in statistični parameter, ki temelji na srednjih vrednostih in na telesnih lastnostih: starost, telesna gra-jenost, struktura kosti... Seveda pa moramo razlikovati med idealno telesno težo in tako imenovano telesno težo v formi (ta teža je bolj realna, kajti to je tista teža, ki jo organizem sprejme za svojo in s katero se dobro počutimo). Ponavadi pa se ravno z leti začne nabirati salo in sicer zaradi naslednjih dejavnikov: sedenje, bolezen, lenost, nezadovoljstvo itd., ki lahko težo povečajo tudi za 10-15 kg. Samo s strogo dieto lahko shujšate do 7 kg. Vsekakor pa pred pričetkom hujšanja preglejte tabele, ki pa seveda govore o idealni teži. Tabela glede na spol in višino višina ženske(kg) moški(kg): 150 42 -46 45- 49 152 4 3 -47 46- 50 155 44 -49 48- 53 157 45 -50 50- 56 160 47 -53 52- 58 162 50 -56 54 - 60 165 51 -57 56- 62 167 53 -59 59- 65 170 55 -61 60- 67 172 56 -68 62- 69 175 59 -65 65- 72 177 61 -67 67 - 74 180 63 -70 69- 76 183 65 -72 74 - 81 Najidealnejši način za določanje idealne teže je, če odštejete od svoje višine I 10 cm. Če ste npr. visoki 170 cm, je vaša idealna teža 60 kg (170-110 = 60). Res pa je, da ta način izračuna upošteva le višino, ne pa tudi starost, telesno konstitucijo in spol. Naslednji način izračunavanja je po Lorentzovi formuli: višina v cm - 100. dobljen rezultat - (višina v cm - 150) / n. (n = velikost, za ženske uporabimo 2, za moške pa 4.) Primer: Ženska, ki je visoka 160 cm, naj bi imela po Lorentzovi formuli 55 kg. 160- 100 = 60 60-(160- 150)/2 = 55 kg Ta metoda je bolj natančna kot prejšnja, saj se ozira tudi na višino in spol. Tako! Verjetno boste imeli za danes dovolj računanja, pa prihranimo morda še nekaj za naslednjič. ■ dipl. kozm. Metka Mujadžič - Kaligaro Imenski koledar Četrtek (4.3.)- Kazimir, Adri- jan, Marika, Zarja Petek (5.3.)- Janže, Ada, Pep- ca, Vanek Sobota (6.3.)- Danica, Stanka, Fridolin, Nika Nedelja (7.3.)- Tom (Tomaž), Cita, Veselko Ponedeljek (8.3.)- Janez, Bojan, Nada (Nadja) Torek (9.3.)- Francka, Danilo, Gaj (Gajetan) Sreda (10.3.)- Zmago, Milan, Rastko, Viktor O Lunine mene ščip 8. marca ob 10.46 uri Vremenska prorokovanja v obliki pregovorov os Sušeč so Če štiridesetih muče-nikov dan (10.) še zomr-zuje, še štirideset mrzlih noči prerokuje. Če štirideset mučenikov ni lepo, še štirideset dni potem ne bo. Moda Nežni dih tančic Približuje se čas maturantskih plesov, tudi sicer pa se nam v življenju tu in tam ponudi priložnost, da se lahko odpravimo na kakšno gala prireditev, ki seveda zahteva drugačno, bolj drzno, večerno toaleto. In najbolj zadeli boste, če se boste odločili za črno barvo, v kateri boste prav gotovo elegantni, vendar to včasih ni dovolj. Če želimo biti poleg tega še modne, mora obleka imeti vsaj nekaj tistega, kar daje slutiti, pa vendarle zakriva -tančice, ki so lahko tudi čipkasto pletene ali pa samo preprosto stane v prozorno tkanino. Barva naj ostane kar črna, čeprav pri pravilno izbranem modelu "vže" tudi živa. Pri tem pa hitro obstaja nevarnost, da izpademo kičasti, zato previdnost ne bo odveč, sploh pa pretiravanje v dodatkih odpade. Če je postava zavidljivo grajena, smo lahko pri razmerju blago -tančica tudi zelo drzni. Skrijemo le najbolj "ženske" dele, vse ostalo prekrijemo s tančico. Če pa ste dovolj samokritične in poznate svoje pomanjkljivosti, jih nikar ne poudarjajte. Potem s tančico ali čipko pokrijte le roke, vratni izrez, lahko pa tudi zapeljivo "pokuka" izpod visokega precepa maksi krila ali obleke. Možnosti je nešteto, le domišljiji pustite svojo pot, ko boste izbirale model. Nove jedi na vašem jedilniku Dobro je vedeti • Odstranjevanje etiket Kozarce ali steklenice najprej potopite v toplo vodo, nato pa na vsako etiketo nakapajte malo petroleja. Potem etikete odstranite tako, da jih rahlo drgnete z železno volno. Ta nasvet velja le za trdovratne etikete; običajno jih boste odstranili že samo s tem, da steklenice ali kozarce za nekaj minut potopite v vročo vodo; etikete bodo odpadle same od sebe. Najenostavneje boste odstranili cene z daril, če boste prek cen nalepili košček selotejpa in ga potem hitro potegnili. • Rezanje čebule in solze Če "jokate" pri rezanju čebule, bo najbolje, če bo čebula pred rezanjem petnajst minut v zamrzovalniku. Nato jo boste nare-zali brez solza. • Čiščenje aluminijaste posode V aluminjasti posodi se hrana rada prismodi, nato paje zelo težko odstraniti črn madež, ki se je pri tem naredil na dnu posode. Obstajata dve poti; posodo, v kateri seje prismodila hrana, napolnite z vodo, v katero ste dali dve mali žlički sode bikar-bone in kuhajte deset minut; potem vodo izlijte in posodo pomi-jte na običajen način. Dniga možnost: v posodo dajte vročo vodo in pustite, da stoji 24 ur, nato vodo izlijte. Mokro posodo dajte na vroč štedilnik. Ko se bo posoda ogrela, bo črn sloj odstopil, posodo pa lahko pomijete kot ponavadi. Pizze So italjanske specialitete, ki verjetno izhajajo iz Neaplja. Od tam pa seje razširila po vsem svetu. Pizz je zelo veliko vrst, računajo, da preko sto. Razlikujejo se v glavnem po nadevu, manj po vrsti testa, ki je ponavadi kvašeno. Neapeljska pizza Potrebujemo: (za 5 oseb) Kvašeno testo: 1/2 kg presejane moke, sol, 3-4 dag kvasa, malo manj kot 1/4 1 mlačne vode, 3 1/2 -5 žlic olja. Obloga: 4 čebule, 4 česnovi stroki, 1/2-3/4 dl olja, 1/2 kg olupljenih paradižnikov, približno 12 dag paradižnikove mezge, bazilika, origano, 1/2 žličke sladkorja, ščepec soli, poper, 2-3 zelene paprike, 10 rezin salame, 20-30 dag debelo naribanega sira gaude ali edama, moka za po-tresanje. Kvas zdrobimo v mlačni vodi, primešamo malo moke in pustimo, da vzide. Nato zamesimo iz moke, soli, olja in vzhajanega kvasa kvašeno testo. Gladko ga pognetemo in pustimo vzhajati približno 1 1/2-2 uri. Razdelimo ga na pet delov, vsak hlebček razvaljamo v mlinec s premerom 30 cm. Zložimo jih v pomokane pekače. Obloga: Med vzhajanjem testa (prvim) drobno sesekljamo česen in čebulo. Oboje v olju svetlo prepražimo. Primešamo paradižnik (lahko iz konzerve), paradižnikovo mezgo, baziliko origano, sladkor, sol in poper. Počasi kuhamo tričetrt ure. Vmes večkrat premešamo. Ohladimo do mlačnega in razdelimo po pripravljenih testenih mlincih. Rob mlinca potegnemo ob posodi nekoliko navzgor, da nadev ne uhaja. Počešemo z rezanci paprike, z rezinami salame in grobo naribanim sirom. Pokapamo z oljem. Pečemo približno 25-30 minut pri 200 -210 stopinj C v naprej ugreti pečici. Ponudimo takoj, ko je pečeno. Pizza s skuto Testo pripravimo na enak način. Obloga: 1/2 kg skute, 5 dag sira gauda, 6 dag dobre salame, 2 jajci, origano, sol. Pripravljeno testo potresemo s skuto, listki narezanega sira in grobo sesekljano salamo. Polijemo z razžvrkljanimajajcema in začinimo z ori-ganom. Pečemo v naprej ogreti pečici približno 50 minut pri temperaturi 210-220 stopinj celzija. PH?HPjPi^ m LJUDJE m* Namesto šopka za 8. marec - portret Herme Groznik Originali so redki, so pa zato dragoceni Nekatere stvari napišeš nepojmljivo težko: spreminjaš, črtaš, dodajaš, brišeš in... koš. Znova: začenjaš, spreminjaš... frk, koš. Prepoceni... Frk... koš. Preplehko... koš. Herma Groznikova me je namučila. Če bi to vedela, bi mi rekla v njenem stilu, tega pa ima: "Pusti tam." In brez dvoma bi tudi mislila tako. Toliko jo poznam. Pa seje ne da pustiti tam, Herma Groznikova enostavno ni za koš. Ne bi je spravil notri, če pa bi jo, bi takoj zlezla ven. Enaka. Koliko generacij tretje in četrtošolcev..., kijih še danes pozna. Z enako vnemo kot prvič, pred triintrideseti mi leti, v Cirkovcah, hodi danes v 3. razred. Z enako življcnsko usmeritvijo. Sama temu pravi, staromodno. Pa sc v tem, če sc v čem, presneto moti. Herma Groznikova bi lahko bila tukaj, na tej polovički časopisnega papirja, še kaj drugega kot učiteljica. Ker jc šc marsikaj. Ampak učiteljica... jc najraje. "Zelja postati učiteljica je najbrž mamina želja, prenesena name. Mama je živela v času, v katerem se ni dalo uresničevati svojih notranjih želja. Podzavestno je prenesla to name, pa tudi na sestro. Mira je prav tako učiteljica in tudi najmlajša si je želela biti učiteljica. Živela sem v družini, ki nani v materialnem smislu ni mogla dati dote, ker preprosto ni imela. Oče in mati sta se vzela pozno. Iz enostavnega razloga, ker oče ni imel stalne zaposlitve, šele ob razpadu stare Jugoslavije, seje stalno zaposlil na rudniku. Otroke sta imela že v kar lepi strosti. Dala pa sta nam veliko." Družina jc Hcrmi oblikovala temelje za kasnejše življenje. "Naučili so nas delati in še nekaj, kar za današnje čase zelo staromodno zveni, naučili so nas poštenja. Do dela in do sebe. Če imaš to, ni težko biti pošten tudi do okolice. Lahko pa si zaradi te svoje značajske poteze kdaj težaven. To priznavam." Staršem jc šc danes hvaležna, da so otroke zgodaj naučili strpnega življenja. Čeprav kdaj hitro vzroji in hitro kaj pove, kot pravi, sojo naučili živeti ob ljudeh, ki drugače mislijo. "To je bilo najbolj vidno pri nas. Sama nisem bila deležna verske vzgoje. Sorodniki so bili verni, pa smo imeli vedno čudovite stike. Nihče ni posegal na področje drugega." Zato jc tudi spremembe sistema niso nič prizadele. Nikoli ni razmišljala o tem, ali v ccrkev, čc so njenega sorodnika ccrkveno pokopavali. Šla jc. Nor- malno. In šc danes pravi, da če bi vsi verni živeli po desetih božjih zapovedih, komunisti pa po statutu, bi imeli raj na zemlji. Tako pa so si stvar na obeh straneh po svoje prikrojili... Zanimivo, da si jc oče zelo prizadeval, da Herma nc bi postala učiteljica. Zanimivo zato, ker je učiteljski poklic nadvse cenil. Pripovedoval ji jc, kako bo morala kot učitcljica v hribe. "Saj so v hribih tudi otroci." Rekel ji je, da bo vedno zelo malo zaslužila. "Ne poznam učitelja, ki bi od lakote umrl." Končalo se jc seveda po njeno. K sreči takrat šc ni bilo psihologov, ki bi ugotavljali interese in jih preusmerjali. Pa Herma Groznik: "Nekam bom zbežala...' pri Hermi tako ali tako ne bi uspeli! Zakaj jc bil oče sprva proti? Zato, ker so imeli v Plešivcu takrat to srečo, daje bila tam učiteljica, danes žc pokojna, gospa Stoparjeva. Bila je nosilec kulture v Plešivcu. V enorazrednici je ves"dan učila osemdeset plešivških otrok. "Bila je spomenik učiteljskemu poklicu in mojega očeta je bilo strah, da njegovi otroci tega ne bodo zmogli." Herma sc spominja, kako je oče vedno govoril, da so učitelji odgovorni za to kakšen bo narod, lahko ga pokoplje ali pa dviguje. Živo sc ga šc danes spominja, paje žc 30 let od njegove smrti, ko ji jc rekel: "Tako, Herma, zdaj si postala učiteljica, vedi pa nekaj. Vse življenje poskušaj biti enaka do vseh otrok." Spomni se, da so seji tistikrat zdele njegove besede precej čudne. "Zdelo se mi je, da sem to imela vedno v sebi in to so mi moji otroci, v razredu, ničkolikokrat povedali." Droben utrinek. Učila je dva fanta iz Kavč. Naprej starejšega. Napisal ji je kartico, z okorno pisavo in svinčnikom. Sporočilo je bilo kratko: "Želim si, da bi mojega brata vi učili, ker imate radi tudi revne otroke." Herma Groznik pa sc še v nečem ni nikoli spremenila in sc ne bo. Svoje mnenje ima. ki ga nc drži in nc skriva samo zase. Pa čeprav je rasla v tistem času, ko otroci niso smeli "jezikati" nazaj in še niso bili "enakovredni"... Hcrmaje z odločnostjo in svojim mnenjem prišla že na svet. Edini otrok v družini je bila. ki so ga včasih tudi tepli. "Ampak, nikdar po krivici!" Tepena je bila zato, ker seje prehitro sama uveljavljala. Drobna zgodbica, a za Hermo tako značilna: S petimi leti je že znala plavati. Živeli so blizu jezera, naučila seje in konec. Ampak doma je bilo treba delati, iti na njivo..."Ko smo se šli kopat, je mama vedno rekla: ko boš videla ata, da gre iz službe, pridi domov, ker bomo delali." Herma? Čeprav je videla očeta, da prihaja, še zdaj ga živo vidi, si je rekla: "Ne! Ne bom šla! Zvečer me bodo pet minut tepli," njej seje to zdelo pač pet minut, čeprav ni trajalo tako dolgo, "imela pa se bom cel popoldan fajn". Zgodaj je odločala o sebi, hkrati paje bila že kot otrok odgovorna za svoja dejanja. Vedela je, kakšna bo posledica take odločitve, a odločila sc jc zanjo in nikoli ji ni bilo žal. Da bi jo "tepci" kdo kasneje, da bi jo teplo življenje? Nc, ni jc! Pa čeprav je imela dostikrat mnenje, ki ni bilo povsem skladno... Pravzaprav je bila opozicija v lastni stranki, v eni sami. "Včasih sem si mislila, še čudno, da me ne zaprejo! Ne bom govorila o drugih, a tam, kjer sem se jaz gibala, sem lahko zelo kritično govorila, brez posledic. Morda je bil vzrok ta, da ni bilo nikomur v interesu, da me umakne. Najbrž je bil domet mojih razprav čisto brezpredmeten in je deloval na premajhnem področju, kaj vem? Ko danes berem Jančarja, si mislim: normalno. Živel je v drugih krogih in jih je dobil po glavi." Lahko "blefira," kolikor hoče, iz vsake stvari, o kateri govori, se da izpeljali tisto, njej najbolj dragoceno: učiteljevanje in mladi. Komaj je čakala, daje prišla na prvo delovno mesto v Cirkovcc. Otrok je ni bilo nikoli strah. "Res je, da so bili včasih drugačni kot so danes. Pa vendar: v vsaki generaciji, še sreča, je bilo nekaj otrok, ki so bili drugačni, ki so zahtevali drugačen pristop, drugo metodo. V učiteljskih vrstah pa smo jih kar vedno poimenovali z enakim izrazom: problematični." Danes ni (materialno) bogata, ker noben učitelj ni bogat. S svojo plačo ne. Na ta račun se zna pošaliti sama s seboj. Reče si, da bo vsak čas državni klošar. "To pa je sramota za državo Slovenijo, ne za Hermo Groznik." Pa tudi, čc bi bila bogata, bi bila to le en dan. Zato, ker jih je toliko, ki bi jim razdelila. Na nek način tu ostaja "demagog" in to jc, v tem primeru, tudi edina nalepka, ki jo jc pripravljena sprejeti in nositi. Vse opazi. Pred njo se ne da skriti. Učenec ne more skriti, čc pride lačen v šolo. Njej ne. Pa o tem ni hotela pripovedovati, ker jo je zazeblo. Zebe je pa ne rado. "Tudi 60. leta niso bila bogata. Takrat v Cirkovcah. A tam so bili vsi otroci rdečelični, zdravi, siti... Imeli pa so razorane roke, ki sem jih zelo cenila, ker so imeli take od kmečkega dela. Potem sem se nekaj let kot učiteljica sijano počutila, ker nisi videl razlike med direktorjevim otrokom in med otrokom snažilke. Ne me narobe razumet! Nisem za uravnilavko, daleč od tega. Samo biti učitelj v razredu, kjer je možnost dana vsem otrokom, da imajo vsi flomastre, barvice, zvezke... je nekaj sijajnega. Bojim pa se. da so ta obdobja minila." Droben žalosten utrinek: Otrok ne more reči. jaz sem lačen in pika! Otrok tega ne bo priznal. S položnico za malico je prišla domov in rekla možu: "Veš kaj, midva bova plačevala, kaj pa, če bi imela pet otrok..." Letošnjega šolskega leta je praktično konec. Zamisli se: "Če človek zna opazovati otroke... Ljudje hodijo na razstave in uživajo. A slika lahko oživi samo pri tistem, ki jo zna gledati, občutiti. Pred menoj je razstava že triintrideset let. Ko zjutraj stopim v razred in vidim moje otroke... Hvala bogu, da niso vsi odlični, da niso vsi enaki... Ko pogledaš tiste učke, eden te jezno gleda, eden zaspano, eden zdolgočaseno, eden... Zdi se mi, da kar zapljuje po meni. Ne vem, kaj bo čez dve leti, nekam bom zbežala." Pa nc bo. Ker ne beži. Ker jih bo veliko, ki bodo prihajali k njej. Zanje bo že kaj. Če drugega ne, jih bo učila življenja. In čakala bo. Vnuka. Ko hi vedel, kakšna babica ga čaka, bi hitel. ■ Milena Krstič - Planine fflmma^KKmmi^mmmts&MMttm Vtas Klub delavcev BiH v Sloveniji "Hvala dobrim ljudem!" Julija lani so v Velenju ustanovili Klub dclavccv BiH v Sloveniji. Združuje delavce, ki živijo in delajo v naši državi. Ob ustanovitvi jc imel klub 20 članov, danes pa jih jc približno žc 130. "Želeli smo, da se ljudje med sabo povežejo, da imajo prostor za zbiranje v prostem času," sta dejala predsednik kluba Mustafa Mujadžič in Hasan Pašič. Ob tem sta posebej omenila, da nc gre za politično organizacijo. "Povezujejo nas različne kulturne in športne akcije in vabimo vse ljudi poštenega srca, ki so pripravljeni delati, da se nam pridružijo. V naš klub je možen vstop samo s člansko izkaznico." Doslej sla najbolje zaživeli kulturna in športna sekcija. Vse od ustanovitve dalje so misli vseh članov v BiH pri tamkajšnjih trpečih prebivalcih in v razmišljanju,, kako jim kar najbolje pomagati. Kulturna sekcija je medtem pripravila žc dve prireditvi. Avgusta lani dobrodelni koncert, s katerega so scve-' * | da ves izkupiček namenili ljudem v BiH. Nanj so prišli tudi obiskovalci iz tujine, saj imajo svoje člane šc v Nemčiji, Avstriji, Italiji,...Športna sekcija paje minuli teden pripravila, prav tako v velenjski Rdeči dvorani, nogometno srečanje. Izkupiček od prodanih vstopnic pa so s tc človekoljubne akcije namenili trpečim ljudem Gradačca. "Za denar, ki ga zberemo s takšnimi prireditvami, kupimo živila, potrebna oblačila in zdravila. Pomoč prihaja tudi od naših članov iz tujine. Doslej smo je največ dobili iz Nemčije, zbrali pa smo že za približno 300 tisoč mark pomoči, od tega samo zdravil v vrednosti 100 tisoč nemških mark," sta povedala predsednik in tajnik kluba. Prav tc dni bodo poslali prebivalcem Travnika v vrednosti 60 tisoč mark različne pomoči. Seveda člani, vsak izmed njih, prispevajo po svojih zmožnostih. Pri tem so zelo dosledni. Ko so, na primer, prejšnji teden izvedli človekoljubno športno Predsednik Mustafa Mujadžič Tajnik Hasan Pašič prireditev v velenjski Rdeči dvorani, jc vsakdo tudi predsednik, tajnik, referenti..... plačal vstopnino. Nogometaši pa so iz drugih krajev Slovenije prišli na lastne stroške. Enako jc bilo za novoletno srečanje, ob kulturni prireditvi, nič drugače ni, ko mora kdo od članov kluba na pot v zvezi s pomočjo. Nihče ne pomisli, da bi mu kdo drug moral kriti potne stroške ali podobno. "Pomagamo tudi drugim ljudem, tukaj v Velenju, neglede na to, kdo so. Vemo, da so tudi tukaj socialno ogrožene družine. Pomoč smo zbirali tudi za tukajšnje društvo multiple-skleroze. To že dolga leta sodeluje s podobnim društvom v BiH. Dogovorili so se, da jim bodo pomagali. Ker pa sami niso mogli opraviti tega dela, smo to namesto njih storili mi. Tu v Velenju smo nabrali kar 14 paketov po 20 kg." Še nekaj sta želela omeniti predsednik in tajnik. " Vse, kar dobimo, nam dajo dobri ljudje, za kar smo jim iz srca hvaležni." Sedež kluba jc v Velenju. Žal, pa člani nimajo ustreznih prostorov oziroma pravega kluba, v katerih bi sc zbirali, v njih preživljali prosti čas ob pomenkih, igranju šaha, gledanju televizije, dobili različne informacije,..." Na velenjski Habitsmo že vložili prošnjo za takšen prostor in upamo, da nam je ne bodo odrekli." Tako sta na kratko opisala dejavnost prvega tovrstnega kluba v Sloveniji predsednik Mustafa Mujadžič in tajnik Hasan Pašič. Na koncu pa izrekla veliko željo: "Da bi vsi ljudje živeli v sožitju in prijateljstvu!". ■ 5. Vovk 97. let Marije Ocvirk V soboto, 27. februarja, je v Ločici pri Polzeli praznovala 97. rojstni dan Marija Ocvirk, po domače Kačeva mama. Za rojstni dan sta jo poleg domačih obiskala tudi predsednik skupščine krajevne skupnosti Polzela, Stanko Novak in tajnica KS Danica Antloga ter ji v imenu krajanov izročila šopek in darilo. Jubilantka jc za svoja leta dovolj čila in zdrava, predvsem pa jc še bistrega duha. Rada pove. da predvsem zadnja leta, ko delati ne more več, veliko bere in redno gleda televizijo. Ocvirkovi mami so vsi zbrani in pa tudi mi v uredništvu zaželeli predvsem zdravja. Tako sta nazdravila za 97. rojstni dan Stanko Novak In slavljenka. Besedilo In slika: -er Pomladili vodstvo Na pustno soboto so se zbrali člani Gasilskega društva Velenje na redni letni občni zbor, kije bil tokrat precej v pričakovanju volitev novega vodstva. Po dolgem, "vladanju" in vodenju društva, sta poveljnik Franc Pcčečnik starejši in predsednik Karli Majdak predala funkcije mlajšim kolegom. Zbor je potekal po ustaljenem ritmu. Po podanih poročilih o uspešnem delovanju, o številnih akcijah in intervencijah, so se pogovarjali o pričakovanih novostih na področju zakonodaje in spremenjenega financiranja v gasilstvu. Predsednik OGZ Velenje je informiral člane o najnovejših pripravah na sprejetje zakona o požarni varnosti in gasilstvu, zaslužnim članom paje predal odlikovanja, napredovanja in priznanja različnih stopenj. Gostje iz pri- jateljskih društev Hrastnika in Hrašenskega vrha so še posebej prisrčno pozdravili zbor in želeli še naprej tako odličnega sodelovanja. Ožji člani vodstva društva ter poveljniški kader pa seje s prelepim darilom, lesenim kipom Svetega Florjana zahvalil Francu Pcčečniku Starejšemu za dolgoletno, kar 45-let-no, poveljebvanje društvu in ga pro- sil za sodelovanje tudi v bodoče. Predsedniško dolžnost so gasilci zaupali Borisu Kovšetu, novi poveljnik paje postal Jože Drobež. Tudi ostalih nekaj članov upravnih organov so zamenjali in s tem po dolgih letih priznali, daje napočil čas dela in odgovornost za mlajše strokovno usposobljene kadre. ■ Jože Miklavc - O zakonih Zakaj imajo v vladi in v parlamentu toliko dela s pripravljanjem in sprejemanjem vedno novih in novih zakonov? Vedno nove zakone moramo sprejemati zato, ker se po starih ne ravnamo. O Slovencih Pri nas pameten, sposoben in delaven človek zelo težko najde primerno delovno mesto, saj so vsa taka mesta žc zasedena s šc bolj pametnimi in sposobnimi. Številni gredo potem na tuje, kjer delo najdejo. Pogovor dveh pisateljev "Kako ti je ugajala moja nova knjiga?" "Čudovita je, celo zdravilna! Menije vrnila spanec." Turistični intervju "Ali imate v vašem kraju kakšne turistične atrakcije?" "Žal še niso prišle iz Romunije." Pismo Na letališču; mož odhaja na službeno pot. žena v zadnjem hipu zakliče za njim: "Piši mi! Pa čeprav samo en ček." Diagnoza "Gospod zdravnik, kaj mi je pravzaprav?" vpraša najstnica ginekologa. "Nič ti ni, draga moja. Nič, kar se ne bi dalo pozdraviti s poroko." Stroški Mladoporočenec vpraša davčnika: " Ali lahko račune zaanti-baby tabletke vključim v dohodninsko napoved kot olajšavo?" "Da, v primeru, da niso delovale!" mu odgovori davčnik. Strah "Nikoli se ne bi poročila s čarovnikom." "Zakaj?" "Zato, ker sc bojim, da bi potemrodila zajca." Pralovska V divjini daleč od civilizacije je preprost lovec našel ogledalo. Nikoli v življenju ga še ni videl, zato ga je radovedno vrtel v roki. Ko je v njem opazil sebe, se je začudil:" Pa, to je moj oče!" Lovec je ogledalo skrbno nesel domov in ga hotel skriti. Toda žena ga je opazila in vprašala:" Kaj je bilo tisto, kar si skril?" "Slika." "Aha, gotovo slika kake ženske!" "Ne, slika mojega očeta." "Spet lažeš! Pokaži!" Ni dala miru toliko časa, da ji je mož dal ogledalo. Pogledala je vanj in ko je ugledala sebe, je užaljeno rekla:" Grda. Na to nisem ljubosumna." Živalski karneval Kača in stonoga se dogovorita, da gresta skupaj pusto-vat. Kača je že zdavnaj v dvorani in čaka več kot pol ure na stonogo. Potem jo pobara:"Ja, kje si pa hodila?" Pred dvorano je bil napis:"Prosim, očistite si čevlje!" Neprijetno srečanje Ko se je vlak približeval obmorskemu mestecu, kamor sem se napotil zato, da bi tam preživel nekaj dni prijetnih počitnic, sem šel na hodnik vagona, da bi malo pretegnil zasedene noge. Nekaj časa sem ostal na hodniku, vdi-hal svež morski zrak in izmenjal nekaj besed s potnikom, ki sem ga srečal že zjutraj na peronu. Takrat, ko sem se napotil nazaj proti svojemu sedežu, pa sem slučajno pogledal v kupe poleg tistega, v katerem sem se vozil in zagledal na sedežu moškega, ki je bil pred mnogimi leti moj sosed. Spomnil sem se ga, kako nemogoč je bil; ko si se začel z njim pogovarjati, sploh ni znal prenehati in človeka enostavno ni spustil naprej. Ko se je preselil v drugi del mesta, sem se tega zares razveselil. Od takrat ga nisem nikoli več srečal, pa tudi zdaj, ko so se začenjale moje počitnice si srečanja z njim nisem želel. Na srečo je bil v trenutku, ko sem pogledal v njegov kupe preveč zatopljen v pogovor s potnikom. ki je sedel nasproti njega, da bi me sploh lahko opazil. Hitro sem skočil v svoj kupe, vzel s prtljažnika svoja dva kovčka in ju odnesel daleč na drugi konec hodnika, tako da sem bil pripravljen za izstop, kakor hitro se bo vlak ustavil. V trenutku, ko se je vlak ustavil, sem poklical nosača, ki mi je kar najhitreje odnesel prtljago s postaje in mi poiskal taksi. Ko sem se peljal proti majhnemu hotelu na obrobju mesta, sem globoko vzdihnil od olajšanja, ker mi je uspelo pobegniti. Zdelo se mi je. da ni dosti možnosti, da bi še enkrat naletel na nadležnega, bivšega soseda. Ob prihodu v hotel sem šel naravnost v svojo sobo in počival do večerje. Potem sem odšel v salon in si naročil pijačo. Komaj da sem dvignil kozarec k ustam sem zaslišal, da me pozdravlja dobro znan glas. Konec koncev mi veeno ni uspelo pobegniti pred mojim utrodljivim sosedom! Toplo meje zgrabil za roko in vztrajal, da bi imela isto mizo v jedilnici. "To je pa zares prijetno presenečenje!" je rekel. "Sploh nisem pričakoval, da bi vas po vseh teh letih še kdaj videl!" ■ Donn Byrne Past za miši Neka gospa je bila zelo ponosna na svojo hišo, kajti vedno je imela vse lepo čisto in pospravljeno. Vseeno pa se je nekega dne, ko je čistila preproge v dnevni sobi. zgodilo, da je videla, kako je majhna miška stekla preko sobe! Zelo se je prestrašila, kajti vedno je pripovedovala drugim ljudem, da se miši najdejo samo v umazanih hišah; zdaj jo je postalo pošteno sram, ko je zagledala miš v svoji lastni hiši. Poklicala je hčerko in ji rekla; "Nekaj strašnega se mi je zgodi- lo! Pred nekaj minutami sem videla miško v naši dnevni sobi. Takoj jo moramo ujeti! Pojdi v trgovino in kupi past ža miši - toda, karkoli že boš naredila, nikomur ne povej, zakaj jo potrebujemo!" ■ L.A. H/7/ Pusto vanje v Gaberkah V senci velikega Pustnega karnevala v Velenju, je prejšnjo nedeljo Pustni komite Gaberke pripravil že drugo leto zapored mini pustni sprevod, kije v kraju postoril vse, kar je bilo nujno potrebno. Predvsem pa se je posvetil komunalno prometnim in geodetskim vprašanjem. Za en dan so Gaberke razglasili za samostojno občino (čeprav je na zemljevidu nove občinske samouprave ni videti). Izvoljen je bil župan Pankracius Sinoni-mus, le ta paje takoj ustanovil Komunalno podjetje Gaberke. Pustnjaki so odpravili pojem odpisani, torej so anektirali del naselja k matičnemu naselju. Čez noč so izginile tudi table odpisani, ki so že nekaj časa burile duhove Gaberčanov. Na vseh vpadnicah v Gaberke so postavili nove krajevne table, imenovane gaberška vrata. Pri izvajanju naji ujnejših del so se seveda temeljito lotili občinskih služabnikov za komunalno cestna vprašanja občine Velenje, ki da so "zašuštrali" Gaberke. Na Pepelično sredo so izpred Doma krajanov v Gaberkah pospremili na zadnjo pot ob ve-lunjo Pepeka Pusta, ki je izdah-nil ob hudih naporih minulih praznikov. Dostojen sprevod ter velika večina domačinov, ki je pospremila Pusta ob grobu, seje sestala na sedmini, kjer so formalno ustanovili Pustno društvo Gaberke. Tako so zametki tamkajšnjega pustnega karnevala že dobili obeležeje tradicije, ki ji nameravajo ostati zvesti tudi v prihodnje. ■ Jože Miklavc Pustni utrinek šolarja Sončno pustno jutro, z vonjem po krofih, ki te že v spanju prijetno ščegata v nosu. Letos sem ga bil še posebno vesel. Le zakaj, boste vprašali. Najprej v pusto in dolgočasno šolo, nato pa noro popoldne, ki ga preživiš v nenehnem "fehtanju" krofov. Naješ se že, toda le kaj je tu veselega? Nc trdim, da to ni dobro, vendar pa vse te maske in še risani film Lepotica in zver, zaradi katerega nam je odpadel pouk, meje navda- jal z veseljem. Čeravno nisem več najbolj navdušen nad risankami, mi jc segla do srca. To je romantična zgodba, zgodbica o začaranem princu in deklici, ki reši očeta z obljubo, da bo sama ostala pri princu - zveri. Dekle ob tem spoznava, da ni dobro soditi zgolj po zunanjosti, ampak bolj po notranjosti. S svojo ljubeznijo, gaje odrešila strašanske podobe zveri, s tem pa tudi začarani grad. To je risanka za vse starosti. Poglavitno Klic v sili Nek občan je klical gasilce, da naj nujno pridenijo z lestvijo na Tomšičevo ulico in rešijo z visoke vrbe žalujke lepo muco. Odgovorni gasilski človek sije najprej kraj ogledal in uslišal mile prošnje mačke, ki učitno ni prenašala višine. Nato je sledila reševalna akcija. Bliže kot so dvigovali, gasilci lestev, višje seje muca pov spela. Do vrha. In kam potem?! Po vejicah, tankih kot lasje, se je pričela spuščati in nato cepnila iz šestih - sedmih metrov na tla. In ker maček vedno pade na noge, se je gasilska avantura srečno končala, le gasilci in fotoreporterji so bili ob zanimivo trofejo. Kaj sije ob vsem mislil muc pa ostaja eno dolg mmmmi-iiiiiijav. Past na banki Ljubljanska banka v Velenju je imenitna stavba. Posebno razkošna je avla z okenci za stranke. In ravno tu je past. Ce namreč poltitiš mimo drugega stebra, pri katerem je Mussijev spomenik, se lahko spotakneš in padeš. Prehod mimo stebra po desni je največkrat blokiran zaradi strank pri okencih, prehod po levi pa je omejen s poličko ob stebru, za katero nihče ne ve, zakaj je tant in stopnicami, ki pridejo iz Zgornje etaže. Počasi še gre, če pa se bo komu kdaj mudilo proti okencu z devizami na koncu avle. se bo spotaknil in nekoliko "ubil". Vprašanje investitorja in arhitekta se torej glasi: kdo se bo pni "ubil" na velenjski banki? Optometer na optometer Sam župan šutarški obvešča tiste Šmarčane, kijih "nekam tišči", pa potem svoje breme odlagajo preko časopisa, da imajo njegovi sodelavci na voljo kar tri stranišča. Enega v upravni Zgradbi, drugega v garderobi v delavnici in še enega v garderobi pri hlevu. V garderobah so z.a nameček tudi tuši. Za vse tiste, ki "sirjejo " po Šmartnem, pa tako ali tako ne bi zadostovalo niti javno stranišče. Optometer: Čutim spremembe Menjavo vlade v velenjski občinski skupščini je najprej, 26. februarja, ob 11.45, zaznal Optometer. Podpredsednica izvršnega sveta je odpovedala Naš čas z željo, da to ra-zumememo. Optometer je razumel: nič več ne bo tako, kot je bilo. sporočilo je bilo, daje največ vredna človekova notranjost. Gotovo ne bi bilo narobe, če bi si omenjeni film ogledali v čimvečjem številu in se sami prepričali o njegovi univerzalnosti. V risanem filmu lepotica in zver je prikazano, da prav vsako in še tako majhno bitjece potrebuje ljubezen in da brez nje ni rešitve nobeni civilizaciji. Bor Plazi 7.b, OŠ Miha Pintar-Toledo, Velenje VTV na oddajnik? Kot smo slišali iz zanesljivih virov, ki so blizu televiziji Slovenije in še bliže velenjski televiziji, bo že prav kmalu mogoče spremljati program VTV na veliko večjem obsegu Štajerske. Program bodo namreč oddajali preko oddajnikov in pretvornikov in ga bo mogoče sprejemati šestdeset do osemdeset kilometrov od oddajnika na Plešivcu. Možno bo oddajati program preko vseh slovenskih pretvornikov in tako prispevati informacije in program iz našega okolja vsem gledalcem slovenskih TV študijev. Tako se na tem medijskem področju zares marsikaj spreminja. Radijo Velenje oddaja na novi, svoji frekvenci, 107,8 MHz, Naš čas seje razmahnil in razširil, ljudje pa čvekamo in čvekamo, da nam skoraj nihče ne verjame. Je v tej medijski prenovi tudi naš lepši jutri? Vprašajmo šefa velenjske vlade (na sliki). "Gospod predsednik (Srečko Meh, desno), kaj menite o naši novi, čisto pravi televiziji?" (sprašujeta Rajko Djordjevič, lastnik VTV in njegova soproga Helena)? ■ Jože Miklavc Rokomet r — — — — — — — —---— — —----- - __ I Pred spomladanskim nogometnim vrtiljakom I Gorenje spet drugo j Bodo "rudarji" kos Olimpiji? Rokometaši velenjskega Goren- malce presenetili gledalce, še bolj pa ■ ^ ^^ —™ ^^ ------^ ^^ ■ ~ ^ Rokometaši velenjskega Gorenja so hitro (?) preboleli poraz na Ptuju s tamkajšnjo Dravo in si v 18.kolu priigrali novi točki, ki sta jih spet pripeljali na drugo mesto. Zasluge za to ima tudi trenutnbo tretjeuvrščeni Andor Jadran, ki je doma tesno (16:18) klonil s Pivovarno Laško. Velenjčani proti Ribničanom niso ponovili dobre igre, ki so jih gledalci videli v njihovi dvorani v drugem delu prvenstva. Zaigrali so povprečno, brez prave prvenstvene dinamičnosti, požrtvovalnosti, gledalci niso videli veliko zanimivih akcij, zato imajo rokometaši seveda svoj odgovor; to jc bil nasprotnik, ki vseh teh lastnosti od njih ni terjal. Gostje so seveda želeli v Rdeči dvorani zapustiti čim boljši vtis. Z igro v prvih dvajsetih minutah so kar malce presenetili gledalce, še bolj pa domače igralce. Na začetku so celo enkrat imeli dva zadetka prednosti (4:2), v približno 20.minuti pa so se domači le prebudili, zaigrali nekoliko bolje od nasprotnika in si do polčasa priigrali tri zadetke prednosti, v nadaljevanju pa so tej razliki dodali še tri. Gostje so imeli tudi malce smole, predvsem njihov mladi igralec Škaper, eden najbolj nadarjenih mladih slovenskih rokometašev, saj je moral v 35.minuti zaradi poškodbe kolena z igrišča. V naslednjem kolu bodo Velenjčani na preizkušnji v Ajdovščini pri igralcih Hubelja, ki so v minulem kolu slavili v Litiji. Torej bodo morali zaigrati nadvse zavzeto. ■ vos Sok za navijače Rokometaši Nove opreme iz Slovenj Gradca , ki so po jesenskem delu prvenstva v I. državni ligi trdno držali drugo mesto na prvenstveni lestvici, so po vrsti slabih iger v nadaljevanju lige gotovo največje razočaranje na slovenski rokometni sccni. Prejšnji teden so izpadli iz tekmovanja za Pokal Slovenije, zatem pa so v soboto v Murski Soboti svojim zvestim navijačem napravili še cn šok. Čeprav velja, da so iz pokalnega tekmovanja izpadli dokaj nesrečno - v dveh tekmah z litijskim Prcsadom so doma zmagali s tremi goli razlike, za prav toliko pa so izgubili v goslch (v polfinalc sc jc uvrstil Prcsad, ker jc v gosteh dal več golov kot Slovcnjgrajčani) - pa žc kar fanatični navijači Nove opreme ne morejo mimo spoznanja, da jc forma njihovih ljubljencev kar čez noč padla tako strahovito. Medtem ko je smolo v Litiji še mogoče razu-meti- zadnji, usodni gol so igralci Nove opreme dobili tri sekunde pred koncem - si prijatelji rokometa v Slovenj Gradcu ne morejo prav razložiti poraza proti Pomurki v Murski Soboti. Jeseni nepremagljivi Slovcnjgrajčani so zadnjeuvrščeni ekipa dali priložnost za prvo zmago. Igralcev iz Slovenj Gradca na igrišču skorajda ni bilo prepoznati. V klubu so napravili vse, da bi položaj obnili na boljše. Kako učinkoviit bodo ti ukrepi, bodo pokazala še preostala štiri kola, kolikor jih jc šc ostalo do konca letošnjega tekmovanja v rednem delu I. državne lige. ■ A.B. Goool... Že dobrih 14 dni Velenjčane in vse druge klube trese nogometna mrzlica, saj se bo v soboto in nedeljo spet začel nogometni vrtiljak na igriščih prve nogometne lige. igralci velenjskega Rudarja so gotovo v najtežjem položaju na začetku drugega dela prvenstva, saj bodo že v uvodni tekmi gostili državne prvake in tudi po jesenskem delu vodilno ekipo ljubljanske Olimpije. Na začetku prvenstva so Velenjčani s tem nasprotnikom za Bežigradom doživeli hud poraz, saj so izgubili kar z 0:5. Se lahko "rudarji" v nedeljo oddolžijo "zmajčkom" z enako mero? Tega najbrž nihče ne pričakuje in ne zahteva od njih. Ljubljančani so pač trenutno naš najmočnejši klub, tudi najbolje organiziran, zato je stvarnejše razmišljanje, da bi bila že velik uspeh delitev točk. Stvarno razmišlja tudi trener Drago Kostanjšek: "Od uvodne spomladanske tekme ne pričakujem čudeža, lahko pa zatrdim, da smo kar najbolje pripravljeni za nadaljevanje. Seveda bomo storili vse, da bi morda presenetili Olimpijo z dobro igro, ji vzeli točko ali obe. To bo vsekakor odvisno tudi od nedeljskega razpoloženja našega nasprotnika. Olimpija je pač Olimpija in ima enako računico kot mi. Njen edini cilj je ponovna osvojitev državnega naslova, naš pa, da vsaj zadržimo osmo mesto, na katerem smo prezi-mili. Seveda bomo skušali z določenimi zamislimi Olimpijo presenetiti, če pa bo to dovolj za ugoden izid, bo ta zelo dragocen." Spodbudno je, da igralci komaj čakajo na nadaljevanje prvenstva. Iz tega sledi, da ni bojazni, da bi se ponovila jesenska kar malce preveč plaha igra za Bežigradom. Kasnejše prvenstvene tekme so pokazale, da so Velenjčani jeseni resnično preveč spoštovali Olimpijo; to so potrdile tudi dobre igre v nadaljevanju, to je potrdilo osmo mesto, pa tudi to, da jih v prvem delu prvenstva nihče ni premagal na njihovem igrišču. Torej lahko pričakujemo v nedeljo takšno Rudarjevo igro, ki bo dostojna derbija in otvoritve nadaljevanja prvenstva. Vodstvo kluba pričakuje, da se bo v nedeljo, pričetek srečanja bo ob lS.uri, zbralo na igrišču ob Jezeru veliko število ljubiteljev nogometa, morda celo največ v letošnjem prvenstvu. Že štirinajst dni so v predprodaji vstopnice po 400 tolarjev, za ženske in otroke pa po 150 tolarjev. V nedeljo bodo dražje za 100 tolarjev. Tudi z uvedbo športne napovedi želijo privabiti čim več gledalcev. Lastniki stavnih lističev bodo ugibali - napovedali rezultat polčasa in končni izid srečanja in tisti, ki bo uganil, se bo seveda veselil. "Rudarji" pa si tudi želijo, da bi gledalci s športnim navijanjem v nedeljo in tudi na vseh drugih tekmah bili zanje dvanajsti igralec in jim tako pomagali, da obdržijo jesensko uvrstitev ali pa se morda povz-pnejo še za kakšno mesto višje. ■ vos Boljši od Olimpije Košarka Hud boj za obstanek V slovenski košarkarski ligi so končali drugi krog prvenstva. Košarkarji Elektre so znova razočarali, saj v Idriji niso dosegli pričakovane in željene zmage. Domačini so bili boljši z 88:74 (30:30). Tako so pristali na predzadnjem mestu, slabši od njih je le šc Inpos iz celja. V končnici se bodo zelo težko obdržali v ligi, zlasti glede na kvaliteto nasprotnikov, s katerimi bodo igrali za obstanek v rdeči skupini. Odbojka ši 8 » % m m Sedmo in zadnje mesto Odbojkaricc v prvi državni ligi so sklenile letošnje prvenstvo. Igralke Gornjega Grada so v zadnjem kolu doma premagale Tabor iz Ljubljane s 3.2 in zasedle 7.mesto, slabše pa so šc odrezale Topolčankc. V zadnjem kolu so doma izgubile z ekipo HIT Casino z 0:3. Sicer so v 18 kolih le dvakrat zmagale in pristale na zadnjem, desetem mestu. Mali nogomet SS®«S!SS®8SStii!!S5Sa V zimski ligi malega nogometa vRdeči dvorani so odigrali 5.in 6.kolo. Rezultati: KMN Škalc:Tcxas 3:1, Prijatelj i: Bel i labodi 4:0, Zlatorog:Saloon Konovo 1:7. KMN 47:1JR 6:1, Sportklub:Gorica 9:0, Zlatorog:Dolič 1:5, KMN:Bcli labodi 2:3, Texas:Gorica 7:3, Saloon Konovo:KMN 47 1:1, Sportklub:LIR 4:1. Na lestvici vodi s celotnim izkupičkom 12 točk Sportk-lub, Texas in Saloon Konovo jih imata po 6 itd. Na listi strelcev jc z 10 zadetki najboljši Hudobreznik, sledita Tomažič (8) in Alič (7). Prihodnje kolo bo na sporedu v nedeljo od 8.do 16.ure. mz.G. V 4.kolu prve državne strelske lige pištoljarjev je velenjskim strelcem v Ljubljani uspelo zmagati v ekipni in posamični konkurenci. Članska ekipa je presenetila Olimpijo in bila s 1.697 krogi za dva kroga boljša, tretji jc bil Ptuj s 1.680 krogi. Nastopili so Veternik (570), Tkalec (569) in Klančnik (558). V posamični konkurenci jc zmagal Veternik pred Tkalcem, Klančnik pa jc bil osmi. Med članicami so velenjske mladinke osvojile 4.mesto s 1.007 krogi (Benko 330, Saje 336, Ravnjak 341). Med posameznicami je zmagala nekdanja Velenjčanka Denis Bola (374), sedma je bila Ravnjakova. Strelska družina Mrož je izvedla občinsko strelsko tek- movanje nacionalnega programa za člane, članice, mladince in mladinke, pri članih je zmagala prva ekipa mroža s 1.016 krogi (Rek 332, Trebše 335, Žučko 349), drugi so bili tekmovalci mednarodnega programa z 995, tretji Mrož II 965 in četrti upokojenci 831; posamezniki: l.Šterman 351. 2.Žučko 349. 3.Trebše 335 itd.; članice so ekipno nastrcljalc 724 krogov (Jehart 288,Mogilnicki 240, Venišnik 196), mladinci 726 (Anic 268, Hudovernik 265, Jakupovič 193), pri mladinkah pa je zmagala Urška Svigelj z 243 krogi. Normo za nastop na regijskem tekmovanju je izpolnilo 9 članov, 3 članice, 3 mladinci in ena mladinka. ■ F. Ž. Tri medalje za plavalce Pričela so se zimska državna prvenstva v plavanju. Prvi so imeli svoje prvenstvo kadeti in mladinci, ki so konec preteklega tedna tekmovali v Ljubljani. Nastopilo je 190 plavalcev iz vseh 14 slovenskih klubov, med njimi 10 velenjskih plavalcev. Dosegli so zelo solidne rezultate in nadaljevali nekajletno tradicijo, da se z vseh državnih prvenstev vrnejo z medaljami. Tokrat so osvojili tri bronaste medalje: Špela Bukovec med mladinkami na 200 m delfin (2:36,95) in kadetski štafeti 4 x 100 m prosto (4:05,23) in 4 x 100 m mešano (4:31,57). V štafetah so nastopili Stopar, Fricelj. Tajnikar in Doblšek. V finale in med 8 najboljših so sc uvrstili še: Špela Bukovec je bila 4.na 100 m hrbtno (1:15,91), 6.na 100 m delfin (1:12,78) in 100 m hrbtno (1:15.91) ter 8.na 400 m prosto (4:56,95) in na 800 m prosto (10:16,33); Jure Stopar 4. na 100 m delfin (1:04,58), 6.na 50 m prosto (27.40) in 100 m prosto (59,84); Sašo Doblšek 4.na 100 m prsno (1:15,69) in 8.na 200 m prsno (2:50,56); Domen Fricelj 5.na 100 m hrbtno (1:06,72), 6.na 200 m hrbtno (2:25,11). 7.na 1.500 m prosto (18:49,05) in 8.na 400 m prosto (4:43,94); Bernarda Kodrun 5.na 200 m prsno (3:05,26) in 7.na 100 m prsno (1:28,32); Rok Tajnikar 7.na 200 m prsno (2:50,04). ■ Marko Primožič Šahovske novice GORENJE:KVM RIBNICA 23:17 (11:8) Gorenje: Stropnik, Krejan 7. Ocvirk 4, German 2. Ojsteršek, Plaskan 3, Redžcba.šič, Rozman 6, Tome, Juršič, Cvetko I, Vajdl. PRESAD: NOVA OPREMA 22:19 (11:9). Nova oprema: Zorman, Mihalj 2, Leve 7, Soršak, Bari 2, Kleč 4, Štrigl, Mauc, Oblak 1.1. Dobcršek 3, B. Doberšek, Mavrič POMURKA - BAKOVCI: NOVA OPREMA 17:16 (9:9) Nova oprema: Zorman, Leve 2, Pori, Bari, Kleč 3, Štrigl 1, Mauc 3, Oblak, I. Dobcršek 2, Lcskovšck 5, Soršak, Mavrič IDRIJA:ELEKTRA 88:74 (30:30) Elektra: Mrzel 15, Rizman 19, Tajnik 2, Lipnik 6, Leskovšek 6, Mackovšck 4, Brčšar 11, Plcšej 11. TOPOLŠICA:HIT CASINO 0:3 (-10, -7, -8) Topolšica: J.in N.Stevančevič, Turk, Kavnik, Ržen. Hasanovič, Hudej, Ho-jak, Skrbinck. GORNJI GRAD:TABOR 3:2 (-12,6,4,-8,13) Gornji grad: Založnik, Mihalinec, Rifelj, Jezernik, Bivšek, Rušnov, Bastelj, Košica. V sobolo je bilo v Celju regijsko prvenstvo za mlajše deklice in dečke. Odigrali so sedem krogov po švicarskem sistemu. Odlično so se odrezale deklice OS Ravne pri Šoštanju. Med 17 tekmovalkami je Petra Hudournik zasedla drugo mesto. S 5,5 točke je le za pol točko zaostala za zmagovalko. Odlično so se odrezale tudi ostale: 3.Katja Mesarič (5), 6.Natalija Hudournik (4), 9.Mateja Potočnik (3,5). Pri mlajših dečkih je nastopilo 30 tekmovalcev. Aleksander Dimičje s 5,5 točke osvojil 3.mesto in za zmagovalcem zaostal samo za pol točke. Šc ostali: 5.Branko Jelen (5), 6.Rok Lončarič (5), 8.Vlado Matijevič (4,5), lO.Sašo Brus-njak (4). Petra Hudournik, Katja Mesarič in Aleksander Dimič so si priborili pravico nastopa na državnem prvenstvu, ki bo od 19.do 21.marca v Kranju. Na tedenske hitropoteznem turnirju seje prejšnji četrtek zbralo 22 tekmovalcev, ki so odigrali 1.3 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1.Brinovec 10,5, 2.Kristan 10, 3Janežič 9,5, 4.Rajkovic'9, 5.Matko 9 itd. ■ Andrej Novak Veteranke ZRK Velenje na mednarodni turnir Veteranke Velenja (ŽRK Velenje) bodo odšle v soboto, 6. marca, na tradicionalni mednarodni rokometni turnir v Izolo. Lanskoletnim finalistkam tega turnirja so nastop omogočili: Glavna pokrovitelja Okrepčevalnica Šahec (Franc Sever) in Mesarstvo Sušeč (Robi Sušeč) ter ostali pokrovitelji: Night klub Duo Šentilj, Grafika Donko, Prevozništvo Donat, Global-Krt Velenje, Kovinostrugarstvo - Martin Brišnik, Prevozništvo Saša-Pfeifer, Plastika in orodjarstvo (Karel Špegel), Slikopleskarstvo Albin Herman- Prebold, Mednarodna špedicija Kodi (Darko Kotnik), Predelava plastike in plastičnih mas (Darko Meh), Gostišče Obirc, Slaščičarna Metka, Bistro Čuk (Jože Jelen) in Naš Čas. Viktor Vertačnik tretjič prvak Minulo soboto je bilo v Izoli državno mladinsko in državno žensko prvenstvo v šahu za slepe in slabovidne. Pri mladincih je v svojem zadnjem nastopu v tej konkurenci že tretjič postal prvak Viktor Vertačnik iz Topolšice. Med ženskami je tretje mesto osvojila Vilma Kumberger iz Letuša. Tenis « vt » m Topčič dobro začel Letošnja sezona članskih turnirjev seje pričela v Ljubljani. Turnirjev bo šest, generalni pokrovitelj je BOSS, nagradni skladi bodo od 2.000 do 10.000 DEM, kar bo zagotovilo tudi udeležbo najboljših. V Ljubljani je od najboljših manjkal le Iztok Božič, od velenjskih igralcev pa sta nastopila Denis Topčič in Matej Dovšak. Denis seje z zmagama nad Mulejem (Triglav) in Klevišarjem (B Ranik) uvrstil v četrtfinale, tam pa klonil proti razpoloženemu Celjanu Furlanu z 4:6, 2:6. Matej je imel manj sreče, saj je žc v prvem kolu naletel na kasnejšega finalista Pora in izgubil. V finalu je Trupej premagal Pora. ■ Alojz Benetek Namizni tenis Sreča za vodilne Izredno razburljivo srečanje med domačo ERO in vodilno ekipo Kajuh Slovan iz Ljubljane, ki doslej še ni izgubila, se je končalo s tesno zmago gostov s 4:3. V domači ekipi se je poznala odsotnost vse boljšega Uroša Slatinška, ki se zaradi gripe ni mogel udeležiti tudi TOP turnirja za mladince v Preserjah. Po tem porazu mladi Velenjčani niso dolgo tarnali in so v popoldanskem srečanju zaigrali izredno zanesljivo in kar s 7:0 premagali ekipo Sevnice. S tem so utrdili visoko 4.mesto na lestvici. ■ A. Vodušek Smučarski tek Za pokal Logarske doline Prihodnjo nedeljo (14.marca) bo v Logarski dolini smučarski tek za poakl Logarske doline. Start bo ob 10.uri v osrednjem delu v bližini doma Palenk. Tek bodo organizirali Logarska dolina d.o.o.. Športno društvo Solčava in podjetje Epsi. Za pionirje, pionirke ter za trim tek žensk in moških bo proga dolga 10 kilometrov, za člane in članice pa 22 kilometrov. Informacije nudijo v domu Palenk (846-088) in v podjetju Epsi (832-363). Velenje - mali nogomet 55 S«ttX«*«»M*jK***K«K Pomoč Gradačcu Klub delavcev BiH v Sloveniji je pripravil novo človekoljubno akcijo, tokrat za prebivalce Gradačca. V velenjski Rdeči dvorani so prejšnji teden organizirali kar tri tekme v malem nogometu. Najprej je bilo srečanje ekip MNZ Ljubljane in Celja (6:1), nato pa sta se sestali reprezentanci Ljubljane in Velenja, izid je bil 6:2. Za reprezentanco Ljubljane jc igrala ekipa Vuko, v zadnjih letih naše najboljše malonogometno moštvo, reprezentanco Velenja pa so v glavnem sestavljali igralci Rudarja in Sportkluba (Cvikl, Karič, Tomažič). Velenjčani so igrali zelo dobro in so imeli najmanj pet izrednih priložnosti za zadetek, a jih niso izkoristili, gostje pa so iz dveh nevarnih napadov povedli. Ker Velenjčani niso imeli več kaj izgubiti, je namesto vratarja v igro vstopil nov igralec, kar se jim jc maščevalo in so dobili še štiri zadetke. V tretji tekmi te človekoljubne akcije pa sta se sestali ekipi Kluba delavcev BiH v Sloveniji in Reprezentanca BiH; to so sestavljali igralci iz BiH, ki igrajo v slovenskih klubih: Da.Vrabac (3 zadetki), Di.Vrabac (1) Mustedanagič (I), Hadžialagič, Stanič (2), Pavlic (2) in vratar Dautbegovič (reprezentanca BiH), ekipo pa je vodil nekdanji znani Olimpijin igralec Kulenovič, za Klub delavcev BiH pa so igrali Čanič, Perica, Bošnjak, Bičakčič (2), Bakula, Sušic (2) in Beširevič, vodja ekipe jc bil trener Maribora Bloudek. Rezultat je torej bil 9:4 za Reprezentanco BiH. Tekme so sodili Raukovič (Velenje), Živkovič(Šoštanj) in Vugdalič (Ljubljana). Seveda so vsi igralci in drugi prišli v Velenje na svoje stroške. ■ vos AEROKLUB VELENJE v Šolanje pilotov Ste razmišljali, kako do najlepšega hobija za ljubitelje višin? Prijavite se v komercialno šolanje pilotov jadralnih in motornih letal. Postanite pilot hitro, najhitreje, najceneje. Prijavite se osebno na letališču Lajše vsak ponedeljek v mesecu marcu od 15. do 17. ure, ali po telefonu 892-306. Do najlepšega hobija z Aeroklubom Velenje! ?0 HRIBIH m DOLIUfcH 19. zimski pohod na Snežnik Veliki Snežnik (1746 m) je najvišji vrh v visoki Snežniški planoti, ki loči celinsko notranjost Slovenije od primorskih pokrajin. Sama planota ima veliko suhih dolin, kotanj in vrtač, ki se skrivajo med kopastimi hribi. Po vsej planoti se razprostirajo nepregledni gozdovi, ki so največji strnjen predel v Sloveniji. Ker je snežniško pogorje dokaj blizu morja, je tukaj obilo padavin, ki pa sproti izginjajo v kraških tleh. Planinci Gorenje Servisa se bodo letos že sedmič udeležili zimskega pohoda na Snežnik. So tudi edini v Šaleški dolini, ki vsako leto organizirajo ta izlet. Za vse tiste, ki se ga nameravate udeležiti, veljajo ista pravila kot za vse ostale zimske pohode. Primerna obleka in obutev, od ostale opreme ne pozabite na smučarske palice in sončna očala. Kot je že običaj na takšnih izletih, bo tudi na tem potekala prehrana.iz lastnega nahrbtnika. Ne pozabite na termovko z vročim čajem. Lahko je zelo dobrodošla. 19. zimski pohodna Snežnik se bo odvijal naslednjo soboto, 13.. Odhod avtobusa je ob 4. uri zjutraj izpred Rdeče dvorane. Povratek je predviden v poznih popoldanskih urah. Prijave za izlet zbirata in dajeta podrobnejše informacije Maksimilijan Korošcc, telefon 853-231, int. 444 in Rezka Vacovnik, telefon 853-321, interna 511. Da ne pozabimo: čez dobra dva tedna prav na zadnji dan koledarske zime, nas pričakuje zasnežena Raduha. Takrat bo tretji Arničev pohod, in ta zna biti v krepko zimskih razmerah. ■ mh NAGRADNA KRIŽANKA VELEBLAGOVNICE NAMA VELENJE Rešitve pošljite do ponedeljka, 15. marca, na uredništvo tednika Naš čas. Nagrade: 1. nagrada - darilna košarica Veleblagovnice Nama 2. nagrada - darilna košarica Veleblagovnice Nama 3. nagrada - darilna košarica Veleblagovnice Nama AVTOAtOTOlt TRGOVINA IN SERVIS d.d. CELJE NOVO! LEASING Vse na enem mestu! ♦ polog najmanj30% ♦ odplačilna doba najmanj24 ali36 mesecev ♦ po plačilu zadnjega obroka brezplačen prenos lastništva ♦ zelo primerno za podjetja in obrtnike (svetujejo davčni svetovalci) ♦ pri plačilu pologa lahko upoštevamo vaše rabljeno vozilo ♦ vozilo prevzamete registrirano za uporabo pri nas ♦ v času leasinga lahko spremenite najemno pogodbo z zamenjavo vozilaz boljšim ali slabšim ŠIROKA PONUDBA: HYUNDAI, VW; RENAULT, CITROEN, SUBARU, DAIHATSU, CHYSLER, VOLVO, LADA, ŠKODA in nekatera rabljena vozila. INFORMACIJE: AVT0SAL0N CELJE, Miklošičeva 5 tel. (063) 24-211 in (063) 26-716 in VELENJE, Šaleška 18, tel. (063) 853-267 NAGRADNA KRIŽANKA "PUST" 1 nagrada (2.000,00 SIT): Franc KARLIČ, Kersnikova 11, Velenje; 2 nagrada (1.000,00 SIT): Sonja NOVINIČ, Kardeljev trg 2, Velenje; 3 nagrada (1.000,00 SIT): Zlatko PRAPROTNIK, Šaleška 13, Velenje; 4. nagrada (1.000,00 SIT): Pavla LIPNIK, Škale 130, Velenje; 5. nagrada (1.000,00 SIT): Dušan Mrak, Lokovica 131, Šoštanj. Nagrade vam bomo nakazali po pošti. ČESTITAMO! (A3ELKO =? AZDELiLni }ftLČfil VELEniE D.D. nG mLADOiUi 6, VELEniE KRS - KABELSKO RAZDELILNI SISTEM VELENJE d.d. objavlja na podlagi letnega delovnega programa za leto 1993, ki ga je sprejela skupščina delniške družbe in sklepa upravnega odbora družbe z dne 12. 02.1993 JAVNI RAZPIS za izbiro najugodnejšega izvajalca za redno vzdrževanje kabelsko razdelilnega sistema Velenje. Pogoji razpisa in vse informacije o mreži kabelsko razdelilnega sistema, vključno s projektno dokumentacijo, so na vpogled na sedežu delniške družbe KRS Velenje, Trg mladosti 6, Velenje, telefon 855 335, vsak delovni dan od 13. ure do 16. ure. Prijave poslati do 19.03.1993 na naslov: KRS Velenje, d.d., Trg mladosti 6, 63320 Velenje, p.p. 187, priporočeno, z oznako "ZA RAZPIS". O izbiri bodo prijavljeni na razpis obveščeni v 30 dneh po odločitvi KRS Velenje d.d. VELElliE D.D. MODRO-BELA KRONIKA mimiiimi^ Prometna varnost v Velenju Kazen? Pa kaj! V letu 1992 seje na velenjskem območju zgodilo 114 prometnih nezgod, ki so se ob tonah zmaličene pločevine, na žalost končale tudi s telesnimi poškodami ali smrtnim izzi-dom. Za približno šestino več jih je bilo kot leta 1991. In če je v vsaki nesreči najvažnejše, da se ohrani človeško življenje, potem te statistično vzeto, niso bile tako krute kot leta 1991, ko je na velenjskih cestah umrlo deset ljudi, lani štirje. V promclnih nezgodah sc jc lahko iclcsno poškodovalo 87 (predlani 69) oseb; 42 (predlani 45) huje. "Opažamo,da večina poškodovanih, ob nezgodi ni bila pripeta z varnostnim pasom, čeprav tega vse več uporabljajo tako vozniki kot sopotniki. Lani smo policisti veliko kaznovali zaradi neupo-rabe varnostnega pasu. Kazni, čeprav nizke, vozniki vzamejo bolj zares kot opozarjanje in svetovanje." Velenjski policisti pa so lani obravnavali tudi 579 prometnih nezgod, ki so sc končale le z materialno škodo in 289 primerov prometnih nezgod na parkirnih prostorih, kjer jc povzročitelj odpeljal s kraja nezgode. Stane Brglez, pomočnik komandirja velenjske policijske postaje ugotavlja, da jc tega vse več in da predstavlja vse večji problem. "Vedeti je namreč treba, da so v tem števulu zajeti le prijavljeni primeri v hipu, ko so vozniki zaznali škodo na vozilu. Tisti, ki so prišli takšno nezgodo prijavi- Stane Brglez: "Vozniki poškodujejo vozila tudi na parkiriščih. In veliko storilcev potem odpelje naprej, ne da bi dali podatke lastniku poškodovanega vozila." ti naknadno niso zajeti. Koliko pa je tistih, ki se ne obrnejo na nas, pa lahko samo sklepamo." Primarni vzrok prometnih nezgod, ki so se lani zgodile na velenjskem področju, je hitrost, izsiljevanje prednosti ter stran in smer vožnje. Za zmanšanjc nezgod pa ni dovolj niti poostrena kaznovalna politika. O tem, koliko voznikov in kako so lani kaznovali Stane Brglez pravi: "Zaradi kršitev cestno prometnih predpisov smo v obravnavo sodnikom za prekrške predlagali kar 2163 voznikov. Ob tem pa še 6 predlogov zaradi kršitev zakona o prevozu nevarnih snovi. Mandatno smo kaznovali 2519 voznikov, napisali 1994 plačilnih nalogov, izrekli 732 pismenih opozoril." Ob tem pa sc vsakodnevno srečajo šc s tisto povsem nepotrebno zadevo, alkoholiziranimi vozniki. Res jc, da alkohol ni na prvem mestu vzrokov za prometne nezode, vseeno pa je povzročil na slovenskih in tudi velenjskih cestah, v lanskem letu precej tragedij. Ob kontrolah. so lani velenjski policisti "naleteli" na 386 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola, kar pomeni vsak dan več kot enega! Pa vsakemu, ki ga ustavijo, tudi ne dajo "pihati". Voznikom pa so vzeli tudi 188 prometnih dovoljenj, ker avtomobili niso bili tehnično brezhibni. "To kaže na to, da je tega vedno več, kar je tudi eden od vzrokov povečanega števila prometnih nezgod na naših cestah." ■ Milena Krstič - Planine O roparjih s črpalke še višje sodišče SS SS & i 2$ : Policijska postaja Mozirje Po dveh dneh prijava Zgodilo seje dva dn: prej, predno sta sc 42 - letni Martin K. in 44 - letna Vera K. odločila, da zadevo prijavita. 21. februarja zvečer sta sc zadževala v gostilni Na produ, kjer jc bil tudi 29 - letni Milan A. iz Strmeča, ki jc nadlegoval Vero. Kojctoopaz.il Martin, jc Milana na njegovo početje opozoril, končalo pa seje tako, da jih jc Martin dobil po desnem ušesu. Milana čaka sodnik za prekrške. Maske nad traktorsko prikolico 40 minut po polnoči, 24. februarja, je mozirske policiste poklical Janez. A., 43 let, iz Strmeča in jim povedal, daje malo pred tem slišal ropot okoli hiše. Šel jc pogledat kaj sc dogaja in videl, da maskira-ni neznanci obračajo traktorsko prikolico. Maskam je hotel dejanje preprečiti, a jc potegnil kratko, z udarci. Kdo sc za njimi skriva, pa jc policistom žc jasno, čeprav so zbežale. Sodniku za prekrške nc bodo. Poškodoval poker avtomat V četrtek, 25. februarja, je ženski glas po telefonu obvestil policiste, da jc Živko K., 43 let, iz Nazarij, v gostišču Turista v Nazarjah, poškodoval poker avtomat. Policisti so ugotovili, daje to storil po nerodnosti. Zdaj ga zaradi te nerodnosti čaka sodnik za prekrške. Kako je s poker avtomati, jc pa druga zgodba, ki govori o tem, da ti niso dovoljeni. Več prometnih nezgod V minulem tednu seje v Mozirju in okolici pripetilo več prometnih nezgod. V torek, 23. februarja, ob 18.10 je v Vologu zaradi nep- rimerne hitrosti zaneslo s ccstc voznika osebnega avtomobila Franca T. iz Gornjega Grada. Zaradi hudih poškodb se zdravi v celjski bolnišnici. V soboto, 27. fcbruarja, ob 21.10. je neprimerna hitrost botro-vala prpmctni nezgodi v kraju Rečica. S ceste jc z osebnim avtomobilom zapeljal 24 - letni Marjan H.. Policijska postaja Velenje Domov brez motornega kolesa Sobotni večer, 27. februarja, jc bil nesrečen za 17-letnega Gregorja K. iz Šmartnega ob Paki. Okoli polnoči sc je pripeljal pred restavracijo Jezero in tam pustil svoje motorno kolo. Verjcnto ni računal, da je s tem, ko jc pustil nezaklejeno, dal priložnost ncznancu, ki gaje odpeljal in Gregorju povzročil za okoli 90 tisočakov škode. Vlomi v avtomobile * Vlomi v avtomobile sc šc kar vrstijo in velenjskim policistom v zadnjem obdobju jemljejo vse več časa. V ponedeljek, 22. februarja, je neznanec vlomil v osebni avto, ki jc bil ob 14. uri parkiran pred Gostiščem pod gozdom na Partizanski cesti. Dušan Č., 29 let, iz Velenja je ostal brez usnjene torbe, čekovne karte, kalkulatorja in dokumentov. Naslednjo noč, 23. februarja, je neznanec "udaril" še enkrat in to med 22. in prvo uro naslednjega dne, ko jc na parkirišču pred gostiščem Zaje v Velenju, iz osebnega avtomobila odnesel žensko torbico in Suzano M., 28 let, iz Šaleka, oškodoval za 17 tisoč tolarjev. "Uspeh" bo poplaknil z whyskijem V ponedeljek, 22. februarja, med 11. in 14. uro je neznanec vlomil v priročno skladišče šoštanjske Termoelektrarne. Odnesel je električni pekač, stensko uro, dvanajst steklenic whyskija in večjo količino toaletnega papirja. Vse vredno okoli 27 tisoč tolarjev. Med striženjem brez denarnice V Šoštanju, v frizerskem salonu, se jc v petek, 26. februarja, strigel Jože G., 48 let, iz Letuša. Zadovoljen z novo frizuro, je hotel seveda plačati, a... Neznancc, ki jc bil v frizerskem salonu na vrsti prej kot Jože, mu jc iz budne smuknil denarnico s 5000 tolarji. Bo napovedovalec? Neznanec, ki jc v soboto, po Ivico Račana okradli v Velenju Ivica Račan,politik, ki ga poznamo iz novejše zgodovine bivše Juge, si bo gotovo zapomnil obisk v Velenju. Razlog bo tudi ta, ker je njegov avtomobil, parkiran 23. februarja med 21. in 22. uro pred restavracijo Jezero, vzel na piko neznani dolgoprstnež. Ivica Račan je ostal brez 100 tisoč hrvaških dinarjev in brez zapiskov s sej. Obaliju potrdili, Zriliču zvišali kazen Celjsko višje sodišče je potrdilo 20-letno zaporno kazen, kot jo je Adelu Obaliju izreklo temeljno sodišče. Obali se še lahko pritoži na Vrhovno sodišče. Robertu Zriliču je enotno kazen zvišalo z osem let in osem mesecev na deset let in šest mesecev. Pritožbe zagovornikov obtoženih so zavrnili. Na Celjskem višjem sodišču so pred dnevi obravnavali pritožbe zagovornikov Adela Obalija in Roberta Zriliča, in v primeru slednjega tudi pritožbo javnega tožilca. Vsi ti so se pritožili na sklep celjske enote temeljnega sodišča Celje, ki je oktobra lani sklenilo razpravo in izreklo sodbi Obaliju in Zriliču. Kot je gotovo že vsem dobro znano, sta bila obsojena za huda kazniva dejanja, ki sta jih zagrešila Junija 1991 na terh bencinskih servisih, Pri roparskih napadih v Šentrupertu, Rupi in Trebnjem sta bila dva delavca mrtva, eden hudo ranjen. Ta huda dejanja so povzročila v Sloveniji močno prizadetost; na srečo so storilca kmalu prijeli. Pot Adela Obalija in Roberta Zriliča sc je med zajtrkom končala v velenjskem hotelu Paka. Za kaznivo dejanje umora in treh ropov (v sostorilstvu) so na tememljnem sodišča Adela Obalija obsodili na najvišjo možno kazen - 20 let zapora (sicer pa za umor na 20 let in za tri rope za vsakega po pet let). Roberta Zriliča pa so za kaznivo dejanje ropa obsodili za prvega na dve leti in pol, za drugega dva pa na po tri leta; za tatvino avtomobila so mu prisodili še štiri mesece in ga obsodili na enotno kazen osem let in osem meseccv zapora. Pritožbeno sodišče je pritožbe zagovornikov zavrnilo, ugodilo pa je pritožbi javnega tožilca, ki je menil, da so bile Zriliču izrečene prenizke posamične kazni za kazniva dejanja ropov, ter tudi prenizka enotna kazen. Višje sodišče jc menilo, da ima javni tožilec prav, da so bile Zriliču v primerjavi s kaznimi, ki so jih za ista dejanja izrekli Obaliju, izrečene prenizke kazi. Obalija je namreč temeljno sodišče za vsako kaznivo dejanje ropa obsodilo na pet let zapora, Zriliča pa na prccej manj. Pri tem jc višje sodišče upoštevalo, daje bil Obali vodilna osebnost v tej navezi, po njihovem • pa vendarle ne gre prezreti, daje bil naklep za ropanje enak tudi pri Robertu Zrilič; oba sta namreč skupaj načrtovala rop in jih tudi skupaj izvršila. Po mnenju višjega sodišča na večjo težo dejanj, s tem pa tudi na potrebo po višji kazni, kaže tudi dejstvo, ki je nesporno, da sta oba obtoženca pričakovala dosti večji plen, kot pa sta ga z ropi dejansko dobila. Višjo kazen pa Zrilič "zasluži" tudi zato, ker je tudi on vedel, da pri ropu uporabljata pištolo in ker sta bila z Obalijem dogovorjena, "uporabi pištolo, če bi bilo to potrebno" -to pomeni, če bi se bil črpalkar branil. Ob upoštevanju vseh teh (in še nekaterih drugih) okoliščin jc višje sodišče pritožbi javnega tožilca ugodilo - nikakor pa ni moglo upoštevati pritožbo zagovornika Zriliča, ki seje zavzemal za znižanje kazni. Zriliču so tako kazen za prvi rop zvišali z dveh let in pol na tri leta. za drugega z treh let na tri leta in pol, za tretjega pa s treh na štiri leta. Izrekli so mu tudi novo enotno kazen in sicer deset let in šest mesecev zapora. Adel Obali in Robert Zrilič se bosta kmalu znašla še pred sodniki na celjskem in velenjskem sodišču, saj sta osumljena storitve še nekaterih drugih kaznivih dejanj (preprodaja orožja, tatvina avtomobilov), pri čemer jinia bodo druščino delali še drugi. Sani Robert Zrilič je osumljen še storitve kaznivega dejanja goljufije. Mk tekmi, odnesel iz Rdeče dvorane mikrofon, bo morda napovedovalec in potrebuje to orodje za vadbo. Športna zveza Velenje, lastnica mikrofona, pajc ostala prikrajšana za okoli 40 tisočakov. Požar v Lokovici Zadnji dan februarja, v nedeljo, 28. februarja, jc izbruhnil požar na gospodarskem poslopju Jureta S.; 40 let, v Lokovici. Požar so gasilci hitro pogasili, vseeno pajc nastalo za okoli 200 tisoč tolarjev škode. Kot vse kaže, jc požar nastal zaradi dimnika, ki je speljan vzporedno s silosom za žagovino. v Zapeljal v drog javne razsvetljave Ena hujših nesreč na velenjskih cestah se je zgodila v soboto, 27. februarja, okoli 4.20 v neposredni bližini šoštanjske termoelektrarne. Andrej U. (20 let) iz Dobrišc vasi je vozi osebni avto iz Velenja proti Šoštanju. V bliži TEŠ -a je zapeljal z vozišča in trčil v drog javne razsvetljave. Pri tem sta sc hudo telesno poškodovala voznik in sopotnik Ivan M. iz Šoštanja, drug sopotnik Josip Š., 19 let, iz Družmirja pa je v nesreči dobil lažje telesne poškodbe. Nastalo jc za okoli 200 tisoč tolarjev škode. Voznik in sopotnik na prvem sedežu v času nezgode nista bila privezana z varnostnim pasom. Policijska postaja Žalec «**•■*••«*■•• Si Samomor V torek, 23. februarja, je naredil samomor petindvajsetletni K. F. iz Žalca. Skočil je iz petega nadstropja bloka v Cankarjevi 3 in zaradi poškodb na samem mestu padca tudi umrl. Avtomobile kradejo, mar ne? S celjskega območja je lansko leto izginilo 77 osebnih avtomobilov, 21 so jih policisti našli in vrnili lastnikom, zaostalimi še poizvedujejo. Od tega je bilo z velenjskega področja odtujenih 21 osebnih vozil, od teh so našli tri. Ob tem pa so lani precej porasle tudi tatvine avtomobilskih delov in vlomi vanje. Iz njih pa so storilci odnašali vse mogoče. mkp Odpraviti črne točke V lanskem letu se je povečalo število prometnih nezgod na območju žalske občine. V njih je umrlo 18 ljudi, kar je v primerjavi z letom 1991 za dve osebi manj. Toda v dveh mesecih letošnjega leta je na cestah v tej občini umrlo že šest ljudi, kar je nedvomno razlog za tehten premislek o razlogih za tako katrastofalno stanje na naših cestah. Ena od najpomembnejših nalog vzrok najhujših prometnih nezgod občinskega Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo zato odprava črnih točk na naših cestah. Podatke bodo pripravili žalski policisti, glede na prometne nezgode pa jc trenutno najbolj problematična magistralna cesta na odseku od Pirešicc do Černovc. Če so v Svetu za preventivo zelo zadovoljni z rezultati dela v vrtcih in šolah (kjer so organizirali akcijo Varna pot v šolo. ni bilo nobene prometne nezgode), pa je očitno nekaj hudo narobe s prometno vzgojenostjo odraslih. V žalski občini je opravilo vozniški izpit 21.107 voznikov, to je več kot polovica vseh prebivalcev. V prvih petih letih po opravljenem izpitu se zgodi največ prometnih nezgod, zlasti je največ žrtev med mladimi po prvi zimi. Ker je najpogostejši neprimerna hitrost, bodo morale na tem področju več narediti tudi avtošole. A resnici na ljubo je treba poudariti, da niso samo neprevidni vozniki krivi za tako slabo prometno varnost. V zelo slabem stanju so tudi naše ceste. V žalski občini je 80 kilometrov magistralnih in regionalnih cest, ki so v pristojnosti Republiškega sekretariata za ceste. Od tega jc bilo lani obnovljenih samo 241 kvadratnih metrov magistralne ceste v Preboldu, od 305 kilometrov lokalnih cest pa je bilo obnovljenih 4313 kvadratnih metrov. Kljub pomanjkanju denarja tako na republiški kot občinski ravni, bo treba cestam nameniti več sredstev za obnovo. In to prej, preden se določen odsek razglasi za črno točko. ■ K. Rozman ČETRTEK, 4. MARCA TV SLOVENIJA 1 10,40 Zgodbe iz školjke 11.30 Navigator, novozel. film 13.00 Poročila 14.45 Buntz z Beverly Hillsa, 10/13 15.10 Pobeg, amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 ŽIV ŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Ljubezenska preizkušnja. 5/7 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.53 TV spored za petek TV SLOVENIJA 2 10.30 Športna sreda, ponovitev 13.00 Poročila 16.20 Oči kritike, ponovitev 17.20 Svet poroča, ponovitev 18.00 Videošpon 18.45 Že veste, svet. nam. program 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Umetniški večer 22.05 Glasbeni utrinek 22.30 SOVA: Dragi John, 45. del; Zelenoličnik, 3. zad. del 23.45 Videostrani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Povejte mi kaj naj delam (2) 12.00 Poročila 13.25 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam Saturday, 3/6 15.45 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanstveno ozračje 18.35 Santa Barbara, 342. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Spekter 20.50 Ali meje kdo iskal? 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 17.30 TV koledar 17.40 Grški film 19.05 Risanke 19.15 Meteorova izložba 19.30 TV dnevniki 20.15 Euro nogomet - Benfica:Ju-ventus 22.50 Sam Saturday, 4/6 23.45 Pepsl DJ MAG 00.45 Horoskop 00.50 TV spored za petek _ Četrtek, 4. marca_ TVS 1 POBEG, amer. film Igrajo: Tony Bili, Deborah Raffin, Tony Kalem Režija: Robert Day Mlado dekle, še skoraj otrok, ne more prevzeti odgovornosti materinstva in zato pobegne v Francijo. Ko se po 20-tih letih vrne zopet v Ameriko si želi, da bi videla hčerko. Ta njena želja je močnejša od strahu, kako bo reagiral mož, kaj bo rekla njena ljubka, odraščajoča hčerka... Petek, 5. marca_ TVS 1 KRVAVI BRATJE, amer. film Igrajo: Richard Gere, Paul Sorvino, Tony Lo Bianco Režija: Robert Mulligan PETEK, 5. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.15 Videošpon 11.00 Umetniški večer, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza 15.35 Dragi John, 45. del amer. nanizanke 16.00 Vrnitev na otok zakladov, 5/10 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Silas, nemška nadaljevanka 12/12 17.40 Prvi uspehi 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: pari 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Forum 20.25 Krvni bratje, amer. film 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.50 Večerni gost: Lado Ambrožič 00.30 EP v kegljanju na ledu (Bled) TV SLOVENIJA 2 11.05 Že veste, svet. namen, program 11.40 Gospodarska oddaja 12.10 Ljubezenska preizkušnja, 5/7 13.00 Poročila 16.40 Osmi dan 17.30 Mostovi 18.00 TOK TOK 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Koncert sinfon. RTV Slovenija 22.00 Studio City 22.35 SOVA: Popolna tujca, 20/28; Odletel bom, amer. nad. 1/21 01.30 Video strani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Začudeni svatje, 1. del 12.00 Poročila 13.30 MikserM 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Sam Saturday, 4/6 15.40 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemškega jezika, 23/26 16.35 Malavizija: Beverly Hills, oddaja za mlade 22/23 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duhovni klic 18.40 Santa Barbara, 343. del 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Film-video-film 20.25 Franc, film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila na angl. jeziku 00.00 Poročila 00.10 Sanje brez meja HTV 2_ 16.10 TV koledar 16.20 Rim 18.00 Turbo limach show 19.15 Risanke 19.20 Glasba in EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Predvsem milostljiva, 4. del 20.30 Glasba in čas 16/16 21.35 CRO-POP-ROCK 22.20 Dnevi hrvaškega filma 22.55 Gospodična Marple, 8/8 23.45 Nočna izmena: Haggard, hu-moristična serija 6/7; Magija, 9/12; Teror, amer. film 03.00 Horoskop 03.05 TV spored za soboto _ V newyorški italijanski četrti živi družina De Coco. Oče je elek-tričar v gradbeništvu, mama je gospodinja, najstniški Stonyše ne ve, kaj bi počel v življenju in njegov mlajši 12-letni brat je zaradi materine nasilnosti zavrt... Sobota, 6. marca TVS 2 Na dnu, mlad. nadaljevanka Igrajo: Silvia Pfeifer, Reginaldo Fa-rias Režija: Roberto Talma Nadaljevanka prikazuje zanimivi ljubezenski trikotnik, ki ga sestavljajo: homoseksualni poslovnož, pornografska zvezda in mladi privlačni delavec. Dogajanje preraste v triler, poln zanimivih prevratov, ki se razpletejo šele v zaključnih prizorih. SOBOTA, 6. MARCA TV SLOVENIJA 1 09.10 RadovedniTaček 09.30 Erazem in potepuh, 1/5 10.05 Daleč od dvorca, 2/3 10.20 TOK TOK 11.05 Krvni bratje, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 14.50 Popolna tujca 20/28 15.20 Odletel bom, 1/21 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Potovanje po človeškem telesu 5/8 17.55 Risanka 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV Mernik 19.00 Risanka 19.12 3x3 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Utrip 20.25 ONA + ON 21.30 Nadnu.braz. nad. 1/5 22.20 TV dnevnik 3. 23.05 Sobotna noč 00.40 Video strani TV SLOVENIJA 2 10.05 Jakec in čarobna lučka 21/26 10.15 Poslednji dinozaver 18/20 10.40 Klub klobuk 12.10 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 13.05 Operne zgodbe: Othello, 8. oddaja 15.45 Športna sobota 19.00 Moja knjiga o džungli 21/27 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Rojstvo Evrope, 5/7 * 21.00 Slovenski magazin 21.30 Poglej in zadeni 22.45 SOVA: Alo, alo, ang. nad.' 1/18; Odletel bom, 2/21 00.00 Poletni ljubimci, amer. film 01.35 Video strani HTV 1_ 10.30 Parlaonica, 3. dei 11.30 Magija 9/12 12.00 Poročila 12.05 Bush Tucher man, 1/8 12.35 Haggard 6/7 13.05 Ali meje kdo iskal? 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Beverly Hills 22/23 15.15 Dokumentarna oddaja 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo-limach shovv 18.00 Poročila 18.05 TV izložba 18.20 Santa Barbara (344) 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 TV tednik 20.20 Modre luči, avstral. film 22.00 Dokumentarni film 22.35 TV dnevnik 2 23.05 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 13.00 TV koledar 13.15 CRO-POP-ROCK 14.00 Tenis: HP ženske 16.00 Košarka: Slobodna Dalmaci- ja:Gradine 18.00 Košarka: Cibona:Zadar 19.15 Glazba 19.30 TV dnevniki 20.05 Črno-belo v barvi: Sredina stoletja, 3/13; V avtobusu, 27/51; Film 00.00 HIT-DEPO 02.30 Horoskop 02.35 TV spored za nedeljo TVS 2 POLETNI LJUBIMCI, amer. film Igrajo: Peter Gallagher, Darly Han-nah, Valerie Quennessen Režija: Randal Kleiser V Santorino, enega najbolj atraktivnih in turistično zanimivih otokov, pride na počitnice mlad par Michael in Cathy: predvsem Michael tiho pričakuje, da bodo počitnice prispevale k ureditvi njune nekoliko zrahljane vezi. Toda na otoku Michael spozna privlačno francosko arheologinjo Lino in ji začne dvoriti. Lina, ki se je umaknila v Grčijo, da bi t/bežala svojim uspešnim ljubezenskim zvezam, na Michaelovo dvorjenje pristane. Še več, ko se dekleti spoznata, se sprijateljita in tako nastane ljubezenski trikotnik... NEDELJA, 7. MARCA TV SLOVENIJA 1 08.50 ŽIV ŽAV 09.35 Solza polna smeha, lutke 10.20 Silas, 12/12 10.45 Moja knjiga o džungli, 21/27 11.05 Slovenska ljudska glasbila in godci 11.30 Obzorja duha 12.00 Beguncu tu, z nami 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 ONA + ON, ponovitev 14.45 Alo. alo. 1/18 15.10 Odletel bom, 2/21 16.00 Sofija in Constanca, 5/6 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.10 Ločitev po izbiri, nem. film 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zrcalo tedna 20.25 Nedeljskih 60 21.30 Kako nas vidijo živali, 4/6 22.05 TV dnevnik 3 22.30 Športni pregled 23.10 Videostrani TV SLOVENIJA 2 08.00 Poglej in zadeni 09.10 Na dnu, nad. 1/5 10.05 Mostovi 11.35 Divji poni, kanad. film 13.00 Poročila 14.10 Športna nedelja: Rogla - ALP. pok. teki 14.40 Bled - EP v kegljanju 14.55 Morzine-s VSL (Ž), posnetek 15.55 L) - rally 16.10 1. kolo DP v nogometu 17.55 KF za EP v rokom.(M): Slove- nija:Litva 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevniki 20.05 Tosca, opera 22.05 SOVA: Družina Addams, 16/16; Odletel bom, 3/21; Hiša iz kart, fin. nadalj. 1/5 00.10 Videostrani HTV 1_ 09.55 Risanka 10.00 Poročila 10.05 Maša-Šibenik 11.25 TV spored 11.30 Narod, glasba 12.00 Poročila 12.05 Sadovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Mali David, risanka (10) 13.55 Film za otroke 14.40 Risanka 14.55 TV spored 15.00 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski z*abavnik 17.20 Film 18.50 Zgodbe 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevniki 20.05 Ludvvig, serijski film 20.55 San Remo, ital. popevke - festival 22.35 TV dnevnik 2 23.10 Slika na sliko 23.00 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 13.55 Nedeljsko športno popoldne 14.00 Tenis Nogomet 18.00 Pula: košarka, pokal Hrvaške 19.25 EPP 19.30 TV dnevniki 20.05 Svet odkritij, dok. serija 11/11 21.00 Še se bomo srečali, serij, film 5/13 21.55 Dnevni hrvaškega filma 22.30 Hrvaška nogometna liga 00.05 Jazz 00.35 Horoskop 00.40 TV spored za ponedeljek Nedelja, 7. marca__ TVS 1 LOČITEV PO IZBIRI, nemški film Igrajo: Vadim Glowna, Karin Baal, Rita Russek Režija: Konrat Sabrauthzky Mož po 16-tih letih zakona ne more razumeti ženine želje po svobodi. Vse skupaj se mu zdi prenapeto in neresnično. Osuplo in zmedeno se spopada z novo nastalo domačo situacijo, ki se, ker se nobeden od zakon- -cev noče odseliti iz lepe družinske hiše, vsak dan bolj zaostruje. Vrhunec zapletov pa sproži novica, da je žena noseča, očeta svojega otroka pa noče imenovati... PONEDELJEK, 8. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.30 Telovadka, 5/10 11.00 Forum 11.15 TV mernik 11.30 Nedeljskih 60, ponovitev 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 13.05 Rojstvo Evrope, 5/7 14.00 Družina Addams,16/16 14.25 Odletel bom, 3/21 15.10 Jezebel, amer. film 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Radovedni Taček 17.35 Pet prijateljev, 4/13 18.00 Regionalni studio Maribor 18/50 TV igrica: 16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Sedma steza 20.30 Tuji show 21.15 Svet na zaslonu 22.00 TV dnevnik 3 22.30 Gospodarska oddaja 23.00 Brane Rončel izza odra TV SLOVENIJA 2 10.35 Znanje za znanje 10.50 Slov. ljudska glasbila in godci 11.50 Euroritem 11.30 Športni pregled 13.00 Poročila 16.00 Utrip 16.30 Slovenci v zamejstvu 17.00 Dober dan, koroška 17,30 Obzorja duha 18.00 Alter 18.50 4x4 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Znanost 21.05 Tujec, nad. HTV 1/3 22.05 Glasbeni utrinek 22.35 SOVA: Najstrašnejši umor, ang. nadal. 1/6; Odletel bom, 4/21; Hollywood se jih spominja, 9/14 00.35 Videostrani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Ali ste vedeli? 4/8 11.45 Mala kinoteka 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Še se bomo srečali, 5/13 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Posiljstvo - vojni zločin, dok. oddaja 18.35 Santa Barbara (345) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Hrvaška in svet 20.50 Naše mesto, amer. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 16.05 TV spored 16.10 TV koledar 16.30 Modre luči, avstral. film 18.15 Peta brzina 18.40 Svet živali, dok. oddaja 19.10 Risanka 19.15 Meteorova izložba 19.20 Glasba 19.30 TV dnevniki 20.05 Korak za korakom, 6/13 20.35 Hitreje, višje, močneje 21.30 Sam Saturday, 5/6 22.30 Dokumentarna serija, 2/8 23.05 Vox 23.35 Horoskop 23.40 TV spored za torek_ TVS 2 DIVJI PONI, kanad. film Igrajo: Marilyn Ligh Stone, Art Hin-gle Režija: Kevin Sullivan Kristopherje pri desetih letih izgubil očeta. Z materjo in mlajšo sestro so ostali sami v surovem okolju na obronkih planin. Tu živi tudi divji konj in deček ga kmalu opazi. Mati se znova poroči, saj družina potrebuje moško roko. Njegov očim je dober človek, ki bi rad dobil naklonjenost Kristopher-ja... Ponedeljek, 8. marca TVS 2 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, ang. humor, nadaljevanka Igrajo: French in drugi Režija: Bob Spiers TOREK, 9. MARCA TV SLOVENIJA 1 09.35 Telovadka, 62/10 10.05 Alter 10.50 Slovenski magazin 11.00 Potovanje po človeškem telesu 5/8 12.30 Znanstvena oddaja 13.00 Poročila 13.05 Svet na zaslonu, ponovitev 14.45 Najstrašnejši umor, ponovitev 15.15 Odletel bom, 4/21 16.00 Hollywood se jih spominja, 9/14 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Erazem in potepuh, 2/5 17.45 Daleč od dvorca, 3/3 18.00 Regionalni studio Koper 18.50 TV igrica: 16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Glasba, shovv in cirkus 21.40 Nebesa morajo počakati. ang. dok. serija 22.15 TV dnevnik 3 22.43 Poslovna borza 22.55 Omizje Video strani TV SLOVENIJA 2 10.25 4x4 10.55 Sedma steza 11.15 Tujec, nad. HTV 1/3 12.15 Tuji show 13.00 Poročila 16.25 Sobotna noč, ponovitev 18.00 Sprehodi po stari Ljubljani,6/9 18.45 Iz življenja za življenje 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Marie Curie, franc. nad., 3/6 20.55 Osmi dan 21.55 Svet poroča 22.35 SOVA: V avtobusu, 7. del; Odletel bom, 5/21; Made in U.S.A., franc. film 01.10 Video strani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Mali svet 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Sam Saturday. 5/6 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Letos 18.35 Santa Barbara, (346) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Dokumentarna oddaja 21.00 V obsežnem planu, kontaktna oddaja 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 17.25 TV spored 17.30 TV koledar 17.40 Pohlepni, franc. film 19.20 LOTO 19.30 TV dnevniki 20.05 Dragi John, 18/22 20.35 Sam Saturday, 6/6 21.35 V senci vešal, 8/8 22.55 Poezija 23.20 Horoskop 23.25 TV spored za sredo_ Nadaljevanka je sestavljena iz 6. delov, v katerih ima glavno vlogo Deven French. Vedno igra junakinjo, ki se zaplete v umor. Tako se predstavlja kot nespretna služabnica, ki pa hitro spregleda igro svojih bogatih gospodarjev. Torek, 9. marca__ TVS 2 MADE IN U.S.A., franc. film Igrajo: Jean Szabo, Anna Karina, Laslo Sabo Režija: Jean Luc Godard Paula Nelson prispe v atlantic city, da bi raziskala skrivnostno smrt svojega prijatelja Richarda. Sem prispe Edgard Typhus. kiji ponudi svoje sodelovanje. Najdejo ga umorjenega v njeni sobi. Ty-phus pa je s seboj pripeljal še nečaka Davida in njegovo japonsko zaročenko. Tudi njo umorijo... SREDA, 10. MARCA TV SLOVENIJA 1 10.00 Telovadka, 7/10 10.30 Sprehodi po stari Ljubljani 6/9 11.10 Marie Curie, 3/6 12.10 Osmi dan 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Kako nas vidijo živali, 4/6 14.15 SOVA: V avtobusu, 7. del; Odletel bom, 5/21 15.25 Made in U.S.A., pon. franc. filma 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV dnevniki 17.15 Klub klobuk 18.50 TV igrica -16 črk 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Žarišče 20.40 Film tedna: Čas cvetka, španski film 22.15 TV dnevnik 3 22.38 Šport 22.50 Akcent Video strani TV SLOVENIJA 2 10.05 Iz življenja za življenje 11.30 Nebesa morajo počakati, dok. film 174 12.00 Glasba, shovv in cirkus, 9. oddaja 13.00 Poročila 16.00 Omizje, ponovitev 18.00 Beveriy Hills, 10/22 18.50 Turizem 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 2 20.00 Športna sreda: Praga - SP v umet. drsanju, pari, prosto 22.35 SOVA: Buntz z Beverly Hillsa, 11/13: Odletel bom, 6/21 23.50 Video strani HTV 1_ 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Marianne, risana serija 11/13 11.55 TV spored 12.00 Poročila 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko 14.50 Sam Saturday, 6/6 15.45 The big blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo se hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Moja knjiga o džungli, 10/27 18.25 Risanka 18.35 Santa Barbara (347) 19.18 Risanka 19.30 TV dnevniki 20.05 Na jugu moje duše, nem. film 21.45 Hrast in okoli njega. dok. film 22.35 TV dnevnik 2 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleškem jeziku 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2_ 18.05 Amer. film, ponovitev 19.20 Glasba 19.30 TV dnevnik 1 20.05 Pravi igralci, humor, serija 10/15 20.40 Nogomet: Barcelona:Verder 22.35 Notranjost zgodbe, serij, film 23.52 SP v umet. drsanju 00.20 Horoskop 00.30 TV spored za četrtek Sreda, 10. marca_ TVS 1 ČAS CVETJA, španski barvni film Igrajo: Luis Garcia, Suzanna Cam- pos, Barbara Mujica Režija: Oscar Aizpeolea Je lirični film, ki obuja spomin na neko mladost. Argentinski politični izseljenec sedaj živi v San Sebastianu v Španiji in je umetnostni zgodovinar. Nenadoma začuti klic po domovini, ki se mu ne more upreti. Vrne se v rodno vas Pampe, ki se z leti niso toliko spremenile, da bi zdaj zrel moški ne obudil spominov na mladost in otroštvo. ia mš tM iiMimllls^ I > M1 Hi> ilf UŠL&- N 4. marca 1993 ČETRTEK, ■ 4. MARCA | PETEK, I 5. MARCA 1 1 SOBOTA, 1 | 6. MARCA ] 1 NEDELJA, I 7. MARCA ■ PONEDELJEK, ■ | 8. MARCA | TOREK, 9. MARCA ■ SREDA, | 10. MARCA SKY MOVIES PLUS 15.00 Lightning the white stallion 17.00 A town's rvenge 18.00 Stood up 19.00 The dream machine 23.00 Child's play 2 00.25 Maniac Cop 2 01.55 52 pick-up THE MOVIE CHANNEL 13.00 Mary Queen of scots 15.15 Return to green acres 17.00 Youngsurvivors 19.00 A shock to the system 21.00 Heart condition 23.00 Warm summer rain 01.00 Columbo 02.40 Cold dog soup EUROSPORT__ 09.00 Biatlon 10.30 Biatlon (Ž) 12.00 Nogomet EP 13.00 Biatlon (M) 15.00 Košarka NCAA 17.00 Smučarsko poročilo 18.00 Mednarodni športni pregled 19.00 Biatlon SP 19.30 Športna poročila 20.00 Biatlon SP 22.00 Nogomet EP 24.00 Tajski boks 00.30 Športna poročila SKY ONE_ 13.00 Sokolje gnezdo, nadalj. 14.00 E cesta 14.30 Drugi svet, nadalj. 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude, nadalj. 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev-nadalj. 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Polna hiša 21.30 Melrose - nadaljevanka 22.30 Priložnosti 23.30 Žrebički - zabavna igra 24.00 Vesoljske steze PRO 7 13.40 Mišnica za dva ptiča, nem. vestem 15.30 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis ne more izgubiti 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Mrtvi ne potrebujejo dolarjev, amer. film 22.05 T.J.Hooker 22.55 Sla po ubijanju, amer. film 00.55 Dvojica 01.45 Prosta pot v onostranstvo, amer. film RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Kdo je šef, nova nadaljevanka 21.15 Star Report Nemčija 23.15 Gottschalkov show 00.00 Zakon 01.10 Grozljivo prijetna družina 01.45 Kdo je tukaj šef? SATI__ 12.25 Kolo sreče 13.55 Senca strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Cluedo - morilska igra 21.15 Halli, Galli 22.15 The Stick, film 23.55 Drakula, ang. grozljivka 3 SAT 16.00 Lirika za vse 16.10 Srečanje 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Resnično živalsko 17.35 Kviz 18.00 Šport 19.20 3 sat studio 20.00 Stari: Dve krsti iz Floride 21.00 Fragment 22.25 Osamljenost tekača na dolge proge, film 10 pred 10. 00.00 AVSTRIJA 1 15.00 Otroški spored 15.30 Amdamdes 15.50 Alfred Kvak, risanka 16.15. Artefix 16.30 Pravi ghostbuster, risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 MacGyver, serija 19.30 Čas v sliki 20.15 Donavska princesa, serija 21.08 Pogledi od strani 21.15 Pravili so mu Leroy, amer. film 23.10 Čas v sliki 23.15 Reci da!, amer. film SKY MOVIES PLUS 13.00 Skullduggery 15.00 Back home 17.00 Alias Smith-Jones 19.00 White fang 21.00 The pope must die 23.00 State ofgrace 01.15 American kickboxer 02.50 Thedecameron 05.00 Men don't leave SKY MOVIES PLUS 13.00 Zelig 15.00 Brenda Starr 17.00 A girl ofthe limberlos 19.00 Lookwho'stalkingtoo 21.00 Hudson Hawk 23.00 Nes Jackcity 00.40 Velvet dreams 02.05 Arowofcrows THE MOVIE CHANNEL THE MOVIE CHANNEL 15.00 White hot 17 .00 The distant home 19.00 Columbo 21.00 Curiosity kills 23.00 Ultraviolet 00.25 Letitride 02.05 Meetingvenus 04.10 The man who wasn't there EUROSPORT 11.00 Mednarodni športni pregled 12.00 Nogomet, EP 14.00 Biatlon SP 17.00 SP v nord. smučanju 19.00 Evrofun 20.00 Mednarodni moto šport 21.00 Športna poročila 22.00 Boks 24.00 Nunčaku, nizoz. prvenstvo 01.00 Športna poročila SKY ONE 13.00 14.00 14.30 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 24.00 Sokolje gnezdo E cesta Drugi svet Santa Barbara Maude Beaverjev show DJ Kat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi Koda 3 Alien nation VVresling Žrebički Vesoljske steze PRO 7 SATI 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 16.55 5x5 17.25 Pojdi na vse 18.30 Športna poročila 18.45 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 KVice Versa, am. komedija 22.00 Nemška nogometna liga 23.00 Medeni tedni v raju, erot. film 00.35 Erotične fantazije, nem.erot.film 3 SAT 14.15 Glasba ne pozna meja 15.45 Resnični hiti 16.15 Dogodivščine in legende 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Čebelica Maja 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 Borza 18.25 Nasveti 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Dopisniki poročajo 20.00 Regina 20.50 Živalski portret 21.45 Kulturni žurnal 22.00 Čas v sliki 22.25 Pogled s strani 22.50 Nedeljske igre, poljski film 00.40 10 pred 10. AVSTRIJA 1 15.00 15.05 15.50 16.15 16.30 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.15 21.20 21.23 22.55 23.00 23.30 Otroški spored Mačje zgodbe, risanka Kislo zelje Detektivi za okolje Gameshovv Mini čas v sliki Spored po željah Čas v sliki Mi MacGyver Čas v sliki Derrick, kriminalka Pogled od strani Asso, komedija Čas v sliki Večerni šport Kaj seje res zgodilo z Baby Jane?, srhljivka 15.00 Inspectorclouseau 17.00 Matters ofthe heart 18.30 Xposure 19.00 Father son and the mistress 21.00 Avvakenings 23.05 The hot spot 01.20 Scissors 03.00 Notofthisvvorld EUROSPORST 09.25 SP v nord. smučanju 10.30 SP biatlon 11.00 Smuk (2) 12.00 SP v nord. smučanju 12.30 SP biatlon 12.55 Nord. smučanje 15.00 Biatlon Sp 16.30 Košarka NCAA 18.00 Smuk (2) 19.00 SP nord. smučanje 20.00 SP biatlon 21.00 Moto kros v dvorani 23.30 Boks 00.30 Mednarodni moto šport SKY ONE 15.30 Trd, vendar prisrčen 16.20 Risanke 18.35 Bili Cosby show special 19.10 Booker 20.00 Poročila 20.15 Hrošč gre na vse, nem. komedija 22.05 Mike Hammer 23.05 Moški s smrtonosnimi kremplji, film 01.10 Jake in McCabe 02.05 Sla po morjenju, amer. krim. RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček .16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Pustna oddaja 20.15 Na življenje In smrt 22.15 Kako prosim? 23.15 Gottschaltkov show 00.00 Divje orgije v Rimu, erot. film 13.00 14.00 15.30 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 23.00 24.00 Barnaby Jones Bogataš in revež Življenska dejstva Risanke Vojvode hazarda Wrestling Beverly Hills Vitezi in vojščaki Nerešene skrivnosti Policaji VVresling Sobotni večer v živo PRO 7 12.40 Booker 13.30 V carstvu divjih živali 14.25 Človek z druge zvezde 15.20 Ipcress, film 17.25 Blagoslovljena ekipa. amer. nadalj. 18.10 Film 20.00 Poročila 20.15 Big, amer. film 22.25 Klic po maščevanju, amer. film 00.30 Serpico, amer. krim. nadalj. RTL TELEVISION 14.20 Policijsko poročilo 14.45 Knigth Rider 15.45 Ekipa A 16.45 21. Jump street 17.25 Melrose Plače 18.45 Poročila 19.15 Beverly Hills 20.15 Gledališka predstava 22.00 Moč zlobnih, amer. film 23.40 Stevardese,erot.film 00.35 Moški magazin SATI 13.20 Zorro z vročim rezilom, amer. film 15.00 Hipi, Nico od policije, ital. komedija 17.25 Pojdi na vse 18.00 Nogometna oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Popevke, ki jih ne pozabiš 22.00 Igrani show 23.00 Stossburg, erot.film 3 SAT 13.10 Dopisniki poročajo z vsega sveta 13.40 Nasveti 14.10 Zgodbe 14.40 Dvorno gledališče 15.05 Kulinarika iz Avstrije 15.30 Koncert po želji 17.20 Rezultati zvezne nogometne lige 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 20.00 Moj boj 22.00 Čas v sliki 22.15 Vojvodina, film 23.00 Polarijsij 00.10 Šport AVSTRIJA 1 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Vedno jeza s prečastitim 15.05 Južna Amerika 15.10 Otroški spored 15.30 Risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Mladinski magazin 18.00 Čas v sliki 18.10 Alpe-Donava-Jadran 18.30 MacGyver 19.30 Čas v sliki 20.15 Grad Hohenstein 21.55 Zlata dekleta 22.20 Ameriška grozljivka 00.05 Bolnišnica, amer. film SKY MOVIES PLUS 15.00 Grand larceny 17.00 Kruli 19.00 VVorking trash 21.00 Air America 23.00 The first power 00.40 Grand slam 02.15 Out for justice THE MOVIE CHANNEL 13.00 Testament 15.00 Goingape! 17.00 Shorttirne 19.05 Startrek 21.00 Crimes and misdemeanours 23.00 Class action 00.55 Disturbed 02.40 Nightofthe cyclon EUROSPORT 09.30 11.00 12.00 13.00 15.00 18.00 19.00 20.00 21.00 22.00 23.30 SP - nord. smučanje SP - superveles. (2) Boks SP-smučarski skoki SP-biatlon Smučanje SP SP smučarski skoki SP nord. smučanje SP biatlon Boks Motokros v dvorani SKY ONE 13.00 14.00 15.00 16.00 17.00 18.00 19.00 20.00 21.00 23.00 24.00 Izgubljeni v vesolju Robin Shervvoodski Traper John Osem je dovolj Britanskih 40 Wresling Simpsonovi Ulica Jump 21 Slavnosti Zabava nocoj Video moda PRO 7 14.25 Ustvarjalec dežja, amer. komedija 16.40 Noč brez prič, amer. krim. 18.30 Matlock 19.30 Reporter 20.00 Poročila 20.15 Poslednji slon, amer. film 22.10 Zarota domino, ang. kriminalka 23.56 Serpico 00.45 Mike Hammer RTL TELEVISION 13.30 Disneyeva filmska parada 15.55 Rdeči blisk 16.50 Vročica cannonball, amer. komedija 18.45 Poročila 19.10 Dan kot noben drug. potovalni kviz 20.15 Bo naredil ali ne, igrani show 21.55 Spieglov TV magazin 22.40 Prime Time 23.30 Ljubezenske urice 24.00 Kanal 4 00.35 Moj oče je zunajzemeljsko bitje SATI 13.00 King Kong, Frankernsteinov sin 15.00 Napad na Queen Mary, amer. film 17.00 Tarzan 17.30 Beywatch, nova nadalj. 18.30 Nogometna oddaja 19.20 Poročila 19.30 Kolo sreče 20.15 Zarota na morskem dnu, film 22.00 Kontaktna oddaja 23.25 Tenis, prenos 3 SAT 13.00 13.10 13.55 15.00 17.00 17.30 18.00 18.15 19.00 19.10 20.00 21.15 23.10 00.10 00.20 Čas v sliki 3 sat tedenski pregled Zgodbe peščene ure Celimar, komedija Narava in medicina Halo, Rolf... Dnevnik Omizje Danes Omizje Kulturna oddaja Pomnik Komisar Lirika za vse Klaus Doldinger AVSTRIJA 1 13.10 15.05 15.25 15.30 16.15 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.15 21.05 21.55 22.25 00.00 Vedenje živali Razburjenje v hotelu Četrti kralj Octopus, kviz Ena, dve ali tri. kviz Mini čas v sliki Beverly Hills Čas v sliki Mladinska reportaža MacGyver Čas v sliki Potovanje Matere Posnetek od blizu Ob 70-letnici Mila Dora Ludwigvan Beethoven SKY MOVIES PLUS_ 15.00 Papa'sdelicate condition 17.00 Supportyourlocalgunfi-ghter 19.00 Defendingyourlife 21.00 Meet the applegates 01.15 Heart ofdixie 02.55 Screvvballs THE MOVIE CHANNEL 14.15 The electric horse man 16.20 Huckleberry finn 18.20 Xposure 18.50 Avalon 21.00 The other side of love 23.00 Friday the 13th 00.30 Hitler's daughter 02.05 Powwow highway EUROSPORT_ 14.00 15.00 17.00 18.00 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 23.00 24.00 01.00 Konjeništvo Umetnostno drsanje Atletika, kros SP - smučarski skoki Evrofun Športna poročila Motokros v dvorani Nogonfet, evrogoli Nogomet - liga prvakov Boks Nunčaku Športna poročila SKY ONE 15.20 Santa Barbara 15.45 Maude 16.15 Beaverjev show 16.45 DJKat 18.00 Vesoljske steze 19.00 Rešitev 19.30 E cesta 20.00 Alf 20.30 Družinske vezi 21.00 Parker Levvis ne more izgubiti 21.30 Slavnosti 23.30 Žrebički - zabavna igra 24.00 Vesoljske steze Pfc0 7 SATI 13.05 Baywatch 13.55 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.25 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Oče potrebuje ženo 21.15 Prosim, javi se 23.05 Novice, zgodbe 00.45 Trojica s štirimi pestmi SAT 3 15.00 Mladi talenti iz opernih hiš 15.45 Edvard G rieg 16.15 Klub seniorjev 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Čebelica Maja 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 Slike iz Avstrije 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 Znanstveni magazin 20.00 Mrzle roke, gled. predstava 21.20 Razprava o delu 21.51 Športna poročila 22.00 Čas v sliki 22.25 Apokalipsa W0W 22.50 Na koncertu 23.50 Kaos 00.20 10 pred 10. AVSTRIJA 1 15.30 Am, dam, des 15.50 Deklica iz prihodnosti 16.15 Strelovod 16.30 Risanka 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 17.45 Ob mednarodnem dnevu žensk 18.30 MacGyver 19.30 Čas v sliki 20.15 Športna arena 21.08 Mojstrsko kuhanje 21.15 Pogledi od strani 21.25 Tigričina šapa, amer. krim. 22.25 Čas v sliki 23.00 Ljubezen, ki pade z neba, komedija 00.45 Model in vohljač, serija SKY MOVIES PLUS 15.00 The last remake of beau geste 17.00 Tom Borwn's school days 21.00 Accidents 23.00 MadeinLA. 00.35 Never say die THE MOVIE CHANNEL 15.00 Last of the red-hot lovers 17.00 VVhere the red fern grows 19.00 Las Vegas Hillbillys 21.00 Let him have it 23.00 Friday 13th part II. 00.30 Who shot patakango? 02.20 Dead reckoning EUROSPORT 15.00 17.00 18.00 19.00 ,19.15 22.00 23.00 24.00 01.00 SP - nord. smučanje Nogomet - liga prvakov Nogomet-evrogoli Športna poročila SP - umet. drsanje Boks Tajski boks Biljars snooker Športna poročila SKY ONE 15.20 15.45 16.15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.00 22.30 23.30 24.00 Santa Barbara Maude Beaverjev show DJ Kat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi Seinfeld Vse razen ljubezni Murphy Brown Gabrielov ogenj Žrebički - zabav, igra Vesoljske steze PRO 7 13.40 Poslednji slon, amer. film 15.25 Trd, toda prisrčen 16.15 Risanke 18.00 Parker Lewis ne more izgubiti 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Dekle se prebija skozi zeleni pekel, am. film 22.05 Jeklena justica, amer. krim. 23.40 Psiho dezernat 00.45 Klic po maščevanju, am. krim, RTL TELEVISION 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Columbo 21.45 Quincy 22.45 10 pred 11. 23.40 Gong show 00.15 Tropska vročica 01.15 Grozljivo prijetna družina SATI 13.05 Halli Galli 13.55 Sence strasti 14.40 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s tremi pestmi 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Zlata parada zabavne glasbe 21.15 Kriminalni magazin 23.00 Spieglova reportaža 23.40 Vroča stava, ital. erot. nadalj. 01.10 Trojca s štirimi pestmi SAT 3 14.15 15.00 15.50 16.15 17.00 17.10 18.00 19.00 19.20 19.30 20.00 21.30 21.45 21.51 22.00 22.25 22.30 Hitparada Disco '73 Na koncertu Mona Lisa Mini čas v sliki Mladinska oddaja Slike iz Nemčije Danes 3 sat studio Kulturni magazin Napad na Glasgovv Knjige meseca Kulturni žurnal Športna poročila Čas v sliki Čas v sliki Club 2 AVSTRIJA 1 SKY MOVIES PLUS 15.00 Safari 3000 17.00 Primo baby 19.00 The guns and the fury 21.00 Dead silence 23.00 Cover-up 00.35 Saint tropez vice 02.00 The Evi I dead 03.20 Teen man THE MOVIE CHANNEL 14.15 1001 arabian nights 15.35 Vital signs 17.20 Dot goes to Hollywood 19.00 DA 21.00 Avvakenings 23.00 Friday 13th part III. 00.40 Une femme ou deux 02.20 Warm summer rain EUROSPORT_ 12.40 14.00 16.30 18.00 19.00 19.15 22.30 24.00 01.00 SKY ONE Košarka NCAA SP - umet. drsanje SP - nord. smučanje SP - rokomet Francija:Švica Športna poročila SP - umet. drsanje SP - rokomet Nemčija:Dan- ska Golf Športna poročila 15.20 15.45 16,15 16.45 18.00 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 24.00 Santa Barbara Maude Beaverjev show DJ Kat Vesoljske steze Rešitev E cesta Alf Družinske vezi S.I.B.S. Okrogla miza Hill Street Blues Žrebički. zabavna igra Vesoljske steze 13.40 Zimski biser, amer. kom. 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Lewis ne more izgubiti 18.30 Bili Cosby show 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Smrt lahko joka, kanad. krim. 22.05 Dvojica 23.10 Kruti, ital. vestem 00.50 Serpico 01.55 Noč brez prič, amer. krim. RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili. Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.15 Eksplozivno 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Highlander 22.15 Eksplozivno 23.15 Gottschalkov shovv 00.00 Zakon in red 01.05 Grozljivo prijetna družina 01.40 Kdo je tukaj šef? PRO 7 13.50 Črni orli iz Santa Feja nem. vestem 15.25 Trd, toda prisrčen 16.20 Risanke 18.05 Parker Levvis ne more izgubiti 18.30 Bili Cosby shovv 19.00 Ulice San Francisca 20.00 Poročila 20.15 Umor v boljših krogih, amer.film 22.05 Jack in McCabe 23.05 Streetvvalking, amer. krim. 00.45 Psiho decernat 01.45 Jeklena justica, amer. krim. RTL TELEVISION 13.15 Kalifornijski klan 14.05 Klic v sili. Kalifornija 15.00 Umor je njen konjiček 16.00 Hans Meiser 17.00 Kdo je tukaj šef? 17.30 Grozljivo prijetna družina 18.00 Elf'99 18.45 Poročila 19.45 Dobri časi, slabi časi 20.15 Nogomet: Barcelona-VVer- der Bremen 22.10 Sternov magazin 23.15 Gottschalkov show 00.00 Prav, Aljaska! 01.05 Grozljivo prijetna družina 01.40 Kdo je tukaj šef? SATI_ 13.05 Oče potrebuje ženo 13.55 Sence strasti 14.30 Sosedje 15.10 Pod kalifornijskim soncem 16.00 Trojica s štirimi pestmi 17.05 Pojdi na vse 18.45 Poročila 19.20 Kolo sreče 20.15 Freddy, živali, senzacije nem. kriminalka 23.55 Podvig ognjeni vihar 00.35 Trojica s štirimi pestmi SAT 3__ 15.00 Kraljevo bavarsko uradno sodišče 15.25 5. med. festival pih. godb 16.25 In Vite Vita 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Michael iz Loenneberga 17.35 Oblaki nad Kaprunom 18.00 Slike iz Švice 19.00 Danes 19.20 3 sat studio 19.30 K stvari - politični magazin 20.00 Pawlakovi 20.40 Pogled na Toledo 20.50 Kako bi vi odločili? 22.25 Sonce, sex in smučarske prigode franc. film 23.45 10 pred 10. AVSTRIJA 1 15.05 Detektivi za okolje 16.30 Gameshovv 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Spored po željah 18.00 čas v sliki 18.30 MacGyver 19.30 čas v sliki 20.15 Ujetniki sonca, dokum. film 21.07 Pogledi od strani 21.20 Milijonski dedič, serija 22.05 Country, film 23.50 Čas v sliki 23.55 Ozka pot sreče, film 15.05 15.30 16.20 16.30 17.00 17.10 18.00 18.05 18.30 19.30 20.15 21.55 22.05 22.50 00.20 00.25 Peter Pan. risanka Pot v deželo pravljic Nekoč je bilo... Otroci se pogovarjajo z odraslimi Mini čas v sliki Spored po željah Čas v sliki Mi MacGyver čas v sliki Grad Hohenstein Pogledi od strani Pa ravno Aljaska! Tajni akti Gerlich Čas v sliki WangWu Lubadar še ni slišal za zeleni pas V prejšnjem Našem času je bil objavljen članek, ki na precej nenavaden način obravnava čmosečnjo v tim. zelenih pasovih, oziroma zaščitenih gozdovih. Utemeljevanje nujnosti čnicga poseka, ki je bil ob Jerihovi cesti v Velnjii storjen konec prejšnjega tedna je v članku precej pomanjkljivo, zato je potrebno nekatera dejstva dodatno ožarčiti. V soboto 13. februarja 1939 so me državljani obvestili, da v zaščitenem gozdu ob Jerihovi cesti podirajo drevesa. Prav zraven parcele torej, kjer je pred dvema letoma g. Šinkovec žc nezakonito posekal drevesa, menda zaradi namere, da tam postavi teniško igrišče. Zadevo sem si \ soboto nemudoma ogledal in ob podrtih drevesih v pogovoru z. gospodoma g. Speglom (oče avtorice članka) in g. Ostrovršnikom slišal, da naj bi drevesa napadel lubadar, lastnik gozda naj bi na to žc nekaj časa opozarjal Gozdno gospodarstvo. Ker strokovnjaki niso ukrepali, naj bi moral širjeneje škode preprečiti sam. Samovoljno je torej zapela žaga. Ob vsem razumevanju dejanja lastnika gozda, pa je dejstvo: - lastnik (zaščitenega) gozda brez odkazila Gozdnega gospodarstva (torej strokovnjakov ) sam nc bi smel podreti dreves ; - lastnik verjetno ni gozdnogospodarski strokovnjak, zato ni mogel vedeti, katera drevesa so resnično nepopravljivo poškodovana zaradi lubadarja; - sc gozdarski strokovnjaki očitno kljub pravočasnemu opozorilu lastnika gozda niso odzvali in za posek od-kazali dreves, ki so bila resnično nepopravljivo poškodovana. In zdaj smo pred navidez nerešljivim vprašanjem: ali je lastnik gozda ravnal prav, ko jc drevesa posekal hrez dovoljenja (odkazila) gozdarskih strokovnjakov, čeprav jih jc pravočasno prosil za ukrepanje in pomoč? Prav gotovo je ravnal prav, če jc bil njegov namen le preprečiti širjenje škode (lubadarja) na sosednja drevesa. Toda res jc tudi, da jc pri tem kršil zakon, saj drevesa za postopek niso bila (strokovno) odrejena in označena. Zato, da bi preprečili nadaljnji nestrokovni poseg (posek), sem nemudoma obvesti/ velenjsko policijsko postajo. V upanju seveda, da bodo gozdarski strokovnjaki prvi delovni dan, torej v ponedeljek, vendar ukrepali in rešili, kar se rešiti da! In tudi so! Ko sem si v ponedeljek golosek ponovno ogledal in ga fotografiral, je bilo podrenih še več dreves, vsa pa so bila tudi žc označena. Torej jc lastnik za nazaj dobil dovoljenje za sekanje! Gozdarji so torej po že opravljeni črni sečnji in šele po prijavi policiji našli čas. da so "uredili" ta poseg v zaščiteni gozd. Padlo pa ni le enajst dreves, kot jc zapisano v članku, temveč veliko, veliko več. Vsakdo si lahko ogleda upostošenje in preštejc uničena drevesa. Kdo je tore j kriv? Gozdarji, ki naj bi bili na prošnjo lastnika gozda pravočasno upozorjeni in naprošeni, da ukrepajo zoper lubadarjakpa naj ne bi!). ali lastnik gozda, ki jih ni dočakal pa je ukrepal sam. Pričakujem, da se bodo oglasili predvsem goz.dafji in laični javnosti pojasnili svoje ravnanje ob bojda pravočasnih opozorilih lastnika gozda in svojo neverjetno hitrost naknadnega označevanja že posekanih dreves po prijav i na policijski postaji, da se opravlja črna sečnja v zaščitenem gozdu. To bi bilo še posebej koristno zaradi (znamenite) reklame, ki jo nekateri gozdarji vsiljivo objavljajo v sredstvih javnega obveščanja. Reklame, s katero nas prepričujejo, da so njihova skrb predvsem zdrava in nepodrta drevesa, reklame, ki jo gotovo plaču jejo prav z izkupičkom padlega drevja. Verjetno bo potrebno nekoč natančno pregledali, kako z javno (družbeno) lastnino ravna tudi GG Nazarje. Zaradi povedanega se nikakor ni mogoče strinjati z moralo zgodbe, ki jo ponuja omejeni članek: da namreč za črni golosek nista kriva niti lastnik gozda niti gozdno gospodarstvo, temveč ubogi lubadarji, ki "še niso slišali za zeleni pas". Nekatere ljudi je mgoče plahtati nekaj časa, vseh ljudi pa ves čas nikoli! Ubogi lubadarji namreč verjetno res še niso slišali za "zeleni pas". Slišali pa smo zanj ljudje, ki smo za njegovo zaščito sprejeli tudi zakone. Zato, da zaščitimo svoje življenjsko okolje. Vane Gošnik Človek človeku -hudič Kar nekako nuja je poslalo, da se v naši mali a lepi domovini gledamo ljudje med sabo grdo. Najbrž, jc v zadnjem času. ki je prinesel kup težav in skrbi, to kar normalno. Izgleda pa, da smo Savinjčani na to še posebej "mahjeni". K takšnemu razmišljanju me je najprej vspodbudila izjava nekega gospoda Zamcrnika iz Podvolovjeka, ki za Nedeljski dnevnik pravi, daje 'gospod Božič solastnik Turista. Kot direktor firme najprej nisem mislil reagirati. Ker pa sc tozadevne topo-glavje informacije širijo naprej, bom vseeno dal tistim, ki trosijo informacije iz "prve roke", nekaj novih podatkov: Gospoda Božiča cenim zaradi njegovega znanja in sem ga prav zato prosil, da sprejme funkcijo zunanjega člana upravnega odbora družbe Turist. pa tega mesta ni smel sprejeti, ker mu to prepoveduje zakonodaja. Z gospodom Božičem sc nikdar nismo pogovarjali o kakeršnemkoli nakupu Turista, ker takšnih ciljev nimamo. Res bi potrebovali nekaj svežega denarja vendar smo sklenili, da bomo lastninjenje firme izpocljali strogo po zakonodaji in najprej omogočili odkup bodočih delnic našim ljudem. Zalo sc tudi jaz pridružujem gospodu Božiču in njegovi ponudbi v zadnji številki Našega časa. Gospodu Zamerniku ponujam kar 50% od denarja, s katerim je predsednik IS občine Muzirje postal solastnik Turista, samo pokaže naj nam kje je ta denar. Če pa gospod Zamernik tega ne ho storil, potem pričakujem, da bo potrkal na naša vrata in se prišel opravičit. To je še najmanj! In ko sem se namenil pisati, naj povem še to: Kar lepo število neresničnih in zlonamernih informacij o Turistu in njegovem vodstvu kroži. Jasno mi je, da so vse to gostilniške informacije. Vendar bi vseeno predlagal soljudem, da se zamislijo nad sabo. Poznam rek, ki pravi: "Ne stori sočloveku tega, karnc želiš, da bi on tebi." Vsem informacij žclnim pa smo v vodstvu naše firme vedno na voljo! Tudi novinarjem, ki žal vse pregosto iščejo informacije v gostilnah, namesto, da bi jih poiskali pri izvoru. Ampak, postregli bomo s pravimi in resničniimi informacijami, ne lažnimi! Stane Podsedenšek Odgovor na članek "Še obtožbe, predsednik odgovarja" m m m s « » m m s Problemi, ki jih ima g. Božič Alfred kot predsednik mozirske vlade ves čas njegovega vladanja, me osebno nc zanimajo. Vendar, glej ga zlom-ka! V vašem časopisu se je v zgoraj citiranem članku, čisto na koncu pojavilo tudi moje ime. Dodeljena mi je bila vloga svetovalca gospoda Zamcrnika iz Luč ob Savinji. Ker takšnih in podobnih kuhinj s strani g. Božiča poznamo že vsi občani mozirske občine, sem se odločil, da s to repliko na članek postanem g. Zamerniku kar javni svetovalec. Uvodoma bi rad povedal, da kot nekdanji republiški poslanec na občinsko mozirsko politiko nisem imel nobenega vpliva, ker mi ga ni omogočil zakon. Zato moram na tem mestu poudariti, da po zakonu mozirsko občinsko politiko vodijo občinski poslanci preko svoje skupščine, njihova vladapa to politiko v praksi izvaja. Vendar pa se lahko zgodi, daje ta zadeva v praksi obratna. Od poslancev, ki sedijo v občinski skupščini, je torej odvisno koliko so pripravljeni, da kontrolirajo delo svoje vlade, da pri njenem delu nc pride do kršitve zakonov. Zato, ker resnica tudi v teh trenutkih naše kvazi demokracije težko pride na dan, bom z repliko opozoril na dejstva, ki so bila v odgovorih g. Božiča namerno zamolčana. Sredstva za odpravljanje posledic poplav ureja repuliški zakon. Sredstva za to so prispevali vsi Slovenci, ki prejemajo dohodke. Zato smo vsi delali tudi par prostih sobot. Sredstva i/ tega vira so sc lahko koristila samo za odpravljanje posledic poplav v letu 90. Vendar pa sc je zgodilo to, kar se lahko zgodi le v mozirski občini. Izvršni svet SO Mozirje, kateremu predseduje g. Božič Alfred, je del teh solidarnostnih sredstev posodil v obliki komercialnih kreditov podjetjema Gorenje Glin in Hlkroj ter nekaterim obrtnikom. To potezo je g. Božič Alfred kot predsednik mozirske vlade pred javnostjo argumentiral s tezo, da je s tem ohranil vrednost solidarnostnemu denarju. Kaj so bili resnični nameni, ki so vodilig. Božiča v to potezo, bo pokazala seveda že bližnja prihodnost. Vsa zadeva bi sc lepo izpeljala, če se ne hi zataknilo pri podjetju Glin Nazarje. Tega kredita iz solidarnostnih sredstev lo podjetje ni sposobno vrniti, šc posebno sedaj, ko jc Glin Nazarje prešlo v Koržetov sklad. Tudi če bi sedaj sklad kredit vrnil v obliki stanovanj ali Glinove kotlovnice, sc ta denar od prodaje teh nepremičnin po zakonu ne more preliti nazaj v solidarnostna sredstva. Zato so ta solidarnostna sredstva, ki so bila koriščena namensko v obliki kredita Glinu, za vedno izgubljena. Verjetno bo predsednik mozirske vlade ta primanjkljaj na področju solidarnostnih financ pokril z novimi solidarnostnimi sredstvi, ki se porajajo na vidiku. V letu 92 nas je v naši občini doletela druga katastrofa, ki se imenuje suša, to pa bo v prihodnosti narekovalo že drugo zgodbo. Ker je bila prehodno opisana operacija z delom solidarnostnih sredstev nenamenska, je prišlo tako s strani občinske vlade do kršitve zakona žc jeseni leta 91. Takrat so bila namreč la solidarnostna sredstva plasirana kot komercialni krediti v predhodno omenjena podjetja ter obrtnikom. Zadeva se jc v letu 92 skoraj pozabila, če se ne bi pojavil problem Podvolovljeka. Zato je predsednik mozirske vlade g. Božič Alfred s svojimi pomagači na seji občinske skupščine, dne 23.12.92, hotel svojo potezo, s katero je leta 91 kršil zakon, verificirati za nazaj in cclo za naprej. Ta scenarij sc je dogajal na tej seji pod točko 4, ki je imela naslov "problematika podjetja Gorenje Glin Nazarje. Pod to točko je bil na seji podan tudi predlog III.sklepa, ki ga citiram po zapisniku: "Skupščina daje pobudo, da IS dodeli dotacijo v višini 31,76.3.992 SIT Gorenju Glin Nazarje iz. sredstev za odpravo posledic poplav (nov.90). Za ostanek dolga pa noj odkupi stanovanja v višini 40% dejanske vrednosti stanovanj" Konec citata. Le nekaterim poslancem mozirske skupščine seje tedaj posvetilo za kaj pri tem predlogu sklepa sploh gre.Zato je poslanec dr.Zunter zahteval, da se o predhodno citiranem predlogu glasuje posamično in da se v zapisnik navede kdo je bil za in kdo Prejeli smo Redne letne skupščine krajevnih organizacij ZB in udeležencev NOB občine Velenje Že več let je v navadi, da ob koncu leta ali na začetku nanovo zastavljenega leta organizacije in društva polagajo račune o svojem delu med dvema skupščinama Nič drugače ni v Krajevnih organizacijah ZB NOB občine Velenje. I-clošnjc skupščine so kljub visoki starosti članstva ter bolezni, ki je zvesta spremljevalka starejših občanov, dobro obiskane. Tudi razprave na teh srečanjih so proti pričakovanju zelo razgibane, smiselne in še vedno dobronamerne. Rdeča nit razprav so vprašanja krajevne uprave, vskodnevne težave, s katerimi ti krajani živijo in tudi uprava in oblast v občinskem meri I u .Težko jc razumeti nekatere občinske poslanke in poslancc, da se ob mnogih težavah, ki tarejo naše obubožano gospodarstvo, naraščajoči brezposelnosti za delo sposobnih ljudi in šc ob kopici nerešenih drugih vprašanj v občini, največ ubadajo s preimenovanjem ulic in trgov v mestu Velenje. Razumljivo, tako početje zahteva najmanj odgovornosti pred volilci, ki so zaupali svoj glas kandidatom, da bi z vso resnostjo zastopali interese volilcev v občinskem parlamentu. Predvsem jc cilj nekaterih čim hitreje pomesti in zabrisati vse tisto, kar spominja na narodnoosvobodilno voj- no. Prav tako tem ljudem ni mar vloženega truda in prelitega znoja v povojni graditvi in obnovi porušene domovine. Če nekdo lahko mimo spregleda in zataji prelito kri, stotine in tisoče človeških življenj, potoke prelitih solza slovenskih mater, ponižanja in nečloveškega gorja ter naporov za to, da danes govori v lepem slovenskem jeziku, tako kot ga je učila mati, je samoumevno, da lahko spregleda in zataji vložen trud, ki mu je omogočil človeka dostojno živl jenje, brezskrbno mladost, brezplačno izobraževanje in še mnogo tega, za kar je bil tisti, ki je to ustvarjal v svoji mladosti, prikrajšan. Prav te teme so rdeča nit razprav in ogorčenj letnih skupščin borčevske organizacije v naši občini. O tem modrujejo in razpravljajo preživeli ljudje tiste generacije, ki je nosila težko breme druge svetovne vojne in nič lažje breme obnove in graditve vsega tistega, s čimer se danes ponašate tudi tisti, ki iz različnih razlogov in namenov, kljub dejstvom ne želite dati novejši zgodovini tistega mesta, ki tej zgodovini pripada. Toda čas bo pokazal in tudi opredelil ljudi in zgodovino, ker obdobja pol stoletja se ne da izbrisati in zamolčati, pa če bi nekateri to še tako želeli. Zgodovina vedno ostaja zanamcem. Iz razprav je razbrati, dff borci in člani borčevske organizacije nismo imuni proti preimenovanju ulic, šol in trgov, ki nosijo imena iz NOV ter da želimo zadržati in zagovarjati prav vse na tem področju. Želimo pa, da se ohranijo in obdržijo tisti nazivi in imena, ki izhajajo iz neposredne zgodovine NOV v Sloveniji in pomenijo za Slov-ence pomemben del in mejnik v polpretekli zgodovini. Pa še beseda dve o preimenovanju Titovega trga v Velenju. Prepričani smo, da predlog poslancev o tem preimenovanju ni odraz, in volja tistega dela volilcev, ki so dali svoj glas poslancem, pač pa volja poslacev in le-ti bi se morali zavedati, da ne sedijo v poslanskih klopeh zaradi sebe, pač pa zaradi volilcev, ki so jim zaupali, da bodo pošteno zastopali njihova stališča in interese. V danem primeru pa ni tako. Iz razprav lahko zaključimo, da velika večina ne samo članov borčevske organizacije, še vedno izkazuje do Tita spoštovanje, ceni njegovo sposobnost in zna pravilno ocenjevati dela in odločitve v usodnih dneh in trenutkih. Gotovo so tu tudi napačne odločitve, ki pa prav gotovo ne morejo zasenčiti pozitivnih dejanj, ki so čista lastnina tov. Tita. Seveda pa je tudi resnica na strani tistih, ki trdijo in dokazujejo, da vse, kar je bilo ustvarje- proti temu sklepu. Tako sc imamo zahvaliti poslancema dr.Žunterju in g. Hdiju Mavriču, ki sta s svojima razpravama očitno vplivala na ostale poslancc. Kršitev zakona s strani mozirske vlade leta 91 ni bila verificirana tudi s strani skupščine. Zbor združenega dela v mozirski skupščini pa o tem sploh ni glasoval, ker jc bil nesklepčen. (?) Post seriptum: Menim, da sem gospodu Zamerniku ter ostalim krajanom Podvolovljeka povedal, kje je denar za sanacijo ceste, ki jc bila uničena v poplavi 90. Mozirskim občinskim poslancem pa v poduk in premislek. Za vse kakršnekoli nepravilnosti za nazaj ali naprej, storjene s strani občinske vlade in njenega predsednika, boste zato pred občani odgovarjali vi. spoštovane poslanke in poslanci. Občinsko vlado in njenega predsednika ste izvolili vi. Zato je tudi ta občinska vlada vaša. Imate pa seveda moč in oblast v svojih rokah, da takšno stanje tudi spremenite. V nasprotnem primeru pa bomo občani primorani najprej zamenjati vas, spoštovane poslanke in poslanci mozirske skupščine. Ivan Krefl, dipl.ing., Nazarje Kmetijski nasveti Pomladanska dela na travinju Kdor hoče imeti kvalitetno krmo, bo žrtvoval malo več truda in časa že v jeseni, če ne pa vsaj spomladi, ko bo očistil svoje travnike brez pomoči ognja, kar je letos še toliko bolj pomembno saj smo imeli suho poletje, sedaj pa je še zima suha in je nevarnost vžiga nepredvidljivih stvari (gozd..) še toliko večja. Večina kmetov travne površine brana, vendar je bolje, da se prej prepričamo, kaj seje zgodilo na travniku. Zimska zmrzal brez snega (tudi letos) nam travno rušo, ki ni zaščitena s snežno odej, dvigne in tako potrga korenine trav in metulj-nic, ki nimajo več stika z. zemljo. Takšne povrršinc in travinje na lahkih peščenih tleh je priporočljivi in koristneje valjati. Z valjanjem pritisnemo travno rušo ob zemljo in tako dobijo rastline stik z zemljo in hranilnimi snovmi. Poškodovane in oslabljene rastline tako hitreje poženejo korenine (tudi po lanskoletni suši) torej bodo trave in detelje spomladi hitreje in bujneje pognale in bodo imeli hitro zeleno krmo. Kot valjar lahko uporabimo tudi traktorske gume ali pa narobe obrnjeno brano. Brananje priporočamo na zelo težkih in zbitih tleh. kjer je dolgo ležala snežna odeja in je močno zbila travno rušo. S travniško brano prerežemo korenine travne ruše, razgrebemo krtine in ostanke organskih gnojil (hlevski gnoj). In še nekaj o pomladanskem gnojenju. Na osnovi kemične analize tal ste ugotovili založenost tal s hranili in če je bilo potrebno gnojenje s fosforjem in kalijem ste ga verjetno že opravili jeseni (lahko pa tudi še sedaj). Z gnojenjem z dušikom (N) pa lahko tudi "taktizirate". Če vam grozi zaradi dolge zime oziroma zaradi suše v poletnem času pomanjkanje krme, morate čim prej pogno-jiti (marec, ko se pojavijo prvi zeleni listi trav) tisti del tavinja, ki ga boste najprej uporabljali. Seveda se bo del dušika zaradi neugodnega vremena izpral oziroma bo izhlapel, vendar bomo kljub temu imeli prvo pašo skoraj deset dni prej kot ponavadi. Ker pa bo ta dušik že v aprilu porabljen, morate na začetklu maja zopet dognojiti, da bo trava tudi naprej hitro priraščala. Na pašniku ali travniku, ki ga boste uporabljali šele v maju, pa lahko gnojite šele aprila, ko je že toplejše vratne. V tem času ruša hitreje raste in če je v tleh dovolj hranil (N) bo tudi pridelek večji. S takšnim "taktiziranjem" z dušikom si v bistvu olajšamo delo, saj ni potrebno celotnega posestva naenkrat pognojiti in potem tudi pospraviti tisto kar zraste. Spomladi in za dognojevanje potrebujemo 40-60 kg čistega dušika na hektar kar pomeni, da bomo gnojili z: 260-400 kg /ha NPK 15:15:15 ali 220-330 kg / ha NPK 18:9:9 ali 310-460 kg / ha NPK 13:10:12 ali 148-220 kg / ha KAN (27% N) ali 20 m3 nerazrečenc gnojevke na hektar. Pri gnojenju se vedno ravnamo po potrebni količini dušika. Količino gnojil vedno preračunavamo glede na vsebnost dušika in tako lahko damo eno leto več drugo leto pa manj fosforja in kalija na površino. Fosfor in kali se iz tal praktično ne izpirata zato lahko z njima gnojimo na zalogo (založno gnojenje). Tanja Pevec dipl. Inž. kmet. no, je ustvarilo ljudstvo. Pogoje za tako ustvarjanje pa je moral nekdo ljudstvu dati, kdo je bil to, vemo. Zelo moderno je spominjati Goli otok, ki naj bi mu botroval tudi tov. Tito. Med drugo svetovno vojno jc bilo mnogo Golih otokov in otokov smrti, iz katerih ni bilo vrnitve, pa jih danes ne omenjamo več, čeprav so na njih umirali ljudje samo zato, ker so pripadali nekemu narodu. Goli otok pa je bil najemenjen tistim, ki so želeli, da bi bil naš socializem enak izvirnemu ruskemu in socializmu v drugih vzhodnih drž.avah. Zahvalimo se tov. Titu, da seje uprl mogočnemu Stalinu, in daje bil naš evrosocializem mnogo milejša oblika socializma, kot ga pozna vzhodna Evropa. Zgrešeno je bilo le to, da so se na Golem otoku znašli tudi ljudje, ki tja niso spadali. Ali je to krivda Tita, še ni dorečeno. Ne nazadnje preimenovanja so stvar vseh priazdetih in o teh zadevah ne more odločati peščica ljudi, pa če se jim tudi reče poslanec v občinskem parlamentu. Dela in dejanja, kijih ocenjuje ves pošteni in napredni svet pozitivno, ne more peščica ljudi ocenjevati z negativnim predznakom in smatrati to kot edino pravilno in sprejemljivo za vse prizadete. Izvršni odbor JO ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje organizira NAGRADNO IGRO z naslovom MLADINSKO VARČEVANJE - II. del 1. Namenjena je dijakom srednjih šol v Velenju v okviru razrednih skupnosti 2. Pričetekigreje 1. marca 1993. 3. Investitorji EFEKTIVNO vložijo najmanj 1.000DEM tolarske protivrednosti v nakup vrednostnih papirjev in trgujejo z njimi do 1. junija 1993. Za vsako izvedeno transakcijo na borzi banka zaračuna 1 % provizije. 4. Konec igre je 1. junija 1993. 5. Zmagovalec je razredna skupnost, kije vlagala v najdonosnejšo naložbo. 6. Nagrada: 700DEM v tolarski protivrednosti, ki jo prejme najuspešnejša razredna skupnost, hkrati pa ji bo banka omogočila ogled trgovanja na Ljubljanski borzi. 7. Vse informacije dobite na telefonu 855-964ali854-251 int. 285 ŽELIMO VAM VELIKO USPEHA! 18 H AŠfAS ili 1 3§i; lil lili1! * IIIui »i>fMi * 1 4. marca 1993 Vrnjačke Banje 6, tel. 063/850-182,855-900 int.132, fax.063 / 853 - 455 . (skladišče v prostorih Interevrope) Gostici, podjetniki, obrtniki in potrošniki pozor! Ugodna ponudba za vas: kivi kg 95sit solata endivija kg 85sit mandarine kg 95 sit banane kg 100 sit slive kg 120 sit pomaranče kg 55 sit krompir kg 28 sit fižol kg 125 sit čebula kg 35 sit in še mnogo več... Vljudno vabljeni! K JUTEKS I JUTEKS HMELJARSKA 1, 63310 ŽALEC TELEFON 38 63/712-121. TELEFAX 38 63 714-117 ZAKAJ IZDELUJEMO VINIL OBLOGE ŠIRINE 3 m? Vinil oblogo Blue Line izdelujemo v širini 3 m zaradi: ENOSTAVNEGA POLAGANJA, MINIMALNEGA ODPADKA IN S TEM PRIHRANKA DENARJA. Vinil obloge - Blue Line čistimo samo z vodo. Juteks vam daje tudi 5-letno garancijo, kar je vsekakor dokaz kakovosti njihovih talnih oblog. Aktiv mladih zadružnikov Šaleška dolina vabi na kviz MLADI IN KMETIJSTVO ki bo v soboto, 6. marca 1993, ob 20. uri v kulturnem domu v M Mladi kmetijci se bodo pomerili v znanju s področja sadarstva, razvoja podeželja, higienskega pridobivanja mleka, pridelovanja vrtnin in škodljivci v okopavinah. Za dobro razpoloženje bosta poskrbela Aktiv mladih zadružnikov Šaleške doline in ansambel Lokoviški fantje. Vabljeni! Prireditve Kulturnega centra Ivan Napotnik marec 1993 Petek, 12. marca, ob 19.00 Galerija Velenje Otvoritev razstave JURE GODEC, akvareli Sobota, 13. marca, ob 19.00 dom kulture Velenje VEČER SODOBNEGA PLESA Sodelujejo: Plesni skupini GIB, MEDIA in Nina Mavec. Koreografija Maša Kolšek in Nina Mavec. Vstopnice 300 SIT, za upoko-jence in mladino 200 SIT. Četrtek, 18. marca, ob 19.00 Knjižnica Velenje - kulturni večer POLONA VETRIH portret gledališke igralke Petek, 19. marca, ob 17.00 dom kulture Velenje za Pikin abonma in izven - zadnja abonmajska predstava Svetlana Makarovič: GAL MED LUTKAMI Najboljša predstava Lutkovnega gledališča iz Ljubljane. Vstopnice 250 SIT. Ob 11.30 predstava za OŠ Gustav šilih. Osnovne šole imajo na voljo še eno predstavo ob 9.30. Po hitite z rezervacijo._ Sobota, 20. marca, ob 19.30 obisk na Dunaju ELIZABETH, musical Dvodnevni izlet na Dunaj z ogledom mestnih znamenitosti in musicala Elizabeth v Theatru an der Wien. Cena 660 ATS in vstopnica 270 ATS._ Sreda, 24. marca, ob 19.30 dom kulture Velenje za gledališki abonma in izven Herb Gardner: NIŠAM JA RAPAPORT, komedija Gostuje Teatar u gostima Zagreb v koprodukciji s Satiričnim kabaretom "Jazavac" Režija: Relja Bašic. Vstopnice 500 SIT. Četrtek, 25. marca, ob 19.30 dom kulture Velenje Koncert v počastitev Materinskega dne BELTINŠKA BANDA in VLADO KRESLIN Vstopnice + šopek pomladnega cvetja 500 SIT. Čisti dohodek je namenjen slovenski KARITAS._ Sobota, 27. marca, ob 19.30 obisk v SNG Maribor Dante Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA, premiera I. del-Interno Režiser: Tomaž Pandur Odhod avtobusa ob 17.00 izpred Rdeče dvorane. Cena aranžmana bojavljena naknadno______ Ponedeljek, 29.marca, ob 19.30 dvorana Glasbene šole Velenje za glasbeni abonma in izven TRIO EKOS Lee t-nin, Tajvan Anthea Scott-Mitchell, Avstralija Chiara Migliari, Italija Mednarodni trio Ekos bo nadomestil koncert Komornega orkestra slovenskih solistov, ki je bil razpisan v abonmaju in katerega ni bilo mogoče realizirati. Program: L. van Bethoven, Max Bruch in Shing- Kuei Tzeng: NOSTALGIJA, prvič izvajana skladba v Evropi Vstopnice 400 SIT._ Torek, 30. marca, ob 17.00 dom kulture Velenje za mladinski abonma in izven -zadnja predstava Frane Milčinski Ježek: NE SMEJTE SE, UMRL JE KLOVN Vita Mavric in SNG Maribor Vstopnice 200 SIT._ H lTTTTTTT^^TTTTIIIIIliriTTTTTTTTTTTTTTTTTI KINC KINC KINC 111111 DOM KULTURE VELENJE Nedelja, 7. marca ob 10. url dopoldan TELESNI STRAŽAR - amer. melodrama, predpremiera! Gl. vlogi: Whitney Houston in Kevin Costner Režija: Mick Nicholson Nominacija za Oscar'93 v kategoriji: - najboljša glasba, najboljša pesem! Svetovna filmska uspešnica! Predprodaja vstopnic: Kino Velenje, Night klub Duo Šentilj. Ponedeljek, 8. marca ob 20. uri OSMI POTNIK III (ALLIEN III) amer. znanstveno-fantastični film Režija: David Fincher Vloge: Sigourney VVeaver, Charles Dance Naslednjo nedeljo, 14. marca, ob 10. uri ■ predpremiera amer. vestema NE0PR0ŠČEN0 - režija in gi. vi: Clint Eastwood (nominacija za 9 Oscarjev '93 - proglasitev Oscarjevbo 29. marca) Naslednji teden tudi PRVINSKI NAGON (Basic Instinkt)! V tem mesecu še HOT SHOTS (NAPIHNJENCI) ter triier BELE PEŠČINE (Whlte sands). NIGHT KLUB DUO iz Šentilja in KINO VELENJE vabina na PROMOCIJO filma TELESNI STRAŽAR (THE BODYGUARD) v petek, 5. marca od 24. ure dalje v Night klubu Duo v Šentilju: glasba Whit-ney Houston, projekcija glasbenega videospota ob 0.30 uri, lepe nagrade, predprodaja vstopnic za nedeljsko predpremiera! Llil H V l J«f ! ■ ▲FRIZERSKI SALON Nataša ►a^šalek 84, tel. 856 947 TRGOVSKO PODJETJE d.o.o. Celjska 33, Slovenj Gradec 0602/ 41 - 157, 41 -267 računovodstvo 42-404, fax 42-264 -REPJim d.o.o. Ji Podjetje za kooperacijo, S proizvodnjo In trgovino |/nr debelo In drobno d.o.o. Flor/an 37 - Šot ta n/ Int. : Tet./Fax 063/881-175 Izredno ugodna ponudba izdelkov lastne proizvodnje: - visoki ženski Skornji za 3900 SIT - usnjene ženske in moške jakne že za 13000 SIT - usnjene ženske torbice že od 1500 do 5000 SIT - šolski copati po 350 SIT Posebna ugodnost: Plačilo možno na 2 čeka! Del. čas: vsak dan od 8. do 14. ure ob četrtkih od 8 do 18. ure ob sobotah od 9. do 12. ure Vljudno vabljeni! i . AVTO - SERVIS f _ Damjan Upnik 1 Škale 66d, Velenje M tel. 894 549 Cenjene stranke in bodoče kupce obveščamo, da smo v Skalah odprli nov specializiran servis in prodajo vozil znamke Skoda. Po ugodnih cenah vam opravimo vsa avtoelektričarska dela, antikorozijsko zaščito in servisna opravila na vseh tipih vozil. H KUPON -10 % POPUST PRI STORITVAH J 107,8 MHz (oddajnik Plešivec) in 88,9 MHz (oddajnik Velenje) četrtek, 4.marca: 6.00 Dobro jutro: 6.15 Brskamo po zgodovini: 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Vaš glas, naša glasba; 9.00 Nasvewti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije: 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Poslovni utrinek; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Klepet z zdravnikom; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. . petek, 5.marca: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Pohvalite, pograjajte; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Petkov klepet; 16.30 Za konec tedna; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. sobota, 6.marca: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.30 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na s videnje.14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.30 Za konec tedna; 17.00 Kvazi kviz; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. nedelja,7.marca:6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti; 7.30 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; Vaše čestitke in pozdravi (vmes ob 14.50; 16.50 in 17.50 servisne informacije in epp ; ob 14.30 Poročila, ob 15.00 Horoskop), 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.15 Duhovna iskanja; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. ponedeljek, 8.marca: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Kličemo UNZ;9.00 Kontaktna oddaja o dohodnini; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.3o Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Ponedeljkov šport; 16.30 Kdaj.kje.kaj: 17.00 Najboljše, najnovejše; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. torek, 9. marca:6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današnjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Odstopim, odstopiš; 8.30 Borzni kotiček; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Vaš glas, naša glasba; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje;17.30 Trič trač in druge čveke ( ponovitev); 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. sreda, 10.marca: 6.00 Dobrojutro; 6.15 Brskamo po zgodovini; 6.30 Poročila; 7.00 Zanimivosti iz današanjega tiska; 7.30 Horoskop; 8.00 Rešimo probleme skupaj; 9.30 Poročila; 9.45 Kuharske variacije; 10.00 Na svidenje. 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Horoskop; 16.00 Živ žav; 16.30 Kdaj.kje.kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. gorenje^p^ooDjiM spirt daa Partzanska 12, Velenje objavlja JAVNO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev 1. Pisarniška oprema, deske risalne, telex aparati, razmnoževalni stroj, žigosne ure 2. Osebni avto AUD1100 letnik 1987/1, motor v okvari, izklicna cena 415.000,00 Sit 3. Mlin za emajl 12001,4 kom Licitacija bo v petek, 12.3.1993spričetkom ob 9. uri v skladišču osnovnih sredstev. Ogled je mogoč dve uri pred pričetkom licitacije v skladišču osnovnih sredstev, kjer bodo lahko interesenti vplačali varščino z gotovino v višini 10 % izklicne cene. Prometni davek ni zajet v ceni in ga plača kupec. Licitacija bo potekala po sistemu "videno - kupljeno'. Vse dodatne inlormacijedobite na telefon: 063853-321 int. 601. 4. marca 1993 i AS OS 19 mali OGLASI ZIDANICO ALI MANJŠO PARCELO KUPIM. Najraje v Lokovici. S 882-707. JUG0 45, letnik 1984, pletilni stroj na kartice, predsobno omaro in karto za premog, prodam. S 852-386 od 20. do 22. ure. KARTO ZA PREMOG prodam. (5,41). ® 852-899. VISOKO PRITLIČNO HIŠO, na Lilij-ski 8 v Pesju pri Velenju, prodam. S 856-982. DVA POŠTENA DELAVCA s poklicno izobrazbo iščem za nedoločen čas. Informacije dobite po telefonu 855-707 v soboto po 12. uri. ENOSOBNO MANSARDNO STANOVANJE V MARIBORU PRODAM. 8 062-771-849. SENO PRODAM. S 856-610. OHRANJEN PRALNI STROJ in nekaj oblačil za leto in pol starega otroka, prodam. S 857-649. SVNTHESIZER YAMAHA PSS-780 prodam za 600 DEM, vzamem karto za premog. Bogomir, Laze 24, Velenje. VW 1300, letnik 1975, prevoženih 100.000 km, ugodno prodam. 8 854-426. RABLJEN OVERLOK prodam po ugodni ceni. S 855-265. PET STRANSKI SKOBEUNI STROJ za obdelavo lesa, cepilko, štiri fre-zerje in sesalno napravo, prodam. 8 893-140. ANSAMBEL FRANCIJA ZEMETA išče rutinirano pevko. 8 857-659 popoldan. HISO NA IZJEMNI LOKACIJI V CENTRU ŠOŠTANJA PRODAMO. Parkirni prostor, dvorišče, vrt, garaža, 220 m2 st. površine, mestni toplovod in centralna. Primerno za trgovsko ali gostinsko dejavnost, ugodna cena. S 854-090. 80 BASNO RABLJENO, KLAVIRSKO HARMONIKO kupim. 8 853-403. POTREBUJEM DEKLE ZA STREŽBO. 8 721-520. OTROŠKO SOBO, staro 6 let, kompletno prodam. 8 853-078. TRSNE CEPUENKE JURKA, IZABE-LA, KARNER, prodam. 8 885-603. BELO POSTELJO 90 X 200 z jogi-jem, prodam. 8 850-950. ŽREBIČKO, STARO 10 mesecev, prodam. 8 894-547. SLOVENSKA DRUŽINA IŠČE STANOVANJE v Šoštanju ali okolici, nujno! 8 881-149 od 14. do 16. ure. JUGO 55, letnik 90/7, prevoženih 45000 km, prodam. 8 856-016, pozno popoldne. NA RAČUNALNIK PREPISUJEM IN OBLIKUJEM vse vrste tekstov ter opravljam druga administrativna dela. 8 852-063 popoldan. ENCIKLOPEDIJO SLOVENIJE prvi dve knjigi prodam po 6000 sit. 8 852-975. GARSONJERO, 21 m2, s centralno, opremljeno, takoj vseljivo, prodamo. 8 29-693. SHARPOV STOLP z omaro, prodam. Cena po dogovoru. 8 856-471 ali 855-713 popoldan. FOTOAPARAT PRACTICA s katerim sem posnel Havaje, prodam za 200 dem. Marinšek, 8 855-052. 126 P, letnik 1982, prevoženih 72000 km, registriran do 93/12, oranžen, prodam za 1200 DEM. 8 852-731. PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO, ugodno prodam, (nova), moč 40000 ccal. 8 893-036. TELIČKO, staro 7 mesecev, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. 8 882-836. PRALNI STROJ GORENJE, telefonski aparat Iskra in osebni avto Mazda 323, prodam. 8 855-673. STAREJŠO PRENOVLJENO HIŠO, 47 arov zemlje, s centralno, vodovodom, primerno za domačo obrt ob glavni cesti Velenje-Pirešica, prodam. Alojz Britovšek, Studenci 46, Žalec. KNJIGE ZA 7.8. razred osnovne šole in 1. letnik srednje šole, prodam. Naslov v uredništvu. DALJINSKI TELEFON SANYO (1500 m) prodam za 270 dem in tajnico Panasonic za 150 dem. 8 850-552. ANGLEŠČINO ZA OSNOVNO IN SREDNJO ŠOLO inštruiram. 8 856-619. PODJETJE Z ZEVPEUANIM NAČINOM TRŽENJA potrebuje še nekaj komercilaistov. Informacije po telefonu 831-321 interna 202, vsak delovnik od 9. do 14. ure, rok do 10.3.1993. MARIJA ŠPEGEL IZ MUTE,obvešča cenjene kupce, da bo prodajala kokoši nesnice znamke Hisex, cepljene in krmljene z domačo hrano v nedeljo 7.3. ob 9. uri pri Stropniku, zraven cerkve v Šaleku. S 0602-61-202. AMOS - SLOVENSKA ZENITNA AGENCIJA od 18 do 80 let, velika ponudba - uspeh zagotovljen. 8 065-23-6-32 ali 23-440 in 25-156 ob delavnikih do 18 ure. V ŠENTILJU (Arnače), ugodno prodam travnik v izmeri 7625 m2. Cena po dogovoru. 8 857-099. VEČJO OPREMLJENO SOBO, s souporabo kuhinje, sanitarij in telefona oddam samski ženski, ali materi z večjo hčerko. 8 851-506 zvečer. Dežurstva OBČINA VELENJE Zdravniki: Četrtek, 4. marca - dopoldan dr. Bola, popoldan dr. Rus, nočni dr. Grošelj in dr. Lazar Petek, 5. marca - dopoldan dr. O.Renko, popoldan dr. V.Renko, nočni dr. Kozorog in dr. Slavič Soboto, 6. marca in nedeljo, 7. marca - dr. Žuber, dr. Vrabič Ponedeljek, 8. marca - dopoldan dr. Slavič, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Bola in dr. Pirtovšek Zobozdravstvo: V soboto, 6. marca in nedeljo, 7. marca-dr. Andreja Ambrožič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. Lekarna: Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 5. marca do 12. marca -Ivo Zagožen, dr.vet.med., Jeriho-va 38, tel.: 858-704. OBČINA MOZIRJE: Veterinarska postaja v Mozirju: Do 7. marca - Marjan Lešnik, dr.vet.med., Ljubija, tel.: 831-219. Od 8. marca do 14. marca - Drago Zagožen, dr.vet.med., Ljubno, tel.: 841-769. HI Foršt 7, Ljubno I11X XIlII Nudimo vam dnevno sveže: postrvi razne zrezke lignje možgane puranji file sladice.. Vljudno vabljeni! maFtfn vodovod centralno ogrevanje elektrv material d.o.o. Veleprodaja: Štrbenkova 10,Velenje tel: 063/ 854 - 312, fax 854 - 745 Maloprodaja: Železnina Martin, Prešernov trg 5, Šoštanj tel: 063/881 -307 UGODNA PONUDBA: • ENOROČNE MEŠALNE BATERIJE ARMAL KROM BARVNE/ZLATE za umivalnik 11221,10 SIT 18514,10 SIT za kuhinjsko korito 12109,90 SIT 19971,60 SIT za kopalno kad 12545,50 SIT 20706,40 SIT WC školjka bela 3.999,00 SIT koleno poc. 1/2' 60,52 SIT Tkospoc. 1/2" 84,70 SIT reducir 3/4"-1/2" 57,60 SIT pluta za talno oblogo 6 X 300 X 300 ventil kroglični 1/2" ventil podometni 1/2" filter za vodo 3/4" kroglična pipa za sod 1.771,00 SIT/m2 364,10 SIT 891,00 SIT 643,00 SIT 1.248,00 SIT DVOOSNI TRAKTOR KURGON S PRIKJUČKI 294.000,00 SIT Po želji vam pripravimo predračun za vašo investicijo za vodovodne in elektro instalacije, kanalizacijo in centralno ogrevanje. Naročeno blago vam dostavimo brezplačno do 10 km. Možnost naročila tudi po telefonu. Vljudno vabljeni! LEASING ■ LEASING ■ LEASING ZKZ Mozirje Prodaja na LE niso sanje - je resničnost! PROIZVODI GORENJA - bela tehnika: pralni stroji, štedilniki, hladilniki - akustika: TV, videorekorderji, glasbeni stolpi tel. 831-047 tel. 841-020 tel. 842-016 kdou ises, m mjm? 353-451,855-450 Oglase /o podjetnike, obrtnike... sprejemamo po telefonu 063 855- 450, 853-451 in telefaksu 063 851-990 ler v ekonomski propagandi na Foitoni 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka do 12. ure, za objavo v telrlek. IGRAČE, IGRAČE, IGRAČE! Otroci, to res morate videti! Sezam Šoštanj, tel. 882-264 Gibanje prebivalstva Občina Žalec: Smrti: Terezija Škorjanc, stara 85 let, upokojenka, Dolenja vas 45, Friderik Veligošek, star 73 let, upokojenec, Migojnice št. 34, Marija Kočevar, stara 80 let, upokojenka, Ločica ob Sav. 34, Franc Krajnc, star 37 let, skladiščnik, Galicija št. 45/a, Marija Ribič, stara 89 let, upokojenka, Ojstriška vas št. 50, Lucija Junger, stara 67 let, upokojenka, Vransko št. 58, Josip Svržnjak, star 70 let, upokojenec, Brezova Gora 7. Racionalies d.o.o. SLOVENJ GRADEC 08 CELJSKI CESTI, tel.: 0602/41-160,41-941,feX 41-063 POPUSTI DO 20%! Nudimo vam ugodne potrošniške kredite do 24 mesecev za: - furnirana vrata vseh vrst - stenske in stropne obloge - vhodna in garažna vrata - hrastove parkete in še mnogo več Kredit vam odobrimo takoj, kupljeno blago pa lahko prevzamete takoj. JUGOTANIN KEMIČNA INDUSTRIJA, p.o. Sevnica odkupuje les fll H n 11 B m m H 11 i Les odkupujemo direktno ali preko območnih gozdnih gospodarstev in kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga je napadel kostanjev rak; s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje je netto cena za drva 1900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2400 SIT/m. Davek in prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge informacije dobite po telefonu 0608/81 - 349 , oziroma na Hermanovi 1 v Sevnici. > Seminar iz knjige preroka Danijela VELENJE Če vas zanima vaša osebna usoda in želite izvedeti kaj več o prihodnosti, lahko odgovor poiščete na seminarju iz knjige preroka Danijela, ki obsega 10 poldrugoumih predavanja in tiskano snov. Seminar bo vodil pastor Janez Borse, odvijal pa se bo ob sobotah in torkih ob 18.00 v dvorani KAČ, Cesta talcev 17, Velenje. Prične se 6. marca, do takrat pa imate tudi čas za prijavo. Organizatorji so k vabilu dodali: "Seminar iz knjige preroka Danijela -večeri, ki vam prinašajo dobiček s preučevanjem trajnih vrednot, ki dajejo življenju smisel, vlivajo in utrjujejo samozavest." 107,8 MHz KAIIIO vi:IJ?NJI: vodovod toplovod dom servis Peskanje zlatko sobota opaži ploščice Kardeljev trg 3 63320 Velenje OtJtajB (063)857 668 StOpPIŠČS IH Utihnil je tvoj glas, ZAHVALA obstalo je tvoje srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, Ob boleči izgubi drage žene, mamice, hčerke da se ne vrneš več... i n sestre SLAVKE VODOVŠEK 25.9.1949 -18.2.1993 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli priskočili na pomoč, izrazili sožalje in ji izkazali zadnjo čast. Hvala vsem za darovano cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo dr. Grošlju za nego in skrb, gospodu župniku za opravljen obred, sodelavcem za nudeno pomoč, govornikom, pevcem, sosedom za nesebično pomoč in gasilcem za izkazano čast. Žalujoči: Mož Mirko, sinova Borut in Bogdan, mama Fanika in brat Vlado z družino. CAS "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (no- Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 854-761, 856-955. Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482. Cena posameznega izvoda je 70,00 tolarjev, Izhaja ob četrtkih. vinarji), Peter Rihtarič (oblikovalec). trimesečna naročnina 820,00 tolarjev. Rač. prelom in oblikovanje: P**HTIFMI¥1¥1K¥1 in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Namesto k pomiritvi - na nož Nedeljski zbor krajanov v Lučah ob Savinji naj bi razrešil prenekatero več kot pereče vprašanje, ki so jih sprožili krajani Podvoiovljeka v zvezi s poplavnimi sredstvi. Vsega nima smisla ponavljati, dejstvo pa je, da je precej sprlo krajane, da so odstopili predsednik in člani sveta krajevne skupnosti, da so se močno zaostrili odnosi do občinskega izvršnega sveta, zlasti do njegovega predsednika. Pravzaprav bi v nedeljo stvar morali umiriti, pa je niso. Žal. Že uvodoma in nenehno skozi skoraj triurno in na trenutke ostro razpravojc večina poudarjala, daje umiritev strasti nujna zaradi Podvoiovljeka. zaradi Luč in občine v celoti. Zgolj in samo tojc pogoj, da bo pomoč šc pritekala, da bodo dela hitreje stekla. Tajnik krajevne skupnosti Jernej Planki je obširno opisal vse dogodke in postopke, tudi zadnje zaostritve in pozval k umiritvi. Predsednik izvršnega sveta Alfred Božič si jc vzel dovolj časa, da jc natančno in z obilico številk in gradiva povzel vse kar sc jc dogajalo od novembra 1990 naprej, seveda pa jc zavrnil očitke na svoj račun. Vendar krajani Podvoiovljeka niso popustili, tudi ostali ne. Očilkovjc bilo veliko, zlasti jc razpravo zaostril očitek, da sc za Lučc in Podvolovljck ni storilo nič. Glede zloglasnega virmana za 30 milijonov tolarjev so poudarili, da ga nimajo, vedo pa, daje ta denar bik zaradi virmana so sc bili pripravljeni tudi opravičiti. Hud je očitek iz Podvoiovljeka, da jim jc tudi krajevna skuponost obrnila hrbet, da so sc vsi. ki so toliko obljubljali zlagali, jih pustili na cedilu in podobno. Razprava jc večkrat "zašla" v razreševanje čisto konkretnih in posamičnih problemov. ki sta jih skušala pojasniti direktor občinskega Zavoda Jakob Presečnik in predstavnik PUH-a. Oba sta še pojasnila koliko ceste v Podvolovljek je realno možno urediti šc letos in še in še. Predsednik skupščine občine Mozirje Andrej Presečnik je skušal stvar usmeriti na pravi tir. Prav vse jc pozval, naj sc umirijo, naj se nc prepirajo več, zlasti nc pred slovensko javnostjo. Vsega lega so najbolj veseli v Ljubljani, saj še lažje požirajo obljube, zato jc zaostrovanje najslabša možna rešitev; le skupen nastop bo v korist vseh, jc med drugim poudaril. In vse je že kazalo, da bo do pomiritve prišlo, da bodo krajani sprejeli zagotovila za cesto v Podvolovljeku, potem pa sc jc vse obrnilo na glavo, na nož. Na vprašanje predsedniku izršnega sveta, če bo preklical zamrznitev dela upravnih organov, če se mu v Podvolovljeku opravičijo zaradi jc virmana, je predsednik dokaj nespretno odgovoril. da jc imel pripravljene rešitve za cesto, ker pa so mu vse zakuhali, bodo pač čutili posledice. Kaže, da so krajani v razgretem ozračju na kaj podobnega komaj čakali, saj so po hitrem postopku vsi zapustili dvorano; vse skupaj so razumeli kot grožnjo. Tako niso uspeli razpravljati o tezah za program krajevnega samoprispevka, niso odločali o ostavki predsednika in članov sveta krajevne skupnosti. Predsednik je odstopil (tudi) zaradi zdravstvenih razlogov in je tudi na zdravljenju, zato se bodo predvidoma danes (v četrtek) zbrali člani sveta skupaj s predstavniki Podvoiovljeka in skušali najti začasne rešitve. ■jp Nabito polna dvorana se je v trenutku Izpraznila. Kaj sedaj? Velenje Mlajši taborniki na Slemenu Minuli petek popoldne je bilo na velenjski avtobusni postaji še posebej živahno. Tu so se namreč zbrali taborniki 3. in 4. razredov osnovnih šol Škalc. Šalek, bratov Mravljakov in Livada. Približno petdeset jih je bilo, ki so nato nadaljevali pot z avtobusom na Sleme, kjer so imeli trid- nevno taborjenje. Kar nekaj je bilo med njimi takih, ki so bili prvič od doma na takšnem taborjenju. Pod vodstvom vodnikov ter mentorjev so se urili v taborniških veščinah in se tako pripravljali na mnogoboj. ■ bm Svet za preventivo in vzgojo Velenje Neustrezna prometna ureditev Na zadnji seji Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje so člani podrobneje spregovorili o delu ion akcijah v preteklem letu. Ocenili so, da so načrtovane naloge v glavnem uresničili, neuresničene pa so prenesli v letošnji delovni načrt. Ob ocenjevanju uspešnosti svojega dela so bili soglasni, daje to težko oceniti, saj ni na voljo nobenih statističnih podakov o tem, koliko sta preventiva in vzgoja vplivali na večjo prometno varnost, če ob tem vemo, da se promet nenehno povečuje. Kljub temu so sklenili, da morajo nujno nadaljevati s preventivo in vzgojo vsaj v enaki meri ali še bolje kot lani. Delo v preteklem letuje occnil sekretar SPV-ja Peter Kosi in med drugim povedal naslednje: "Lani smo uspeli dobili iz proračuna občine Velenje, od Zavarovalnice Triglav in od drugih kar nekaj sredstev in smo s tem denarjem praktično izvedli vse načrtovane naloge. Naj jih nekaj naštejem. Za približno 300 šolarjev smo organizirali tečaje in vozniške izpite za H kategorijo, okrog 30 šolarjev jc opravilo tečaj za šolarje prometnike, preko 700 pa jih jc opravilo tehnične preglede koles in praktično vožnjo po mestu. Izvedli smo občinsko tekmovanje "Kaj veš o prometu" in sc udeležili državnega tekmovanja v Hrastniku. Prav tako smo organizirali regijs- ko tekmovanje za varno vožnjo s kolesom z motorjem. Bila sta dva brezplačna tehnična pregleda osebnih vozil v APS-u in na Vegradu. Ena večjih lanskih akcij jc bila "prvi šolski dnevi" in ob tej priložnosti je bilo tudi več vzporednih aktivnosti. Kupili smo 1.500 rumenih rutic in okoli 300 kresničk. Vse akcijc, ki smo jih lani izvedli, so bile tudi medijsko dobro predstavljene, zlasti v Našem času, na Radiu Velenje, VTV-ju in drugod. Na kraju naj dodam, da smo s preteklim delom povsem zadovoljni. Uspešnost seveda delimo z vsemi, ki so nam pomagali, to pa so avto šole, ZŠAM, Avto moto turing klub, policija in drugi, naj se ob tej priložnosti zahvalim še vsem, ki so nam pomagali finančno in materialno kot pokrovitelji, med njimi pa so velenjska Nama, Veplas, Terme Topolšica, Avto Celje, ERA, Ljubljanska banka, Turist Mozirje in nekatere krajevne skupnosti. Naša želja je, da bi z vsemi naštetimi in novimi pokrovitelji tudi letos uspešno sodelovali in načrtovane naloge skupno in uspešno uresničili." Člani SPV-ja so na tej seji oblikovali in sprejeli tudi letošnji delovni načrt. Predsednik sveta Julijan Slemenšek gaje predstavil z naslednjimi besedami: "Vodilo za izdelavo letošnjega načrta za delo so bile izkušnje preteklih let, zlasti lanske. Ugotovili smo namreč, da določene aktivnosti niso dosegle željenih učinkov, zato smo jih opustili. Ostale bomo uvrstili v delovni program, saj menimo, da prispevajo k večji varnosti v prometu. Ena izmed njih so vsakoletni brezplačni tehnični pregledi vozil, najbolj ogroženi v prometu so vsekakor pešci, zlasti najmlajši. Zato bomo tudi letos veliko pozornosti namenili prvim šolskim dnevom, izpitom za kolo, spoznavanju prometnih predpisov in izpitom za kolo z motorjem. Najmlajšim bomo tudi letos priskrbeli rumene rutice ter kresničke in jim na primeren način razložili katere nevarnosti jim pretijo v prometu. Šolarji - prometniki so lani dobro opravili svoje delo, zato bomo nekaj šolarjev tudi letos usposobili za to nalogo. Tudi člani SPV-ja ugotavljamo, da v Velenju prometna ureditev ni takšna kot bi morala biti. Zato se bomo še bolj kot doslej aktivno vključevali v razprave o ureditvenih načrtih prometa v Velenju. Končno menimo, da bi se morali še bolj kot doslej pojavljati v javnih občilih, preko njih je namreč naše delo mnogo bolj učinkovito. Ob finančni pomoči vseh, ki nam pomagajo, bomo letošnje načrte zagotovo uresničili. Dobro se namreč zavedamo, da SPV sam ne predstavlja mnogo, s pomočjo vseh sodelavcev pa lahko naredimo res veliko." ■ B.Mugerle Tudi ti pridejo na vrsto Republiški SPV za akcijo Mladinskega Ceha Dobra volja brez alkohola Na republiškem svetu 7.a preventivo in vzgojo v cestnem prometu so se odločili, da akcijo "Dobra volja brez alkohola" Mladinskega Ceha vključijo v letošnji program aktivnosti, ki bodo potekale v okviru akcij "Minus 10 odstotkov". Ze nekaj časa je namreč med povzročitelji prometnih nezgod največ mladih med 18. in 24. letom starosti, ki so zelo pogosto tudi opiti. Tojc akcija, ki jo organizirajo mladi člani društva Mladinski ceh ob podpori slovenske Karitas in ni namenjena le mladim, ampak tudi starejšim. Idejo so dobili pri istoimenski akciji na Koroškem, kije imela med vsemi udeleženci zelo dober odmev. Cilji akcijc so: izkustveno začutiti svobodo alkoholne neodvisnosti, zmanjšati porabo alkohola med mladimi, ponovno ovrednotiti, da za dobro voljo ni potrebna omama, osveščati mlade, da je alkohol škodljiv, ponuditi zanimivo alternativno pijačo v javnih lokalih in samopreverjanje alkoholne odvisnosti. Vsak, ki bo želel sodelovati v akciji "Dobra volja brez lakoho-la", se lahko vanjo formalno vključi tako, da se s podpisom obveže, da od dneva podpisa do konca leta 1993 ne bo užival alkohola. Vse informacije dobite vsak delovni dan med 8. in 9. uro na telefon (061) 102-102 (Rafo). ■ B.M. Velenjski avtomobilski sejem je vse živahnejši. Celo najnovejši model ukrajinskega avtomobila (na sliki zgoraj), ki velja nekaj več kot 8.000 DEM, seje pojavil pred Rdečo dvorano. Pravijo, da je radovednežev vedno veliko, kupcev in kupčij pa bolj malo. Spodnji posnetek pa "pravi", da sejemski prostor postaja premajhen in občasno že ogroža Celjsko cesto. Morda pa je nekaterim škoda tolarjev za varno parkiranje pri Rdeči