DELAVSKA ENOTNOST 3. AVGUSTA Št. 31, leto XXVI. POKONGRESNA RAZPRAVA MARIBORSKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV KMETIJSTVA IN ŽIVILSKE INDUSTRIJE Po stopinjah IV. kongresa Nekdo od članov mari-, borskega odbora sindikata delavcev kmetijstva in ži-1 , vilske industrije je poime- ' noval zelo zanimivo razpra- vo na nedavnem plenumu fega sindikata o delu kon-9resa ZSJ in predvsem o konkretnem uresničevanju sklepov kongresa kar z malim kongresom. Plenuma se je sicer udeležilo manjše število članov občinskega odbora in vabljenih predstavnikov sindikalnih organizacij, kot bi pričakovali. Kljub temu pa je bila razprava živahna in konstruktivna. Navzoči pa so izrazili °stro kritiko na račun tistih, ki se plenuma niso udeležili. Zato so tudi sklenili, da bodo vse, ki nimajo razloga za izostanek, na prihodnji seji vprašali, če še nameravajo sodelovati pri novih in mnogo zahtevnejših ter odgovornejših nalogah $indikata ali ne. In če bo Potrebno, bodo mariborski krnetijci na izrednem obč-nem zboru nedelavne člane °kčinskega odbora zamenjali z novimi delavoljnimi $indikalnimi delavci. O delu kongresa, resolucijah in zaključkih je navzoče izčrpno seznanil predsednik odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije ter njihov delegat na kongresu Otmar Gra-ger. Zaključke kongresa je povezal z razpravo in smernicami seje predsedstva RS ZSS o konkretnih nalogah v akcijskem programu delovanja slovenskih sindikatov. Mariborski kmetijski in živilski delavci so v razpravi poudarili pomembnost kongresnih dokumentov. Velik del njihove vsebine, so zatrdili, zadeva delovne organizacije in terja konkretne naloge sindikalnih organizacij pri reševanju notranjih nasprotij v kolektivih. Nepravilnosti, ki prizadevajo delovnega človeka, je več in bo pot do usklajevanja medsebojnih odnosov posebno težka tam, kjer sindikalne organizacije že doslej niso znale uspešno povezovati članstva in se skupno zavzemati za snovanje poštenih in pravičnih odnosov. KAKO TJSKLAJATI MODERNIZACIJO Z ZAPOSLENOSTJO Modernizacija proizvodnje ne sme hkrati sprožiti brezposelnosti, je bila iztočnica za razpravo predstavniku Mariborskega kmetijskega kombinata. Kombinat se modernizira, novi stroji pa bodo izrinili precejšnje število delavcev. Slišali smo številko 200 ali celo 300 delavcev. Večinoma so to nekvalificirani starejši delavci, ki se bodo težko zaposlili na drugih delovnih mestih. Elaborat o modernizaciji pa ni predvidel tudi zaposlitve viška delavcev. Ta problem pa trka sedaj na vrata sindikata. Sindikat v delovni organizaciji je slabo pripravljen na zahtevo kongresa, da ne bi smeli novi stroji izpodriva-tj delavcev. Za delno rešitev vemo, je dejal predstavnik Kmetijskega kombinata, prednosti pri nadaljnji zaposlitvi bi morali imeti ljudje, ki živijo le od dela v podjetju. Ni mogoče zagovarjati take modernizacije, so mnogi poudarili, da bi delavec delal 20 m več let za nove stroje, potlej pa ga bodo organizatorji poslovanja in proizvodnje postavili na cesto: 0„teh vprašanjih je največ govoril inž. Ivan Kukovec, tajnik republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva in živilske in tobačne industrije. »Praktičnih rešitev za najbolj pereče človeške probleme je več,« je dejal tov. Kukovec. »Nedvomno terjajo veliko znanja, več kot saimo to, da poiščeš stroj, ki zamenja 20, 30 parov rok. Modernizacija preplavlja svet in tudi v naše gospodar- (Nadaljevanje na 2. strani) £*>XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXVSXXXXXXXX\X\XXX\XXXXXXX\XX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXN\XXX'XXXXXXX>XXXXX'XXV,XXXXXXXXXXXX>X\«SX'XXX'.>jeiW»»>XNJSXXXV^ MINUS 18° C V VAŠEM HLADILNIKU? NE! Temveč v najnovejšem Izdelku LOŠKE TOVARNE HLADILNIKOV LTH KONZERVATORJU SGH-110 ^\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\V\\\\\\\\\\\\\\\^^^^ Delovni ljudje Makedonije zaupajo v svojo prihodnost Intervju s predsednikom RS ZSS Tonetom Kropuškom o obisku slovenske sindikalne delegacije v Makedoniji Predsednik RS ZSS Tone Kropušek, ki je vodil slovensko sindikalno delegacijo na njenem nedavnem petdnevnem obisku v Makedoniji, je dal uredništvu našega tednika naslednje) od- govore o vtisih s tega obiska, s katerim so slovenski sindikalni delavci vrnili svojim makedonskim kolegom njihov obisk v minulem letu. CZ. ■//'UlrrJi- ODMEV Vprašanje: Kaj vse je slovenska sindikalna delegacija videla v Makedoniji in kako ste bili sprejeti? Odgovor: V petih dneh našega bivanja v SR Makedoniji smo zelo mnogo videli in zvedeli o delu makedonskih sindikatov in o življenju Makedonije nasploh. Program našega obiska je bil zelo naporen, saj tako rekoč nismo imeli svobodnega trenutka — ena točka programa se je vrstila za drugo od našega prihoda v Makedonijo pa do slovesa od makedonskih tovarišev. Obiskali smo osem delovnih kolektivov: Kovinske zavode Tito, lesno-industrijski kombinat »Treska« in kemični kombinat »OHIS« v Skopju, tobačni kombinat in tovarno »Mikron« v Prilepu, tovarno hladilnikov »Georgij Naumov« in tekstilno tovarno »Bitolateks« v Bitolju ter trikotažno industrijo »Stru-žanka« v Strugi. Predviden je bil tudi obisk Železarne Skopje, ki pa je zaradi pomanjkanja časa moral odpasti. V vseh delovnih kolektivih, ki smo jih. obiskali, smo se zgo-varjali s predstavniki njihovih sindikalnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih in upravnih vodstev. Razgovore smo imeli tudi z občinskimi sindikalnimi vodstvi, seveda pa tudi z republiškim sindikalnim vodstvom. Takoj, ko smo prišli v Skopje, smo prisostvovali seji predsedstva makedonskih sindikatov, na katerem so nam naši makedonski kolegi dali vpogled v makedonske razmere in nam razgrnili različna vprašanja tako, kot jih vidijo makedonski sindikati. Podoben sestanek z makedonskim sindikalnim vodstvom smo imeli tudi na koncu našega obiska, to se pravi potem, ko smo se že sami — vsaj delno — seznanili z delom makedonskih sindikatov in z razmerami v Makedoniji nasploh. Sprejela sta nas predsednik izvršnega sveta SR Makdonije in sekretar IK CK ZKM, na koncu obiska pa sem republiškemu političnemu aktivu Makedonije na posebnem > sestanku skušal predstaviti Slovenijo, njene dosežke in probleme, s poudarkom na uresničevanju družbene in gospodarske reforme in na nekaterih osnovnih obrisih perspektivnega razvoja naše republike. Skratka — videli in zvedeli smo mnogo, sprejeti smo bili nadvse prisrčno, našemu obisku pa so dali najvišjo raven. Zal pa ima dan- omejeno število ur in tako nam je časa venomer primanjkovalo, kar smo čutili najbolj takrat, ko bi radi z našimi makedonskimi tovariši temeljiteje izmenjali mnenja o različnih vprašanjih, pa za takšno razpravo nismo imeli dovolj časa ali pa ga sploh ni bilo. To velja še posebno za sestanek z makedonskim političnim aktivom, na katerem ni bilo časa za izmenjavo stališč, - kar nam je vsem bilo zelo žal. Vprašanje: Katere vtise z vašega obiska želite še posebej poudariti? Odgovor: Najprej bi rad povedal to, da položaj makedonskega gospodarstva ni najbolj rožnat, da pa smo kljub temu v vseh kolektivih, ki smo jih obiskali, zapazili trdno zaupanje in optimizem v prihodnost teh delovnih organizacij in makedonskega gospodarstva sploh. Povsod so nam z zaupanjem pripovedovali o svojih načrtih za prihodnost, mi pa smo jim s svoje strani zaželeli, da bi se ti načrti izkazali realni. V teh razgovorih smo slišali, da bo SR Makedonija vztrajala na izpolnjevanju obvez, ki jih ima do nje sklad za nerazvita področja in da bo hkrati zahtevala tudi spremembo nekaterih gospodarskih instrumentov. Slišali pa smo tudi pripombe, ki odražajo bojazen, da bomo v Jugoslaviji še naprej gradili tovarne, ki bodo predimenzionirane po svojih zmogljivostih tako za naš jugoslovanski trg kakor tudi v smislu realnih izgledov za plasma njegovih izdelkov na tujem trgu. Makedonci mislijo, da bi v tem pogledu morale imeti naše banke več (Nadaljevanje na 2. strani) ICAKO SO SE TRBOVELJSKI RUDARJI PREBUDILI TZ SAMOUPRAVNEGA SPANCA Sobota je, takšna kot so vse druge sobote, odkar trboveljski knapi na ta dan ne gredo več v jamo. Pa vendar je drugačna. Danes na »ajnzarju« zborujejo. Prišli so rudarji, praznično oblečeni in spočitih obrazov, in drugi, tisti iz nočne izmene, v delovnih oblekah, z razbolelimi rokami in utrujenimi pogledi. Več kot štiristo se jih je nagnetlo v dvorano na »ajnzarju«; nekateri sedijo, drugi stojijo ali se naslanjajo na zidove, tisti pa, ki ne morejo v dvorano, se gnetejo pred odprtimi okni in vrati. Takšnega zbora ni bilo v trboveljskem rudniku že precej let. O edim med njimi in pišem. ^ Predsedujoči, ki začenja zbor kolektiva jamskega obrata Trbovlje, enega izmed treh rudnikov, ki so se pred kakim letom združili v Zasavske premogovnike. pravi: »Dogovorili smo se, da bomo govorili odkrito. Dnevni red poznate. Problematika podjetja. Disciplinirano in pozorno sledite besedam tovariša direktorja, ki bo govoril o tem, kako smo gospodarili v prvem polletju. Potem boste povedali svoje pripombe. Zbor kolektiva naj bo dostojen rudarskega stanu.« Direktor Zasavskih premogovnikov poroča. V letošnjem prvem polletju so obrati Zasavskih premogovnikov presegli skupni proizvodni plan za 2,3 odstotka. Predvsem na račun boljših proizvodnih uspehov v Hrastniku. Trboveljski rudnik ni dosegel plana zato, ker je termoelektrarna v Trbovljah odvzela 42.000 ton premoga manj, kot so predvidevali v začetku leta. Trboveljski rudarji pa delajo predvsem zanjo. Zastoj je povzročilo popravilo kotla, ki je trajalo tri mesece namesto poldrugi mesec. Največje težave pa so zaradi zavlačevanja pri gradnji termoelektrarne Trbovlje II., katere rok dograditve neprestano podaljšujejo. So pa velike razlike, razlaga direktor, v doseženem asortimentu. Več je prahu in drobnejših vrst premoga, manj debelejših. Zato se zmanjšuje dohodek podjetja. Storilnost pa se dviga za kakih 6 odstotkov do 7 odstotkov letno. Nekateri stroški se zmanjšujejo. Prej so porabili kakih 45 kubikov jamskega lesa za odkop 10.000 ton premoga, zdaj pa v Trbovljah 14 kubikov in v nekaterih drugih obratih še manj. Zmanjšali so tudi porabo električne energije. Zaposlenih je manj kot pred leti. Začeli so graditi separacijo. Drugo leto bodo montirali vanjo strojno opremo. Bo moderna separacija in potlej bodo kupcem lahko postregli z najkvalitetnejšim premogom v ustrezni embalaži. HF aslišim šepet: " Dobro gospodarimo, več na- redimo na moža, plače pa so manjše.« • Direktor ni slišal te pripombe, pa le govori o plačah. Zborovalci, ki so dotlej molče poslušali, se zdramijo. Celotni dohodek so dosegli, kot je predvidevM plan, poslovne stroške pa so presegli za 3,6 odstotka. Dohodek, ki ostane za sklade in osebne dohodke, je nekoliko manjši. Razmerje so spremenili v korist osebnih dohodkov. Toda v prvem četrtletju letos so se boljše plačevali kot v drugem. Zaslužki so se v drugem četrtletju zmanjšali povprečno za kakih 5.000 S-din. Povprečni osebni dohodki so padli na 88.000 S-dinarjev, Direktor prizna, da so razmere v trboveljskem obratu še nekoliko bolj kritične. Osnovni vzrok je — prodaja. Spet govo- (Nadaljevanje na 10. strani) POHIŠTVO 7 dni v sindikatih Z OBČINSKIH SINDIKALNIH SVETOV • ILIRSKA BISTRICA Pred dnevi je bila v Ilirski Bistrici seja plenuma občinskega sindikalnega sveta, ki so se je udeležili tudi predstavniki samoupravnih organov in sekretarji ZK. Osrednja točka tega plenarnega zasedanja so bili nekateri aktualni problemi zaposlovanja in nezaposlenosti, kot osnova za razpravo pa je služilo gradivo, ki prikazuje dosedanja gibanja na tem področju. Zlasti predstavniki tovarne Lesonit, kjer je ljubljanski zavod za produktivnost dela z analizami ugotovil višek 184 delavcev, so osvetljevali problematiko modernizacije podjetja, ki pa je v njihovem primeru terjala zmanjšanje števila zaposlenih. Število zaposlenih v tej tovarni se je v minulem letu tudi zmanjšalo za 138 delavcev, vendar so to zmanjšanje dosegli predvsem z nabavno selekcijo, odpovedali pa so delovno razmerje le 24 delavcem, a še ti imajo možnosti za preživljanje. Razprava je odkrila, da bi bilo možno v bistriški komuni zagotoviti delo še kakim 300 nezaposlenim, od tega pretežno ženskam, in sicer v terciarnih dejavnostih. Plenum pa se je v svojih stališčih jasno izrekel zoper vse odpuste delavcev, še posebej pa zoper tiste, ki niso posledica uresničevanja perspektivnih programov razvoja delovnih organizacij. Ob koncu seje je delegat ZSJ na kratko informiral člane plenuma o delu VI. kongresa. Plenum je tudi v kratkem sklenil sklicati izvršne odbore sindikalnih organizacij ter na teh sestankih obravnavati stališča občinskega sindikalnega sveta o problematiki zaposlovanja in nezaposlenosti ter izoblikovati konkretne akcijske naloge sindikatov v Ilirski Bistrici, kot to terjajo dokumenti VI. kongresa ZSJ. E. S. rezervirani stolpec Franc Plaveč mojster v strojni delavnici MTT Maribor: • Kaj sodite o nedavnem kongresu Zveze sindikatov Jugoslavije? Kongres sindikatov je bil zelo revolucionaren. Lotil se je mnogih neurejenih vprašanj. Koliko njegovih zaključkov se bo uresničilo, je težko reči. Na podobne probleme so opozorili že drugi zbori in kongresi. To pomeni, da moramo opozarjati na napake vedno znova, ker je pri nas v navadi, da sklepamo načelno in nekonkretno in ker za svoje nedelo nihče ne odgovarja. Tudi sindikati niso imeli doslej večjega vpliva na urejanje zadev. Po kongresu je njihova vloga veliko pomembnejša in odgovornejša. V tem namreč, da bodo bolj dosledno terjali uresničenje svojih predlogov. Konkretno se mi zdi prav, da je kongres načel vprašanje skrajšane delovne dobe. Kolikor je predlog realen, morajo pokazati ekonomske analize. Sicer pa meni, da kongres sploh ne bi takega stališča sprejel, če ne bi bilo realno, če ne bi slonelo na dejstvu, da je veliko veliko delovnih mest, ki izčrpavajo delavce. V;- ■ - -v v " OfV> t', Lučka Lamberger vodja splošnega sektorja v podjetju »GRAMEX«, Ljubljana: ® Kaj menite o sklepih VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov? Zdi se mi prav, da se je VI. kongres jugoslovanskih sindikatov zavzel za dosledno uresničevanje reforme in v tem okviru tudi za jasno politiko financiranja vzgoje in izobraževanja. Ce bodo prizadeti sklepe kongresa tudi izvajali, najbrž' ne bo težko odkriti tistih, ki reformo nosijo le na jeziku. Sama sem še mlada in za ljudi moje generacije najbrž ne bi bil problem upokojitve pod sedanjimi pogoji. Pa vendarle: prav je, da se je kongres izrekel za postopno skrajšanje delovne dobe. S tem ne bi le pomagali tistim, ki so živeli in tudi delali ob težjih pogojih, kot jih ima naša generacija. Mislim, da bi tako osvobodili tudi precej delovnih mest, saj zaposlitev predstavlja predvsem problem mlade generacije. Prav se mi končno zdi tudi to, naj bi v bodoče bile širše možnosti za upokojevanje. Sedanji pokojninski sistem je po mojem mnenju namreč zelo tog; a zakaj ne bi bil bolj prožen, če je to možno: Nekaj .pa pne v zvezi z delom kongresa moti! Mnogi so namreč zahtevali prepoved honorarnega dela. Zdi se mi, da tflka skrajnost ni potrebna. Naše podjetje je na primer dolgo časa zaman iskalo dva administratorja za komercialni sektor. Ker ju nismo dobili in ker kandidati niso izpolnjevali pogojev, smo si morali nekaj časa pomagati s honorarnimi močmi. Ali bi bilo bolje, če bi delo zastalo ali če bi zaposlili ljudi, katerih znanje in kvalifikacije ne bi ustrezale? Ljubo Žgalin šofer mestnega prometa, »Ljubljana transport«, Ljubljana: t S Pred mesecem je zasedal VI. kongres jugoslovanskih sindikatov. Kako ste ga spremljali in kaj menite o njegovih sklepih? VI. kongres jugoslovanskih sindikatov sem spremljal po televiziji in bežno tudi po dnevnem časopisju, kolikor sem pač utegnil. Moj poklic je namreč precej utrujajoji in tako časopise berem bolj na hitro, v glavnem samo po naslovih. Leta so pač navrgla svoje... No, kolikor jaz vem o delu kongresa in o njegovih sklepih, st mi vendarle zdi, da smo sicer bili seznanjeni z večino razprav, ki pa so se po vsebini med seboj močno razhajale. Mislim, da Jbi bilo prav, če bi bodisi televizija bodisi časopisi na kratko povzeli tudi tisto, kar je končno obveljalo, potem ko so delegati povedali, kaj mislijo. Zaradi tega je v javnosti nastal vtis, da zahteva za skrajšanje pokojninske dobe pomeni glavno »zmago« VI. kongresa ZSJ, čeprav se je kongres očitno zavzemal tudi za hitrejše razreševanje drugih spornih zadev. Ko že omenjam pokojninsko dobo, sem osebno z obema rokama zanjo. Kot sem že rekel, je mo) poklic naporen; zelo težko delo pa imajo tudi rudarji in še mnogi drugi. Mislim, da je prav, če je kongres sindikatov poudaril zahtevo, da je ljudem treba dati več možnosti za upokojevanje, pa čeprav na račun nižje pokojnine. Tako kot je zdaj, namreč nikamor ne pelje: ali ti manjka delovna doba ali pa si premlad, kako pa je z invalidskim upokojevanjem, pa tudi predobro vemo... <5> * I Tovarna glinice in aluminija »Boris Kidrič« S / Proizvaja m o: e SUROVI ALUMINIJ V VALJARNIŠKIH FORMATIH IN INGOTIH S KALCINIRANO GLINICO AI 03 © ALUMINIJSKE LEGURE © KATRAN © MEŠANICE FENOLA Telefon: 31-095 Maribor Telex: Kidričevo 331-16 Pošta Kidričevo, železniška postaja Kidričevo KOLEKTIV TGA ČESTITA VSEM OBČANOM PTUJSKE OBČINE OB OBČINSKEM PRAZNIKU WWV\AA/WWWWW\AAAAAAAA/VWW\A^y\AAAAAACA/WNAAyWVWWWWVWNA^AAAAAfWSAAAAAAAA/Vl Po stopinjah VI. kongresa (Nadaljevanje s 1. strani) stvo bo morala bolj kot kdajkoli doslej pronikrniti, kar še posebej' velja za zastarelo kmetijsko proizvodnjo. Vzporednih procesov modernizacije proizvodnje in nadaljnje zaposlitve prav gotovo podjetja ne bodo mogla vselej sama reševati. Poleg nekaterih utečenih rešitev, na primer prekvalifikacije, bo potrebno računati tudi na združevanje sredstev za odpiranje novih delovnih mest v dejavnostih, ki obetajo prihodnost. Iskati bo treba možnosti, kako bi delavcem, ki so nekaj let pred upokojitvijo, podjetje odkupilo potrebna delovna leta. Pri najemanju kreditov za modernizacijo proizvodnje se bo treba pogajati za sredstva za odpiranje novih delovnih mest. Skratka, na problem nadaljnje zaposlenosti je potrebno misliti veliko prej in ne tisti trenutek, ko stečejo moderni stroji, delavci pa ostanejo praznih rok. Drugačnih rešitev sindikati nikakor ne morejo Sprejeti. NAJBOLJ BODO OBČUTILI SVOJO ORGANIZACIJO KOLEKTIVI Kako naj sindikat v kolektir vu konkretno uresniči življenjsko pomembna stališča? Tako so se vpraševali razpravljale! na plenumu sindikata mariborskih živilskih in kmetijskih delavcev. Veliko zahtev bo mogoče rešiti s predpisi in zakoni. Toda v naši samoupravni družbi ne morejo delovati samo zakoni. Kaiko bodo, denimo sindikati, kos neskladju v delitvi osebnih dohodkov, čeprav so tako delitev uzakonili samoupravni organi? Ali pa hudim napakam pri razdeljevanju stanovanj, pri honorarnih zaposlitvah itd., itd. Sindikalne organizacije se ne morejo v svojem delovanju izločiti iz samouprave, so poudarili na plenumu. Pri urejanju samoupravnih odnosov gre predvsem za obilne dolžnosti in odgovornost sindikata.' Kongres sam^ po sebi še ni spremenil mlačnosti nekaterih vodstev sindikalnih organizacij, prav tako pa ni spremenil tudi osnovne metode dela, to je povezovanja vodstev s članstvom. V večini primerov, kjer prihaja do prekinitev dela, je sindikat nedelaven, nebogljen ali brezbrižen. Malokje so delavci stavkali v protest delavskemu svetu, je dejal eden od razprav-ljalcev, ampak so bili povod za prekinitev dela nerešeni problemi, ki jih v kolektivih niso znali rešiti ali jih niso pravočasno rešili. Drugače je z vprašanji,, ki presegajo nioč delovnega kolektiva in jih znotraj ni mogoče rešiti. Na primer izvoz mesa. O tem je tovariš Tito na kongresu jasno govoril in terjal, da bi pri nas morali razumno zaščititi proizvajalce. In zanimivo, vsi delavci smo ga dobro razumeli, je dejal neki udeleženec plenuma, tisti, ki bi pa že morali ukrepati, pa ga niso razumeli. Po kongresu delavci zaupajo v sindikat, so poudarili na plenumu v Mariboru. Pred kongresom se v mnogih delovnih kolektivih niso upali govoriti, danes občutijo ob sebi organizacijo, ki ve, kaj hoče, ki razume delovnega človeka in ki mu tudi želi pomagati. Tak sindikat pa bodo najprej potrebovali in občutili v delovnih kolektivih. besede, kot so jo imele do sedaj, in da bi morale izvajati odločnejšo selekcijo, kar bi bilo vsekakor učinkovitejše kot pa urejanje teh vprašanj v različnih političnih forumih. Naj dodam še to, da nam je predsednik IS SRM Nikola Minčev pripovedoval o velikih raziskovalnih načrtih glede bakra in cinka. Drugi vtis, ki ga vsekakor moram poudariti, zadeva kadrovsko politiko makedonskih delovnih organizacij, za katero mislim, da je pred kadrovsko politiko pri nas. Delovne organizacije, ki smo j}h obiskali, so po svojem strojnem parku precej moderne, delavci, ki delajo v teh tovarnah, pa nimajo prave industrijske tradicije. Tega se zavedajo tudi tovarniška vodstva, ki zato poklicnemu izobraževanju delavcev posvečajo veliko pozornost. Tovarniška vodstva sama so po pravilu mlada in strokovno dobro izšolana In podkovana. Zato je verjetno tudi toliko bolj razumljivo, da ta vodstva posvečajo izredno pozornost kadrovski politiki in pripisujejo ekipam strokovnjakov izredno vlogo glede nadaljnjega razvoja delovnih organizacij. Ugodno nas je presenetilo ne samo število teh strokovnih teamov, temveč tudi njihova sestava — saj skrbijo ne samo za ustrezno zaposlovanje tehno- Izvršni odbori zato pričakujejo moralno pomoč višjih, sindikalnih forumov, zlasti občinskega sveta in njegovih strokovnih odborov. Sindikalni funkcionarji morajo dobiti poroštvo, da ne bodo čutili posledic, če se bodo potegovali za pravične odnose v kolektivih. Nihče ne pričakuje, so dejali na plenumu, da bi morali izvršne odbore voditi za roko, spremeniti bo treba tudi nekatere odnose med občinskimi funkcionarji in funkcionarji v sindikalnih organizacijah. Primerilo se je že, da je prišel sindikalni funkcionar v podjetje in ker je bil predsednik izvršnega odbora na delovnem mestu v vinogradu na drugem hribu, se je ustavil pri direktorju in sekretarju. In v takem krogu so potem razpravljali o sindikatu v podjetju I. VRHOVČAK logov, temveč tudi za zaposlovanje ekonomistov, pravnikov in drugih kadrov. Naj s tem v zvezi omenimo še to, da v Makedoniji ne posvečajo izredne pozornosti strokovnim kadrom samo delovne organizacije, temveč tudi drugi dejavniki, saj na primer banke večkrat dajejo zaprošene kredite delovnim organizacijam samo pod pogojem, če do določenega roka lahko dokažejo, da zaposlujejo ustrezne strokovne teame. Izredno močan vtis na našo delegacijo je naredila tudi odprtost, s katero makedonske gospodarske organizacije pristopajo k sodelovanju z drugimi jugoslovanskimi podjetji — ne samo v trgovskem smislu, temveč tudi v smislu tehnološkega sodelovanja in skupnega investiranja. Pri tem povezovanju so slovenske gospodarske organizacije močno zastopane, čeprav bolj v smislu širine te povezave kot v smislu njene intenzivnosti oziroma globine. Skoro vsa podjetja, ki smo jih obiskali, tako ali ' drugače sodelujejo z enim ali pa z več slovenskimi podjetji. Ponekod so se s tem sodelovanjem zelo pohvalili, drugje pa so nam pripovedovali tudi o različnih problemih s tega področja. M. P. Delovni ljudje Makedonije verujejo v svojo prihodnost < O da poiščejo bodisi z integr® cijskimi procesi bodisi z *ntLj živi ran jem gospodarjenja, ° to v določenem časovnem 0 dobju tudi dosežejo. Cas 1 zagotovitev minimalnih ose nih dohodkov v višini 600 dinarjev pa se ne bi smel ra < potegniti v nedogled, tenU» največ na leto dni. Kjer do lej ne bi uspeli takšnih minimalnih oseb dohodkov, tam tudi ni osno^ za to, da bi še poslovati. 8 poudarili člani predseds* v obalnega sindikalnega sveta Kopru. p. 7 dni v sindikatih- • MARIBOR Prve razprave po kongresu Minuli teden so v Mariboru Sklicali trije strokovni odbori razširjene plenarne seje. Otl-jjar sindikata delavcev gradbenih dejavnosti in odbor sindikata delavcev prometa in *'ez sta zasedala za skupno b?'zo, medtem ko odbor sindikata delavcev industrije in fudarstva zase. Vsi trije -od-”0" so razpravljali o sklepih 'I. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije. To so bile prve razprave o delu kongresa, kot s° jih mariborski sindikati v Svojem delovnem načrtu programirali. Sklenili so namreč, da bi naj predsedstvo občin-skega sindikalnega sveta in Predsedniki strokovnih odborov proučili gradivo plenarnih $e3 in ga priložili k svojemu Akcijskemu programu za razprave med članstvom v sindikalnih organizacijah. Razprava v kolektivih bodo v septembru. Do teh pogovorov bi Prorali izvršni odbori sindikalnih organizacij dobiti Pstrezne odgovore strokovnih !*užb v delovnih organizacijah, da bi lahko skupno s članstvom ugotovili, katera 'Ura sanja lahko takoj rešijo v delovnih organizacijah, katera ,"u potrebno rešiti na repub-'ški in katera na zvezni ravni. O delu kongresa so na vseh P*enumih poročali delegati VI. kongresa. Čeprav je bil osnovni namen plenumov seznaniti 'ndstva sindikalnih organiza-P'i z vsebino zaključkov in se ^govoriti za naloge pri uresničevanju sklepov kongresa, so *'asti člani sindikata gradbincev ter prometa in zvez razpravljali o vsebini nekaterih ‘^ključkov kongresa. Nekdo dd udeležencev je na primer PPozoril na delitev narodnega dohodka med politično terito-Jalnimi enotami in delovnimi Akupnostmi. Ugotavljal je, da jpcer v Sloveniji na splošno kupna moč delavcev nekoliko Jaste, vendar delavci tudi s Akšnim materialnim položajem niso zadovoljni, zlasti ne, *o vidijo velike materialne Jazlike med posameznimi kalorijami prebivalstva. Obči-razpisujejo referendume o ,• ^"prispevkih, ki jih plaču-delavci, ti pa spet priti-,;Aj0 na delovno organizacijo, t,1 Pa jo materialno utesnjuje ^dno manjši delež v narodnih dohodku. Na to in na po-.dhna vprašanja je odgovarjal l *°.iz Rizman, delegat VI. 'Oi fe Ugresa. Udeležence plenuma med drugim nadrobno se-‘Pu»lil z razpravo podpredsed-jf.ka zveznega izvršnega sveta j‘ra_ Gligorova, ki je ugotovil, f hi bilo potrebno delež fede-, Uje v celotnem dohodku j^unišati v prid republikam ja gospodarskim orga^G^ci- I. V. LJUTOMERSKI SINDIKATI POBUDNIKI RAZPRAV O ZAPOSLENOSTI IN ZAPOSLOVANJU__ Preudarno in pravočasno Ljutomerski sindikati so oprli razpravo o smernicah VI. kongresa ZSJ na konkretno problematiko na svojem področju. Na dnevni red nedavne plenarne seje občinskega sindikalnega sveta so uvrstili poleg poročila o delu VI. kongresa tudi vprašanje zaposlovanja in zaposlenosti. Bolj kot trenutno število nezaposlenih, teh je sicer več kot 132, kolikor jih navajajo statistike zavoda za zaposlovanje, jih skrbi nadaljnji razvoj ljutomerskega gospodarstva in s tem nadaljnje možnosti za zaposlitev. V ljutomerski komuni se več kot polovica prebivalcev preživlja s kmetijstvom. V družbenem sektorju je bilo lani zaposlenih komaj 16,5 °/o prebivalcev, kar je skoraj za 2 °!o manj kot pred gospodarsko reformo. Temu primeren je tudi narodni dohodek na prebivalca, saj je za dobro polovico nižji, kot je republiško povprečje. Ti in še mnogi drugi razlogi so pobudili ljutomerske sindikaliste, da so začeli biti plat zvona pravočasno, preden bi jih prehiteli nekateri novi dogodki, med drugimi ukinitev rudnika Presika in trenutne gospodarske razmere v Indopolu. Osnova za rast zaposlenosti bi moral biti program razvoja občinskega gospodarstva. Ljutomerčani imajo sicer petletni načrt razvoja svojega gospodarstva, kot je dejal v razpravi predsednik zbora delovnih skupnosti pri občinski skupščini Matija Makrap, vendar so ga sprejeli še pred uvedbo gospodarske reforme. Tedaj so bili v delovnih kolektivih črnogledi, njihovi razvojni programi ne kažejo resničnih sposobnosti in možnosti razvoja posameznih delovnih organizacij. Za modernizacijo proizvodnje so namenili doslej skopa sredstva, obračali so hrbet strokovnjakom — velikokrat v bojazni, da bi sposobnejši izpodrinili manj sposobne. V tem pa tičijo osnovni vzroki za vedno manjše možnosti zaposlovanja in celo za manjšanje števila že zaposlenih delavcev. MODERNIZACIJA IN KADROVSKA POLITIKA V podjetju Imgrad imajo drugačne izkušnje. Lahko dokažejo, da modernizacija 'in posluh za strokovno izpopolnjevanje oziroma prekvalifikacijo odpira nova delovna mesta. V proizvodnjo so letos vključili 50 novih delavcev. Če bi tako storili tudi v drugih podjetjih, so poudarili na plenumu, in bi na novo zaposlili tu 20 tam 30 delavcev, potlej bi lahko do leta 1970 zaposlovali 3500 delavcev, kar je tudi želja in načrt občine. Modernizaciji sicer nujno sledijo manjše potrebe po živem delu. Vendar, tako so opozorili na ljutomerskem plenumu, no- bene modernizacije ne bi smeli izpeljati na račun zaposlenih delavcev. Spomnili so na stališče kongresa ZSJ in ga sprejeli tudi kot svoje edino sprejemljivo pravilo, da se ne more zgoditi, da bi moderni stroji postavljali ljudi na cesto, da bi delavca, ki je leta. nalagal od svojega dohodka za modernizacijo proizvodnje, zato odpravili iz podjetja. Hkrati, ko po podjetjih pripravljajo elaborate za modernizacijo, morajo misliti na nova delovna mesta in na potrebno prekvalifikacijo zaposlenih delavcev. Na plenumu so opozorili tudi na zakon o pripravnikih in na vključevanje mladih strokovnjakov. Marsikje še vedno velja mnenje, da pripravniki bremenijo sklad osčbnih dohdd-kov. Tako pa mislijo le tam, kjer pripravnikov niso znali pravilno zaposliti. In že spet se lahko zgledujejo nekatera podjetja pri podjetju Imgrad, kjer so sprejeli letos 5 pripravnikov ■s fakultetno izobrazbo in z dokončano srednjo šolo, poskrbeli so za njihovo pravilno zaposlitev in zelo so zadovoljni s prvimi uspehi take kadrovske politike. Predstavnik Tehnostroja je opozoril na odnos do vajencev in na neustrezno kvalifikacijsko strukturo v podjetjih. Status učencev v gospodarstvu ni zakonsko natančno določen. Pogosto se tudi primeri, da podjetja vajenca izučijo, potem pa ga ne sprejmejo v redno delovno razmerje. Medtem pa opravljajo kovinske poklice čevljarji, peki, krojači. V Tehnostroju iščejo tehničnega vodjo že nekaj let, toda strokovnjaki se ogibajo Ljutomera. V podjetju pa zavračajo izučene kvalificirane delavce, ker jih pač ni mogoče zaposliti. Mnogi Ljutomerčani morajo iskati zaposlitev izven domačega kraja, pogosto v tujini. S tem so se morali v Ljutomeru spričo slabše gospodarske razvitosti tudi sprijazniti. Dokler gre resnično za primere, ko delavci ne morejo dobiti zaposlitve v svojem kraju, dokler ne zapuščajo domače proizvodnje ljudje, ki so zelo potrebni ljutomerskemu gospodarstvu, so dejali na plenumu, je zaposlovanje izven domačega kraja v redu. PROSTOR ZA 50 RUDARJEV Posebno so v Ljutomeru zaskrbljeni nad dvema delovnima organizacijama, rudnikom Presika, ki so mu dnevi šteti, in Indopolom, ki sicer ima možnosti za razvoj, ima pa trenutno na plečih prisilno upravo. Rudnik Presika se že nekaj let »potaplja«. Predstavnik tega kolektiva je povedal, da delajo delavci v izredno težkih razmerah, njihovi osebni dohodki pa ne sežejo mnogo čez 500 novih dinarjev. Kolektiv je leta žilavo vztrajal, vse bolj pa je očitno, da se v splošnih težavah, ki prizadevajo rudnike, ne bo mogel ohraniti. Zato vznemirja delavce negotovost, kaj bo jutri. Ta sestanek, je dejal predstavnik rudnika, pomirja, ker so najodgovornejši dejavniki v občini opozorili na problem in si iskreno prizadevajo, da bi našli delo za 50 rudarjev. Že v kratkem bo na pobudo občinskega sindikalnega sveta sklican sestanek, kjer se bodo tudi konkretno dogovorili, kje in kako zaposliti presiške rudarje. M , Zapleten pa je tudi problem nadaljnjega razvoja industrije oblačil in prešitih odej Indopol. Baje so v teku dogovori za integracijo z enim izmed sorodnih podjetij. Kot je videti, bi lahko z integracijo uspešno sanirali podjetje. Prava škoda, so dejali na plenumu, da so se nekatera ljutomerska podjetja doslej tako krčevito upirala integi)aci-jam. Samo preko Mure ne in ne preko Drave! Tako načelo je nekatere že drago veljalo. In te pregrade, so dejali na plenumu ljutomerski sindikati, bo potrebno podirati s pomočjo ekonomske logike. I. VRHOVCAK ^\XXXVVVXNXXXXXXXXNXXXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXXXXXXXX- * VPRAŠANJE: j,. Prijavil sem se na razpis za vodilno delovno mesto. Po bi moral kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: visoko S|, Ušjo izobrazbo in pet let prakse na vodilnih delovnih mestih Da srednjo izobrazbo in 10 let prakse na vodilnih delovnih ob«ih. Delovna organizacija, v kateri sem se prijavil, me je flat Cstda* da na delo nisem sprejet in da je sprejet drug kandi-bo ‘ Ko sem pogledal v razpisno gradivo, sem ugotovil, da je p,. Abrejet kandidat, ki ima srednjo izobrazbo in predpisano le. r 'pa za pojasnilo, ali je bilo ravnanje delovne organizacije v>lno in kako lahko uveljavim svoje pravice. B. J. — LJUBLJANA *0dG0V0R: be V Uradnem listu SFRJ, št. 26/68 so bile objavljene spremem-sp 'n dopolnitve temeljnega zakona o delovnih razmerjih. Te teh rnetn^e so stopile v veljavo dne 4. julija 1968. Značilnost hfj sprememb je, da člen, ki govori o razpisu, določa, da v dolo-6ru’ če sta glede strokovne izobrazbe kot pogoj za sprejem prj Cer>i dve stopnji šolske izobrazbe ali več, ima prednost st'W'biri’ kadar so drugi pogoji izpolnjeni, delavec z višjo Pom . ustrezne šolske izobrazbe. V vašem primeru to torej izbij.61?*’ da bi morala delovna organizacija ali njen organ, ki je Sred kandidata, izbrati vas, ker imate višjo izobrazbo in s tem ob. nost pri izbiri. Seveda pa to le v primeru, če je bil razpis PoLZ,16,1 P° 4. juliju letos. Ce je bil razpis objavljen prej, iipp,. citirano določilo še ni stopilo v veljavo in torej ne bi 1 Prednosti pri izbiri. edai imate možnost, če je bil razpis objavljen po 4. 7. 1968, Dri n 8 dneh od prejema sklepa o izbiri kandidata ugovarjate je j7Phrist°jnem organu delovne organizacije in uveljavljate, da z va-a kandidata neveljavna glede na to, da bi morali imeti Zacii ° izobrazbo prednost vi. Pristojni organ delovne organi-ušova rRora 0 vašem ugovoru odločiti. Če pristojni organ o yioži?-ru ne odloči ali če zavrne vaš ugovor, imate pravico iztek v 30 dneh od vročitve dokončne odločbe oziroma od dni) a, r„°ka, v katerem bi bil organ moral izdati odločbo (30 'Alte ^ bo Pr* sodišču splošne pristojnosti. S to tožbo zahte-°rganai sodišče izreče oziroma ugotovi, da je sklep delovne y l2acije o izbiri kandidata neveljaven. °rgan'*etn primeru, če bo seveda sodišče oziroma že delovna tteve]jZacita na vaš ugovor sama izrekla izbiro kandidata za javnost, bo delovna skupnost morala opraviti ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati in ni več potrebno, kot je bilo preje, začeti z novim razpisom. M. STUPAN • VPRAŠANJE: Sprejet sem bil na delo v delovno organizacijo za določen čas — do 20. 9. 1966. Dne 22. 9. 1966, to je čez dva dni, sem odšel na odsluženje kadrovskega roka. Pred tem sem pri tej delovni organizaciji bil na delu 10 mesecev. Ko sem se vrnil od vojakov v isto delovno organizacijo, sem bil ponovno sprejet v delovno razmerje za določen čas in to za dobo treh mesecev. Po preteku treh mesecev, to je po preteku pogodbe o delu za določen čas delovna organizacija ni sklenila z menoj nove pogodbe. Vse do danes nisem mogel dobiti druge zaposlitve, ko pa sem se prijavil pri zavodu za zaposlovanje in prosil za podporo za čas začasne brezposelnosti glede na to, da delam skupno že 13 mesecev, mi zavod te podpore ni hotel priznati. Ali je stališče zavoda pravilno? P. R. — LJUBLJANA • ODGOVOR: Stališče zavoda je pravilno. Pred odhodom k vojakom ste namreč sklenili delovno razmerje za določen čas. Zato za vas ne velja določilo temeljnega zakona o delovnih razmerjih, po katerem pravice iz dela in po delu v času, ko je delavec na odslužitvi kadrovskega roka, mirujejo. Z odhodom k vojakom vam je delovno razmerje za določen čas samo po sebi prenehalo ne glede na to, da ste odšli k vojakom. Tudi po prihodu od vojakov ste sklenili le pogodbo o delu za določen čas, med obema zaposlitvama pa je, čeprav ste bili pri vojakih, nastopila prekinitev, zaradi katere ne morete uveljaviti pravic, ki bi jih lahko, če bi pred odhodom k vojakom bili sprejeti v delovno razmerje za nedoločen čas. M. STUPAN BREZ POLOGA IN POROKOV m SLOVENIJALES LJUBLJANA-C EL J E-MARIBOR Centralni svet Konstituiran je svet ZSJ Na drugi plenarni seji Sveta ZSJ, ki je bila 24. julija v Beogradu, se je konstituiral Svet ZSJ. V predsedstvo sveta je bilo izvoljenih 31 članov, od tega 7 družbeno-političnih delavcev, ki so stalno zaposleni v Svetu ZSJ, člani predsedstva so tudi vsi predsedniki republiških sindikalnih svetov in predsedniki vseh centralnih odborov strokovnih sindikatov, 12 članov predsedstva pa je iz delovnih organizacij. Plenum je imenoval tudi naslednje stalne komisije pri Svetu ZSJ: komisijo za organizacijsko politično oblikovanje sindikatov, za družbenoekonomske odnose, za življenjske in delovne razmere, za izobraževanje, znanost in kulturo ter idejno politična vprašanja, komisijo za prošnje in pritožbe, medtem ko bo komisija za mednarodno aktivnost izbrana na prvem naslednjem plenarnem zasedanju Sveta ZSJ. Na tem plenarnem zasedanju Sveta ZSJ pa so bile formirane tudi tri občasne komisije: komisija za aktualne probleme sindikalnega tiska in drugih sredstev informiranja, za proučevanje samoupravnega dogovarjanja in vloge sindikatov ter komisija za pripravo poslovnika Sveta ZSJ. Plenum pa je imenoval tudi 34 članov Sveta ZSJ, družbeno političnih in znanstvenih delavcev v odbor za proslavo petdesetletnice sindikatov. Svet ZSJ je na tem zasedanju soglasno sprejel tudi resolucijo v zvezi z najnavejšimi dogodki na Češkoslovaškem in v njej izrekel polno solidarnost sindikatov Jugoslavije z narodi ČSR v njihovih prizadevanjih za nadaljnji razvoj socialistične družbe in za demokratično preobrazbo države. Osrednji temi tega nedavnega zasedanja Sveta ZSJ pa sta bili: neposredne naloge sveta pri uresničevanju sklepov VI. kongresa ZSJ ter dogovor o obravnavi analize srednjeročnega programa razvoja in predlaganih sprememb ustave SFRJ. V uvodni besedi na tem plenarnem zasedanju pa je predsednik Sveta ZSJ Dušan Petrovič-Sane med drugim dejal: »Za naša nadaljnja prizadevanja pa je po mojem mnenju pomembno naslednje: kolikor je bil kongres enoten v prizadevanjih. da na osnovah samoupravljanja, reforme in smernic CK gremo naprej, prav toliko je bil tudi kritičen in kategoričen v določenih zahtevah. V zahtevah, da hitreje odstranimo posamezne slabosti; da z načelnega preidemo v učinkovitejše konkretno reševanje problemov, da se na vseh področjih družbenih in ekonomskih odnosov, še posebej kar zadeva odločanje o porabi presežkov dela, zagotovi prevladujoč vpliv delovnega človeka; da se tudi v prihodnje trasira pot razvoja samoupravljanja in na tej osnovi začne uspešna bitka zoper vsa birokratska in druga nasprotovanja takemu razvoju; da se učinkoviteje rešujejo problemi s področja pogojev gospodarjenja in delitve dohodka ter da se zagotove pogoji za uveljavitev načela delitve po delu. S tem v zvezi se moramo kar najbolj energično boriti zoper vse oblike prisvajanja tujega dela in zoper bogatenje na račun skupnosti; posvetiti moramo več pozornosti življenjskim razmeram človeka, še posebej kar zadeva zaposlovanje, in se zavzeti, da se na celotnem tem področju bolj odrazi solidarnost delavskega razreda; da z nadaljnjim razvojem samoupravnega in političnega sistema razvijamo in ustvarjamo integracijske procese znotraj gospodarstva in med gospodarstvom in družbenimi dejavnostmi; da zagotovimo večjo udeležbo delavcev v predstavniških in drugih organih, v Socialistični zvezi in drugih organizacijah, da zagotovimo odločilen vpliv delavskega razreda v celotnem družbenem življenju. Kongres pa je tudi zahteval, da se sindikat kot najširša organizacija delavskega razreda hitreje osvobaja slabosti in zastarelih oblik delovanja, da se — od osnovne organizacije do Sveta ZSJ — dejansko odražajo interesi delovnih ljudi in da se sindikat učinkoviteje zavzema za uresničitev teh intere&fv...- Devet točk sindikatov M a k e d o n i j a Predsedstva republiškega sveta in republiških odborov strokovnih sindikatov Makedonije so sprejela enoten predlog sindikatov o razvoju sindikatov zdravstvenega varstva ter ta skupna stališča predložila republiški skupščini. Stališča obsegajo devet točk, med njimi pa naj omenimo zlasti naslednje: Sindikati Makedonije podpirajo zahteve delavcev, da ne sme priti do zmanjšanja obsega in pravic v delavskem zavarovanju, temveč da morajo sedanje pravice pomeniti minimum. Pri tem gre predvsem, za prelivanje sredstev iz delavskega zavarovanja v zdravstveno varstvo in za zagotavljanje potreb drugih kategorij zavarovancev. Sindikati Makedonije se tudi zavzemajo, da bi naj federacija s splošnim zakonom uredila samo osnovna sistemska vprašanja, s tega področja, medtem ko naj bi konkretizacijo teh določil prepustila republikam, samoupravnim organom in zavarovancem. Uspešna intervencija sindikata Z obrazložitvijo, da se je zmanjšal obseg poslovanja, so šestnajstim delavcem gradbenega podjetja »Vranice« v delovni enoti v Tuzli izročili sklep o premestitvi. Delavci te enote pa s sklepom niso bili zadovoljni in so se pritožili na občinski sindikalni svet v Tuzli, ta pa je izkoristil svoje 'pristojnosti in vso zadevo raziskal. Izkazalo pa se je, da za zmanjšanjem obsega poslovanja tiči kaj nenavaden ukrep vodstva te delovne enote, ki je na tem delovišču zaposlilo kaznjence iz zaporov v Tuzli. S tem si je hotelo upravno vodstvo delovne enote GP »Vranice- zagotoviti cenejšo delovno silo in kajpak spričo tega za redno zaposlene gradbene delavce ni bilo več dela na tem gradbišču. Na zahtevo občinskega sindikalnega sveta v Tuzli pa je upravno vodstvo GP »Vranice- razveljavilo nezakoniti sklep delovne enote v Tuzli in delavci so ostali na svojih dosedanjih delovnih mestih, kjer je kajpak še vedno veliko dela! Iz naše družbe PORTRETI IN SREČANJA I Revolucionarna starost »Leninov pristaš sem bil in Leninov pristaš pojdem v grob,« rad zatrdi enainosem-desetletni Jože Čuden, katerega sliko boste našli v jeseniškem muzeju. Karkoli mu ni všeč, po njegovem tudi Leninu ne bi bilo. Na primer to, kar zdaj počnejo vzhodne države s Čehi. Lenin se je boril za svobodo, ne za diktaturo. Z njegovimi učenci se je sprijateljil, ko je med prvo svetovno vojno delal kot ujetnik v ruski tovarni. 1918. leta je pobegnil iz Oremburške gubernije nazaj na Jesenice, v železarno, toda vrnil se je kot boljševik... Zgubani obraz pod razredčenimi sivimi lasmi mu vzcve-te, ko pripoveduje o Leninovih učencih: »To so bili komunisti! Moj prijatelj kuhar je hotel dati sekretarju dva koščka mesa, ko je prišel pozneje na kosilo, in veste, kaj mu je rekel? ,če so drugi dobili samo en košček, jaz ne bom obeh pojedel. Ali bi mogel še govoriti o bratstvu in enakosti, če bi sebi več privoščil kakor drugim?’ če dočakam sto let, tega ne bom pozabil.« To in še veliko drugega, kar je doživel v Rusiji, je potem povedal na zborovanjih jeseniških železarjev in pobijal socialdemokrate, ki so udrihali čez boljševike. Delavci so izgubljali zaupanje v socialdemokratsko vodstvo in že čez dve leti so na Javorniku ustanovili komunistično organizacijo, na čelu katere je bil on, Jože Čuden. Orumenela partijska izkaznica iz 1920. leta je viden spomin na tiste čase. »Borbeni smo bili, za delavske pravice smo se zagrizeno potegovali... Direktor Noot je našo stranko najbolj upošteval, pa so bile takrat tri na Jesenicah.« Upošteval jo je, kot pravi Čuden, vendar ga je 1924. leta pognal na cesto. Čuden je bil tega vajen. Pred prvo svetovno vojno je isto doživel v Nemčiji in avstrijskem Mon-falconu kot glasen član strokovnega združenja kovinarjev. In tako je 1924. leta postal brusač. Čisto navaden brusač, ki se je nekaj let potepal po Sloveniji s svojim brusom in družinico, potem pa se je zasidral v Ljubljani. »Roman bi lahko napisal o svojem življenju, tako napetega, da bi bralec ostal vso noč buden,« pripoveduje zdaj, »pa sem prestar. Kaj vse sem doživel med vojno, ko sem iz fašistov in domobrancev vlekel novice za Osvobodilno fronto in partizane. Tone Čufar mi je naročil, naj imam velike oči in napeta ušesa in sem jih imel še potem, ko so njega ubili.« Zdaj živi z devetdesetletno ženo v podstrešnem stanovanju blizu železniške proge, ki pelje na Primorsko. Oba imata pokojnino, ne veliko, zadostuje pa zanju, ki sta od nekdaj skromna. Čuden jo je dobil predvsem za zasluge v predvojnem delavskem gibanju in za politično delo med vojno... Z ženo sta prišla v naše uredništvo po statut sindikatov. Čuden je hotel videti, kakšna je nova sindikalna ustava, kakor je rekel. Kongres je ves čas spremljal, zdaj hoče videti, ali se bo vse, kar je bilo govorjeno, lahko uresničilo. »Star sem že,« je dejal, »ampak to še vidim, da smo bili mi včasih veliko bolj borbeni. Ne bi dovolili tega, da stoje po Gorenjskem prazne vile, delavci pa po »kevdrih« stanujejo. Jaz bi se tudi za to zavzemal, da banke ne bi da- [■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i ibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbebbbibbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb IBBBBBBBBBBBBBBBBBBBEB jale kreditov za avtomobile, ampak prej za stanovanja. Človek mora najprej po človeško živeti, potem naj pridejo avtomobili na vrsto.« In potem se je spravil nad Delavsko enotnost. »Zadnjo številko sem prebral, pa vam rečem, da nisem bil zadovoljen z njo. O delavcih premalo pišete. Jaz bi jim svetoval, naj se po tovarnah zbirajo prostovoljci in vam pišejo in pošiljajo članke, kako živijo, ali so s plačami zadovoljni ali ne, kako gledajo na cene, kako kritizirajo trgovino in vse, kar je vredno kritike.« »Ko ste bili vi mladi, sta bila pri nas dva razreda — delavski in kapitalistični — delavci in buržuji,« sem Čudna poučevala. »Zdaj pa smo vsi delavski razred.« »Ne govorite, berem časopise, poslušam radio in še dobro vidim, čeprav so mi oči opešale. Pa statut sindikatov čimprej pošljite vsem delavcem, da bo manj backov ... Vem, kaj govorim. Bil sem že 1912. leta član zveze kovinarskih delavcev in še pomnim, kakšni smo bili takrat. Ne zamerite, govorim iz srca, kakor sem se v mladosti navadil. Veste, nekatere navade ostanejo in jih človek odnese s seboj v grob.« Postarani revolucionar je BBBBBBBBBBBEBBBBBEEBBBBBBBBBBEBBBBBBEBBEBBBBBBI ibebeeeebebbbebbebbbbbebbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbbb^ počasi vstal in že med vrati rekel: »Pri pisanju bolj mislite na delavce in jim list zastonj pošiljajte, mi smo ga tudi zastonj dobivali od svoje organi- « zacije. Pa brez zamere.« Z ženico sta se vrnila v podstrešno stanovanje, od koder se čudita praznim vlakom, ki peljejo na Primorsko. Včasih so bili polni in ceste prazne. Takrat, v njunih mladih : letih. MARIOLA KOBAL i ieebeeebeeebeebeeeebbbebbebebeebeebeebbbbebeeebee/ DOPISNIKI POROČAJO • Store Manj sredstev za izobraževanje Kadrovski sektor štorske železarne ima po planu v tem poslovnem letu na voljo za 41,4 odstotka manj sredstev, kakor pa jih je bilo uporabljenih v minulem letu. Na tako odločitev samoupravnih organov je vplivala večja obremenitev podjetja z obveznimi dajatvami v obliki prispevkov iz osebnih dohodkov za izobraževanje in vzgojo. Zmanjšanje sredstev pa je kajpak imelo za posledico tudi krčenje izobraževanja nasploh. Razen krčitve programa izobraževanja je kadrovska komisija pri delavskem svetu podjetja tudi sklenila, da se šole druge stopnje, mednje so uvrščene tudi poklicne šole, postavi v enak položaj glede štipendiranja. Zato so pretežnemu delu učencev poklicnih šol ukinili štipendije in tudi niso izplačali vse šolnine za te šole. -Kljub tem ukrepom za zmanjševanje izdatkov za izobraževanje pa so v štorski železarni v prvem polletju letos dosegli plan porabe teh sredstev s 57,6 odstotka, tako da bodo morali svojo izobraževalno dejavnost v drugem polletju skrčiti samo na najnujnejše primere, če naj ostanejo v mejah s planom določenih sredstev. Samoupravni organi namreč opozarjajo, da sedanja proizvodnja ne prenese višjih poslovnih stroškov, v katerih pa so zajeti tudi stroški za izobraževanje. • MARIBOR Rekonstrukcija je nujno potrebna Delavski svet tovarne železniških vozil v Mariboru je že ob sprejemu zaključnega računa za leto 1967 sklenil, da se letos izdela razvojni program podjetja, ki naj temeljito obdela potrebne rekonstrukcije in modernizacijo podjetja. Vodstvo podjetja je po tem sklepu delavskega sveta imenovalo tudi komisijo v tovarni in angažiralo ekonomski center Maribor, da skupno izdelata potreben elaborat. Rekonstrukcija tovarne železniških vozil je nujno potrebna zato, ker podjetje nenehno spreminja del proizvodnega programa in ker zastarele proizvodne naprave ne zagotavljajo več rentabilnosti klasičnega proizvodnega programa pri remontu tirnih vozil. Očitno je, da tovarna mora spremeniti proizvodni program. Se pred nekaj leti je namreč popravilo parnih lokomotiv omogočalo zaposlitev 600 delavcev, danes le 60, v letu 1970 pa celo nikomur. Potniških vagonov je bilo pred leti popravljenih kakih 600 ali 700 letno, danes le še polovica. Število potniških vagonov v popravilu se sicer ne zmanjšuje, po obsegu pa so se popravila zmanjšala za dva do štirikrat: prej so v tovarni porabili za popravilo vagona 800 do 900 ur, danes pa samo BOiOi.rr- 250 ur. Razvojni kader v podjetju in tradicija fizičnih delavcev ter kvalifikacijska struktura zaposlenih, tako ugotavljajo v tovarni železniških vozil, vsi ti pogoji so takšni, da najbolj ustrezajo maloserijski proizvodnji cestnih in tirnih vozil. Toda za tovrstno rentabilno proizvodnjo bo treba opremiti tovarno s novimi strojnimi napravami, saj sedanja proizvodnja, obremenjena s pogostim ročnim delom, ne zagotavlja rentabilnega poslovanja. • TRŽIČ Pripravljajo pravilnik o varstvu pri delu V tržiški tovarni obutve Peko pripravljajo nov pravilnik o varstvu pri delu, ker dosedanji ni več v skladu z novimi predpisi. Nov pravilnik pripravljajo v skladu z zahtevami temeljnega zakona o varstvu pri delu in republiškega zakona o varstvu pri delu. Pravilnik bo razdeljen v dva dela, v splošni in posebni del. V splošnem delu so nanizane določbe za varno delo, v tem delu so opredeljene tudi odgovornosti in dolžnosti posameznikov in služb za varno opravljanje dela, poseben del pravilnika pa opisuje najnevarnejše stroje in delovne priprave. Da bi se vsi zaposleni seznanili z načini in pogoji varnega dela, bodo v podjetju organizirali uvodne seminarje, organizatorji proizvodnje pa bodo vsak dan na delovnem mestu poučevali delavce in opozarjali na varno delo. V podjetju bodo kontrolirali tudi znanje vseh zaposlenih o varnem delu. • PTUJ Nov oddelek za fizioterapijo Že dlje je očitna težnja kolektiva ptujske bolnišnice, da se čimbolj prilagodi zdravstvenim potrebam občanov. Letos tako nameravajo v ptujski' bolnišnici preurediti nekatere prostore in nakupiti nekaj sodobnih aparatur. Posebna pridobitev ptujske bolnišnice bo vsekakor oddelek za fizioterapijo, s posebnima prostoroma za hidroterapijo in elektroterapijo. Letos pričakujejo v ptujski bolnišnici tudi ustanovitev posebnega rentgenskega oddelka, opremljenega z posebnimi aparaturami. Hkrati s temi preureditvami pa v ptujski bolnišnici uveljavljajo tudi nekatere spremembe v organizaciji dela. 20 MILIJONOV N-DIN ZA GRADNJO IN PREUREDITEV SOL V ZASAVJU V GLAVNEM IZ PRISPEVKOV DELOVNIH LJUDI Ena izmed značilnosti letošnjega družbeno-politične-ga življenja v Zasavju je vsekakor izdatnejša skrb za boljše šolanje otrok. Le-ta se ne kaže edinole v materialnem pogledu, marveč tudi v naporih, da bi vsebinsko izpopolnili vzgojo in izobraževanje in ju približali potrebam na sedanji stopnji družbenega ražvoja v Zasavju. Vsebinsko izpopolnjevanje vzgoje in izobraževanja je vsekakor odvisno od ustrezne materialne osnove, čeprav ta. ni edini element in vseobsegajoči dejavnik. V Zasavju aktualnih vprašanj v razvoju osnovnega šolstva nikoli niso zanemarjali, kot to še zmeraj trdijo nekateri posamezniki. Nasprotno: zadnja leta so bila venomer očitna prizadevanja, da bi odpravili vrzeli in pomanjkljivosti, ki bi utegnile ogroziti normalno šolanje mladine. Drži pa, da so v eni občini imeli večje možnosti, v drugi ali tretji nekoliko manjše. Od tod tudi sedanje razlike v osebnih dohodkih prosvetnih delavcev, pa čeprav, denimo v Zagorju ob Savi dajejo za vzgojo in izobraževanje kar 50,4 odstotka občinskega proračuna. Seveda zagorski prosvetni delavci ne morejo razumeti, da je njihovo delo manj vredno od sosedov, ker pač opravljajo svoje poslanstvo v razmeroma enakih razmerah. Sicer pa pustimo ob strani razmišljanja o osebnih dohodkih, ne da bi tem vprašanjem hoteli odvzeti pomen in veljavo. Dejstvo je, da so se letos vsi občani in delovni ljudje v vseh zasavskih občinah odločili hitreje odpravljati nekatere tegobe na področju šolstva. Delovni ljudje v Trbovljah in v Zagorju ob Savi so se z referendumom odločili za samoprispevek za novogradnjo in preurejanje nekaterih šol. V Hrastniku so to obveznost sprejeli na seji splošno političnega zbora, zdaj pa so samoupravni organi na osnovi privolitev kolektivov potrdili predlog za zbiranje denarja za gradnjo novih šolskih prostorov. Če seštejemo višino samoprispevkov občanov in delovnih ljudi, ki jih bodo v prihodnjih štirih letih namenili za te namene, bodo upravni odbori skladov razpolagali z več kot 20 milijoni N-dinarjev za povečanje šolskega prostora ali za obnovo nekaterih šol. Samo v Trbovljah nameravajo zbrati kakih 10 milijonov N- dinarjev. S temi sredstvi in seveda s krediti naj bi v prihodnjem obdobju sezidali eno večjo šolo, dve telovadnici in obnovili nekaj drugih šolskih poslopij. Če smemo ponoviti: torej ne samo učilnice, ampak tudi telovadnice. V Zagorju ob Savi se bo za te namene nateklo 6 milijonov 460.000 N-dinarjev. Zal se v tej občini niso odločili, da bi ob gradnji nove šole in preureditvi posameznih šolskih poslopij poskrbeli še za telovad- prav jih bodo dogradili kasneje. V Zagorju so že tudi izoblikovali predlog o tem, kakšna naj bo nova osemletka. Imela bo najmanj 16 učilnic s kabine- Namen akcije je predvsem v tem, da kar najbolj približa znanost delovnim ljudem in delovne ljudi znanosti spričo njene odločilne vloge na vseh področjih družbenega in gospodarskega življenja. V času, ko dosega znanost vse večje uspehe, ki vedno hitreje vplivajo na spreminjanje podobe sveta in vsakdanjega življenja ljudi, je vprašanje obvladovanja najnovejših znanstvenih dosežkov in njihove uporabe, zlasti v proizvodnji, izrednega pomena za vse naše gospodarstvo. Zato je tudi v interesu našega celotnega družbenega razvoja, da poteka prenašanje znanstvenih in tehničnih dosežkov v prakso kar najhitreje in da znanstvena spoznanja osvoji čimvečje število delovnih ljudi. Upoštevajoč ta dejstva se je Jugoslovansko društvo »Nikola Tesla« odločilo, da pripravi jeseni zvezno akcijo »Znanost delovnemu človeku«, ki je zamišljena kot stalna aktivnost znanstvenikov, znanstvenih ustanov in društev, gospodarskih in drugih delovnih' organizacij ter njihovih združenj, sktrokovnih združenj in vseh drugih dejavnikov. Zvezna akcija »Znanost delovnemu človeku« bo temeljila na vsakoletni enomesečni povečani aktivnosti vseh znanstvenih institucij, ki bi jo na koncu združil program z večjim številom manifestacij, ki bi nudile pregled doseženih rezultatov razvoja znanosti im uporabe njenih dosežkov v gospodarstvu. Akcije bi se vrstile leto za le- ti in drugimi ustreznimi prostori. Hrastniškii delovni ljudje bodo zbrali za gradnjo nove šole blizu 5 milijonov N-dinarjev. Razen novih učilnic nameravajo razširiti tudi sedanje šolsko poslopje na Dolu, urediti posebno šolo in nekatere druge prostore. Načrti na . tem področju družbenega življenja ne dopuščajo nobenih dvomov o tem, da so se v Zasavju zelo resno lotili odpravljanja prostorske stiske v osnovnih in nekaterih drugih šolah. -m- tom, med tem časom pa bi potekale različne aktivnosti z namenom, da se spoznanja vseh panog znanosti nudijo na razpolago delovnim ljudem v proizvodnji. Vso pozornost nameravajo organizatorji akcije »Znanost delovnemu človeku« posvetiti delovnim ljudem v gospodarskih organizacijah, ki morajo spričo gospodarske in družbene reforme kar najhitreje osvajati znanstvena spoznanja. Zvezni koordinacijski odbor akcije »Znanost delovnemu človeku« namerava organizirati oktobra letos znanstveni zbor, ki bi predstavljal uvod v prvo tovrstno akcijo spoznavanja znanstvenih dosežkov in njihove uporabe v proizvodnji. Med številnimi manifestacijami je predvidena tudi organizacija ekskurzij in obiskov delbvnih ljudi v znanstvenih inštitutih, laboratorijih, knjižnicah, dokumentacijskih centrih in na visokih šolah. Tako naj bi večje število neposrednih proizvajalcev seznanili z možnostmi, ki jih imajo pri nas v razvoju posameznih panog znanosti. Po drugi strani pa bodo organizatorji akcije pripravili tudi obiske naših vidnih znanstvenih delavcev v številnih delovnih organizacijah, kjer se znabstve-ni dosežki uporabljajo v vsakdanji praksi. Smisel in namen vseh teh ekskurzij, obiskov in sestankov z medsebojno izmenjavo mnenj je pomembnejši toliko bolj. saj se bo tako ustvaril tesnejši stik med znanostjo in gospodarstvom. I. VIRNIK JESENI ZAČETEK ZVEZNE AKCIJE ZNANOST DELOVNEMU ČLOVEKU Jugoslovansko društvo za širjenje znanstvenih spoznanj »Nikola Tesla« začenja letošnjo jesen z organizacijo prve akcije pod naslovom »Znanost delovnemu človeku«, ki jo bo podprl med drugim tudi svet Zveze sindikatov Jugoslavije PODOBE NAŠEGA ČASA — Bereš? — O tistih iz banke. Opekli so se, ne? In prav je, ne? — Je in ni; kakor se vz& me... — Kako: je in ni?l — JE, če bi bilo to sam« v banki. Pa ni. Zato Nil — Kje pa je še? Ah* iveekendi, kamion i! Slabo be" reši Kaj nisi videl včeraj W* drugi strani spodaj: kdor j« prišel do kakšne stvari ?m družbeno neustrezen načitb mimo rezultatov dela ... R«' čem ti: to bodo piskalil — Kaj pa članek na tret p strani zgoraj z naslovomij NEUSTREZNA STRUKTUR» ZAPOSLENIH V DAVČNI SLUŽBI in s podnaslovom INŠPEKTORJI Z OSNOVNO SOLO. Če je goljuf bolj W>' mazan kot revizor, kako zmaga poštenost?! — Saj ne gre le za visok« obdavčitev, ampak za predloi dopolnitve zakona o nacion«' Na ulici lizaciji stanovanj. Po novem se bo štel tudi weekend t« stanovanje. Kdor ima dve vel' ji stanovanji, eno manjše i« •uieekend... . — Svoji stanovanji #*’ družbeni in iveekend? — Tega pa res ne vem. M*' slim pa, da gre bolj za last' ninski kot za najemniški od' nos. Tak človek bo na vsa* način ob■ nekaj. Mislim, da i1 to tudi prav! — Kaj pa, če nekaj hitr« prepiše na koga v družini? — Mislim, da se tudi tak« ne bo izognil pravici. Preph' čan sem, da bo oblast predp1' sala visok prometni davek & takšne prepise. — Kaj pa tisti, ki so zg?? dili iveekende s krediti za rdf voj turizma, zdaj pa ne odd«' ja jo sob? Misliš, da bomo kd«> prebrali ta imena? — Mislim, da jih bomo, sa‘ na peti strani izrecno piše, da ne smemo obstati na pol po**; | — Kaj pa takle prime?' I človeku da ves kredit, za nfl' kup stanovanja podjetje, čl«1 vek pa ves prihranjeni dencf. kakšnih osem milijonov, vic* v opremo stanovanja. Ta v ne bo plačal nobenega ekst?“ j davka na zaslužek, ne? — Ta pa ne! — In tisti, ki vloži den«' v zlato ali ga zapravi, tudi rlčl ne? __ jVe/ — Slišati je, da bi bH° treba obdavčiti tudi hranil*** vloge, ne? — Slišati! — Hm! Veš, kaj je potem najbolje? — Kaj? , — Nič vlagati, da ni k«! videti. Skrivati denar! p a ... — Ali pa ...? — Alt pa ga sproti zap?aV' Ijati! . — Kaaj? Mar nisi preb?« uvodnika, kjer stoji, da s171 v času reforme dolžni lef ravnati z dinarjem, da bo N enkrat konvertibilen? Zap?a'r Ijati, praviš? , — Ne jaz, ampak tisti, ki « radi skrojili po-stave, da v* ' reformo in porabo naših z6 služkov po JUS. -z VINKO BLATNI* Trgovsko podjetje na veliko Panonija Ptuj Čestita ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE PTUJ iz nase družbe !lll!ill!l!l!ll!(lll!!lill!llll!lll!!lllll!lli[|[||[||llll!ll!li;i!lllllllplll!lllll!lllllll!|!lll!lll!l!lllllll!l!l!!llllll POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • POGOVOR Z UPRAVLJAVCI • Ullllli!lllill!IH!!!iBlllllllllill>l!lllllllllilllllllll!IDUI!ll]!!lll!!illlllll!i DRUGI ŽANJEJO ... »Mislim, da je Delavska g enotnost še najbolj podrobno g obvestila svoje bralce o ne-|j davnem, kongresu jugoslovan-| skih sindikatov. In to ji še | posebej štejem v dobro!« je | poudaril Franc Čuden, skla-I diščnik in predsednik sindi-1 kalne organizacije v tovarni g ALKO Ljubljana, ko smo ga | povprašali za njegovo mnenje | o delu in sklepih VI. kongre-| sa ZSJ. »Rekel bi tudi, vsaj | kolikor poznam razpoloženje v | našem kolektivu, da so se | ljudje zanimali za potek kon-g gresa in da so še zlasti ne-| strpno pričakovali kongresne J sklepe -— tako glede skrajšali nja pokojninske dobe kakor | tudi glede vprašanj v zvezi z | delitvijo dohodka in pogoji | gospodarjenja. Za vse to, mi-| slim za hitrejše razreševanje | teh zadev, je tudi naš kolek-j tiv močno zainteresiran, saj E nam gre za biti ali ne biti!« B »Oprostite, toda ALKO je | znan kot gospodarsko trdno | podjetje?« »Če ste pomislili, da je na-| še podjetje na robu propada, B sva se zelo slabo in k sreči | tudi narobe razumela. Naši | poslovni rezultati in tudi oseb-| ni dohodki so za sedanje raz-| mere raje boljši kot samo polj vprečni. Če ne bi bilo tako, ffill!IIIIHinillllllllllin!Illllll[llllUI[l)l!ll)lllll!llilHI!lllllllllll!lllllll!lR!llll(IIH!!lllim!nillIl!ll!l!lll najbrž ne bi imeli za seboj prve etape rekonstrukcije, med katero smo z lastnimi sredstvi zgradili novo polnilnico. Problem je drugje! Ni najhujše to, da si proizvajalci žganih in brezalkoholnih pijač med seboj močno konkuriramo, vendar bi korist od tega poslovnega tekmovanja moral imeti tudi potrošnik. Dejansko pa je tako, da naša prodajna cena doseže le polovico tiste cene, ki jo v trgovini plača potrošnik. Povprečna tovarniška cena za liter žgane pijače je trenutno 680 S-din. Koliko v trgovini plačate za liter pelinkovca, konjaka ali kake druge pijače, najbrž veste. Verjetno pa nikomur ni znano, da smo pred meseci — po dogovoru z drugimi proizvajalci — našo tovarniško ceno znižali kar za 100 S-din, pa čeprav naš zaslužek pri litru ob novi ceni ne bi dosegel niti 20 S-din. V trgovinah pa je ostalo pri starem. Zato smo tudi proizvajalci žganih pijač pač spet uveljavili prejšnje tovarniške cene. Zdaj najbrž razumete, zakaj govorim o ogroženosti našega podjetja. Na račun zaslužka pri alkoholnih pijačah namreč pokrivamo izgubo pri brezalkoholnih pijačah. V svojem proizvodnem programu pa moramo imeti oboje, kajti sicer nas trgovci malodane izsiljujejo in grozijo, da se bodo pač usmerili na tistega proizvajalca, ki jim lahko ponudi čimbolj popoln iz-, bor alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Prav zaradi tega zdaj postavljamo še eno proizvodno linijo, ki je namenjena Rivelli in še drugim brezalkoholnim pijačam. Ob razmerah, kot sem jih opisal, ni niti najmanj čudno, če smo se morali za to investicijo precej zadolžiti. Vprašanje pa je, kako bomo kredite tudi odplačevali, če bo trgovina tudi v prihodnje tako lahko ustvarjala svoj dohodek na račun proizvajalcev. Prav v zvezi s tem pa mi spet prihajajo na misel sklepi VI. kongresa jugoslovanskih sindikatov. Želel bi, da bi jih začeli čim,prej uresničevati, vsaj v tistem delu, ko govore o izenačevanju pogojev gospodarjenja. Takrat bi čisto tržne zakonitosti, ki jih vse bolj uvajamo v naš gospodarski sistem, pokazale, da smo prav ravnali, ko smo se odločili za rekonstrukcijo naših naprav, kar naj vpliva na znižanje proizvodne cene. In drugič: nemara bi hkrati začeli dozorevati pogoji za prodajo naših izdelkov po vnaprej določenih in enotnih maloprodajnih cenah, v katerih bi bil zaslužek trgovcev že vračunan. Tako bi s prodajno ceno tudi spodbujali povečano potrošnjo naših izdelkov in bi s tem bili manj zaskrbljeni za akumulacijo. Tako, kot je zdaj, pa se bojim, da bomo našo modernizacijo nemara morali odplačevati tudi na račun osebnih dohodkov, zato pa bodo trgovci še naprej zlahka služili tudi na račun našega dela.« -m G Na 10 cicero % MARIBOR I , Mariborsko gradbeno pod- ^ j®tje Konstruktor si že dlje ^ ®rizadeva zagotoviti nekatera < Sradbena dela v Zvezni repub- 8 aki Nemčiji. To mu je pred Ž Nedavnim tudi uspelo, saj so g Predstavniki podpisali z nem- g skim investitorjem prvo po- ^ Sodbo v višini več kot 6 mi- j 'ijonov mark. Da bi Konstruk- ^ lor lahko samostojno izvajal < tkevzeta dela, je moral po g Nemški h predpisih ustanoviti g «stno gradbeno podjetje — ^ | konstruktor BAU, čigar sedež j; ^ v Miinchnu. Podjetje | ovij eno kot družba I Rejeno zavezo in je bilo 1 re8istrirano. I POLZELA , 2e nekaj mesecev si v poljski tovarni nogavic skoraj sleherni seji samoupravnih je z že ?k saii Sanov zastavljajo vpraša- iuv /jcutavijaju vjjiaoa ^ kaj storiti, da bi izbolj- ^ kvaliteto. Se posebej je t h ‘VVdlHCtU. OC iJVOCUCJ J C * v°stalo to vprašanje aktualno 8 Prvih mesecih letošnjega g h ko so v Polzeli ugotav- ^ Ja‘i. da se je v primerjavi s ^ ž®vPrečjem minulega leta 6 »kianjšal izplen za približno ( t' odstotka. Vprašanje kvali- < sJevPa se še posebej zaostruje < vV^o dejstva, da se jugoslo- g j^Pska nogavičarska industri- ^ pr roočno približuje svetovni ^ ‘neaktivnosti in cenam na ž sie tržiščih, tako da se že ^ §6 6r ostra konkurenca samo g l^topnjuje, manjši izplen pa < $ jPak pomeni slabšo prodajo, g sl(> pa manjši celotni po- ^ rezultat podjetja. Priza- ^ a ao.ia pa so že obrodila sa- ^ m e in od maja dalje je iz-StjJ,1 v tovarni nogavic Polzela ‘"" začel naraščati. Murska sobota ................ 1 Ijai^ Murski Soboti ugotav- ž iti v da bi bili številni dijaki ž iy L.denti potrebni štipendij, ^ VatiGlv jim omogočale nadalje- " Ž ki ... itudij. Prošenj in prijav, g ba J1P je zbrala ustrezna sluz- g blv, Pr| občinski skupščini v Ž je ,ski Sobote, je že 51. Tako ^ V 0Arašanje, ali bodo lahko ^ ^inJ .* vsem prosilcem za 8 Pdije sploh lahko ugodili, 8 da j ern nerazumljivo pa je, 8 6i) leM^'ovaima Perila i° obla- g letr^ “tura« iz Murske Sobote Ž ^rf-.^zpisala 2 štipendiji za ' Za l3 ekonomije, 4 štipendije ČtinpPPtekcijshe inženirje in 8 hi]jePartij za konfekcijske teh-•U k’o na razpis pa skorajda bllo odziva. *pJESENlCE „ .^lez^^dHje leto bo jeseniška | ‘ettijp rna Praznovala stoto ob- ž , obst°ja podjetja. Na g hzipra v'nie se v železarni že g 8raVi.v.jajo. Med drugim pri- 8 [Jelsjo .° tudi izdajo zbornika g ?°do ljudje, v katerem ^ avcev ri-sad Prizadevanja de- ^ dese^ 3esemiak;e železarne v ž ^Votn^L-1 Pre v&o* BATERIJE iea‘ tranzistorje - ~ - -i S specialno za transi-storje nova baterija SUPER PL po angleški licenci V1DOR 9 50 % daljša življenjska doba plastična onemogoča kisline prevleka izločanje @ izredno natančne me- elektronska kvalitete kontrola TOVARNA BATERIJ LJUBLJANA Izobraževalna skupnost SR Slovenije in predsedstvo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti za Slovenijo sta 8. julija 1988 sklenila tale DOGOVOR 0 VREDNOTENJU DELA ŠOLSKIH ZAVODOV 1. Ižobraževalna skupnost SR Slovenije (v nadaljnjem besedilu:. Izobraževalna skupnost) in predsedstvo republiškega odbora Sindikata delavčev družbenih dejavnosti Slovenije (v nadaljnjem besedilu: sindikat) Ugotavljata: — da sta vzgoja in izobraževanje integralni del celotnega družbenega dela in da ju je skladno s tem potrebno tudi vrednotiti ; — da je Z ustavo in zakoni Zagotovljen vsem delavcem (torej tudi delavcem v vzgojno-izobraževalnih dejavnostih) v bistvu enak družbeno-ekonomski položaj; — da po ustavi samo delo in uspehi dela določajo materialni in družbeni položaj človeka, kar v polni meri velja tudi za delavce v šolstvu; «— da je trčba dohodek šolstva obravnavati kot družbenoekonomski odnos iri kot plačilo za opravljeno družbeno potrebno delo; podlaga za ceno izobraževanja je predvsem družbeni dogovor; e- da je treba vrednotiti vzgojno in izobraževalno dejavnost na način, ki upošteva obseg, vrsto, zahtevnost in kvaliteto opravljenega dela in ki je v skladu s samoupravnimi pravi- 1 čarni delovnih skupnosti. i ■ 2, izobraževalna skupnost iti sindikat soglašata, da je za namene iz prejšnje točke treba zagotoviti zlasti: — realfto programiranje vrste, obsega in kakovosti Vzgojno-izobraževalnega dela in selekcijo učnih programov v skladu z družbenimi potrebami ter z materialnimi možnostmi; — tako udeležbb vzgojno-izobraževalne dejavnosti v narodnem dohodku, da bo omogočeno uresničevati ustavna in zakonska določila ter druge družbene dokumente d vzgoji in izobraževanju ter o vrednotenju dela na tem področju; — popolno izdvojitev financiranja vzgojno-izobrazeva-lne dejavnosti iz proračunskih okvirov, osamosvojitev virov in uresničevanje plačevanja vzgojno-izobraževalnega dela na temelju programa in rezultatov dela; — izdelavo in uveljavitev racionalne metodologije prograniira-nja dela šolskih zavodov in metodologijo za ugotavljanje rezultatov dela (zlasti tudi kvalitete); — uveljavitev kažžtlceV (standardov, normativov itd.) družbeno potrebnega dela in družbeno nujnih stroškov. 3. Izobraževalna skupnost in sindikat bosta vsak v okviru svojih pristojnosti in na način, ki ustreza značaju njune tiejaVnošti, težila za tem, da bo v vseh vžgojno-iZobtaževalnih ustanovah zagotovljen tak materialni položaj delavcev, kot ga imajo delavci na ustreznem delu v gospodarskih organizacijah. Pri tem menita, da mora plačilo za opravljeno Vzgojtto-iZobraževalho delo' (dohodek šole) temeljiti ha realni deni izobraževanja, ki mora ob Upoštevanju načel iz prve in druge točke tega sporazuma obsegati tele elemente: — materialne stroške, — amortizacijo zgradb in opreme, — osebne dohodke s prispevki, — normalne stroške skupne porabe iri — obvezno rezervo. Enota za ceno izobraževanja je ceha pedagoške ure. Materialni stroški, obvezna rezetva, arhtivtizacija in prispevki se vkalkullrajo v ceno pedagoške ure na podlagi predpisov oziroma rta podlagi meril izobraževalne skupnosti. Pri kalkulaciji osebnih dohodkov V cehi pedagoške ute je po mnenju izobraževalne Skupnosti in Sindikata zaenkrat treba Upoštevati dosežene osebne dohodke delavcev V gospodarstvu po kvalifikacijah delovnih mest na območju Ustrezne družbenopolitične skupnosti; pri kalkulaciji normalnih stroškov škupfie porabe (stanovanja, strokovno Usposabljanje, rekreacija itd.) pa dosežene zneske skladov skitprte porabe v gospodarstvu ha enega zaposlenega prav tako v okvirU Ustrezne družbeno-poll-tične skupnosti. Izobraževalna skupnost in sindikat v smislu prejšnjega odstavka te točke ugotavljata, da So V letu 1967 znašali poprečni osebni dohodki delavcev V gospodarstvu (brez direktorjev) ha območju SR Slovenije (N-dinarjev): — na delovnih mestih z visoko strokoVfld izobrazbo 1(100 — na delovnih mestih z višjo Strokovno izobraZbd 1.310 — na delovnih mestih s srednjo Strokovno izobrazbo l.OtO — na delovnih mestih z rtlžjo strokovno izobrazbo 770 Osebni dohodki v šolstvu so poptečtto za eno četrtino nižji od navedenih dohodkov v gospodarstvu. Zaostajanje materialnega položaja traja že Več let, zato so nujni hitri Ukrepi Za uskladitev. Izobraževalna skupnost ih Sindikat se zavzemata za to, da bi znatno zboljšali materialni položaj Vzgojno-iZdbraže-valne dejavnosti že V letu 1980 in 1969 in da bi zaostajanje dohodka povsem odpravili vsaj leta 1970. Usklajevanje dohodka ih Osebnih dohodkov v VZgojno-izobraževalnih Ustanovah Z gospodarstvom Seveda he rriore biti mehartično, lcer je treba Upoštevati posebnosti Vzgojno-izobra-ževalnega procesa in zlasti tudi razlike v zahtevnosti dela med posameznimi vrstami vzgojno-izobraževalnih ustanov, visoke in višje ter srednje in osnovne šole). Zaradi tega je podatke o realiziranih osebnih dohodkih, skladih skupke porabe itd. v gospodarstvu treba razumeti predvsem kot indikator z a globalno kalkulacijo Vrednosti dela v VZgojho-izobražSvalttih ZaVodlh. 4. Izobraževalna skupnost bo do jeseni 1968) leta predložila skupščini SR Slovenije in izvršnemu svetu izračun potrebnih sredstev po merilih iz prejšnje točke in si bo skupaj s sinčku totii prizadevala, da bi bili takoj sprejeti konkretni Ukrepi + Ureditev materialnega položaja vzgojno-izobraževalni h usta!l[ . Enako akcijo bd predlagala ttidi terrteljnim izobraževal^1 ’ Skupnostim. Izobraževalna skupnost in sindikat se bosta zavzela, da ^ v Okviru vsake družbeno-polltične skupnosti čimprej sprejo načrt uskladitve materialnega položaja vzgojno-izobražeV: j I dejavnosti, ki bi moral izhajati iz celotne bilance sredstev splošno potrošnjo in ki naj bi upošteval zlasti: ,.jti — možnosti za selekcijo učnega programa, prilagoditev šoLL, j kapacitet potrebam v okviru stvarnih materialnih zmo»1]. vos ti, smotrne integracije in druge racionalizatorske ukro ha področju šolstva; < — Ugotovljeno zaostajanje dohodka in osebnih dohodkov Šolstvu za gospodarstvom v okviru Vsake družbeno-politjf ,a skupnosti in druge nerešene probleme materialnega pold*3 šolstva; -gj — potrebe po ustreznem prestruktuiranju izdatkov zrio" splošne potrošnje. m Na tej podlagi bi bilo treba sprejeti konkreten akcij načrt Za uskladitev materialnega položaja vžgOjno-izobražeV®1 dejavnosti (vsebinska in časoVna opredelitev problemov oži* ma rešitev, kvalifikacija, viri ipd.). Sindikat se obveže, da bo podprl vsa prizadevanja repubh-^, Izobraževalne skUphosti v okviru tega dogovora in da se zavzemal za močnejšo orientacijo sindikalnih organizacij« teševdnju problemov notranje delitve in nagrajevanja kvaln dela) y(J Izobraževalna skupnost bo v letu 1968 organizirala izdejj, metodologije programiranja iti ugotavljanja delovnih UšpeU^ nadaljevala pa bo tudi z napori Za dograjevanje enotnih °s --iti meril za čimbolj objektivno vrednotenje dela vzgojno-iz°D ževalnili zavodov. 8. Izobraževalna skupnost in sindikat se bosta z vso odbojnostjo zavzemala za uresničitev nalog, ki izhajajo iz tega javora, se medsebojno dogovarjala o skupnih ukrepih in sebojno informirala o uresničevanju tega dogovora. 9. p# Ta dogovor se objavi v Informacijah izobraževalne 9 n osti, v Informacijah RS ZSS in v Prosvetnem delavcU. Predsednik izvršnega izobraževalne skupnosti ® LUDVIK ZAJC r» Predsednik republiškega_ 0 ,jj sindikata delavcev družbe dejavnosti SloverUj® SLAVKO BOHANEC mm :$A:m mm EŠiil mm mm mm Kako gospodarimo poslovno združevanje podjetij cestnega prometa spet N NEVNEM REDU V Se zmeraj razcepljeni Odbor za cestni promet pri svetu za promet in zveze Gospodarske zbornice SR Slovenije je minuli teden pripravil posvet za predstavnike podjetij cestnega prometa, na katerem naj bi se dogovorili o možnostih tesnejšega poslovnega povezovanja tovrstnih delovnih organizacij v SR Sloveniji oziroma o ustanovitvi ustreznega združenja. Vprašanja, ki jih je tokrat Uravnaval pristojni odbor Gospodarske zbornice, niso nova. p°djetja javnega cestnega prometa, v Sloveniji pa jih je trenutno šestindvajset, se namreč ^ obdobju po uveljavitvi gospodarske reforme srečujejo z ve-uno večjimi težavami, saj jim konkurira tako režijski trans-N^t znotraj delovnih organizacij trgovine in industrije kakor Judi zasebni prevozniki in ce-železnica, ki pri svojem delu Judi izraža vse več posluha za poslovnost. Kakor so ugotovili ‘Udi na tem posvetu, bi bil ekonomski položaj podjetij javne-cestnega transporta vseeno Precej ugodnejši, če bi v odno-SU do poslovnih partnerjev naspala enotno. Čeprav zdaj v paši republiki poslujeta dve ponovni združenji, ki naj bi polagali oblikovati ustrezna na-N'a in prakso, pričakovanih rezultatov niso dosegli. Posledica jpga je, da javnega cestnega prometa v naši republiki celo-nto ih javno nihče ne predstavna. Zaradi tega pa se problemi J® dejavnosti, predvsem kar za-jpva pogoje gospodarjenja in piodemizacijo, razrešujejo hijeno počasneje, kakor bi objektivno bilo možno in potreb-In kar je slednjič pri vsem J6 najbolj zaskrbljujoče, zaradi Zdrobi j enosti podjetij tudi .azvoja panoge ne obravnavamo J11 Usmerjamo enotno, marveč l®dno znova prevladajo posamični interesi. Logična posledi-Ca takšnih razmer pa je, da razsoj javnega cestnega transporta zaostaja za razvojem preo-®talega gospodarstva. Načelno enotni, toda... V podjetjih javnega cestnega dometa dobro vedo, da nadalj-Ji stihijski razvoj te dejavno-J1 lahko pripelje do enega iz-.ned treh možnih rezultatov: do ^topnega hiranja vseh podje-jk do tega, da bo nekaj podih'] uspevalo, druga pa propa- ija. in slednjič do razcveta vseh 11 Vsaj večine delovnih orga-:aeij, če bi se podjetja med HiZ; seboj primerno poslovno povezala. Nazadnje omenjena rešitev, s katero bi se v začetku izognili fizičnemu združevanju podjetij, vseeno pa dosegli višji dohodek ob sočasnem znižanju poslovnih stroškov, seveda še najbolj ustreza interesom večine cestno transportnih podjetij. Nič čudnega torej, če v podjetjih javnega cestnega prometa načelno soglašajo z ustanovitvijo nekakšnega poslovnega združenja, ki bi včlanjevalo vse delovne organizacije in znotraj katerega naj bi odpravljali škodljivo medsebojno konkurenco, uveljavljali skupen poslovni nastop proti konkurenci, skrbeli za modernizacijo prometnih sredstev in naprav itd. Posebna delovna skupina je že pripravila predlog bodoče organizacijske sheme in usmeritve cestno transportnih podjetij v naši republiki. Vendar so se predstavniki podjetij javnega cestnega prometa, ki so na omenjeni seji prvič tudi obravnavali ta predlog, znašli pred zelo kočljivim vprašanjem. Delovni program novega združenja namreč v bistvu obsega vse tisto, za kar so — po pooblastilu tovrstnih delovnih organizacij — že poblaščeni ustrezni organi Gospodarske zbornice SR Slovenije. Zato so navzoči osnutek delovnega programa novega poslovnega združenja podjetij javnega cestnega prometa ocenili kot nezaupnico Gospodarske zbornice in s konkretnimi primeri dokazovali, da cestno prometna podjetja doslej v praksi najbolj pogosto niso izvajala skupnih dogovorov, sklenjenih v okviru zbornice. Z ustanovitvijo predlaganega združenja se po teh razlagah položaj cestno transportnih podjetij torej ne bi v ničemer izboljšal, ker bi pod novim imenom še naiprej delovala po starem. Bolje bi torej bilo, če bi prizadeta podjetja bolj spoštovala dogovore v okviru zbornice, hkrati pa za bodoča združenja oblikovala tak delovni program, ki bi ustrezal njihovim vsakokratnim poslovnim interesom. ...SAMI VASE ZAVEROVANI Po dokaj razgibani in polemični razpravi so navzoči predstavniki podjetij javnega cestnega prometa hočeš nočeš morali pritrditi opisanim stališčem predstavnikov Gospodarske zbornice. Tako je za zdaj ostalo po starem. Ne glede na to pa se sama po sebi vsiljujejo nekatera vprašanja. Najbolj bistveno med njimi je pač to, da finančni položaj močnejših transportnih podjetij še ni tako zaskrbljujoč, da bi se bila pripravljena podrediti disciplini, ki bi veljala za vse člane poslovnega združenja, ko pa se jim za zdaj še ponuja možnost, da poslovno pre-kose »šibkejše« konkurente. Nemara so zaradi tega tudi vpli-.vala na sestavo takšnega delovnega programa bodočega združenja. ki ne bi in ki tudi ni vzdržal niti načelne kritike. Drugo, nič manj pomembno vprašanje pa je naslednje: Gospodarska zbornica bi prav gotovo morala najti moč in sredstva, da bi čimprej prekinila opisano prakso, ki v bistvu morda zadovoljuje kratkoročne interese nekaterih transportnih podjetij, negativno pa vpliva na položaj in razvoj panoge kot celote. Režijski vozni park v delovnih organizacijah industrije in trgovine se namreč povečuje predvsem zaradi tega, ker javni transport ni sposoben u-streči potrebam in zahtevam teh dveh gospodarskih dejavnosti. Tudi inozemske izkušnje kažejo. da je režijski vozni park naraščal vse dotlej, dokler se podjetja javnega transporta niso med seboj ustrezno poslovno povezala in specializirala. Ko se je to zgodilo, se je režijski park občutno zmanjšal. Na račun večjega obsega dela pa se je javni park začel modernizirati z lastnimi sredstvi. Kakorkoli torej že je ali še bo — naslednjo potezo mora narediti Gospodarska zbornica SR Slovenije, kajti podjetja javnega cestnega transporta so dokazala, da trenutno še niso sposobna najti rešitve, ki bi zadovoljile kaj več kot njihove kratkoročne interese. -mG Pozornost velja Vsem problemom Začele so se razprave o polletnem gospodarenju v zasavskih podjetjih o Letos celo v tistih delovnih ^izacijah, kjer nimajo kdo-j'ti kakšnih težav s proizvodnjo Pl"odajo blaga, ugotavljajo, s° se pogoji gospodarjenja zaostrili. V največ prime- jo Jih bfl tern, tako imenovanim »doti; $toiečim podjetjem«, kliring sit; Prinesel olajšanja. Zasav-jf?1 premogovnikom mimo , težav povzroča nelikvidno^ motnje. Kupci jim tttijfPiPjo nekaj nad tri in pol ^jarcie S-dinarjv, medtem ko v' dolgovi ne presegajo 250 niih0- gELAVSKA iUSIOTNOST <6*01*° Republiškega «veia /.č>u 'av.u venl!6- Izdala CZP De L.I-, ,a enotnost v LluOliam ir»rnk b!l ustanovljen 20 no ra 'S*2 Urejuje uredniški Ur*dniic CJlavn’ *n odeovorn' N| Milan pogaCnik i-luh?,v uredništva In uprave °oiini na' Dalmatinova ul 4 Uren Predal 113/VI. telefon ,'2-4i™S,Va 316-672. 316-695 H6a’"z In 310-0.13. Upravi 31 o-im Muh,1? pr' Narodni banki * vl*ni anl' •* NB SOI-1-981. de 'n .račun pri Kreditni Bank' 'Ol..?„ranHnlcl LlubUana. St '»m«, 7-32non.i0-3?04-4R6. - Po- - .„ba *iev||ka stane 50 N-pat 'elrii„, ln - Naročnina 1» - Bon na 6,50 N-dln - 650 S-dlr n i..e,na is N-dln - mn s-dlr - J”?a 3« N-dln - 2600 s-dln “oStni °P'*0V ne vračamo - TleLn? Plačana v gotovini K 'n kllSeil CZP »MlldcUf nravl-n, t.lithllana milijonov. Spričo teh in drugih objektivnih in deloma tudi subjektivnih težav, utegnejo biti razprave o polletnem gospodarjenju sila dinamične in dejansko usmerjene na razreševanje nakopičenih problemov. Za celotno zasavsko gospodarstvo je letos značilno, da so domala vsepovsod planirali višjo proizvodnjo, večji dohodek pa tudi pospešeno vključevanje v mednarodno delitev delh. V mednarodni menjavi so začela ubirati prve korake celo nekatera manjša podjetja, in sicer predvsem na Zahodu, kajti večina kolektivov meni, da so zanje ta tržišča najbolj perspek- , tivna. To pa je kajpak povezano s številnimi preizkušnjami. Za primer: posamezne delovne organizacije dosegajo na zahodnoevropskih tržiščih za polovico nižje cene za svoje izdelke kot na Vzhodu. Zato si neprestano prizadevajo znižati stroške proizvodnje, kar pa je v največ primerih spričo zastarelih proizvodnih naprav dokaj naporno opravilo. Medtem ko so v trboveljski in hrastniški občini dosegli in ponekod celo presegli polletna predvidevanja, so v občini Zagorje kar v štirih večjih kolektivih morali ugotoviti, da se jim to ni posrečilo. V tej zasavski občini ugotavljajo tudi zniževanje obsega izvoza, resda na Vzhod, toda tudi na Zahodu še niso uspeli doseči planiranih rezultatov. Nižji obseg proizvodnje in realizacije pomeni se- SINDIKALNE PODRUŽNICE, DELOVNI KOLEKTIVI, POZOR! Ali nameravate organizirati kak izlet? Izberite si za cilj izleta najstarejše slovensko mesto — Ptuj. Oglejte si v Ptuju številne kulturno-zgodovlnske spomenike in bogate muzejske zbirke! V Ptuju vas pričakuje gostinsko podjetje HALOŠKI BISER s svojimi obrati: »Grajska restavracija«, »Ribič«, gostilna »Pri Roziki«, gostilna »Pri Pošti«, »Novi svet«, »Evropa«, »Turist«, »Grozd« in hotel »Petovia«, kjer vas bodo postregli z odlično hrano po dostopnih cenah in vlsokokvalitetnim! vini. Posebno zadovoljni boste s prijazno postrežbo. Po želji vam priredimo tudi zabavo. Ne pozabite na ogled centralne vinske kleti s pokušnjo vin. Sporočite nam vaše želje, mi pa bomo poskrbeli, da boste zadovoljni odhajali iz Ptuja. Za cenjeni obisk se priporoča kolektiv GOSTINSKEGA PODJETJA HALOŠKI BISER — PTUJ TMilMIMIMIIMIIMMiiMni BO Ob prazniku gorenjskih občin čestitamo vsem članom sindikata in občanom UREDNIŠTVO IN UPRAVA DELAVSKE ENOTNOSTI veda manjši dohodek, nižje osebne dohodke. Prav zato so razumljiva prizadevanja samoupravnih organov, da bi bolje organizirali razprave o polletnem gospodarjenju. Bilance bodo nedvomno dale odgovore na številna vprašanja, obenem pa opozorile na »nove« pomanjkljivosti. Na konferencah in posvetovanjih oziroma sestankih delovnih kolektivov bo zato bržčas največ govora o vzrokih zaostajanja proizvodnje in prodaje, nelikvidnosti, delitvi dohodka, organizaciji dela in ne nazadnje o proizvodnih stroških. Včasih so bile razprave o polletnem gospodarjenju vsekakor bolj ali manj formalnost, letos pa bodo zagotovo priložnost za vsestransko preučevanje razmer v delovnih organizacijah. Bolj kot kdaj koli doslej pa se bodo morale pripraviti na razprave tudi sindikalne organizacije. Njihova vodstva pa bi morala biti nosilec in organizator kolektivnih sestankov. V Hrastniku se je že sešlo predsedstvo sindikalnega sveta, te dni pa so imeli razširjeni plenum, na katerem so govorili o osnovnem vprašanju — sindikati — gospodarjenje — samoupravljanje. Vodstva sindikalnih organizacij bodo potemtakem utegnila v razpravah o polletnem gospodarjenju neposredno predlagati konkretnejše sklepe in zaključke, kot kdaj koli doslej. —m— A\Ty^„n A96* MM Za dom in družino Arhitektov kotiček • VPRAŠANJE: Pošiljam vam tloris dnevne sobe in vas prosim, da mi nasvetujete, kakšno opremo naj kupim. Stene sobe so gladke, svetlo sive barve, kamin pa je svetlo rjav. V sobi bi rada imela veliko omaro, kjer bi bil prostor za televizijski sprejemnik. FRANCKA ŽENI — SP. BESNICA UVUiJvrLrvvvvaru\rxrvvinnAfVXAA I • ODGOVOR Vaše želje o opremi dnevne sobe so precej velike, a prostor je tak, da imate malo možnosti, saj je ena sama prosta stena, pa še ta ima v vogalu vrata, ki vodijo v kuhinjo. Tudi kamin stoji na zelo nesrečnem mestu sredi stene, tako da zavzema precej dragocenega prostora. Desno od vhodnih vrat sem namestila poleg kamina sedežno garnituro RBG, izdelek podjetja »Radnik« iz Bosanske Gradiške. Garnitura sestoji iz Ker prav gotovo ne boste naenkrat poslušali radia in gledali televizijo, lahko oba aparata stojita za smučnimi vrati. Tudi preostali prostor v omari lahko dobro izkoristite za knjige, plošče ali kaj drugega. Omara je dolga 313 centimetrov, visoka 198 cm, obdelana pa je z matiranim teakovim furnirjem. Zavese, ' kavča dolžine 208 cm in širine 75 cm in dveh foteljev. Kavč z ročnimi nasloni, obloženimi s skajem, je zelo prijetna sedežna površina, saj ni preveč globok — globina sedeža je 50 cm — kakor smo navajeni pri večini kavčev, ki se dajo spremeniti v ležišče. Ta kavč ima namreč vgrajen poseben patent, s pomočjo katerega z majhnim trudom premaknete ki tečejo od vhodnih vrat do omare, naj bodo zaradi po- manjkanja svetlobe bele ali nežno rumene. Preproga, dimenzij e 200X300 centimetrov pa je lahko dvobarvna — rumena in črna, prevladuje pa naj rumena barva. Svetlobno telo lahko obesite edino na sredino stropa, zato boste gotovo pri gledanju televizije ali pa pri večernem naslonjalo v vodoravno lego. Ročni nasloni foteljev so prav tako kot kavč prevlečeni s črnim skajem, kar je zelo praktično za čiščenje, saj vemo, da se prav nasloni zelo hitro umažejo. Ker so stene dnevne sobe prepleskane s sivo barvo, ki deluje na človeka bolj dolgočasno in turobno, vam svetujem, da naj bo barva blaga na kavčih in foteljih topla in živa, to je rdeča. Z njo boste vnesli v prostor živahnost in svetlobo, kar tudi dnevna soba potrebuje. Mizica z imenom »Daniela« je sestavni del klubske garniture, je izdelek tovarne »Brest« iz Cerknice. Obdelana je s tankim furnirjem in matirana. Posebnost te mize sta še dve manjši mizici, ki sta spravljeni ypod mizno ploščo in jih lahko razstavite. Z vsake strani večjo mi«o lahko samo za del podaljšate s tem, da manjšo mizico malo povlečete ven, vsaka pa lahko stoji tudi samostojno. Tudi omaro »Daniela«, ki je postavljena ob daljši steni, izdeluje cerkniško podjetje »Brest«'. Omara sestoji iz treh delov, od katerih prvi služi za shranjevanje obleke, v drugem delu je vgrajen zelo funkcionalno in estetsko dobro oblikovan bife. Tudi tretji del, ki služi za namestitev televizije in radioaparata, je dobro rešen, saj s pomočjo smučnih vrat televizor preko dneva zakrijemo pred direktno svetlobo , ki lahko zelo škoduje ekranu. kramljanju ob toplem kaminu prižgali svetilko, ki stoji na tleh v kotu pri kavču. Prav gotovo bi radi zvedeli, koliko bi vas stala taka opre-ga, zato vam posredujem še cehe iz cenika prodajalne »Slovenijales«. kavč RBG fotelj RBG miza Daniela omara Daniela preproga svetilka stoječa 1076.00 N-din 538.00 N-din 432.00 N-din 3803.00 N-din 570.00 N-din 190.00 N-din INŽ. ARH. DOROTEJA DOZET NAMESTO Z BELJENJEM LAHKO PRENOVIMO STANOVANJE TUDI S TAPETAMI Za vse žepe In okuse — ampak... V trgovinah ponujajo vse več zidnih tapet vseh vrst in kvalitet, s katerimi lahko zelo hitro prenovimo stanovanje. Ce torej k nam kot najnovejša moda prihaja tisto, kar se je že pred desetletji precej uveljavilo drugod, je vendarle na mestu vprašanje o stroških za takšno prenovitev stanovanja; o obrtnikih, ki naj bi to delo opravili, in slednjič tudi o izbiri tapet in drugih pripomočkov, če naj »novotarija« konkurira klasičnemu beležu in njegovim sodobnejšim nadomestkom, kakršnega na primer predstavljajo plastični ometi in podobni izdelki. In še ena informacija, ki je za potrošnika tudi zanimiva: Supermarket je v oddelku za prodajo tapet zaposlil tudi dva arhitekta, ki kupcem pomagata pri izbiri, da bi potrošniki upoštevaje namein prostora, pohištvo itd., dosegli tudi čimboljšo barvno skladnost prostora, ki ga nameravajo »obleči« v tapete. Odgovor na omenjena in še druga vprašanja smo tokrat iskali v ljubljanskih trgovinah, ki imajo tapete stalno na zalogi. Prvo, kar je mogoče reči, je to, da je izbira v Supermarketu Prehrane in pri podjetjih CHEMO ter ASTRA več kot zadovoljiva. V Supermarketu imajo na primer vsak čas na voljo najmanj po 300 vzorcev, v prodajalnah obeh drugih podjetij pa je izbira nekaj manjša, vendar še vedno dovolj pestra. CENE — VEČ KOT LOTERIJA Če je bila izbira tapet malodane bogata, odločitev v zvezi z nakupom zaradi tega ni lažja, ampak še težja. Kupec mora natanko vedeti, kaj sploh želi: ali navadne tapete, kakršnih ni mogoče umivati, vzdrže vsaj pet let ali pralne oziroma polpral-ne tapete, ki so trajnejše in jih je mogoče čistiti, ki pa so precej dražje. Plastificiranih tapet, ki jih tudi prodajajo, tokrat ne bi obravnavali, ker pri prenavljanju stanovanja pridejo le izjemoma v poštev. Po vsem tem naj povemo, da tapete navedenih vrst po navadi prodajajo v zavitkih po deset metrov širine 55 cm, kar pomeni, da je z enim zavitkom mogoče pokriti pet kvadratnih metrov stenske površine. Zdaj pa še cene: navadne tapete CHEMO prodaja po 12 do 50 N-din, Supermarket po >25 do 45 N-din, Astra pa po 10 do 28 N-dinarjev. Zal te cene med seboj niso primerljive, ker gre za izdelke italijanskega, francoskega, belgijskega in zahodnonem-škega izvora oziroma za različice vzorce, ki od enobarvnih prehajajo v najrazličnejše in večbarvne kombinacije. Vse te ugotovitve veljajo tudi za pralne in polpralne tapete, ki se med seboj razlikujejo po trajnosti, možnosti bolj ali manj pogostnega umivanja in seveda po ceni. Cene tovrstnih tapet se gibljejo od 45 N-dinar-jev navzgor. Desetmetrski zavitek tapet »boljše« kvalitete velja od 70 do 100 N-dinarjev. Smo pa videli v Supermarketu'' tudi francoske tapete, ki so bile sicer izredno lepe za oko, toda tudi zelo drage: po 214,20 N-di-darjev za zvitek. Po vsem tem lahko tistim potrošnikom, ki bi stanovanje radi prenovili s tapetami, svetujemo samo to, da si pozorno ogledajo izbiro tapet v vseh treh navedenih trgovinah in izberejo tisto, kar ustreza njihovemu okusu in žepu. Povedati KUPON ZA ARHITEKTOV KOTIČEK v/V'AAAAA/W\AA/WyWWWW\A/N/iA/WWVVW\/'A/VWV'vV\/WVWWN- ekskluzivni modeli •— plašči In obleke modnih barv v omejenem številu modna hiša prodajni servis Ljubljana—Maribor—Osijek 'W\AAAAAAČ/\AA/VWVSAAAAAiW7W/ Z Z,AAyWNA/WVSZWWWWSZWVS pa je treba, da edinole Supermarket prodaja tudi zaključne letvice in trakove, ki so potrebni za to delo, in tudi orodje, če bi se kdo odločil, da čas dopusta porabi za to, da bi stanovanje sam preuredil. STROKOVNIH NASVETOV K SREČI NE MANJKA V vseh trgovinah, kjer smo se zanimali za tapete, smo prodajalce povpraševali za vse podrobnosti, ki kupca še lahko zanimajo. Reči je treba, da Tone Markuta iz podjetja CHEMO, Travica Omejc iz Supermarketa in Lojze Kmetič iz Astre res dobro obvladajo svoj posel. Ne le da so pripravljeni razkazati razpoložljive vzorce in opozoriti na možne barvne kombinacije tapet (stene—strop), ampak so vedeli nasvetovati še vse drugo: koliko lepila potrebujemo za pritrditev kvadratnega metra tapet, kako je treba očistiti stene, kateri obrtniki opravljajo to delo itd. Ne bi pa bili trgovci, če ne bi vsi po vrsti vneto zatrjevali, da prodaja tapet narašča in da je prenovitev stanovanja s tapetami namesto z beljenjem cenejša, če upoštevamo trajnost tapet oziroma za beljenje stanovanja najmanj enkrat na dve leti. Povedati je treba, da so bili njihovi nasveti dovolj strokovni, tako da bi se povprečno spreten posameznik najbrž lahko z uspehom lotil dela in s tem prihranil izdatek, za obrtnika. Zato naj na tem mestu zapišemo* naj bi zgled omenjenih treh podjetij, ki zaposlujejo vse več ozko specializiranih prodajalcev, čimprej posnemale tudi druge trgovske delovne organizacije. PRIMERJAVE SO LAHKO SAMO RELATIVNE Če upoštevamo, da ljubljanski pleskarji za beljenje kvadratnega metra zidu z apnenim beiežem računajo od 1,80 do 2,20 N-dinarjev, za beljenje s s kredo pa od 2,20 do 4 N-dinarjev — odvisno od tega, ali je treba zidove tudi umiti in ostru-gati; dodaten vzrok razlike v ceni pa je vrsta izbrane barve — da pa je pred polaganjem tapet zidove treba vsaj zgladiti, če že ne ostrugati — odvisno od vrste beleža — primerjalni izračun pove, da je prenovitev stanovanja s tapetami, če delo opravi strokovnjak, približno enako draga, kot dvakratno »navadno« beljenje stanovanja. Pri teh izračunih pa smo upoštevali navadne, nepralne tapete, ki zdržijo kakih pet let; v tem času pa bi stanovanje morali vsaj dvakrat prebeliti. Za potrošnika pa je rezultat še ugodnejši, če se sam loti dela. V takem primeru prihrani najmanj 4 N-dinarje pri kvadratnem metru stenske oziroma stropne površine. Na račun tega Pa lahko kupi boljše, pralne tapete, ki zdržijo tudi 15 in več let. S tem smo, vsaj v glavnem, navedli vse možne kombinacije in naj bralci sami presodijo, kaj jim je bolj po volji. Bolj kot računica pa bo najbrž odločalo nekaj drugega, to namreč, da si človek v stanovanju vedno znova zaželi svežih barv in da se marsikdaj počuti kot ujetnik, če gleda vedno enake zidove. S tega stališča vzeto trajnost pomeni šibko točko tapet, čeprav je sicer z njimi mogoče zadovoljiti malodane sleherni okus in tudi sicer doseči dekorativne in druge učinke, s kakršnimi se klasično soboslikarstvo lahko postavi le po izredno zamudnem in dragem delu. -mG Domača aspik želatina in jedilna želatina na tržišču Pred dnevi smo na prodajnih policah v domala vseh ljubljanskih prodajalnah srečali dva nova, nadvse zanimiva in uporabna živilska artikla, ki ju bodo naše gospodinje prav gotovo sprejele s posebnim zadovoljstvom. Ljubljanska tovarna kleja je nedavno tega začela s proizvodnjo aspik želatine in jedilne želatine, namenjene v prvi vrsti za široko potrošnjo. Zato bržkone ni odveč, če se za trenutek ustavimo pri obeh artiklih, ki sta že doslej vzbudila med potrošniki precejšnje zanimanje. Aspik je očiščena beljakovinska snov z mesnim in zelenjavnim okusom. Po strogih kulinaričnih pravilih bi morali imeti za vsako vrsto mesa poseben aspik. Torej za teletino telečjega, za svinjsko meso iz svinjine, za goveje meso iz govedine, za ribe pa iz rib. Po starem se aspik kuhali iz telečjih in svinjskih glav, telečjih nog, kožic, ožiljkov in iz mišičastih kosov mesa. Zato je bilo kuhanje zelo zamudno, saj je trajalo nekaj ur, povrhu vsega pa je bilo čiščenje takšnega aspika zelo zahtevno in dolgotrajno. Danes pa že po vsem svetu uporabljajo enoten, že pripravljen aspik, saj je z njim veliko manj dela, le toliko, kot ga je potrebno, denimo, pri kuhanju zeliščnega čaja. Potrebo je le, da aspik v prahu namočimo v vodi, počakamo toliko časa, da nabrekne, nato pa ga poparimo. Potem ga pustimo nekaj minut na miru, nazadnje pa ga še precedimo. Uporaba aspika je izredno pestra. Vanj vlagamo različno meso, hladno pečenko, šunko, kuhani jezik, ribe, rake, školjke in podobno. Vse to okrasimo 7 I I i Domača kozme- tika I I a___________ i ■■ ■■ ■■ — J JF Zadnjič sem vam svetovafa 1 kako se sončite, da se izo0flfj B te neprijetnostim — vnetju 1 J? luščenju kože. Tokrat se V0'. 1 menimo o zaščitnih sredstvi E za kožo, brez katerih ne V0? g dite na dopust. § Verjetno ste že opazili, ^ g namazana koža hitreje oQ°" E Sončni žarki namreč laže P& g drejo v globlje plasti zmed". B namaščene kože kakor v sV E ko. e Za prvo srečanje obvez g uporabljajte mastna mazila* jr 1 vsebujejo vazelin. Mažete r jr se lahko tudi s čistim vaze" j§ nom, še bolje pa je, če mu , E lekarni primešajo malenkoS> jf taninske kisline, da boste vrt' 1 nejši pred opeklinami. V te" 1 primeru pa se morate po so Jf čenju oprhati, ker tanin pu“ 1 na obleki rjave madeže. ZOPER VNETJE: MAZIL* Z RIBJIM OLJEM Omenila sem, da molf vneta kožo najhitreje pomit, te s Burovimi obkladki, ki r menjujte vsake pol ure. tega, da kožo zdravijo. tu. prijetno hlade in zmanjšuješ bolečine. Če vas koža po čezmernej? sončenju ne peče tako, da , jo morali hladili z obklada jo zvečer, pred spanjem, 1,1 mažite s poljubnim mazila/J ki vsebuje ribje olje. Izbira kar precejšnja: Jekoderm, * kovitol, Sanovit itd. KO MINE NEVARNOST' SE MAŽITE S KREMA*** ZA SONČENJE Ko se koža navadi na ^ ce, jo mažemo predvsem Z proizvodnja želeja, ki ga bodo pripravili skupaj z želatino, sladkorjem in nekaterimi začimbami. Aspiku, ki je pravzaprav oplemenitena želatina z dišavami in začimbami, se bo že prihodnje leto pridružila želatina, namenjena v večjih količinah za potrebe konzervne in farmacevtske industrije, že letos pa bodo postregli tudi z nekaterimi novimi proizvodi za papirno industrijo, predvsem s posebno vrsto kle janega papirja v masi na osno vi kolofonije, -i ZA SUHO KOŽO — SLAMNIK Če imate suho kožo, obt'C no vzemite s seboj na slamnik ali vsaj ruto. da j, zakrijete obraz pred prem nimi sončnimi žarki. Kot s. že omenila, močno ogorela ^ ža zrele ženske postara. da zgornje priporočilo ne Ija samo za tiste s suho ampak za vse. Mladina naj si pa do g1'ji volje sonči tudi obraz, & p le koža prenese sonce.r ^ mastno kožo so sončni iC' odlično zdravilo. ŠE NASVET ZA OTR 0*f Na dopust pojdete verjet* na*v. z otroki, zato še nekaj -tov zanje. Otroška koza ‘ nežna in hitro vsrkava žarke. Glejte, da prvič ne ’ do dalj kot dvajset minut močnem soncu. Za malčke obvezno na dopust bele platnene k ce in ovratnike — Pe*r.H Kapice naj skozi nosilo, 01 , nike pa jim nataknete P.. dni po deset minut, da se koža na ramenih in na n ne bo vnela otP Kapic ne močite, da bi , vroče. SP,_ kom ne bilo ------------ fl£ mokro res hladi, ko pa ‘rt voda hlapeti, se nabere glave plast vročega zraKa’ lahko povzroči sončarico. Ze od tretjega meseca ^ prej smete sončiti tudi dot ( /ca. Prvi dan naj bo samo . minuti izpostavljen soncu tem vsak dan za dve m dan za ave podaljšujte sončenje. fio otrok ne bo lepo ogorekj mu ne mastite, le na to V | še. da ne bo imel P°' lodčka in da ga po s0^0stt ne odnesete v hladen r MARJA*0* Šport Težnje naše družbene skupnosti, da se telesna kultura razvija v skladu s Potrebami mladine in delovnih ljudi, so dale v minulem obdobju nekatere razveseljive rezultate. Večje število šol že izvaja pouk telesne vzgoje, v Jugoslovanski ljudski armadi sistematično delajo na tem, da dvignejo telesno zmogljivost njenih pripadnikov, v posameznih športnih panogah dosegajo naši tekmovalci rezultate, ki vzbujajo Pozornost v mednarodni tekmovalni areni... Število objektov za telesno kulturo je iz dneva v dan večje, v proizvodnji športne opreme že stopamo vštric z razvitimi deželami Evro-Pe. Mladina in delovni ljudje kažejo vse večji interes za najrazličnejše oblike teles-nokultumega udejstvovanja. in pod. vplivom družbene reforme postopoma raste sodobno pojmovanje ° vlogi in pomenu te družbene aktivnosti. Seveda so to pomembni nspehi, pa vseeno še ne moremo biti zadovoljni z do- ♦ Ustvarjati je treba Pogoje za nadaljnji razvoj sedanjimi dosežki na področju telesne kulture. Zavest o nujnosti telesne Vzgoje in rekreativnega Udejstvovanja se v sodobnih življenjskih in delovnih Pogojih še ni utrdila. Podoji za realizacijo učnih načrtov so na naših šolah še Vedno neustrezni, zato telesna vzgoja še ni prilagojena potrebam otrok in mladine. Posebno zaskrbljujoče upadanje telesne zmogljivosti pri tistih, ki prekoračijo svoje petindvajseto leto. Tudi število športnih organizacij je iz leta v leto ntanjše,., Zato so v minulem obdobju sprejele družbenopolitične skupnosti vrsto sklepov za hitrejši razvoj ielesne kulture. Zaradi nezadostne skrbi za realizacijo teh sklepov pa je vse skupaj ostalo brez pravega haska. Tudi v družbenih načrtih, posebno komun, telesna kultura še ni dobila Pravega mesta. Programi za ^daljnji razvoj telesne kulture ne izvirajo iz po-tfeb mladine in starejših. Nič na boljšem ni danes plesna kultura oziroma rekreacijska dejavnost v več-delovnih organizacijah. ?cveda so vzroki za vse to ®e vedno predvsem v pogostem voimovaniu. da te-fsria kultura ni sestavni d-el sodobnega življenja, da Pomeni rekreacija svojevr-ston luksus. Zaradi vsena fena vnrt-■vtia zvezna sk.nrtščina Vu-a drugim naslednje: ® Delovna organizacije s° pomemben faktor pri 'rcsnirevanin družbenih ri-f^v na področin razvoja plesne kulture. Zato mnrn- 0 ustvarjati ponnje za na-oljnii razvoj telesne kul-Ure in biti. na vsakem ko- iniciatnr športnih pri-zditev, predvsem pa skrbi j,fl stalno udejstvovanje de-2nrpv na rekreativnem po-irr*ju. 1 * Inf (res zn hitrejši raz-telesne kulture mnrn zajet v prvi vrsti tudi statutih in drugih samo-Provnih, aktih delovnih or-So^zacij. . e Na področin rekreaci-,e tn športa v'delovnih or-Z^izacijah je treba ures-^oevati politiko, ki ustre-j® Potrebam, in željam, prodajalcev ne pa redkih po- Beznikov, ki se navdušn- jf50 za razne oblike atrak-toUnega športa. In prav na ,-Pt področju imajo sindi-organizacije še veliko gnesti za svojo afirma- (lllii,,,,., ijli|,,l3:”li;:!!lllll!ll!lllll!l!lll!llll!llllllllllllllll!lil!!lllllllll KOSILO NA SMUČEH V Elanu so sprejeli razveseljivo novico o svetovnem rekordu v švedskem Torpshammarju 9 V »Elanu« so prejeli razveseljivo novico o svetovnem rekordu v švedskem Torpshammarju ... Malte neverjetno zveni naslov današnjega sestavka, pa je vendar povsem na mestu. Nič ni obarvano z venomer ponavljajočo se novinarsko domišljijo. Daleč od tega... Da je temu res tako, bi vam med drugimi zatrdili tudi delavci v naši znani tovarni športne opreme »Elan« v Begunjah, kjer so te dni prejeli iz daljne Švedske razveseljivo novico: ® tehnični vodja švedske državne reprezentance v alpskih disciplinah Erik Dahlberg je postavil z »Elanovimi« vodnimi smučmi nov svetovni rekord. Na ježerski gladini Torps-hammarja je prevozil v 15 urah nič manj kot 600 kilometrov !« Novica nas je kajpak presenetila, saj vse doslej nismc^bili vajeni svetovnih rekordov, ^ doseženih z izdelki naših najbolj znanih proizvajalcev športne opreme. Med njimi je »Elan« že vrsto let v --ospredju domala vseh elitnejših dogodkov v svetovnem smučarskem športu nasploh. Več o tem nam je povedal vodja komerciale v begunjskem »Elanu« Vinko Bogataj. TORPSHAMMAR — »OKNO V SVET« VELIKIH DOSEŽKOV »Znani švedski smučarski strokovnjak Erik Dahlberg je že naš star znanec. Spomnimo se, da -so najboljši smučarji Skandinavije bili pri nas v gosteh že pred leti, ko so pod Julijci preizkušali naše, za vrhunska tekmovanja posebej izdelane plastične smuči. Vsi so bili zadovoljni, zdaj pa je kar naenkrat prišla iz Torpshammar j a ves t, da so z našimi vodnimi smučmi dosegli celo svetovni rekord. Veseli smo uspeha našega švedskega prijatelja, morda še toliko bolj, saj z njim in njegovimi smučarji sodelujemo že vrsto let« »Za kakšne vodne smuči gre pravzaprav?« »To so posebno izdelane smuči, prevlečene s plastično maso s spodnje in zgornje strani. Smuči smo izdelali v »Elanu« po načrtih Dahlberga, id je želel med prvimi na svetu preizkusiti vzdržljivost takšne vrste smuči. Dahlberg je bil globoko prepričan o izredni kakovosti teh smuči, saj je imel precejšen delež pri njihovi izdelavi tudi sam. Najprej je izdelal kon-strukcijo smuči, v »Elanu« pa smo se brž lotili dela in mu jih ponudili za rekordno preizkušnjo v Torpshammarju na švedskem severu.« »Bi nam lahko malce podrobneje opisali rekordni dosežek znanega švedskega strokovnjaka?« »Kdor dobro pozna naše prave, zimske smuči, ve tudi, kaj so vodne smuči. To bi lahko rekli tudi za Dahlberga, ki mu niso neznana svojstva in prednosti naših smuči. Zato se je na jezeru pri Torpshammarju slednjič odločil, da bo preizkusil vzdržljivost posebno izdelanih »Elanovih« smuči. Uspelo mu je, da je v 15 urah nepretrgane vožnje prevozil 620 km, kar pred njim ni dosegel še nihče na svetu. Zamislite si le, kako je človeku, ki je od ranega jutra do pozne noči na smučeh. Verjetno ni nič kaj prijetno. Zanimivo je tudi to, da je Dahlberg med vožnjo zaužil precejšnje količine hrane, kosilo pa si je privoščil kar stoje na jezerski gladini!« OBILICA NOVOSTI V »Elanu« pripravljajo za novo sezono celo vrsto novosti. Predvsem želijo izboljšati kvaliteto nekaterih vodnih smuči. »Ze letošnje poletje smo pričeli testirati posebne »fiberglas« vodne smuči, ki bodo polnjene s peno in se sploh ne bodo po- tapljale. Prihodnje leto jih nameravamo zamenjati s klasičnimi lesenimi vodnimi smučmi, ki skorajda več ne dohajajo koraka s sodobnimi tekmovalnimi in rekreacijskimi rekviziti, ki jih v vodnem smučanju danes srečujemo domala že po vsem svetu,« je sklenil naš pomenek vodja komerciale v tovarni športnega orodja »Elan«, Vinko Bogataj. IVAN VIRNIK Erik Dahlberg je postavil na Elanovih vodnih smučeh nov svetovni rekord. V 15 urah neprekinjene vožnje je »presmučal« 620 kilometrov... milil..... lil Sončni In topli dnevi že vabijo k obalil Vse za kopanje In oddih spet na Izbiro v i. nadstropju trgovske hiše nama Ljubljana 6 LENDAVA NOVO TERMALNO KOPALIŠČE Petišovci pri Lendavi so prav gotovo kraj, ki ga pozna malone vsak Slovenec, saj slovijo kot edino nahajališče nafte v naši ožji republiki. Toda prav gotovo bo vas Petišovci kmalu znana tudi kot zdravilišče s termalno vodo, na katero so naleteli ob iskanju nafte. Že dosedaj je namreč prihajalo v ta kraj veliko domačih pa tudi tujih gostov, ki so ugotovili, da je termalna voda v Petišovcih zelo zdravilna. To je tudi napotilo tamkajšnje turistične delavce in pa občinsko skupščino Lendava, da so zgradili dva bazena, enega 15 X 8 m in še drugega manjšega za otroke, ki že dobro služita svojemu namenu. Novi zdraviliški in turistični objekt je bil slovesno odprt na dan vstaje 22. julija, kar je bil brez dvoma naj lepši in najpomembnejši uspeh te občine v zadnjem času. Seveda pa je to le začetek, saj predvidevajo, da bi do jeseni morda zgradili celo pokrit bazen s termalno vodo ter nekaj vikend hišic, medtem ko bi v prihodnjem letu pričeli graditi celo olimpijski bazen ter dokončali tudi asfaltiranje še preostale makadamske ceste. Ker je poleg bazenov tudi nekaj garderob in gostinski prostori, bo prav gotovo to termalno kopališče postalo prijeten kraj za zdravljenje in oddih ter nedvomno tudi za rekreacijo tamkajšnjega prebivalstva, s pridom pa bodo ta rekreacijski center koristili tudi mnogi člani kolektivov iz sosednjih krajev in občin. Tako je vas Petišovci poleg nafte sedaj dobila še termalno kopališče, kar je velika pridobitev tega kraja, ki raste v pravi turistični in rekreacijski center in bo sčasoma vsekakor prekosil celo do sedaj tako znane Moravske Toplice. Ker je to istočasno tudi uspeh, ki mnogo pomeni za hitrejši razvoj lendavske občine, prav gotovo marljivi turistični x delavci in občinski odborniki ne bodo ostali na pol poti. ampak bodo začeto delo nadaljevali. ...............iiHiiiiuiimiBiiuiiiiiiiiiiiiiiiniiiuuiniinMmmimiiiiiiiiiiiiiiiuiuimiiffliiiiiiiiininniniininnHmiinniiiiiiniiHniinnmiuiiuiHiHiHHnniniaiiiii^ — kopalni plašči In brisače — kopalke: moške, ženske In otroške — kopalne kape In copate — slamniki: za plažo In za sprehode Letošnji vzorci In modeli — primerni za vsak okus tn za vsako postavo. ZAPISKI S POSVETA V EINDHOVENU Mednarodna komisija za šport in prosti čas se sestaja vsaki dve leti. Prvi posvet je bil leta 1964 v Kolnu, drugi v Magglingenu (Švica), tretji pa od 16. do 20. julija t. L. v Eindhovenu na Nizozemskem, Letošnji program je obsegat vrsto zelo zanimivih obiskov in ogledov ter nekaj referatov o novih organizacijskih prijemih in vsebini rekreacije v nekaterih evropskih državah. Prvega dne smo obiskali znano tovarno Philips, ki zapo-sluje 30.000 delavcev in nameščencev. Prvi začetki skrbi za človeka v prostem času segajo v tej tovarna: že 40 let nazaj. Danes razpolagajo z napravami, ki omogočajo pestro kulturno, športno in zabavno aktivnost. Na prvem mestu naj omenim veliko športno halo, ki je namenjena kakor prireditvam tako tudi množični športni aktivnosti delavcev v vseh letnih časih. Tu lahko igrajo tenis, košarko, rokomet odbojko in druge igre. Posebno ponosni so na razsvetljavo v tej hali, ki pomeni vrhunec tovrstnih dosežkov v tovarni Philips. Tako imenovani center za sprostitev in počitek zajema 20 dvoran različne velikosti, ki so namenjene gledališkim predstavam, koncertom, filmu, telesni vzgoji, športu itd. Pokazali so nam tudi dve lepi telovadnici. V glavnem sluzita za košarko, opremljeni pa sta tako s klasičnim kot modernim telovadnim orodjem. Kot zanimivost naj omenim skakalno desko za skoke v vodo, ki je nameščena nad veliko prozno ponjavo in omogoča vadbo najrazličnejših skokov. Se ena značilnost: garderobe in sanitarije so na ravni kakor v hotelih kategorije A. Nizozemci vedo, da ljudje raje prihajajo k treniranju, če se lahko prav tako udobno preoblečejo m okopajo kakor doma. Športa ne pojmujejo ozko, ne podpirajo samo atletlkej nogometa in drugih telovadnih panog, temveč tudi razne zabavne igre, ki so med ljudstvom že desetletja dolgo pri- Sk rfr za rekreacijo v tovarni Philips ljubljene. Med drugim prirejajo tečaje za balet, ko: \ aranžiranje cvetja, pletenje in podobno. Pod okriljem tovarne Philips deluje 19 osnovnih šp^ -uh organizacij, ki jih vodijo trije poklicni športni učitelji ob sodelovanju številnega amaterskega kadra. Vadišča so na voljo vsem, vendar proti primernemu plačilu. Tako stane enourna najemnina za teniško igrišče v veliki športni hali čez dan blizu 2000 S-din, večerna ura pa je nekoliko dražja. Najemnina za normalno telovadnico znaša na uro 1500 S-din. Za Nizozemsko je značilno, da je celotno delo na področju športne rekreacije dobro koordinirano. V državnem, odboru za rekreacijo so predstavniki ministrstev za prosveto, zdravstvo, socialno zaščito, stanovanjsko izgradnjo itd., vrh, tega pa tudi predstavniki številnih družbenih organizacij. Glede na to, da bo v prihodnje še več prostega časa in da si bodo ljudje še v večji meri želeli na športna vadišča, so sprejeli dolgoročni načrt regionalnega planiranja, v katerem so rezervirane zelene površine kakor za vsakdanjo uporabo tako tudi za vikend in za letni dopust. Med drugim so nam pokazali pokrajinski športni center v Arnhemu, kjer imajo razen prostranih vadišč za športe na suhem in y vodi tudi dom za vzgojo kadrov s 120 posteljami. Tu izobražujejo amaterske kadre — nekake animatorje športne rekreacije. V Arnhemu smo videli tako imenovano »stezo za potenje«, to je prožno, približno en meter široko progo, ki je speljana po gozdu po ravnem, navkreber in navzdol. Ob stezi je razpostavljeno primerno telovadno orodje, ki vabi k preizkušnji moči in spretnosti. »Steze za potenje« so začeli graditi tudi v Zahodni Nemčiji in Švici. Poročajo, da privabijo vsak dan veliko ljudi k zanimivi športni aktivnosti na planem. V Švici nastopajo kot sofinancer pri gradnji teh stez zavodi za socialno zavarovanje. Se eno prireditev naj omenim, katere smo se udeležili za konec mednarodnega posveta na Nizozemskem: štiridnevni marš. Desetletja dolgo že prirejajo v Nijmegenu na pol tekmovanje na pol manifestativni pohod, ki traja 4 dni in se ga udeležujejo tako posamezniki kakor tudi najrazličnejše organizacije in oddelki vojske. Na tribunah se je zbralo blizu 100.000 gledalcev, ki so z nepopisnim navdušenjem spremljali prihajanje reke udeležencev na cilj. Vseh tekmovalcev in tekmovalk, ki so 4 dni hodili, je bilo približno 16.000. Vsakdo je prejel na poti proti cilju šopek najlepšega cvetja, kar ga zmore dežela, ki slovi po vrtnarski kulturi. DRAGO ULAGA • MEDVODE ZA POKAL ZVEZE BORCEV V počastitev dneva vstaje — 22. julija je bilo na kegljišču kegljaškega društva Medvode tekmovanje za pokal Zveze borcev NOV Medvode. Sodelovale so ekipe kegljaškega društva Medvode, kegljaškega kluba »Hidro« Medvode, ekipa aktiva tovarne »Tesnilka« in ekipa Tovarne celuloze Medvode. Prvo mesto in pokal je osvojila ekipa sind. aktiva tovarne celuloze Medvode s 229 podrtimi keglji, sledi »Hidro« z 200, sindikalna ekipa »Tesnilka« 189 in kegljaški klub Medvode s 163 podrtimi keglji. Na nagradnem tekmovanju posameznikov je imel največ uspeha član ekipe »HIDRO« Viljem Košir. Obenem je bilo na strelišču tekmovanje v streljanju z zračno puško. Zmagal je predstavnik sindikalne ekipe »Color«, Slavko Zidar, s 44 krogi od 50 mogočih. F. ROZMAN TRŽIŠKA INDUSTRIJA OBUTVE IN KONFEKCIJE TRŽIČ - SLOVENIJA PROIZVAJA IN NUDI • OTROŠKE ČEVLJE • SOBNO OBUTEV TER • USNJENO KONFEKCIJO V SODOBNIH MODELIH IN PO UGODNIH CENAH ČESTITAMO ZA OBČINSKI PRAZNIK OBČINE TRŽIČ! ^»iii WWM11II11IIII1M11111IIII11III1IIII1I1III1III1!I!1 ...................I.milil.......... ................................................ ■nHniiiiHiuiHinNiiHMniiiiiiiiiiif||||iiniininmn„HI||,nul,n||||||H|||nn Kot hudo z tli preganja večji del Ljutomerčanov nadurno delo nekaterih občanov. Bolj kot to, da si nekateri več ali manj neupravičeno večajo svoje dohodke, vznemirja dejstvo, da je zaradi nadurnega dela več občanov brez zaposlitve. Samo lani so namreč opravili nekateri delavci v gospodarstvu občine več kot 98.000 nadur, v negospodarstvu pa približno 28.500 nadur in izra- čunali so v Ljutomeru, da bi lahko na obeh področjih zaposlili približno 30 ljudi, če bi zmanjšali število nadur za polovico. Ko je predstavnik mariborskega komunalnega zavoda za zaposlovanje, kamor sodi tudi ljutomersko področje, na zadnjem plenumu ObSS, ko so razpravljali o zaposlenosti in zaposlovanju, tehtal številke in pomisleke, je Ljutomerčane lahko »potolažil«, da glede nadurnega dela ne nosijo zastave. Mariborčani računajo z milijoni. Lani so namreč opravili v Mariboru bolj podjetni občani za 4 milijone nadur. In če bi jih za polovico manj, bi dobilo zaposlitev 1000 novih delavcev... J. V. (Iz poročil slovenskih dnevnikov: »Včeraj zvečer, nekaj po dvajseti uri, je letel čez Ljubljano v smeri proti Gorenjski neznan leteči predmet okrogle oblike in kovinskega sijaja; za njim se je vlekel ognjen rep. Očividci trdijo ...«) »Za hip ustavi,« je rekel Ha. »Spodaj se nekaj dogaja. Vibrator kar poskakuje.« He je pritisnil na gumb. Leteči krožnik je obstal nad koto SMP 360. Hi je razgrnil zemljevid planeta S 3, našel omenjeno koto in dejal: »To je nekakšna tovarna.« Ho je vključil televizor. Na ekranu so se pokazali umazano sivi zidovi tovarniških dvoran. »Vključi interno,« je ukazal Ha. Slika tovarne je izginila in zamenjala jo je podoba sestanka. Ljudje so sedeli na zabojih, strojih in na delovnih mizah ter si nekaj živahno dopovedovali. Astronavti iz osončja Alfa-Centauri so jih radovedno ogledovali. ■ »Spet eden izmed njihovih sestankov,« je ugotovil Hu. »Nekaj se kregajo,« je rekel Ha. »Veš kaj, Ho, ti posnemi Ko z e rij a datne komisije mevža. Ne bo težko dobiti nekaj krimavcev, ki bodo zadovoljni, če jih bodo ljudje izvolili.« »Take ljudi so res izvolili v izvršni odbor,« je dejal robot, »in sindikat je spal poldrugo leto, dokler se niso pred dnevi delavci uprli in zahtevali, naj vodilni organi pojasnijo, zakaj podjetje slabo posluje. Bili so zelo razburjeni in nekateri so celo zahtevali, naj vodilnim ljudem pokažejo vrata.« Robot je umolknil. Ha je vprašal: »In potem?« Robot je dejal: »Mojih zapiskov je konec.« Potem je Ho vključil magnetofon, na katerega je pred nekaj minutami posnel zvočne efekte sestanka na koti SMP 360. Spet so zaslišali direktorjev glas: »Toda, tovariši, nisjno krivi mi v upravi. V imenu vseh vodilnih kadrov zatrjujem, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Če ni bilo pravega sodelovanja med nami in vami, je kriv sindikat, ne pa uprava. Nikogar ni med nami, ki bi OBISK IZ S0LJA na magnetofon njihove glasove, jaz bom pa njihove misli. Mogoče bomo slišali kaj zanimivega za naše poslanstvo.« »Govorijo in mislijo o sindikatu,« sta sporočila Ho in Ha ter odložila slušalki. »Kolikor jaz vem« se je spomnil Hu, »so v tej tovarni že večkrat govorili in mislili o sindikatu.« Vključil je napravo, ki so jo v šali imenovali arhiv, in zaslišali so monoton robotov glas: »Na koti SMP 360 govorijo o sindikatu vsaki dve leti, ko imajo občni zbor; nekaj dni prej, ko zbor pripravljajo, in nekaj dni kasneje, ko ga kritizirajo. Posredujem vam zapisek, /posnet pred poldrugim letom, ko so na tej koti pripravljali svoj zadnji občni zbor. Glas, ki ga boste slišali, je direktorjev.« V aparaturi je nekaj zaškr-talo, potem so zaslišali: »Tovariši, sklical sem kolegij zato, da se dogovorimo, kako se bomo pripravili na sindikalni občni zbor. Sindikat lahko veliko koristi vsem našim skupnim prizadevanjem, lahko pa tudi škoduje. Zato se moramo aktivno vključiti v prizadevanje za sestavo nove kandidatne liste. Vse je namreč odvisno od tega, če njegovi vodilni kadri poznajo področje svojega delovanja in se ne vmešavajo v zadeve, ki jih urejamo mi. Zato hočemo tak izvršni odbor, ki nam ne bo metal polen pod noge.« »Zdaj pa poslušajte še posnetek njegovih misli, ko je govoril članom kolegija,« je dejal robot. Slišali so pritajeno mrmranje: »Bomo že ugnali te sindikalne tiče. Rekli bomo — potrebni so nam novi kadri. Star izvršni odbor se še zavedal ne bo, kaj pravzaprav hočemo. Sicer pa je predsednik kandi- zapostavljal sindikalno organizacijo v kolektivu, če pa ta nič ne dela, se pogovorite z njenimi funkcionarji.« Ha pa je posredoval direktorjeve misli: »Nimam druge rešitve. Usmeriti moram njihovo jezo na sindikat. Ko bo izvršni odbor uvidel, da so delavci nezadovoljni z njim, bo storil vse, da bi jih pomiril. In tako bomo imeli sindikat, ki ne bo brskal po naših grehih, pač pa miril razgrajače.« S traku, ki ga je posnel Ho, je bilo še slišati direktorjev glas: »Tudi jaz čutim, da potrebujemo sindikat, ki bo ...« Nekdo mu je segel v besedo: ».. .ki bo tako močan, da bo lahko tudi tiste svoje člane, ki so na vodilnih položajih, klical na zagovor.« Drugi je dejal: »Vsi smo sindikat in če doslej nismo delali, smo danes začeli. Naj torej tovariš direktor pojasni...« Astronavti so zaslišali kričanje in ploskanje. »Kaj pravite?« je vprašal Ha. »Slabo kaže,« je rekel He. »Niso tako neumni, da bi kupovali naše magnetofone za snemanje misli,« je menil Hi. »Se pobili bi se, če bi vedeli, kaj kdo med njimi misli,« je dejal Ho. »Torej jo bomo mahnili kam. drugam?« je vprašal Hu. »Nič drugega nam ne preostane,« je rekel Ha. In je sporočil rodnemu planetu: »Trgovski potniki z letala Z 7 javljajo, da planet X 3 še ni dozorel za nakup naših magnetofonov, ki snemajo misli. Naše potovanje se nadaljuje. Upamo, da bomo v vesolju našli kakšen bolj civiliziran človeški rod.« In leteči krožnik je odfrčal v zvezdnate višave. JANEZ VOLJČ Na sepa.raciji. . je kar dober šilit« (Nadaljevanje s 1. strani) ri o termoelektrarni. Perspektiva je nekoliko boljša, ker so-se z vodstvom termoelektrarne dogovorili, da bo le-ta poslej jemala dnevno 850 ton premoga. TJ udarji spet mirno poslu- Jv.šaio. »Le zakaj jih je predsedujoči opozoril, naj bodo disciplinirani?« vprašam tako glasno, da me sliši sosed, ki pravi: Slišati bi nas morali ondan, ko so razobesili predlog novega pravilnika o delitvi osebnih dohodkov. Še sindikat ni vedel zanj. Nekateri niso šli v jamo, drugi so prišli iz nje. Šlo je predvsem za to, ker so hoteli ukiniti draginjski dodatek.« »Kakšen dodatek?« se začudim. »Vsak dobi 10.000 S-din na mesec. Za mnoge je to nekakšen .tašengeld’.« »Saj tudi je,« pravi star rudar, »vse drugo dam ženi, tega denarja pa ne.« Razburjenje na »ajnzarju« je bilo nepotrebno, ugotavlja direktor. Lahko bi se pogovorili brez jeze in vpitja. Ni šlo za ukinitev draginjskega dodatka. Hoteli so ga vključiti v normalno delitev po akordnih postavkah in faktorski udeležbi. Z njim bi povečali sklad osebnih dohodkov in ga delili po merilih za merjenje delovne storilnosti in po poslovnem rezultatu. Večja delovna prizadevnost bi bila boljše nagrajena. V Zagorju so to že zdavnaj storili, v Hrastniku se niso kdo ve kako upirali, le v Trbovljah so odločno zavrnili ta predlog. »Ukinili ste nam že trinajste plače, pa dobiček in še marsikaj,« se glasno jezi neki rudar, »zdaj nam jemljete še draginjski dodatek. Pravite, da ga bomo dobili nazaj v drugi obliki. Toda kdo ve, koliko časa ga bomo dobivali!« Direktor pravi, da gre za nesporazum. Ce hočejo, bodo delili draginjski dodatek še naprej. Osnutek pravilnika bodo razveljavili. Komisija bo sestavila novega. Zdaj ji bo delo lažje, ko so perspektive boljše. "JQ roblem rudarstva je končno le rešen do najvišjih forumov. Vse kaže, da bodo Zavrli porast potrošnje tekočih goriv. Zvezna skupščina je sklenila povečati prometni davek na tekoča goriva s 14 odstotkov na 39 odstotkov, v gospodinjstvih pa na 25 odstotkov. Na 40 odstotkov so povečali davek na investicije, ki so namenjene uvedbi tekočih goriv v industrijskih objektih. Premogovniki ne bodo več plačevali prispevka od osebnih dohodkov za zvezni proračun. To bo zasavskim 'premogovnikom prineslo na leto 300 milijonov. Ce se še republika odpove deležu, bi pridobili kakih 150 milijonov? Razen tega je zveza odstopila premogovnikom obresti od poslovnega sklada, kar znese novih 280 milijonov dinarjev na leto. Zdaj gre za to, kako razdeliti ta denar. Nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov naj bi upošteval tako pridobljena sredstva. Predvsem pa bi. moral zagotoviti progresivno nagrajevanje na odkopih. Direktor je pohvalil pobudo za sklicanje zbora in predlagal, da bi se večkrat tako množično sestali. * \7 ihče nikogar ne spodbuja k besedi. Več članov ko-' lektjva dvigne roko. Kaže, da so komaj čakali, kdaj jih bo predsedujoči poklical, naj povedo svoje mnenje. »Zakaj ste na vrat na nos delali predlog pravilnika o nagrajevanju? Počakali bi, da bi zvedeli, koliko denarja bomo imeli. Ne morem razumeti, da se odločate za spremembe, ko je denarja manj kot prej in je vsaka sprememba podobna jemanju.« Skušam razumeti, kaj jih teži. Vse kaže, da ne zaupajo vodstvu podjetja in samoupravnim organom. Bojijo se, da bi tistih deset tisočakov za stalno izgubili. Nekateri ne vedo, za kaj gre. Dinar je daleč, samoupravljanje prav tako. Številni so celo mislili, da jim draginjski dodatek daje občina. Ker sami ne sodelujejo v samoupravnih odločitvah, sprejmejo sleherni ukrep z dobršnim kancem dvoma. Še bolj pa se razburjajo, če slišijo, da so nekaj na svojo roko skuhali v upravi. »Sem za garantiran šiht« pravi naslednji diskutant, »kot ga je imela gnila Jugoslavija. Se zgodi, da so razmere slabe, potlej pa. bi moral po vašem delati komaj za 20 lun na dan.« »Lune so stari stotaki,» mi pojasnijo. »Ves dan sem moker, zbolim, grem na bolniško in me pri plači udarijo. V pisarnah pa sedijo na toplem. Vem, da moramo imeti inženirje. Toda zakaj ne bi majčkeno znižali razlike v plačah ?« Zdaj so se razživeli. Glasno pritrjujejo, godrnjajo in ploskajo. * \ J prašanja in pripombe kar y dežujejo. »Kaj pa tisti dolg, menda so nam dolžni 3 milijarde in 200 milijonov. Mi pa drugim le 300 ali 400 milijonov?« Direktor potrdi in razloži, da so njihovim dolžnikom dolžna druga podjetja in da gre za pravcato verigo dolgov med gospodarskimi organizacijami. Zasavski premogovniki morajo najemati kratkoročne kredite z 8-odstotnimi obrestmi, da bi izplačevali osebne dohodke, in spričo tega pobere banka sto milijonov dinarjev na leto. Za toliko se zmanjša sklad osebnih dohodkov. Rudar, ki je že govoril, spet vstane in vpraša: »Kaj v vsej državi ni bilo pametnega človeka, ki bi pravočasno uvidel, kako bo s temi pečmi na tekoče gorivo in da bodo rudarjem požrle kruh?« Potem grajajo sindikat. »Lutka je. Zakaj ni zahteval, da bi na sestankih govorili o pravilniku?« Predsednik sindikata jamskega obrata pravi, da prav res ni plačan za delo v sindikatu. Dela pa, kolikor more, medtem ko tisti, ki so plačani, dostikrat ne vedo, kje so trboveljski kna-pi ali pa pozabijo nanj. »Dve leti meljemo, pripovedujemo forumom o naših težavah in nič ne pomaga. Ce se bo kaj zgodilo, bodo prišli in rekli: Kje pa je bil sindikat? Zdaj nas kritizirate. Cez pol leta, ko bo občni zbor, boste vi tu sedeli in boste spoznali, kako je, če človek ves prosti čas porabi za ukvarjanje s sindikatom, pa ga tisti, ki doma leži, kritizira. Ne vem, koliko jih boste še dobili, ki bodo pripravljeni sprejeti kandidaturo ?« Nekaj rudarjev kriči: »Lahko bi boljše delali!« »Kje pa ste bili doslej ?« vprašuje predsednik. »Sklicevali smo sestanke, pa vas je prišlo komaj po 20 — od več kot 700 članov.« Nekateri trde, da za sestanke niso vedeli. Druge pa še grizejo plače. »Mi moramo delati za plače, so pa ljudje, ki jih kar dobivajo.« »Zakaj je tolikšna razlika med plačami v jami in v upravi! V pisarnah si kavico kuhajo, mi pa mokri in žejni garamo.« — »Zakaj nismo vsi plačani po učinku?« — »Tudi v kanclijah postavite norme.« Kaže, da je bilo doslej pla- čevanje zavito v nerazumljivo tajinstvenost. Zakaj ne bi vsak mesec vsi vedeli, koliko kdo dobi? In tudi poznali merila? Rudarji še pripovedujejo, zakaj so nezadovoljni. »Pri čelarjih so osebni dohodki prenizki. Največ 35 lun na šiht.« »Takih je malo,« pravi predsednik sindikata. »Več jih dobiva komaj po 26 ali 28 lun.« »Zaslužek je tak kot pred leti. Naredimo pa precej več. Prej je bila rudniška storitev 1,4 tone na moža, pred dvema letoma 1,71, lani 1,91, letos so planirali že 2,12 tone za skrajšani delovni teden. Pa govorijo in pišejo, da je treba plačati delo. Kam gre naš denar? Je morebiti dohodek nepravilno razdeljen v kolektivu? Ali pa plačujemo večje dajatve?« Nihče mu ne odgovori. TTT napi hočejo jasen račun. »Pred leti je bilo v neposredni proizvodnji 40 do 45 odstotkov zaposlenih, danes komaj 20 do 25 odstotkov. In teh 20 odstotkov knapov mora preživljati 80 odstotkov zaposlenih. Sklenili smo tudi v samoupravnih organih, da po združitvi ne - bomo povečevali števila ljudi v upravi. Če pa bi že morali sprejeti kakšnega administrativno tehničnega uslužbenca, potlej naj to stori samoupravni organ. Tega sklepa pa niste spoštovali.« Direktor se ujezi: »Ni res! To ne velja za centralno upravo!« In se dogovorijo, da to verjetno velja za trboveljski rudnik. »Prej jih nikoli nismo videli,« trdijo rudarji, »zdaj pa hodijo po jami z bukvicami v rokah.« »Tudi o delitvi sklepate kar v kolegiju, mi pa smo morali zafurati poldrugi šiht, da je prišlo do današnjega sestanka.« »Med slabimi in boljšimi številkami na odkopu je komaj sto ali dvesto dinarjev razlike. Pa govorite o plačevanju po učinku.« »Upreti se moramo visokim plačam povsod tam, kamor mi dajemo denar, v socialnem zavarovanju, v občini...« »Garamo bolj za druge ko zase.« In tako se pogovarjajo o6-bele tri ure. T7" ončno sklenejo, da se rt10, IV ra tehnična služba dog? voriti s termoelektrarno rednem odvzemu kotlovnes premoga. Zavrnejo osnutek p'-9’ vilnika o delitvi osebnih “Oj hodkov in naročijo komisiji, ^ pripravi nov osnutek, s kat6' rim bi zagotovili progresiri’ nagrajevanje na odkopih 1 progah. Upošteva naj tudi po';f Čanje faktorske udeležbe nižJ1' grup, pri sestavi osnutka pa ti; se dogovarja z enotami in d< lovnimi skupinami. Republi^ sindikalni odbor naj se skup9: iK»' s predstavniki premogovni in republiško skupščino doP, vori, če bi kazalo, da se tuj republika odpove prispevku osebnih dohodkov, ki ga A čujejo premogovniki. Razmis», je treba, kakšno tovarno bi. Trbovljah še lahko zgradili, 1 bi zaposlili rudarske invali”, in predvsem dekleta. SaPr upravni organi naj se dogo’, rij o, kako bi znižali proizvod, stroške. Sindikati naj omog^ jo tolikšne razlike v osebij .dohodkih na enakih delovti mestih v različnih podjetja Zbor pritrdi direktorju, ki Pre“ laga, naj bi se zasavski prelij govniki vključili v prizadevati'| za združitev energetike na Sl’ venskem. Čez dva meseca se bodo i novno sestali in ugotovili, k* te sklepe uresničujejo. n napisal. V b izhodu me je vprašal I 1 rektor: »Kaj boste »Vse najboljše,« pravim ponovim besede, ki jih je ^ kaj hipov prej povedal moj sed: Bil je kar dober šiht! , Upam, da bo še več takšti,. Prihodnji bodo prav gotovo 1 boljši. Bolje pripravljeni. Te"či nejši in temeljitejši. Zdaj so £, komaj zbudili iz samouprav^ ga spanca' in pozna se jim L da so dolgo spali. Nič ne de- č, bodo poprijeli, kot so se doe., vorili, bodo hitro nadom651 zamujeno. JANEZ VOLJČ J V i f / lejM 11 ■^*r | \ rij: \ Uničuje vse vrste mrčesa KRKA KRKA TOVARNA ZDRAV'1 NOVO MESTO !