Poštnina plačana v gotovini
LETO V., ŠTEV. 13 — CENA 6 DIN
Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Jože Kastelic — Naslov uredništva in uprave: »Naše delo« pri OO OF Krško — Telefon 43 — Čekovni račun pri narodni banki FLRJ Krško štev. 615-1-93332-16 — Tiska Celjska tiskarna v Celju — Celoletna naročnina 144, polletna 77, Četrtletna 36 din — »Naše delo« izhaja dvakrat mesečno.
K.ESKO, DNE 16. JULIJA 1952
naše Delo
GKAS1LO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA KRŠKO
Pred DNEVOM VSTAJE - 22. julij
Zgodovina našega naroda bo najbrž pokazala, da ni bilo v vsem razdobju našega obstoja važnejšega datuma mimo 22. julija 1941, ko je naša Komunistična partija na čelu porajajoče se Osvobodilne fronte sprožila val narodne vstaje.
Oborožena vstaja slovenskega ljudstva je bila odgovorno dejanje, polno tveganosti. Ne smemo pozabiti, da je bilo takrat naše ljudstvo še pod tesnobnim vtisom kapitulacije stare Jugoslavije ter popolnega razkroja vsega, kar je poprej veljalo kot vsebina državnega in narodnega življenja. Ljudstvo je imelo pred očmi silni vojni stroj fašizma, pred katerim se niso mogle ustaviti niti takrat najmočnejše evropske države. Razen tega je uspel nacizem s svojo demagogijo vzbuditi pri mnogih politično nezavednih ljudeh upanje na boljše življenje, na red in zaslužek. Vse te okolnosti so oteževalo /naš narodni položaj
Komunistična partija je povezala vse patriotske in demokratične sile v Osvobodilni fronti ter v najbolj kritični dobi narodne zgodovine stopila na čelo zapuščenega ljudstva. To se je zgodilo takoj po okupaciji in še preden je Nemčija napadla Sovjetsko zvezo. Tega ne kaže zamolčati, ker so nam očitali belogardistični izdajalci že med vojno, da je osvobodilno gibanje nastalo šele na poziv Moskve, prav tako pa je Moskva trdila in še trdi, da je šlo jugoslovansko ljudstvo v borbo zgolj iz ljubezni do Sovjetske zveze, ko je bila ona napadena od Hitlerja. Naša Komunistična partija se je odločila začeti osvobodilno borbo že takrat, ko je Stalin še sveto verjel v prijateljstvo s Hitlerjem, s katerim si je želel razdeliti svet. Osvobodilna fronta je že obstajala in zbirala narodne sile za borbo, ko je Stalin zaradi ljubega prijateljstva z nacizmom nagnal jugoslovansko
cele armade. Pravljična »Stalinova črta« se je razblinila. Nemške divizije so prodrle na stotine kilometrov v Rusijo, preden so sovjetski voditelji spoznali, da so bili grdo prevarani od svojih nacističnih »prijateljev« in preden so uspeli vsaj za silo urediti kaos v katerega je zapadla Rdeča armada.
Takrat se je Stalin spomnil krvave potrebnosti zavezništva z vsemi tlačenimi narodi. Medtem ko je z obema rokama zgrabil za pomoč, ki so mu jo ponudile še pred kratkim tako osovražene zapadne »imperialistične plutokracije«, ki jih je nameraval s Hitlerjem bratovsko razdeliti — se je obrnil z gorečimi pozivi na okupirana ljudstva ter jih pozival k odporu ter k uničenju fašističnih agresorjev. Za večino dežel (tudi takih, kjer jo imel Stalin izdatno peto kolono) ta poziv ni bil nič prezgoden. Nasprotno, leto za letom smo poslušali moskovske pozive, preden
takoj po fašistični zasedbi. Demoralizacija in strah sta gospodovala po slovenski zemlji.
Najbrž bi šli naši narodi skozi okupacijo in vojno prav tako klavrno, kakor se je zgodilo s prenekaterim okupiranim narodom v Evropi, ki je potrpežljivo prenašal težkoče vojne ter dovoljeval fašizmu, da je izkoriščal bogastvo in proizvodne sile za krepitev svoje agresivne moči. Vrhu tega so pri nas kakor pri drugih narodih nastopili reakcionarni voditelji s parolo, da je treba čakati na izid vojne, da se je treba varovati nepremišljenih žrtev in da je koristno sodelovati z okupatorjem, da se prepreči še večja škoda. Geslo o potrebi pohlevnosti je našlo plodna tla v me-scanskih plasteh, ki so skrbele le za to, da bi cim ceneje preživele vojno vihro — mimogrede po možnosti tudi dobro zaslužile, konec vojne pa izkoristile za vzpostavitev starega predvojnega stanja, seveda naslonjene na bodočega zmagovalca, pa naj bi bil že fašizem ali zapadne demokracije. Ti računi naši jari buržoaziji niso lebdeli le v podzavesti, ampak jih je ostvarjala že od vsega početka na najbolj praktičen način. Večji del političnih in gospodarskih velikašev se je takoj prilepil k okupatorju ter mu vztrajno ponujal svoje usluge; manjši, toda elitnejši del pa je krenil pravočasno na zapad, kjer je držal drugo železo v ognju. V pojmovanju prvih in drugih je bilo nekaj razlike. Prvi so bili prepričani — vspj v začetku okupacije — v zmago fašizma ter so zaradi tega stremeli po slovenski vazalni državici pod okriljem Hitlerja in Mussolinija, medtem ko so oni na zapadu pričakovali končno zmago zapadnih demokracij ali pa vsaj kompromis med obema taboroma. Odkrito povezovanje domače slovensko buržoazije z okupatorjem jim zaradi tega taktično ni bilo povsem po godu, ker so morali zaradi tega slišati mnoge očitke. Toda bili so do izdajalcev v domovini silno prizanesljivi, največ, kar so jim očitali, je bila »nerodnost«.
Slovenski narod je imel klavrne voditelje, ko ga je zadela največja nesreča. Premilo bi jih ocenili, če bi rekli, da so bili figarji. Njihova reakcionarnost jih je nujno pripeljala v kolaboracionizem in nato v odkrito izdajstvo ter borbo proti osvobodilnemu gibanju, v katerem so takoj začutili nevarnost za svoje politične in ekonomske pozicije.
Na srečo pa se je vse izvršilo drugače, kokov so si zamišljale nekdanje stranke in zlasti klerofašistična reakcija s Katoliško akcijo in škofijo na čelu.
poslanstvo iz Moskve, ko se je torej požvižgal na usodo okupirane Jugoslavije. Obenem je treba pribiti, da smo po okupaciji Jugoslavije predvidevali skorajšen neizogiben napad Nemčije na Sovjetsko zvezo, medtem ko je Stalin imenoval vse takšne vesti zr. provokacije zapadnih imperialistov. Z vsemi silami si je prizadeval, da bi z uslužnostja in velikimi liferacijami ohranil nacistično pri-jeteljstvo, tako da je Molotov 22. junija zjutraj, ko je Nemčija napadla, z upravičeno iskrenostjo vzdihnil nemškemu veleposlaniku: »Ali smo to zaslužili?«
V tistih tednih so bili pri nas računi že povsem jasni. Imeli smo opravka z zverinskim fašističnim okupatorjem, ki je že začel z uničevanjem našega naroda. Nikogar ni zavajalo prijateljstvo med Hitlerjem in Stalinom, kakor se je to zgodilo leto poprej v Franciji, kjer je Komunistična partija, poslušna moskovski taktični igri, popolnoma izgubila orientacijo ter krenila na pot narodnega^ in razrednega izdajstva. Naša Komunistična partija je vedno videla v fašizmu najhujšega sovražnika človeške svobode in napredka. Zanjo je bil fašizem skrajni produkt družbene reakcije, ki grozi uničiti narode ter zasužnjiti delovno ljudstvo. Zato pri nas ne pred vojno ne ob okupaciji ni bilo kolebanja in zmešnjave. V okupatorju smo videli smrtnega sovražnika, s katerim ne kit* kompromisa. V ljubimkanju med Hitlerjem in Stalinom smo slutili le globokoumno moskovsko taktično igro, ki je preračunana na škodo fašizma, žal se je izkazalo, in sicer zdaj po vojni, da je bilo moskovslto-berlinskd orijateljstvo umazana imperialistična špekulacija na račun svobode malih narodov in končno vsega človeštva. Toda takrat tega nismo vedeli ter smo, upali v udarno moč Sovjetske zveze, ki bo v stanju v bodočem napadu uničiti fašizem ter zagotoviti svobodo vsem narodom.
Na dan nemškega napada na Sovjetsko zvezo je bilo pri nas v Sloveniji ustanovljeno Glavmo poveljstvo slovenskih narodnoosvobodilnih partizanskih čet. Tako poveljstvo ni moglo biti ustanovljeno Čez noč, ampak je bilo plod temeljite priprave z orientacijo na nujnost oborožene borbe proti okupatorju. 22. junij je našel Sovjetsko zvezo nepripravljeno na sovražni napad. Prvo uro je bila uničena večina sovjetskega letalstva, ne da bi se utegnila dvigniti v zrak. Nakopičene nemške divizije so zlahka strle odpor na vseh sovjetskih mejah. Ujete in razbite so bile
so končno imeli nekaj uspeha vsaj v nekaterih. deželah, medtem ko so drugod nanje popolnoma oglušeii. Toda za nas je bil ta poziv nekoliko pozen, zakaj že davno poprej, ko se je Stalin še bratil s fašizmom, je Komunistična partija Jugoslavije pod Titovim vodstvom začela organizirati vsenarodno osvobodilno vojno proti fašizmu. To je ona opravila brez oklevanja in navkljub zavezništvu med Nemčijo in Rusijo.
Iniciativa Komunistične partije je naletela na plodna tla med ljudskimi množicami. Politika Partije je bila patriotska in revolucionarna, zato so se množice z zaupanjem oklenile njenega vodstva. Ideološka zmeda in oportunizem ter slepa poslušnost moskovskim direktivam so ohromile mnoge komunistične stranke v Evropi, da niso mogle v teku vojne odigrati vodilne vloge in revolucionarne vloge ter da so jim vzeli veter z jader raznoliki buržoazni pokreti, ki so uspeli izkoristiti patriotsko borbenost ljudskih množic. Brez-načelno taktizerstvo nekdaj velikih komunističnih partij jih je onemogočilo ne samo v času vojne, ampak jih hromi še dandanes. Poslušni hlapci moskovskega imperializma so zapravili edinstveno zgodovinsko priložnost za zmago socializma v Evropi. Naša Partija se je odločila za samostojno ocenjevanje dogodkov ter za izvirno taktiko že več let pred vojno. Zaradi tega je bila na dogodke pripravljena ter sposobna prevzeti vodstvo ljudskih množic takoj prvi trenutek okupacije. Zaupala je patriotizmu množic ter spoznala, da je možna samo ena usodna odločitev: stopiti na čelo osvobodilne borbe, jo organizirati in voditi ne glede na žrtve, ki jih bo srdita borba s fašizmom prinesla.
V Sloveniji so bili pogoji za oborožen upor še posebno težavni. Zasedli so nas trije okupatorji. Ljudstvo je bolj kot drugod čutilo nemoč pred silno oboroženim okupatorjem. Slovenski narod je bil brez borbene tradicije. Bil je »narod hlapcev«, kakor ga je označil Cankar. Zaradi tega je bilo treba še prav posebne hrabrosti ter jasnega predvidevanja pri odločitvi, da se začne oborožena borba. Vera v patriotizem ljudskih množic ter v žive narodno sile, ki se bodo prebudile, je prevevala Komunistično partijo in Osvobodilno fronto, ko je padla odločitev na začetek borbe. Pri tem je bilo treba računati s prirojenim oportunizmom v meščanskih krogih, ki bi se najrajši zadovoljil s konspirativnimi podzemskimi pripravami za končni prevzem oblasti, ko bo okupator premagan na svetovnih frontah. Tre- |
br. je bilo računati s pomanjkanjem orožja, ki ga je le malo ostalo za razpadlo jugoslovansko vojsko, predvsem pa z neizkušenostjo v partizanskem bojevanju. Drugod po svetu so se v takih okolnostih odločevali za drobno diverzantsko in sabotažno dejavnost. Naša partija pa je pred seboj videla jasen cilj. Orožje je treba vzeti sovražniku, borce je treba vzgojiti v neposredni borbi, za končno zmago se je treba pripraviti z vsakodnevno borbo ter krepitvijo osvobodilne vojske. Predvsem pa je treba razplamteti vsenarodno osvobodilno gibanje, ki bo zajelo slehernega domoljubnega človeka.
Vsa ta predvidevanja so se v polni meri uresničila ter prinesla končno zmago nad sovražnikom.
Pod temi vidiki je Glavno poveljstvo organiziralo prvi obširnejši partizanski nastop za 22. julij na Gorenjskem. Osvobodilni program se je začel uresničevati v dejanju. Z Gorenjske se je borba kmalu zatem prenesla na italijansko okupacijsko cono kljub odporu oportunistov, ki so želeli, da bi ostala Ljubljanska pokrajina mirno zatočišče beguncev in partizanov. Komunistična partija je kljub vsem takim pomislekom forsirala
oborožene akcije na vsem slovenskem ozemlju. Ustanavljala je nove čete in bataljone, ki so jeseni izvedli že napade velikega obsega. Oborožena borba prvih naših partizanov pa je obenem silno dvigala borbenega duha najširših množic. Naslednja pomlad, preden je poteklo leto okupacije, je silen razmah partizanstva ustvaril prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Ne pozabimo, da je bilo to takrat, ko je fašizem neposredno ogrožal Egipt, ko je bila vsa Evropa trdno okupirana in ko so bili Nemci pred Leningradom in Moskvo ter se pripravljali na veliki pohod proti Kavkazu in Stalingradu. Nekdanji »narod hlapcev« je sredi Evrope kljuboval do takrat uspešno nezaustavljivemu pohodu fašizma. Ljudski patriotizem ter revolucionarna borbenost Komunistične partije sta omogočila to zmagoslavje, ki je brez primere v zgodovini.
V tej slavni dobi zgodovine si je naš narod pridobil samozavest in hrabrost, ki ga nikdar več ne bo zapustila. Zaradi tega je 22. julij — dan naše narodne vstaje — simbol naše svobodoljubnosti in neuklonljivosti.
Tone Fajfer — ponatis iz »Naših razgledov«
Krški okraj se pripravlja na proslavo Dneva vstaje
Pohod partizanskih patrulj
V proslavo Dneva vstaje je v krškem okraju organiziran pohod treh partizanskih patrulj, in sicer:
1.	Glavna partizanska patrulja, ki krene iz Kumrovca, dne 17. julija ob 4. uri zjutraj in gre preko Bistrice ob Sotli, Podsrede, Senovega, Sevnice in Zabukovja v Planino, kamor dospe dne 18. julija ob 7. uri zjutraj. Naloga teh patrulj je spotoma obiskati partizanske družine, ki so za časa narodnoosvobodilne borbe podpirale partizanski po-kret. Na tej relaciji se bodo vršili mitingi v Podsredi in v Sevnici. V Podsredi, Sevnici in Zabukovju bodo organizirane zasede.
2.	Stranska partizanska patrulja kre- I ne iz Podbočja dne 15. julija ob 15. uri preko Planine, Prašne pasi, Čemeče vasi, Kostanjevice in Rake na Bučko, kamor dospe 16. julija ob 19. uri. Na tej relaciji bodo mitingi na Planini, v Kostanjevici in Bučki. Isto tam bodo organizirane tudi zasede. Na Bučki preda partizanska patrulja krškega okraja zastavo patrulji novomeškega okraja.
3.	Stranska partizanska patrulja iz Brežic krene dne 17. julija ob 3. uri zjutraj in gre preko Sromelj, kjer se ii priključi partizanska patrulja iz Pi-šec, preko Silovca v Podsredo, kamor dospe dne 17. julija ob 7. uri zjutraj in se nato priključi glavni partizanski patrulji iz Kumrovca.
Na večer pred odhodom partizanske patrulje iz Brežic bo prirejen v Brežicah s sodelovanjem tamkajšnjega garnizona velik 'partizanski miting.
SVECANOSTNE AKADEMIJE NA
VEČER PRED DNEVOM VSTAJE
Na večer pred Dnevom vstaje se bodo po vseh krajih krškega okraja vršile svečanostne akademije. Program teh akademij bo izključno partizanske vsebine in oživljanje tradicij iz NOB.
V tem času bodo v Pišecah odkrili spominsko ploščo padlim borcem, na Senovem pa bo odkrit spomenik padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja.
PARTIZANSKI POHODI NA DAN VSTAJE
Na dan 22. julija bodo v krškem okraju partizanski pohodi, in sicer:
1.	V Šentjanž na mesto, kjer je v borbi z nacisti padel legendarni junak tovariš Milan Majcen, za sektor Sevnica, Boštanj, Tržišče in Krmelj.
2.	Na Silovec za sektor Bizeljsko, Sromlje, Pišece, Brežice, Artiče in Bistrica ob Sotli.
3.	Na Lošce za sektor Senovo, Brestanica, Dolško, Poklek, Blanca, Vel. Kamen, Podsreda in Krško.
4.	Javorovice za sektor Kostanjevica, Podbočje, Cerklje, Bučko in Raka.
Na vseh teh krajih se bodo vršili veliki partizanski mitingi in obujali spomini na življenje v NOB.
Grška parlamentarna delegacija, ki jo vodi predsednik parlamenta, je prišla v Jugoslavijo
Delegacija 17 grških parlamentarcev, ki jo vodi predsednik grške narodne skupščine Gondikar, je te dni prispela na uradni obisk v Jugoslavijo. Temu obisku se pripisuje velika važnost tako glede nadaljnjega utrjevanja prijateljskih vezi med jugoslovanskim in grškim narodom kot krepitvi varnosti na Balkanu, ki je zaradi napadalnosti SZ in satelitskih držav najobčutljivejša točka v Evropi. Neposredno po prihodu na naše ozemlje je predsednik grškega parlamenta izjavil: »Prepričan sem, da je ta naš obisk eden izmed resnih dogodkov v odnosih med Jugoslavijo in Grčijo zadnjih osem let.« Dalje je na vprašanje, kaj pričakuje od obiska grška delegacija v Jugoslaviji dejal: »Predvsem obnovitev zvez med Jugoslavijo in Grčijo, ki so bile pred letom 1940, dalje vzajemno gospodarsko sodelovanje kot je obstojalo prej, in tretjič krepitev varnosti držav.« Delegacijo sestavljajo predstavniki vseh političnih strank v grškem parlamentu in bo ostala kot gost jugoslovanske narodne skupščine v Jugoslaviji 15 dni.
Iz malih partizanskih enot je zrasla močna in m.ehanizirana Tankovska brigada, ki je bila osnovana 16. julija 1944, katere osmo obletnico pra-
znujemo na današnji dan.
Po stopinjah Vatikana
Za časa narodnoosvobodilne borbe, ko je okupator zasedel našo domovino, preganjal, streljal in obešal naše ljudi, požigal naše domove, se je vsak pošten in zaveden Slovenec zavedal svoje dolžnosti napram lastnemu narodu ter aktivno pomagal NOV kot aktivist na terenu, bodisi kot zbiratelj sanitetnega materiala, hrane itd., ali pa sam šel v partizanske odrede, da s puško v roki brani interese slovenskega ljudstva. V tej dobi, ko je naš narod preživljal najtežje čase so se znašli ljudje, ki so se za ceno lagodnega življenja in borbe za stolčke, udinjali najhujšim sovražnikom slovenskega rodu, to je nacistom in fašistom. Največ takih izkoreninjencev beležimo ravno iz vrst visokega klera in klera sploh. Tak narodni izrodek je tudi Golob Jože iz Pečja št. 86 pri Sevnici. Rojen je bil leta 1922. V bivši Jugoslaviji je dovršil v Celju 7 razredov gimnazije, kjer ga je zatekla okupacija. Za nekaj časa je sicer prekinil s študijem, vendar kmalu na to nadaljeval študij v nemški gimnaziji, kjer je dokončal 8. razred.
OBERGEFREITER GOLOB
Medtem ko so tisoči in tisoči pripadnikov slovenskega ljudstva, kakor tudi lepo število slovenske inteligence za časa okupacije pravilno ocenili položaj in smernice, ki jih je dala Komunistična partija in Osvobodilna fronta in odšli v gozdove branit čast slovenskega naroda, je intelektualec Golob zatajil svoj lastni materin jezik, zatajil svojo narodnost in narod ter se prostovoljno javil v nemško vojsko in s tem v
službo najhujših zatiralcev in tiranov našega naroda. Postal je obergefreiter in s tem dobil Judeževo plačilo za izdajstvo lastnega naroda.
Po osvoboditvi se Golob ni sramoval priti domov in celo zahtevati od ljudske oblasti, da mu dovoli vpis na naše fakultete, da bi lahko nadaljeval študij. Razumljivo, da naša ljudska oblast ni mogla takemu izkoreninjencu dovoliti, da bi užival vse tiste blagodati naših visokih šol in dovoliti vpisa na njej.
SVOJI K SVOJIM
Vpis na našo univerzo se Golobu ni posrečil, zato se je obrnil s prošnjo na škofijo, da bi mu dovolili vpis na teološko fakulteto. Škofija je seveda prošnji takoj ugodila in imenovanega vpisala. Ljudje okrog škofije pač niso škrupulozni v takih vprašanjih in rade volje sprejmejo pod svoje okrilje prav vse take izrodke slovenskega rodu, ki so se za časa okupacije kot oni sami po zgledu škofa Rožmana, Erliha itd. prodajali okupatorju. Kot kandidat za božjega namestnika se je izkazal kot pravi vatikanski vojščak in govoril, da naj hudič vzame tistega, ki se bori za to oblast. Ljudi je tolažil, da naj malo počakajo in potrpe, ker komunistični režim bo itak kmalu propadel, vrnili da se bodo belogardisti, ki bodo s seboj pripeljali kralja Petra, da se kraljeva vojska že nahaja na Koroškem, nadalje, kako se pri nas vera preganja in da tako ne more ostati. V letu 1949 je bil kaznovan zaradi sodelovanja s tako imenovano Matjaževo vojsko na 2 leti zapora. V zaporu je govoril, da je sre-
Bizjak & Levičar, Senovo
Pri rudniku Senovo sta bila nameščena Bizjak Stanko kot strojevodja in Levičar Vid kot njegov kurjač. Oba sta poročena in sta živela od dohodkov, ki sta jih prejemala od rudnika, razmeroma dobro. Bizjak je zelo nadarjen, tako, da je izpitna komisija, ko je polagal izpit iz mehanične stroke izjavila, da tako inteligentnega človeka še niso imeli pri izpitu. Bizjak in Levičar sta bila zaposlena s prevažanjem premoga iz rudnika Senovo na postajo Brestanica, Bizjak kot strojevodja, a Levičar kot njegov kurjač, tako da sta imela dovolj časa za kovanje načrtov pri raznih vlomnih tavinah in pri roparskem napadu. Bizjak je sam priznal, da je nameraval toliko časa krasti, dokler si luksuzno ne uredi mehanične delavnice, do-čim si je Levičar sklenil svoje stanovanje krasno opremiti z ukradenim denarjem. Stari slovenski pregovor pravi, da ni nič tako skrito, da ne bi bilo oči to. tako sta tudi Bizjak in Levičar končno padla kriminalnim organom v roke.
ROPARSKI »NAPAD NA RUDNIŠKO BLAGAJNIČARKO
Bizjak in Levičar sta dobro vedela, da ob gotovem dnevu nosita tovarišici Ivanc Brigita in Vajsba.hcr Danica iz blagajne denar v jutranjih urah za izplačilo mezd delavcem. Dne ,90. decembra sta se Bizjak in Levičar odločila napasti blagajničarko in si v ta namen točno pripravila načrt. Ogledala sta si teren in določila prostor napada, mostiček pred upravnim poslopjem, po napadu pa naj bi pobegnila čez ograjo direktorjevega vrta. kjer je bila prislonjena lestev. Načrt je bil do potankosti izdelan in sta se ga pri napadu istega tudi točno držala. Dne 31. 12. 1951 ob pol šestih zjutraj sta se pred upravnim poslopjem v bližini mostička skrila v grmičevje, razumljivo, da sta bila oba zamaskirana in čakala na tovarišici, da pridela iz upravnega poslopja z aktovko, v kateri se je nahajal denar. Po petminutnem čakanju sta se Levičar in Bizjak srečala z omenjenima tovarišicama na mostičku. Prvo je prijel Levičar za obleko in jo vrgel na tla. Medtem, ko je drugo udaril Bizjak po nosu tako, da je ista padla nezavestna na tla, ter ji odvzel aktovko. Predhodno sta še z dolgim kolom razbila žarnico, ki je razsvetljevala prostor na križišču ceste, da sta lahko napad nemoteno izvršila. Bizjak in Levičar sta z aktovko bežala po že vnaprej začrtani poti in preskočila ograjo. Bizjak je spotoma, da bi prestrašil eventuelne zasledovalce izstrelil iz pištole pet nabojev. Odšla sta na dom Levičarja, kjer sta denar preštela in ugotovila, da je v aktovki bilo 260.000 dinarjev. Plačilne sezname sta v štedilniku takoj sežgala. Denar sta si razdelila, in sicer si je Levičar nakupil za ta denar obleke, obutve in opremo.' Bizjak pa razno orodje, znesek 40.000 din pa je poslal svoji ženi v Dolnjo Lendavo.
VLOM PRI ČEVLJARSKEM MOJSTRU V BRESTANICI
Čevljarski mojster Krevlj v Brestanici je znan po svojih solidnih izdelkih. Zato ni čudno, da sta se Levičar in Bizjak odločila vlomiti v njegovo izložbeno okno, ter odnesti v njem razstavljene čevlje. Ta vlom sta izvršila v neki noči med vršenjem službe, to je, ' ko sta vozila vlak s premogom iz Senovega v Brestanico. Nazaj grede sta v tunelu ustavila, ter izvršila vlom in odnesla 4 pare čevljev. Ta vlomna tatvina pa je zanju postala usodna. Levičar je namreč ukradene ženske čevlje podaril svoji sestri. Sestra Levičarja pa je z ukradenimi čevlji na nogah prišla nekoč v Brestanico, kjer jo je opazila žena okradenega čevljarskega mojstra Krevlja in spoznala čevlje na njenih nogah kot lastnino njenega moža. Krevlj eva je zadevo prijavila in tako se je začela odmotavati klobka.
Na osnovi te prijave je bil Levičar aretiran.
BUNKER POD KOZOLCEM
Ko je Bizjak zvedel za Levičarjevo aretacijo si je tako pripravil zagovor, da v primeru njegovega zaslišanja izjavi, da so vse ukradene stvari vrgli v Savo. Kriminalni organi notranjega odseka pri OLO v Krškem seveda takemu zagovoru niso verjeli in so po dolgi požrtvovalni in vestni preiskavi našli pod Bizjakovim kozolcem bunker v katerem je bilo shranjeno ukradeno blago. V bunkerju so med drugim našli 6 cevni radioaparat s petimi zvočniki, mikrofonom in ojačevalcem, ukradenega ob priliki vlomne tatvine v sindikalno dvorano rudnika Senovo. Nadalje razne pile, žeblje, ključavnice in drug material, ukraden iz priročnega skladišča rudnika Senovo.
Poleg navedenega so našli tudi zaboj z m uniči jo za pištole in brzostrelko, dve pištoli 9 mm, 3 ročne defenzivne bombe, 2 pištoli in 1 raketno pištolo. Vse te ukradene predmete je Notranji odsek po ugotovitvi lastništva vrnil oškodovancem.
LEVIČARJEVA ŽENA IMA GOD
Star običaj je, da praznujemo godove. In ker je bil Levičan nežen napram svoji ženi, sta z Bizjakom sklenila proslaviti njen god. Zato sta ukradla 3 kokoši, a v neki hiši, kjer so ravno pripravljali za poroko sta hotela odnesti še druge želodčne dobrote, ker pa iste niso bile skozi okno dosegljive, sta se zadovoljila s tem, kar sta lahko z grabljami dosegla. Tako sta potegnila skozi okno namizni prt, nekaj starih glavnikov in razne drobnarije.
Dejanja sta oba priznala, po končani preiskavi pri Notranjem odseku sta bila izročena sodišču, kjer bosta prejela zasluženo kazen. Senovčani in prebivalci bližnje okolice so se oddahnili, ko so zvedeli, da sta končno prišla oba zlikovca v roke pravice in žele samo to, da bi ju sodišče eksemplarično kaznovalo.	ar
čen, ker je zaprt in da je spoznal vso gnilobo komunističnega vladanja. Bil je tudi intimni prijatelj župnega upravitelja Lasbaherja v Sevnici, saj ni čudno, kajti bila sta istih misli. Lasbaherja že itak poznamo po sovraštvu, ki ga je imel do FLRJ in bil zaradi tega tudi v letu 1951 kaznovan na leto dni zapora zaradi razpihovanja verske mržnje. Golob je bil tudi zelo dober z župnim upraviteljem v Boštanju, ta pa je bil povezan z duhovnikom Blatnikom, agentom Vatikana. Blatnik namreč pošilja v Jugoslavijo sovražno literaturo in po podobnih ljudeh organizira protiljudsko delovanje v Jugoslaviji.
GOLOB POSTANE MAZILJENEC
Slovenski izkoreninjenec in Obergefreiter Golob je končal študij na teološki fakulteti in postal mašnik. Pripravlja se na čitanje nove maše. Človek si nehote ob tej vesti zastavi vprašanje, kako je mogoče, da taki podli ljudje in narodni izdajalci, ki so v času najhujšega trpljenja slovenskega naroda istemu zasadili nož v hrbet, postane duhovnik, čigar naloga je razširjati tako-imenovano katoliško ljubezen do bližnjega. Temu se sicer ne čudimo, kajti ljudje kova Rožman, Erlih, Vovk, Der-žečnik in njim podobni rabijo v svoji službi take izdajalce, ker pošten, zaveden Slovenec, ki ljubi svojo domovino, ne more hoditi po stopinjah zgoraj imenovanih in biti agent Vatikana, ki je neštetokrat javno izpovedal in nastopal proti interesom slovenskega in jugoslovanskih narodov.	ar
Vesela zgodba z
Podgorje je prijazna vasica, ki leži na pobočju hriba med Sevnico in Planino. V tej vasi živita Franček in Jernej ček, oba sta poročena in imata tudi otroke. Imenovana imata prav vse pogoje, da bi lahko dostojno preživljala svoji družini, ako ne bi nasedla reakcionarnim parolam, ki jih razširjajo reakcionarni krogi o nekem bajnem brezskrbnem življenju, ki baje vlada onstran naših meja. Morda sta se naveličala zakonskega življenja? Zato sta sklenila, zapustiti družini in domovino ter oditi preko naše meje. Ker pa jima bi bilo brez zakonskih družic pređol-gočasno, sta si izbrala vsak svojo ljubimko, tovarišici Angelo in Slavico, da bi tako v veseli družbi mladih deklet nastopila pot »v lepše življenje«. Napravila sta si načrt, da pobegnejo najprej v Avstrijo, od tam pa v Ameriko. Meseca maja so se odločili za odhod, razumljivo, da so imeli tudi primerno odhodnico, katero so priredili pri Frančku. Miza je bila bogato založena z raznimi dobrotami, a vse to so zalili z rajnim vinčkom.
Pred odhodom iz vasi so se od navzočih poslavljali in jim mahali v slo-
žalostnim koncem
vo ter peli: »Oh zdaj gremo, oh zdaj gremo, nazaj še pridemo.« Da bi bil odhod še svečanejši, so odhajajočo družbo, ki se je na vozeh odpeljala proti Sevnici, spremljali tudi kolesarji. V Sevnici se je imenovana četvorica po gin-Ijivem poslavljanju od spremljevalcev vsedla na vlak ter se odpeljala proti Mariboru. Ko so hoteli v okolici Maribora prestopiti našo državno mejo, so jih še pravočasno sprejeli v svoje okrilje budni čuvarji naših meja. Naši mi-ličarji so četvorico odpeljali v Maribor, kjer so jim preskrbeli brezplačno stanovanje in hrano in kjer lahko razmišljajo, kako se bodo po prestani kazni ponovno sprijaznili s svojimi ženami.
Ta primer nam jasno kaže, kako razni naivni ljudje nasedajo govoricam in propagandi reakcionarnih elementov in sovražnikom naše domovine. Ti ljudje so verovali zapeljivim besedam tuje, nam nasprotne propagande in hoteli brezskrbno živeti, medtem ko so doma svojo domačijo, ženo in otroke prepustili same sebi. Upajmo, da jih bo kazen, ki jo bodo za to nepremišljeno dejanje prejeli, izučila in jih privedla do spoznanja, da je ljubo doma, kdor ga ima.
Dolgost življenja
Različne živali živijo različno dolgo: infuzoriji komaj nekaj ur ali dni, želva in slon pa do 200 let. Tudi med živalmi istega razreda in rodu so razlike glede na dolgost življenja znatne. Tako živi povodna bolha le nekaj tednov, rak do 20 let, polž dočaka komaj 4 leta, drugi mehkužci n. pr. sipe tudi 100 let. Tudi med ptiči so v Starosti velike razlike. Mali pevci živijo kvečjemu 20 do 30 let. velike ujede pa dočakajo čez 100 let.
Zakaj ima Vsaka vrsta živali drugačno življenjsko dobo ni znano. Nekateri mislijo, da je dolgost življenja sorazmerno s trajanjem ontogenetskega razvoja. Slon živi do 200 let, brejost j traja 60,5 mesecev, spolno dozori med ’ 20 in 30 letom, konj živi 50 let, brejost traja 11 mesecev, spolno dozorelost doseže med 3. in 4. letom, pes doseže 10 do 15 let starosti, embrionalni razvoj traja 2 meseca, spolno dozori v 1. letu, domači zajec živi 7 let, brejost traja 4 tedne, spolno pa dozori že v prvi polovici leta.
Zdi se torej, da potrebujejo velike živali dalj časa za svoj razvoj in zato
Zbor II, krške mladinske delovne brigade bo 2. avgusta
na OK IMS Krško, —Mladina prijavljaj se!
dalj -časa živijo. Vendar so še drugi vzroki, ki vplivajo na dolgost življenja. Bober je n. pr. dosti manjši kot govedo, pa živi sorazmerno dolgo (20 do 50 let), njegova brejost traja 6 tednov, pri kravi pa, ki živi do 25 let, devet mesecev.
Nekateri biologi mislijo, da je dolgost življenja v sorazmerju z izrabo energije. Majhne živali potrebujejo v razmerju s svojo težo več energije kakor velike. Drugi so zopet mnenja, da živijo najdalj duševno najpopolneje razvite vrste. To bi veljalo kvečjemu za sesalce, ni pa še v glavnem znano, da vpliva spol na življenjsko dobo.
MLADINSKA DELOVNA BRIGADA NA ZDOLAH
Mladinska delovna brigada je na gradnji ceste^ Zdole—Videm napravila naslednje:
Planiranje ceste 398,90 m3, nasip 41,76 m3, izkop zemlje 405,81 m3, izkop ruše 21,50 m3, izkop jarka 7,20 m3, izkop kamenja 48,20 m3, odstranjevanje kamenja iz stare ceste 7 m3.
Popoldanski prosti čas prebijejo graditelji v glavnem za kulturno-prosvet-no delo. Težišče fizkulturnega dela je za igranje odbojke in šaha, medtem ko lahkoatletske panoge ne pridejo v poštev, ker ni primernega prostora za treninge. V okviru kulturno-prosvet-nega dela deluje pevska, zborna in recitacijska skupina, trikrat tedensko pa so plesne vaje.
fe
PO SVETU...
Šesto zasedanje donavske komisije se je končalo v Galcu, katero pa ni prineslo nikakih bistvenih zaključkov,, ker je glasovalni stroj ovrgel vse glavne predloge Jugoslavije in dal popolno oblasti na Donavi v roke Sovjetski zvezi. Nenormalni položaj plovbe se zaradi tega ne bo nič spremenil. Prav tako pa so poteptane vse pravice obalnih držav, medtem ko bo Rusija nemoteno izvajala še nadalje velik pritisk na podrejene dežele. Jugoslovanski predlog so zavrnili z izgovorom, da se da isti v pretres »posebni komisiji«, kateri bo pa baje prišel na vrsto na prihodnjem zasedanju. S tem so bile poteptane vse pridobitve, ki jih je dalo zadnje zasedanje pred štirimi leti v Beogradu.
Madžari zopet rovarijo. Vzdolž naše meje so madžarske čete začele z utrjevanjem. Gradijo bunkerje, gnezda za težke mitraljeze, kopljejo rove in napeljujejo bodečo žico. Na mejo pošiljajo nove enote, predvsem pa so se pomnožile tankovske in motorizirane enote, ki so od lani narasle za trikrat. Strelske divizije izpopolnjujejo s tankovskimi. Prav tako pa tudi Romuni utrjujejo mejo in je te dni po reki Tomiš priplavala tankovska mina na jugoslovansko stran.
V New Yorku se je končalo prvo zasedanje posebne komisije OZN za prisilno delo, katera je ugotovila, da ima Sovjetska zveza in njej podložne države na prisilnem delu dvanajst milijonov ljudi. Zastopnik ZDA je navedel obtožbe, po katerih zavzema sistem suženjskega dela v Sovjetski zvezi tak obseg, kakršnega zgodovina sploh ne pozna.
Izgnani Italijani iz Romunije. Romunske oblasti so izgnale 20 Italijanov, ki so dolgo let živeli in delali v Romuniji. To so večinoma delavci, . obrtniki in uslužbenci. Izjavili so, da se v Bukarešti vztrajno širijo vesti, da sta Vasile Luca in Ana Pauker, ki sta obtožena saboterstva, odpeljana v Sovjetsko zvezo.
Italijanska zunanja trgovina. Italijanski minister za zunanjo trgovino La Malfa je izjavil v parlamentu," da je vrednost italijanskega uvoza narasla za 85 odstotkov v primeri z letom 1938., vrednost uvoza pa za 50 odstotkov. La Malfa je pripomnil, da je pasivna bilanca še vedno resen problem, zlasti glede na dolarsko področje.
General Ridgway v Londonu. General Ridgway je zapustil sinoči London po dvodnevnem obisku v Vel. Britaniji. Včeraj je na tiskovni konferenci izjavil, da so vesti o bakteriološki vojni na Koreji navadna laž. Dejal je, da ni nobenega dokaza, da so enote Združenega poveljstva uporabljale bakteriološko orožje. Bakteriološke vojne ni bilo, je dejal Ridgway, prav tako pa tudi ni nobena enota Združenega poveljstva uporabljala v kakršni koli obliki- bakteriološkega orožja. Ko je govoril o svojem obisku v državah se-veroatlantskega pakta, je dejal, da so bili ti obiski vljudnostni. V odgovoru na vpraašnje, kakšno vlogo naj bi imel srednji vzhod v organizaciji atlantske obrambe, je poudaril, da je proučeval z načelniki britanskega generalnega štaba vojaško stran tega vprašanja.
Grška spomenica o gospodarskem položaju. Grška vlada je izročila vodji ameriške misije v Atenah spomenico vladi ZDA o ekonomskih vprašanjih. V spomenici je rečeno, da je grška vlada prvič po drugi svetovni vojni storila vse za uravnovešanje proračuna ter da bo izvedla protiinflacijsko politiko za utrditev valute. Vlada pa ne bo mogla izvesti investicijskega programa s finančnimi sredstvi, ki jih ima sedaj. Zato prosi vlado ZDA, da bi stroški za vzdrževanje osebja ameriške gospodarske misije v Grčiji, ne presegali 5 odstotkov skupne vsote ameriške pomoči, ker se s tem zmanj-šuiejo sredstva, namenjena za velika dela.
Arheološka izkopavanja v Dobovi
V prvih dneh meseca junija je Posavski muzej v Brežicah začel s pionirskim. delom na polju znanstvenega raziskovanja terena v svojem upravnem območju. Izvedel je arheološka izkopavanja predzgodovinskega grobišča v gramozni jami pri Dobovi. S tem se je uvrstil poleg pokrajinskega muzeja v Mariboru, o katerem smo lahko pred tedni brali v dnevnikih, da je tudi samostojno pokrenil podobno izkopavanje grobišča v Pobrežju pri Mariboru, med prve ustanove v vrsti lokalnih in pokrajinskih muzejev, ki so samostojno podvzele takšno znanstveno raziskovalno delo večjega obsega v svojem območju.
Izkopavanje je trajalo 10 dni in že sedaj, ko še ni material v dovoljni meri znanstveno proučen, lahko rečemo, da je bilo delo in trud pri izkopavanju z bogatimi in zanimivimi najdbami obilo poplačan. Strokovno-znanstveno stran izkopavanja je prevzel Seminar za predzgodovinsko arheologijo univerze v Ljubljani pod vodstvom univ. asistenta dr. Franceta Stareta.
Predzgodovinsko grobišče v Dobovi je bilo odkrito slučajno pri kopanju
gramoza že med prvo svetovno vojno.
Ze takrat je bilo odkrito večje število 1 njenega grobov, v katerih je bilo najdenih več zanimivih predmetov. Vendar v stari Jugoslaviji ni bilo možno grobišče izkopati in znanstveno proučiti. Omenjene predmete je imel pri sebi shranjene paznik gramoznice in je o tem obvestil takratno učiteljstvo v Dobovi, vendar je vsa stvar ostala takrat na mrtvi točki.
Med minulo vojno pa je bil paznik izseljen in tako so se skoraj vsi pri njem shranjeni predmeti izgubili. Le • dva predmeta — bronasti obese k in sponka-očalarka — sta po prizadevanju do-bovskih študentov prišla v ljubljanskj. narodni muzej. Po tej slučajni »zopetni« najdbi je stopila uprava Posavskega muzeja v zvezo z Institutom za arheologijo univerze v Ljubljani, ki je jeseni leta 1950 z enodnevnim poskusnim kopanjem raziskal teren ob gramozni jami.
Ob tej priliki so bili odkriti trije grobovi, o katerih je v kratkem poročilu slovensko in inozemsko javnost sčzna-nil dr. Stare v Arheološkem vestniku 1.1951-11-1. Zavod za zaščito pa je še istega leta zaščitil to grobišče z namenom, da se v bližnji bodočnosti ta
arheološki teren znanstveno razišče. Za tehnično in finančno stran izkopavanj pa je skrbela uprava muzeja, ki je znala pravilno prikazati važnost ome-arheološkega terena in je pri tem naletela na popolno razumevanje od strani naše ljudske oblasti, ki ji gre glavna zasluga za to, da je bilo to znanstveno raziskovalno delo možno izvršiti, ker je preko poverjeništva za kulturo in prosveto OLO Krško nudila vsestransko in materialno pomoč in s tem pokazala veliko razumevanje za potrebe in perspektivno delo Posavskega muzeja.
Naj na kratko podam rezultate desetdnevnega raziskovanja, ki je tako od delavcev, kakor tudi od strokovnjakov, zaradi suše otrdele zemlje, zahtevalo mnogo truda. Izkopanih je bilo 34 grobov z zelo zanimivimi grobnimi pridevki. Vsi grobovi so žgani. Razumeti je to tako, da so mrliča pred pokopom sežgali in pokopali njegove kosti in pepel ter temu pridali predmete, ki jih je pokojnik v življenju največ uporabljal, kakor n. pr. zapestnice, ovratnice, igle, lasnice, prstane, obeske, sponke, nanožnice, vivčke (za prejo) pri ženskah — nože, pasove, pasne sponke pri moških grobovih. Pri pokopu pa je bilo opaziti gotove razlike. Največ grobov
ima. ta način pokopa, da so sežgane kosti umrlega z nekaterimi zgoraj naštetimi predmeti položili v majhno posodo :— žaro, to pa postavili v okoli 30 cm globoko grobno jamo, ki je bila obložena z večjimi prodniki in delno napoljena z ogljenino. Drugi način pokopa je brez posode-žare. V tem primeru so sežgane kosti umrlih pokopane v zemljo izkopani grobni jami, ki je vedno zelo majhnih razsežnosti in v vrem.eru ne presega 60 cm. V tej jami se navadno najde med sežganimi kostmi in pepelom odlomke keramike — koščke posod, ki jih je prej rabil pokojnik in pa nekatere od zgoraj navedenih bronastih predmetov. Nad grobom so se zelo pogosto našli odlomki posod, ki kažejo sledove daljše praktične uporabe (kakor skodelice za uživanje hrane) in iz česar, sklepajo, da so se pri pokopu ob grobu vršili verjetno neki obredi, povezani z zauživanjem hrane, ki bi jih utegnili primerjati z običajem kmečke sedmine.
Zanima nas, kateremu času in narodu pripadajo opisani dobovski grobovi? Strokovnjaki sodijo po izkopanih bronastih predmetih in po načinu pokopa, da so iz časa okoli leta 1000—S00 pred našim štetjem in da pripadajo narodu Ilirov, ki so takrat naseljevali sloven-
ske kraje. Ker v grobovih med najdenimi predmeti niso našli niti enega železnega, ampak samo bronaste predmete, sodijo, da imamo pri dobovskih grobovih opravka s prehodno dobo bronaste v železno dobo, če ne celo s končno dobo brona, iz česar strokovnjaki sklepajo na zgornjo letnico. Po no.činu pokopa in značilnih oblikah izkopanih predmetov pa očitujejo dobovski grobovi sorodstvo z grobovi tako imenovane prehodne dobe v železno. To je približno iz istega časa kakor zgoraj iz Zgornje Hajdine pri Ptuju in iz okolice Maribora.
Izkopavanja v Dobovi so končana. Bogat arheološki material pa bo v najkrajšem času urejen in znanstveno proučen. Tako požrtvovalnost naše ljudske oblasti, ki je s svojo vsestransko podporo v glavnem ta izkopavanja omogočila, ne bo ostala brezpomembna. Na eni strani je s tem omogočila slovenski znanosti na podlagi izkopanin nadaljnji študij nase preteklosti, na drugi strani pa je našemu delovnemu človeku omogočila in razširila poznavanje davne preteklosti našega južnega Posavja, ki nam ga bo z izkopaninami iz dobovske-ga grobišča posredoval Posavski muzej v Brežicah.
Stanko Škaler, stud. phil.
r
v
Iz naših gospodarskih središč...
Iz Krškega
Pred kratkim je zasedal delavski svet tovarne Celuloza na Vidmu. Reševali so gospodarske probleme za izboljšanje kvalitete dela in materiala. Pri tem imajo težave pri nabavi liipoklorida, katerega rabijo za beljenje celuloze.
V brusilnici so ukinili nedeljsko delo ali četrto smeno ter odpustili nedisciplinirane delavce. Nadalje je delavski svet proučil naslovni spisek za gradnjo Roto tovarne, katero investira Celuloza. Delavski svet se v celoti strinja s predvideno gradnjo. Sklenili so tudi, da si bo tovarna nabavila 2 in pol tonski tovorni avtomobil.
Da bo vsak član delavskega sveta seznanjen z določbami delavskih svetov so sklenili, da bodo člani predelali brošuro tovarniških delavcev.
OBČINA VIDEM—KRŠKO IZVRŠUJE SVOJE NALOGE
Pred poslopjem okrajnega odbora je urejen mestni park. Veliko skrb se posveča škropljenju cest, katere škropijo z lužino, ki pre-ostajr, v Celulozi. Na Vidmu so že prebelili vso potrebne hiše, d očim je v Krškem to delo v teku. Po mestu so napeljani zvočniki s katerimi seznanjajo prebivalstvo z novicami po radiu.
6. julija so v Brežicah proslavili gasilci 70-lotnico svojega obstoja. Zjutraj je bila budnica, dopoldne so imeli praktične vaje, popoldne pa so podelili odlikovanja najstarejši m gasilcem. Po proslavi je bila prosta zabava.
IZ BREŽIC
Pred kratkim je bil sestanek sindikalne podružnice Tovarne pohištva v Brežicah na katerem je prisostvoval tov. Glogovšek Ivan. direktor Narodne banke iz Brežic in je v svojem predavanju »Vloga družbenega plana v socialističnem gospodarstvu in razvojni poti upravljanja proizvajalnih sredstev ter o današnjem načinu upravljanja socialističnih podjetij«, podrobneje nakazal uspehe nekaterih socialističnih podjetij. Člani sindikalne podružnice so živahno posegali v diskusijo in si žele še več takih in podobnih predavanj, kajti tovariš Glogovšek jim je na vsa stavljena vprašanja dal jasna pojasnila, tako da je njegove odgovore vsakdo, pa naj si bo še tako preprost delavec lahko razumel.
Zavednemu rudarju iz rudnika Krmelj
Prejeli smo Tvoj dopis z dne 27. 6. 1952, sicer bi ga morali vreči v koš, ker ni bil podpisan, ampak Ti vseeno odgovarjamo. Veseli nas, da ste rudarji zadovoljni, da se je enkrat razčistilo ozračje v Krmelju, vendar isto bi bilo še čistejše, ako bi vsi delovni ljudje brez strahu povedali vse, kjer jih čevelj tišči. Zavedajte se končno že enkrat, de. živimo v novi socialistični Jugoslaviji, kjer vlada socialistična demokracija in da je glavni namen našega časopisja, da biča prav vse napake in izkoriščanja našega delovnega ljudstva. Zato vas prosimo, da nam pošljete vse to kar smatrate, da je napačno in škoduje našemu delavskemu razredu, vendar naj bodo ti dopisi podpisani ako hočete, da bo imel dopis uspeh. Otresti se moramo ie enkrat bojazni pred raznimi osebami in posledicami takih prijav. Prepričani bodite, da naša ljudska oblast ne bo prav ničesar ukrenila proti interesom delavskega razreda ali pa posameznega delavca, ki razkrinkuje nepravilnosti in nepoštena dela v raznih podjetjih.
Toliko v vednost. Oglasite se zopet in javite nam vse Vaše težkoče za kar Vam bomo zelo hvaležni.
Pozdravljeni!	Uredništvo.
Kako Lip Brežice rešuje bukovino od piravosti...
Kakor je splošno znano, se bukov les pokvari, če se do meseca maja ne predela v plohe in druge sortimente. Bukov les v okroglem stanju spomladi zadrži v sebi toliko vlage, da se morejo v njem naseliti razne glivice, ki povzročajo takozvano piravost.
Lesno industrijsko podjetje si je navzlic opozorilom nakopičilo velike zaloge bukovine v mesecu aprilu, čeprav je sečnja bukovine in listavcev sploh po 1. aprilu samo v izjemnih primerih po zakonu dovoljena.
Podjetje je sicer sklenilo pogodbe za dobavo bukovine, imelo tudi kupce, vendar najbrže tudi kupci vezani s pogodbami niso bili tako nespametni, da bi prevzeli gro mase v mesecu maju, ko se je proces gnilobe bukovine že pričel. Bilo je pač nujno, da se jim les po veliki večini dobavi že prej. Če pa je to sneg preprečil, je to višja sjla, ki opravičuje izpad dobave. Tako se pač ne izvršuje plan, da se izvrši samo količinsko, brez ozira na naravne posledice okvare.
Posledica tega je bila, da so kupci pogodbe stornirali, ker niso mogli drugače zaradi zakasnele dobave narediti in je tako cela masa bukovine ostala na razpolago obratom Lesnoindustrijskega podjetja samega in to predvsem na žagi v Sevnici. Problem ni rešen s tem, da se les spravi iz gozda na postaje, les je treba še tudi pravočasno na obratu predelati. Jasno pa je, da tudi obrat ne zmore te predelave v nekaj dneh v veliki količini, morda čez tisoč kubičnih metrov.
Če danes v začetku julija pogledamo Lesno industrijski obrat — žago v Sev-
nici, še vedno reže bukovino in pri tem 40 % lesa, ki bi nam dal dragocene bukove plohe ali razno drugo blago za izvoz, vrže v odpadke za kurjavo.
Sicer bodo za to hvaležni Sevničani, ki so tako prišli poceni do drv za kurjavo, ker ne bo treba kupovati premoga, a naše gospodarstvo z gozdovi pa trpi ogromne škode.
Za tako slabo gospodarjenje ne more in ne sme biti nobenih izgovorov in opravičil. Tudi to ne more biti izgovor, da itak ni več povpraševanja po raznih sortimentih žagarske industrije in gozdne manipulacije kakor so parketi, pragi normalni, industrijski itd. in da se mora zaradi tega les metati med drva.
Če ni povpraševanja, morda trenutno za ta ali oni artikel iz lesa, naj pa les raste, ker nam tako tudi daje s prirastkom lepe obresti in kadar bo prišlo povpraševanje bomo imeli več lesa na razpolago. Lesno industrijsko podjetje Brežice ni pač samo za sebe samostojna enota, ampak je le majhen delič našega skupnega gospodarstva in morda trenutna korist podjetja, ki ni obenem korist skupnosti, ne sme biti gospodarska direktiva temu podjetju.
Vse to bi morali direktorji in komercialisti predvideti in z ozirom na vsakokratno situacijo skupno z delavskim svetom in upravnim odborom ukrepati. Voditi podjetje je bilo pač lahko do sedaj, dokler dobiš kredita kolikor hočeš in dokler vsakega kupca in izdelavo vsakega sortimenta predpiše višji forum, toda razumljivo težje bo to odslej naprej.
Sevničani so se zganili
Društvo za telesno vzgojo »Partizan« v Sevnici je priredilo v soboto, dne
5.	t. m. zvečer lepo uspelo telovadno akademijo. Na novem odru povečanega Telovadnega doma je nastopilo s 17 točkami pestrega sporeda 10 članic in prav toliko članov, 15 mladink, 12 mladincev in 30 pionirjev obojega spola.
Prireditev je bila prva te vrte v Sevnici po osvoboditvi. Poleg popravila doma in ostalih gradenj okrog njega, je imelo društvo že od osvoboditve dalje težave zaradi pomanjkanja vaditeljev. S prihodom v Sevnico tov. Pežeta proti koncu lanskega leta pa se je stvar obrnila na bolje. Njemu gre v glavnem zasluga za to akademijo in on je tudi nosil levji delež pri njeni izvedbi. Njemu gre tudi priznanje, da zamuda s to prireditvijo ni bila še večja.
Ker je bila to prva tovrstna prireditev v Sevnici, je bilo pričakovati večjega obiska. To pričakovanje se pa žal ni izpolnilo. Gotovo pa je eno: kdor je gledal akademijo, ne bo izostal na prihodnji. Porok za to je navdušeni aplavz, ki je spremljal izvajanja prizadevnih telovadcev. Drugo pa je verjetno, če bi tisti, ki so ostali doma vedeli, da bodo videli tako lepo akademijo, ne bi ostali doma in ko bodo slišali praviti o njej, bodo prihodnjo prav gotovo obiskali. Male pionirke so izvajale prisrčno igrico s punčkami in mamice so v dvorani vzhičeno opazovale ljubko prizadevnost malčkov v igri z žogo, ki jim je v tem prvem življenjskem nastopu že hotela sem in tja malo ponagajati in pokazati lastnost svoje okrogline. Ob spremljavi klavirja so izvajale ritmične vaje na gredi
dokaj samozavestno, medtem ko so članice z vajami na dvovišinski bradlji z drznimi preskoki in prevali izzvale sem pa tja kar malo osuplosti v dvorani. Kdo pa si je mislil, da so naša dekleta taki »gadje«, saj ni nihče vedel, kako so se večer za večerom z veliko vnemo pripravljale za to prireditev. Člani so strumno izvajali proste vaje, le na bradlji so bili posamezni prvinski gibi premalo izglajeni. Vendar pa moramo znati pravilno ceniti tudi to pomanjkljivost, saj je moral na tem polju tovariš Požeg orati najtežjo ledino. Vsekakor pa je bilo splošno mnenje gledalcev, da so videli več kot so pričakovali. In to je tudi nekaj. Sevniški »Partizani« so se pošteno zagnali in po tej akademiji lahko upamo, da se bo tudi v Sevnici kaj kmalu razgibalo delo na polju telesne vzgoje.	Ž. F.
V Senovem so proslavili 3. julij
Rudarski praznik 3. julij so senov-ški rudarji posebno slovesno proslavili. V veliki dvorani se je zbralo preko 600 rudarjev, kjer jim je ljudski poslanec tov. Sterban Karl orisal pomen Dneva rudarjev. Ta dan je ljudska oblast priznala v spomin na največjo gladovno stavko rudarjev v Trbovljah, dne 3. julija 1934. leta. Rudniški ravnatelj tov. Cvikl je opisal zgodovino rudarskih bojev ter čestital rudarjem k njihovemu prazniku.
Po proslavi so odšli z godbo na čelu pred upravno poslopje, kjer so najboljšim članom koliktiva podelili nagrade.
IZ KRMELJA
Tudi v Šentjanžu na Dolenjskem so dne 3. julija rudarji proslavili svoj praznik. Zbrane rudarje je v imenu delavskega sveta pozdravil predsednik Slapšak, ki je orisal pomen Dneva vstaje. Tov. direktor Hegler Jože je opisal rudarsko gladovno stavko 3. julija 1934. leta v Trbovljah ter zgodovinsko borbo rudarjev za svoje pravice v bivši Jugoslaviji.
Predsednik upravnega odbora tovariš Tisu je govoril o lokalnih razmerah, o borbi sindikalne organizacije v Krmelju, ki je obstojala le nekaj časa, dokler ni bivši lastnik rudnika Kil odvzel blagajniku denar, vse ostale funkcionarje pa odpustil.
Ob tej priliki sta bili dve družini ponesrečenih rudarjev obdarovani.
Oddelek Barbara pa je bil preimenovan v oddelek 3. julija.
Zbor II. krške mladinske delovne brigade
bo 2. avgusta 1952
na OK IMS Krško. — Mladina prijavljaj se!
Ne le Krka vabi
Dober dan!
Pozdravljeni!
En brizganec prosim!
Sifona je zmanjkalo.
Potem prosim mešanec!
Kisle vode nimamo!
A vino?
To pa!
Dva deci prosim čistega!
Takoj, samo v klet grem ponj! (Daljša pavza.)
Na zdravje!
Na zdravje!
Plačam!
Takoj! (Še daljša pavza.)
Koliko dolgujem?
No, to pa za vas! In kje dobim kabino? Pri »bademajstru«!
Pa kje ga najdem?
Pri kabinah!
Hvala!
Bademajster!
Prosim!
Eno kabino prosim!
Imate blok?
Ne!
Potem morate ponj v restavracijo! Hvala!
En blok prosim!
Takoj! (Daljša pavza.)
Dajte mi, prosim, že enkrat blok! Oprostite, sem čisto pozabila. Prosim! Stane?
Hvala!
Bademajster!
(Molk.)
Bademajster!
Ga ni, je odplaval na »špico«.
A kdo ima ključe?
Jaz!
Eno kabino prosim!
Bademajster je rekel, da ključa nikomur!
Kdaj pride nazaj?
Kmalu, kar počakajte!
(Zelo dolga pavza.)
Gospod, bademajster, eno kabino bi želel!
Imate blok?
Da!
Moment!
Prosim!
Na žalost, vse so oddane!
Hvala!
(Nazaj v restavracijo.)
Vračam vam blok!
Zakaj?
Ni več kabin!
Tako?
Da!
Prihranite za drugič!
Bo še veljal?
Bo! Samo 1. julija zapremo!
Skoda!
Stud. farmac. K. L.
Za varnost prometa
Število motornih voail v naši republiki čas pred vojno, po vojni pa zaradi zgoraj
se je v primeru s številom pred vojno precej povečalo. Ceste pri nas so spričo tolikega prometa slabe, ozke, kotanjaste in po ovinkih zelo nevarne. Z ozirom na to, da se je promet po vojni tako razvil in da je število motornih vozil tako naraslo, ,se je v pogledu cest pri nas le malo pokrenilo, z izjemo važnejše prometne žile.
Pogoste prometne nesreče in okvare na vozilih so posledica slabih cest, nič manj nesreč pa ni zaradi malomarnosti peščev, kolesarjev, voznikov vprežnih vozil in tudi šoferjev. Skratka vsak, ki hodi ali se vozi po naših cestah ima premalo smisla o varnem prometu in premalo odgovornosti pred obvarovanjem ljudske imovine. Vse premalo se zanimamo za izvajanje cestnih predpisov, ki so izdani zaradi varnosti prometa. V Uradnem listu FLRJ štev. 51-50 je izšla Uredba o prometu na javnih cestah. Ta uredba predpisuje med drugim n. pr. za kolesarje, da morajo imeti ponoči, ali v času megle na dvokolesu ijuč, zadaj pa refleksno steklo, da mora biti opremljeno z zvoncem in odgovarjajočimi zavorami. Prav tako ne sme po tej uredbi voznik z vprežnim vozilom v nočnem času brez luči na cesto. Ti predpisi se pri nas le malo izvajajo in se pri ljudeh najde malo razumevanja. Res, da je bilo v prvih povojnih letih težko dobiti žarnice in vložke za žepne svetilke, zvonce in podobno, ali pa sveče in petrolej za voznike. Prav zaradi tega organi Ljudske milice, ki so pooblaščeni nadzirati izvajanje teh predpisov, od strani prekrši tel jev niso izvajali sankcij. V zadnjem času pa se ti predmeti že dobe in bodo zaradi tega organi javne varnosti voznike, ki ne bodo upoštevali teh predpisov kaznovali. V interesu vsakega posameznika je/ da si v izogib nepotrebnim kazenskim
navedenih razlogov naši organi niso vršili pritiska nad izvajanjem, če hočemo, da se varnost prometa spravi v sklad s predpisi, potem nam ne preostane drugega kot to, da se začne s sankcijami, kajti to bo v korist posamezniku in družbi na splošno.
Nihče naj se nad službujočim miličnikom no jezi, če bo moral zaradi svoje malomarnosti plačati kazen. Vsak naj se zaveda, da ni to osebnost miličnika, pač pa njegova dolžnost v cilju izboljšanja prometa in v cilju zavarovanja državljanov.
Nič manj pereče vprašanje po zavarovanju prometa ni na naših železnicah. Tudi za to so izdani posebni predpisi, ki so našim ljudem več ali manj znani, le nekoliko bi se jih bilo treba pridržavati.
Tudi tu bodo morali in tudi bodo organi javne varnosti posvetili več pozornosti. Na vlaku, n. pr. vožnja na stopnicah železniškega voza, skakanje z vlaka in odpiranje vrat preden se vlak ustavi. Hoja po železniški progi ali čez progo, pa naj si bo kjer koli, tudi tam, kjer je najbolj nevarno, skakanje čez zaprte zapornice ali pod njimi. Za to so v prvi vrsti odgovorni železniški uslužbenci, da predpise uvažujejo in jih ne kršijo, n. pr. izven službe, da ljudi, ki te predpise kršijo, opazarjajo ali kaznujejo.
Ker železniška direkcija stremi za tem, da se proti takim prekršit el jem ostreje postopa, so bile v tem mesecu v Celju, Novem mestu in Zidanem mostu konference med člani Notranje uprave in funkcionarji železnice, kjer so bili v cilju izboljšanja varnosti v prometu sprejeti sklepi, da se najprej z opozarjanjem in potem tudi s sankcijami pristopi k izvajanju predpisov.
Če hočemo na naših cestah in železniških postajah ustvariti varen promet, bo potrebno
sankcijam uredi vozilo tako, kot je to pred- j mnogo opozarjanja pa tudi brez kaznovanja nisano za vsa vozila, ki so namenjena jav- ne bo šlo, posebno na železniških postajah v nemu prometu. Pripomniti je še to, da to j Brežicah, Videm—Krško in v Sevnici. Vse niso nikakršni' novi predpisi, pač pa so to j to pa se bo dalo doseči le s pravilnim cestni predpisi, ki so bili v veljavi že svoj razumevanjem vsega prebivalstva.
Praktični
nasveti
Če imaš . . .
. . . redke in krhke lase, si jih ostrizi, rahlo nakodraj in videti bodo bolj gosti.
•	. . premočna prša, ne nosi tesnih život-kov, temveč prosto padajoče bluze in široke rokavne izreze;
•	. . prešibka prša, nosi prav tako široko krojene bluze, široke rokave in mnogo žepkov;
... previsoko postavo, obuj le čevlje z nizkimi petami, obleci obleko z vodoravnimi črtami, dvobarvne obleke, pisana krila in bluze nevtralne barve;
... premajhno postavo, obuj čevlje z visokimi petami, nosi obleke zapete z gumbi po vsej dolžini in nabavi si obleke z navpičnimi črtami.
ISK
Tržišča
V Tržišču na Dol. je bilo 6. julija gasilsko tekmovanje med Protsov. gasilskim društvom iz Krmelja in Tržiščem. Tekmovali so v tro-delnem šolskem napadu, metanju cevi itd. Gasilsko društvo Tržišče je bilo ustanovljeno pred kratkim in je bilo le nekaj točk za krmeljsko četo.
Ce(. julija je mladinski ajttiv iz Krškega obiskal mladino na Podbočju. V dopoldanskih urah so mladinci odigrali medsebojno šah in odbojko, popoldne pa so skupno odšli na kopanje v Krko. Obisk je bil prirejen predvsem zaradi povezave mladinskih aktivov v okraju.
in iz naših vasi
Nedeljski pregled krompirišč na Raki
Nekaj kritičnih pripomb k nedeljskim pregledom krompirjevih nasadov in umesten predlog, katerega se priporoča, da bi ga osvojili merodajni faktorji.
Kako se pregleduje krompir? Zelo površno. Nekaj starejših ljudi koraka po njivi. Kje morejo kaj opažati? Nekaj je vmes takih, ki imajo opešane oči in bi opazili hrošča ali ličinko le skozi povečevalno steklo. Ti ljudje opravijo samo svojo formalno dolžnost, da korakajo skozi njive. Pisec tega dopisa je stai 60 let in bi bilo popolnoma brezpomembno, če bi ga on pregledoval, ker bi ga ne videl, vendar se ga v to sili. Tri nedelje zaporedoma je bil na seji KZ pa ga je že vaški vodja, pobaral zakaj ne hodi pregledovat krompirja, ker da mora od vsake hiše iti po eden. Ker mu le ta pojasni, da v dveh krajih istočasno ne more biti, in da bi bilo nekoristno, ker bi hrošča ne opazil, doma je pa samo žena. Vidi pa, da so pri nekaterih hišah po tri ali štiri dekleta, oziroma fantje pa gre tudi samo po eden pregledovat in še od teh navadno oče. Mladina pa ob istem času, ko je pregled hroščev, vsa hiti v cerkev k deseti maši. Ko je šel pisec v nedeljo, dne 22. junija od seje KZ domov, nekaj minut pred deseto uro, se je zgrinjalo po cesti proti cerkvi ogromno mladih ljudi obojega spola v starosti od 12 do 28 let. Ker je bil prav tedaj na terenu pregled krompirišč, je ogovoril to mladež z besedami : »Kaj je bolj važno, iti v cerkev ali na hrošče?« Čul se je za hrbtom porogljiv krohot in nekdo je izustil »star brezverec«. Ko je prispel do doma, je videl, da je maloštevilna ekipa pravkar dokončala pregled na zadnji njivi, po kateri so hodili vzravnani pokoncu. In elekt takega pregleda je seveda podoben ničli. Ker gre mladina vsa v cerkev in niso dovolj energični starši, ali mogoče tudi sami religionarji to dopuščajo. Vendar sc pa le boje kakšne kazni, Če bi nihče ne šel od hiše, gredo po navadi samo starejši ljudje, da se izognejo odgovornosti s formalnim korakanjem po njivi.
Še nekaj jo vredno omeniti. Ker pisec nima voj ih otrok in sam ni sposoben za iskanje hroščev, je pretekla leta za vsako nedeljo
najel namesto sebe dekletce proti plačilu. Letos se je to dekletce s svojimi starši odselilo. Poizkusil je pri neki hiši, kjer imajo tri dekleta v starosti od 13 do 19 let najeti eno, da bi ob nedeljah proti plačilu namesto njegove hiše pregledovala. Toda mati ni pustila, češ, da morajo iti vse tri k drugi maši ob desetih, ker gresta stariša k prvi maši. Vidite, taka je mentaliteta histerično religionarnih ljudi. Kam plovemo? Kaj bo z našo mladino? Kje je napredek?
Da mora imeti mladina nekaj veselja in zabave, da po tedenskem delu fdeče umazano delovno obleko in da se ob nedeljah praznično obleče, to drži. Ali bi ne bilo boljše, da se mladino usmeri na kakšno zabavo in razvedrilo v popoldanskih ali večernih urah ? Nekaj je treba nuditi, če ni nič, je vedno cerkev privlačna. Po mnenju naprednih ljudi bi bilo forsirati, če so že zadružni dompvi propadli, zgraditi zaenkrat vsaj kino dvorano, kjer bi imela mladina ob nedeljah v popoldanskih ali večernih urah svoje veselje in zabavo ter kulturno hrano. Obstoji še drug predlog, če sovražnik vdere v deželo ni, da bi šel od vsake hiše po eden branit domovino, ampak mora iti vse kar je sposobno. In ker je krompirjev sovražnik vdrl v našo domovino, ker je pravtako o groženj* naša eksistenca mora biti vse mobilizirano in se postaviti v bran, ne pa po pravilu od vsake hiše po eden, temveč vse kar je sposobnega recimo od 12 do 40 ali 50 let, ne glede na spol. Vsak vaški vodja bi naj dobil spisek takih oseb, kateri bi naj bili »obvezniki«. V primeru, da ima kdo nujen zadržek doma ali da odpotuje, se vaškemu vodji javi in ta bo vpisa* »upravičeno odsoten«. Nikakor pa ne bi smelo biti opravičilo »je šel k maši«. Kdor je tako religiozen ali zateleban naj gre k jutranji maši, da se ne bo od kod razvpito, da se omejuje verska svoboda. Vsak tak obveznik, kateri bi neopravičeno izostal od pregleda naj bi bil za vsak izostanek kaznovan. Za mladoletne od 12 do 14 let naj bi odgovarjali starši. Od 14 do 18 let pa starši in obvezniki skupno, dalje pa vsak sam zase. In tako bi bil v tem oziru kmalu red in večji uspeh.	Opazovalec.
Iz Čateža
Vaška osnovna partijska organizacija v Čatežu je konec meseca maja organizirala prvi odprt partijski sestanek, ki je bil obenem prvi te vrste v našem okraju. Namen sestanka je bil, da partijska organizacija prikaže nalogo in vlogo, ki jo ima pri delu na vasi ter da obenem pregleda svoje delo in ugotovi uspehe ali neuspehe.
V razredu osnovne šole se je zbralo kar lepo število nepartijcev, ki so z zanimanjem pričakovali, kaj bodo slišali.
Po obeh referatih, ki sta nakazala delo Partije z množičnimi organizacijami, občinskim ljudskim odborom in delo kmetijskih zadrug splošnega značaja, je sledila stvarna diskusija komunistov in frontovcev. Kritično so pretresali delo zadruge splošnega značaja in se dotaknili vseh težav, ki jih ima zadruga pred seboj in ki imajo tudi močan odmev med člani zadruge. Delo davčne komisije, ki je imela pri odmeri davkov te-zave pri diferenciaciji na vasi, je bilo
prikazano s primerom, kako se še vedno skuša ščititi kakšen funkcionar občinskega ljudskega odbora na račun drugih davkoplačevalcev.
Živahna diskusija se je razvila ob pregledu izvršenih delovnih akcij. Vaščani so s pomočjo Partije in množičnih organizacij izvršili več pomembnih akcij, ki bodo v korist naši skupnosti. Pred nedavnim je zagorela v Čatežu javna vaška razsvetljava, vzorno je urejeno vaško perišče s toplo vodo. Fron-tovci Sobenje vasi in Žejna so vložili za izboljšanje ceste toliko truda in časa, da so v tem oziru lahko za zgled vsej okolici.
Mladina je bila lani bolj delavna, saj je prejela prehodno zastavico; letos pa je mladinski aktiv močno popustil, kar je vzrok tudi v tem, ker starši v nekaterih primerih ne dovoljujejo svojim otrokom, da bi se udeleževali mladinskih sestankov. V pionirski organizaciji je zlasti šahovski krožek vreden pohvale.
AFŽ skupno z OF pristopa k nalogam, prva posebno v odnosu matere do vzgoje otrok.
Po teh in podobnih razgovorih je sekretar občinskega komiteja tov. Jože Odorčič za zaključek podal kratek notranji in zunanji politični pregled. Posebno je poudaril oživljanje fašizma v Italiji, ki skupno s kominformovci klevetajo našo socialistično državo in njeno vodstvo.
Sprejetih je bilo več pomembnih sklepov za bodoče delo osnovne partijske organizacije in ostalih množičnih organizacij.	_________
SANITETNA EKIPA RK NA DELU V GLOBOKEM
Sanitetna ekipa RK, ki je bila sestavljena iz zdravnika, dentista in medicinske sestre je obiskala v sredo, 18. junija Globoko. Ekipa je izvršila sistematični zdravstveni pregled nad šoloobveznimi otroci in dojenčki, pregled zobovja z manjšimi storitvami. Uspeh in opravljeno delo je bilo zadovoljivo. V bodoče bi bilo zaželeno doseči čimvečjo udeležbo po odraslih, kateri naj izkoristijo priliko, ki jo nudi organizacija RK s tem, da sanitetna ekipa obiskuje kraje, ki so precej oddaljeni od zdravstvenih centrov. Ker ni namen sanitetne ekipe, da izvrši pregled samo nad šolobveznimi otroci, temveč tudi da daje pomoč odraslim, nasvete in razna navodila. Zlasti naše matere s svojimi malčki naj iščejo nasvetov o pravilni prehrani in negi dojenčkov.
K Dnevu vstaje slovenskega ljudstva -22. julij čestitajo
C	Ikrajni komite KPS Krško <|X	% »krajni odbor fevobodilne fronte	
	'Ustita t/sem delovttUn kolektivom k pazniku i/staje slovenskega ijudstt/a OK KPS KRŠKO	čestita k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva	
			
OKRAJNI LJUDSKI ODBOR KRŠKO
OKRAJNI KOMITE
LMS KRŠKO
čestita h Dnevu vstaje z željo, da bi naši narodni heroji in borci postali vzgled požrtvovalnosti in ljubezni do domovine
OKRAJNI ODBOR ZVEZE BORCEV NOV KRŠKO
čestita k Dnevu vstaje slov. ljudstva vsem svojim članom in vsemu delovnemu ljudsivu našega okraja
Okrajni odbor ljudske prosvete Slovenije, Krško
čestita vsem prosvetnim društvom v okraju k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva z željo, da bi delovanje istih slonelo na tradicijah borcev NOV
ZADRUŽNO R TRGOVSKO j* PODJETJE O
čestita k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva vsem zadružnikom" in svojim odjemalcem
Odkupujemo in prodajamo ka elijske pridelke vseh vrst, preko Kmelijsikih zadrug, nudimo najrazličnejše kmetiji ke stroje domače proizvodnje in uvoza, .zaloga reprodukcijskih in zaščitnih sredsh 'v.
P oizvajamo’kakovosten sir originc l Trapist Zadruge, oddajte svoje viške v prodajo. Podjetja zahtevajte ponudbe!
Zadružno trgovsko podje tje Krš ko
T rgovsko p o d j etj e
„POTROŠNJA”
Krško
čestita vsem odjemalcem k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva
Nudi Vam vse potrošne predmete po dnevnih cenah
Poslužujte se nakupa na kredite Izkoristite nakup blaga po znižanih cenah - Oglejte si novo poslovalnico pohištva - Postrežba solidna
Opozarjamo potrošnike, da bomo v mesecu avgustu prirediti srečolov. Vsak tretji plačilni blok v znesku nad 300 dinarjev bo izžreban
Delovni kolektiv „RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA Krmelj11
čestita k »Dnevu vstaje slovenskega ljudstva — 22. VII.« vsem delovnim kolektivom našega okraja, predvsem pa še delovnim kolektivom sorodne stroke.
Uprava, upravni odbor, delavski svet in sind. podružnica podjetja
Delovni kolektiv „PREVOZ" KRŠKO
čestita k »Dnevu vstaje slovenskega ljudstva — 22. julij« vsem delovnim kolektivom našega okraja.
Po ugodni prevozni tarifi Vam izvršimo vse prevoze in se priporočamo vsem koristnikom prevoznih sredstev.
Uprava, upravni odbor, delavski svet in sind. podružnica podjetja
Izpred sodišča;
Od sej v zidanicah do sej na okrajnem sodišču
Uefde (Mftfueduje...
Dne 23. julija 1952 so se pred okrajnim sodiščem v Brežicah zagovarjali obtoženi Knez Franc, kmet s 7 ha zemlje in predsednik KZ Stari grad, stanujoč v Dolenji vasi, Den-žič Ivanka, trgovska poslovodkinja v KZ Stari grad in Iliade Anica, knjigovodkinja pri KZ zaradi poneverb in nepravilnega poslovanja KZ v Starem gradu.
Nihče se ne bo čudil spodnjim rezultatom, kajti gotovo je, da seje upravnega in nadzornega odbora, ako se vrše ob kozarčku rajnega vinca v zidanicah, ne morejo žeti zaželenega uspeha.
Obtožnica je očitala bivšemu predsedniku KZ Knez Francu, da je svojo službo očitno nemarno opravljal, čeprav 'je bil za to delo plačan mesečno 3.500 dinarjev, opuščal je vso evidenco nad pridelanimi kmetijskimi pridelki v letu 1950, knjigovodstvu je dal podatke teh pridelkov šele 31. 12. 1950. Pridelka pšenice v letu 1951 sploh ni evidentiral niti ni izkazal njeno uporabo. V jeseni 1951 se je pričela akcija za postavitev železniške postaje Libn a. Verjetno pod vplivom svojega sina Knez Jožeta, ki je bil predsednik KLO Stari grad, istočasno pa tudi predsednik nadzornega odbora KZ, je prikazal članom^ upravnega odbora kako sijajen je finančni položaj zadružne ekonomije, da bo z ozirom na vinski pridelek ob koncu leta gotovo okoli pol milijona dinarjev dobička. Pri takem stanju ie upravni odbor KZ na predlog predsednika KLO Knez Jožeta pristal, da se za gradnjo železniške postaje Libna prispeva 81.684 din za izplačilo raznih mizarskih del in nabave drugega materiala. Že tedaj je bila zadružna ekonomija v pasivi za 24.150 din ter se je ta pasiva z navedenimi »darili« povečala še za zgoraj navedene zneske. Kje so sredstva za kritje tega »polmilijonskega dobička?« Pri tem je treba še omeniti, da je bila zadružna ekonomija likvidirana spomladi 1952, verjetno zaradi »dobrega gospodarjenja«, ali pa v težnji, da naj izgine zadnja sled socializma na vasi, pa si je predsednik KZ Knez Franc še v naprej dal izplačevati redno mesečno plačo po 3.500 din, čeprav ni imel več nobenega opravka z zadružno ekonomijo.
Pri vsem tem pa predsednik KZ ni videl poslovodkinje Denžič Ivanke, da je izpustila iz inventure večjo količino blaga, da je Denžič Ivanka raztrgala kar 16 listov iz »blagajniške knjige«, ki je bila pravzaprav le navaden šolski zvezek. Niti ni videl, da je pri inventuri dvignila ceno raznim artiklom tudi za nekaj sto dinarjev več kot je bila njih dejanska vrednost. Nič ni videl, ko je podpisoval izplačilne bančne čeke pri izplačilih plač Denžič Ivanki in Iliade Anici, ki
Pionirski odred krške gimnazije je zelo delaven. V pravkar minulem šolskem letu so priredili dve mladinski igri, in sicer: »Desetnica Alenčica« in »Mačeha in pastorka«. Z denarjem, ki so ga dobili z uprizoritvijo obeh iger v Krškem ter na Vidmu in v Leskovcu so si nabavili potrebne šolske knjige, najpridnejši dijaki iz internata pojdejo za nekaj dni na morje, prispevali pa bodo tudi za okrajno taborenje v Metliki, katerega se bo udeležilo nekaj najboljših pionirjev. Priredili so tudi samostojno telovadno akademijo- in pevski koncert. Udeležili so se »Pionirsko-mladinskega slovensko-hrvaškega festivala« v Brežicah, kjer so bili med najboljšimi. Med 270 dijaki je precej
sta si samovoljno povišali mesečni plači, prva za 500, druga pa za 330 dinarjev in tako samovoljno zvišani plači prejemali več kot eno leto, vse do revizije od strani OZKZ. Pa ne samo to, spregledal je tudi, ko mu je ostalo v žepu 5.025 dinarjev, ki jih je prejel od kmetov za izvršeno oranje in znesek 12.384 din, ki ga je prejel za prodano opeko, na ta znesek se je »spomnil« šele pri preiskavi.
Ob priliki revizije tovariša iz OZKZ Krško, ko je pregledal, da bi se zadruga, oziroma člani upravnega in nadzornega odbora nekoliko bolj zanimali za poslovanje KZ, se je znašel med Člani nadzornega odbora »razumen mož« in dejal:
»ČE NE BOŠ TIHO, TE BOM ZANESEL V POTOK!«
Obtožnica pa je očitala drugoobtoženki Denžič Ivanki, da je zelo malomarno vršila posle poslovodkinje in je zaradi tega v letu 1951 povzročila manjko na blagu v znesku 233.897 din, v letu 1951 manjka na odkupu 11.901 din, v času od 1. 1. 1951 pa do 11. 3. 1952 manjka v znesku 8.350 din ter manjko na prodanih 5000 kom. strešne opeke z dne 18. 12. 1952 v znesku 71.940 din, torej skupno 326.088 din, od tega manjka pa si je prilastila za sebe najmanj 60.000 din gotovine. Napravila je lažno bilanco za leto 1951 z lažnim minimalnim manjkom v višini 1.400 din, to pa zato, h er je opustila knjiženje pomebnih podatkov in vse potrdila s svojeročnim podpisom. Kako si je znala ustvariti Denžič Ivanka tako ugodno bilanco, pa se je razkrilo na glavni obravnavi. Ugotovilo se je, da je v svrho prikritja obstoječega manjka v znesku 326.088 din, pri inventuri 31. 12. 1951 utajila obstoj inventurne zttloge zp. 9.007 din, pri nekaterih artiklih je dvignila ceno za 2.669 din, prikrila je obstoj računov podjetja »Tobak« za 108.969 din, v samem knjigovodstvu pa je skupno s Hlade Anico knjižila obremenitev »Žitofond Krško« v znesku 38.160 din v dobro, namesto v breme ter je samo s tem prikrila izgubo 76.320 din, obenem pa se je v knjigovodstvu obremenila za sprejeto blago samo po nabavni ceni ter je s tem dosegla za 61.082 din manjšo obremenitev itd.
Prav zanimivi pa so bili lističi, ki jih je DenžičevaE hotela »prišmuglati« iz zaporov na svoje znance katere je predvidevala, da bodo zaslišani in jim dala »direktive«, kako naj pričajo o gotovih stvareh, ki so se godile že pred leti, kar bi se naj nanašalo na razne predmete, ki jih je Denžičeva nabavila v zadnjem obdobju. Večkrat je bilo iznešeno po pričah na obravnavi, da je Denžičeva na
odličnih šahistov, saj so zmagali v tekmi z Leskovcem. Žal jim je, da jih niso povabili na tekmovanje v Brežice, kjer bi med tekmovalci gimnazij gotovo zasedli častno mesto. Posebno živahen je taborniški krožek. Že večkrat so taborili: 1. maja na Lisci, za zaključek šolskega leta pa ob Savi, ne daleč od Krškega. Kot taborniki se vzgajajo v iskrene tovariše, učijo se ljubiti prirodo, spodbujajo se pa tudi v učenju.
Veliko veselje pa je našim dijakom prineslo »Praznovanje pomladi«. 18. maja so se odpravili na Vel. Trn, ki je oddaljen od Krškega 12 km. Šli so v spremstvu starejših članov profesorskega zbora. Za lačne želodčke sta skrbeli tovarišica Kosova in Kotnikova,
Starem gradu kupila kolo, radiaparat za 35 tisoč din, fotoaparat in številne obleke, pošiljala je tudi svojemu »ljubčku« pakete in denar. Iznešeno je bilo tudi, da je kupovala posestvo za 200.000 din in ko je bila vprašana s Čim je mislila to kupiti je odvrnila, da s svojo doto, ki jo ima dobiti. Po ugotovitvi, da znaša njena dota samo 30.000 din, ni dala več odgovora. Neki tovariš, navzoč na glavni obravnavi pa je po teh dokazilih dejal:
»SAJ NI ČUDNO, SAJ SAMO TRGOVSKI
POMOČNIKI ZIDAJO VILE V KRŠKEM OKRAJU!«
Tretja obtoženka Hlade Anica je v času od junija 1950 do 11. 3. 1952 v KZ Stari grad zelo malomarno opravljala knjigovodske posle, poleg drugih nemarnosti sprejemala obremenilne izkaze NB za razne dolžnike, ki pa potlej niso poslali računov in se ni zanimala, da bi račune izterjala. Dalje, zapravila je blagajniško knjigo KZ Stari grad za leto 1950, katero je še do nedavnega imela. V blagajniških in drugih knjigovodskih knjigah pa je radirala, popravljala kakor ji je bilo to ljubo in drago. Isto tako pa so si obtoženki Denžič Ivanka in Hlade Anica v juliju 1951 kljub opozorilu in prepovedi od OZKZ Krško dali izplačati po NB z lažno navedbo »izplačila-redna plača« znesek 12.900 din kot plačo po učinku dela. Kakšen je bil učinek dela, pa se je pokazalo na sodišču.
V, septembru 1950 sta si dali samovoljno izplačati poleg redne še drugo plačo v skupnem znesku 5.900 din ter je od tega Denžič Ivanka sprejela 2970 din, medtem ko je Hlade Anica sprejela 2930 din. V letu 1952 ob koncu februarja, odnosno v začetku marca sta si že v naprej dali izlačati mesečne plače z vsemi dodatki za mesec februar in marec, v znesku 26.880 din iz dnevne blagajne, ker jim je NB blokirala kredit. Zase so pač vsi poskrbeli.
Za to njihovo »plodonosno« delo katero je bilo tudi na sodišču v celoti potrjeno pa so sprejeli tudi zasluženo plačilo, in sicer: bivši predsednik KZ Knez Franc 6 mesecev zapora in 24.000 din denarne kazni. Sodišče je pri tem upoštevalo njegovo visoko starost. Denžič Ivanka je prejela 3 leta zapora in Hlade Anica, ki je bila od vseh najodkrito-srčnejša in najbolj skesana pa je bila obsojena na 4 mesece zapora — pogojno za dobo 2 let.
Verjetno pa je še več takih »starih gradov« v krškem okraju, ki pa bodo slej ali prej prišli na svoj dokončni obračun. Ta sodba naj bi bila resen opomin vsem tistim, ki bi se skušali na račun skupnosti okoriščati.
ki sta v šoli na Vel. Trnu pripravili okusno kosilo. Ves vrh je na mah oživel! Tu so bili postavljeni šotori, tam je bil velik krog, kjer so odbijali tretjega. Tudi odbojkarji so prišli na svoj račun, le prevečkrat so morali za žogo, ki se je veselo kotalila po hribu navzdol. Da ni zmanjkalo dobre volje, je zaigral pa še harmonikar ali pa in-toniral pesmi, ki jih je pelo nešteto mladh grl.
OBVESTILO
Obveščamo vse rezervne oficirje za sektor Brežice, da bodo dne 20. julija ob 9. uri dopoldne praktične vaje. Zbor bo v mestnem parku pri gradu.
Združenje rezervnih oficirjev za sektor Brežice
ZAMENJAM stanovanje, sobo in kuhinjo, z ugodnostjo tramvaja v Zagrebu, Plitvička ulica 30, za prav tako na Vidmu, v Krškem ali Leskovcu. Naslov pri vojni pošti št. 6238. Antulič Anton.
K I M O
KINO BREŽICE
16.,	17. 7. DEDINJA — angleški film
18.,	19., 20. 7. ANA KARENINA
angleški film
23.,	24. 7. CESTA TATOV — premiera
ameriški film
25.,	26., 27.7. VARUJTE SE PLAVO-
LASIH — francoski film
30.,	31. 7. MISTER EMANUEL
angleški film
Predstave v letni sezoni med tednom ob 20. uri, ob nedeljah in praznikih ob 18. in 20. uri.
V zadnjem času se je čul od večih strani, da me bodo »nabunkali«, ker sem jih obdelal v časopisu »Naše delo«. Da se zavarujem proti takim napadom, sem se odločil, da grem v boksarski tečaj na VIDEM k tov. Hermini, ki prav uspešno boksa svojo mater. Različni ljudje pač na različen način izkazujejo ljubezen, spoštovanje in hvaležnost do svojih staršev. Prijetno presenečen sem bil, ko šem se vozil iz Vidma v Krško po brezprašnih cestah. Primer KRŠKEGA nam dokazuje, da ob dobri volji se da marsikaj doseči. To dokazuje tudi trditev obeh parkov v Krškem in popravila hiš v Krškem in na Vidmu. Lahko trdim, da se v vsej dobi po osvoboditvi ni toliko uredilo, kolikor za časa, ko je nastopil mesto predsednika mestne občine tov. Vahčič Joško. Krčani in Videmčani so me pooblastili, da mu izrečem v njihovem imenu zahvalo, kar storim prav rad po časopisu »Naše delo«. Pohvaliti moram pa tudi naše BREŽJČANE, ki so vprašanje ureditve zaprašenih cest vzeli resno v pretres in pošteno zastavili vse sile za odpravo tega nedo-statka. Zelo me veseli, da moji opomini niso našli gluhih ušes, temveč so postali živa resnica v veselje vseh Brežičanov. V BRESTANICI sem si ogledal stavbo na koleh po zgledu mostiščarjev, ki jo je postavil fotograf nad kolodvorsko restavracijo. Priporočal bi kolodvorski restavraciji, da zviša zavarovalnino svoje hiše, ker se prav lahko zgodi, da se znajde ob priliki kake burje ta lesena palača na strehi restavracije. Zelo mi je žal, da sem zamudil priliko in se nisem pridružil komisiji, ki je prodala hišo za 15.000 dinarjev gostilničarju Klanjšku na SENOVEM in se udeležil pirovanja pred ocenitvijo in po ocenitvi, ki se je vršila v gostilni »Pod lipo«. Da ne bi imel tov. Klanjšek preveč izdatkov, je za počastitev komisije prinesel iz lastne gostilne na Senovem demižon vina, katerega so spili v gostilni »Pod lipo«. I Kako je gledala na to upravnica gostilne, ne vem! Ogledal sem si tudi
Kljub enemu neuspelemu poizkusu so dne 29. junija končno bile izvedene tradicionalne konjske dirke na stadionu Matije Gubca v Krškem. Tovrstne dirke so zaslovele zlasti po vojni, ko je bil obnovljen velik stadion. Ker je Klub za konjski šport Posavje, vsem tekmovalcem plačal prevoz za konje, je bila zaradi tega tudi udeležba številna.
Nastopalo je okrog 60 konj, pravtako pa je potrebno poudariti, da so po nekaj letih zopet nastopili jahači iz Zagreba, kateri so pred vojno in tudi v prvih letih po vojni stalno tekmovali, predvsem v ravni galopski dirki in dirki z zaprekami. V ravni galopski dirki in tudi skakanja čez zapreke se je udeležilo 5 konj. Zelo številno so bili zastopani kasači, saj je bilo 8 kasaških dirk, pravtako pa je tudi kmečka dirka vzbudila veliko zanimanje. Tudi mladi jahači iz centra predvojaške vzgoje so vzbudili veliko zanimanje. Nastopili so pa tudi konji iz republiške konjarne v Turnišču, vendar doseženi časi teh konj niso bili nad povprečjem.
Rezultati posameznih dirk so bili naslednji:
Enovrežna heat vožnja: 1. Cikica 1:40; 2. Sabinka 1:39; 3. Anči 1:36.5.
v Brestanici več poslopij narodne imo-vine, ki služijo v svarilen vzgled vsem ostalim hišnim lastnikom. Ne vem pa, kdo bo plačal selitvene stroške tovarišu Lešniku, ki je po odločbi stanovanjske komisije občine Brestanice bil preseljen iz Rajhenburga štev. 100 v Brestanico ... Hitel sem v TRŽIŠČE, kjer sem se v krajevni gostilni hotel naužiti žlahtne kapljice. In res, ta kapljica je bila tako žlahtna, da si je nisem upal spiti, plačal sem pa kljub temu. Prepričan sem, če bi vse gostilne točile tako žlahtno kapljico, bi bilo pri nas vprašanje antialkoholne borbe preko noči rešeno. Navdušen nad to žlahtnostjo sem oddirjal na konjske dirke v KRŠKO, da bi si ogledal naše lepe konje. Ker pa lastnikov ne poznam in na žalost tudi zvočnik ni deloval v začetku dirke, a bi vendarle rad vedel, kateri konj je zmagal, sem vprašal tajnika tov. Komana, zakaj nimajo vozači številk, nakar mi odgovori: »Ne samo jaz, ampak tudi ljudje bi z večjim zanimanjem zasledovali dirke, ako bi imeli vozači številke,« nakar mi tov. tajnik jeznorito odgovori: »Kaj pa jaz vem, kje so številke, menda so v Šentjerneju!« Končno je le pričel delovati zvočnik in tako smo vsaj zadnje dele dirke lahko sledili. V LESKOVCU so pa koloradskega hrošča pošteno opeharili. Prav se godi temu parazitu. Tako bi morali napraviti povsod in koloradski hrošč bi se lahko pod nosom obrisal. V KDZ so namreč, da se rešijo te more, kratko malo krompir izkopali in ga prodali v Zagreb in so rekli: »Tako, zdaj pa žri, mrcina koloradska, ako imaš kaj.« Hitel sem na vso moč v BREŽICE, da bi prestregel tisti dve tovarišici, ki sta skočili v kavarno skozi okno, a sem na žalost prišel prepozno. Z zadovoljstvom sem ugotovil, da si nobena ni zlomila noge. Kavarni pa priporočam, da postavi pod okno kakšno blazino, da ne bi tovarišice pri skakanju skozi okno padale preveč na trdo.
Pozdravlja Vas	Vaš Pepče.
Dirka kasaškega naraščaja dvoletnih konj: 1. Lasta 1:58; 2. Vesko 1:56; 3. Vitka 2:01.
Enovprežna handicap vožnja za triletne konje:	1. Rij a 1:52;	2. Dogma
2:00; 3. Daruvan 2:01.
Galopska dirka za mladince predvojaške vzgoje: 1. Zor j a 1:22; 2. Kosovica 1:23.2; 3. Pupi 1:23.4.
Enovprežna vožnja 3—12 letnih kasaških konj:	1. Santa 1:40; 2. Lacko
1:41; 3. Finejša 1:39.
Enovprežna kmečka dirka: 1. Dana; 2. Pluta.
Galopska dirka polnokrvnih konj: Ruška; 2. Zagorka; 3. Višnja.
Mehanični handicap za konje, ki so na ta dan dirkali pa niso zmagali: 1. Fijona 1:52; 2. Borac; 3. Lacko.
Skakanje čez zapreke 1.10 m: 1. Jastreb 4 točke napak; 2. Možeš 4 točke napak; 3. Murgaš 11 točk napak.
Dvovprežna dirka (najlepša in najzanimivejša točka sporeda): 1. Finejša-Santa; 2. Cikica-Krkica; 3. Anči-Jelica. (Drž. kobilarna Turnišče).
Organizacija pri navedenih dirkah ni bila najboljša, ker so predvsem motili predolgi odmori med posameznimi točkami, kljub temu pa je prireditev v splošnem uspela.

Iz PIONIRSKEGA življenja
Iszultaii Z relikih konjskih
lirb iv E/prbrim
F. Šetinc:
Šlezijska kronika
(Nadaljevanje)
ZAROTA SE KUHA...
Ludvik tava po mestu. Glava mu je težka od včerajšnjega dogodka, ko se je sporekel z lagerfirerjem. Nagnal ga je iz pisarne, ker se mu ni hotel pokoriti. Se vedno mu vstajajo slike včerajšnjega. dogodka pred očmi...
»Nakrmi in očisti konje!« mu je velel lagerfirer.
Eno leto je bil Ludvik pri lagerfirerju za tolmača. Stokrat je Prevajal firerjeve govore na taboriščnih apelih, stokrat že pre-čital pismo, ki je prišlo iz domovine in ga prevajal na nemško. Marsikaj je vedel, kar je bilo drugim ljudem skrito. Nihče od izseljencev ni vedel, da ima lagerfirer špijone, Ludvik je vedel. Nikdc ni vedel za posledice, ki jih lahko izzove odkrito pisanje iz domovine, Ludvik je vedel. Vsakokrat je lagal lagerfirerju, kadar je bilo v pismu sumljivih vrstic. Kakor varuh je bdel nad ljudmi in jih varoval hudega.
»Nisem vam hlapec, da bom krmil in čistil vaše konje«, se je Ludvik prvič uprl svojemu gospodarju.
»Was?« Ludvikova beseda je lagerfirerja vrgla iz tira. »Kaj si rekel? Da ne boš čistil in krmil moje konje? Ti, ti, ti...!« Lagerfirer je prišel k Ludviku tako blizu, da je le-ta čutil njegovo zasoplo dihanje in smrad, ki je prihajal iz njegovih ust...
Ludvik se lagerfirerja ni ustrašil. Bilo mu je vseeno; naveličal se je njegove zoprne bližine in njegovega glasu, katerega je že tolikokrat prevajal.
»Spoznal sem te tiček, že zdavnaj! Okrog si me prinašal, lagal si mi v obraz, a jaz tepec sem vse to pustil in trpel takšno svinjo v svoji pisarni...!«
»Nisem vas prosil, da me vzamete za tolmača. Sami ste tako odredili. Povem vam pa, da hlapec nočem biti nikomur...«
»Tiho! Kako si predrzen? Meni se upaš ugovarjati, bandit ciganski?«
Ludviku so trepetale ustnice. V obraz je bil bled, toda njegove prodirne oči so sovražno zrle ...
»Bandit nisem, tudi cigan ne. Tega mi še nihče ni rekel, dokler nisem prišel v Nemčijo, kjer si lastite to pravico...«
»Tiho! Kako si upaš kaj takšnega? Ustrelil te bom kot psa...!«
»Nimate me zakaj.«
»Tiho!«
»Se vedno sem resnico lahko povedal vsakomur v obraz.«
Lagerfirer se je za korak umaknil.
»Lagal si vselej, kadar si prevajal pisma...«
»Nisem.«
»Vsi ste banditi, vem prav dobro! Veselite se sovražnika, a nam želite čimprejšnji konec!«
Ludvik na te besede ni odgovoril.
»Domov bi radi!«
Ludvik je uprl svoj pogled vanj:
»Samo svoje zahtevamo.«
»Nikoli ne boste doma! Vaš dom je sedaj tu in jaz sem vaš gospodar!«
Tudi na te besede ni Ludvik odgovoril.
»Tu je vaša domovina ...!«	*
»Naša domovina je Slovenija ...«
Lagerfirer je planil v smeh:
»Ha, ha, ha ... Slovenija ... Ali je kje na svetu Slovenija? ... Nikjer...«
Ludvik je uporno molčal, le v njem se je vse trgalo, da bi zagrabil lagerfirerja in ga treščil ob steno.
»Bil sem na Štajerskem. Res, lepo polje, ki krasno rodi, toda vi Slovenci ne boste nikoli uživali njegovega plodu. Slovenija je sedaj naša. Tam so naši ljudje. Vam bomo pa dali kmetije v Ukrajini...«
Ludvik našobi ustnice v nasmeh:
»Tujega nočemo ...«
»Ne bomo vas vprašali in prosili. Vedite pa, da se zaman nadejate našega poraza. Zmaga je naša. Za Slovenijo, katero še vedno tako imenuješ, veljajo firerjeve besede: Napravite mi iz Spodnje Štajerske zopet raj!«
»In ta raj je selitev?« nehote stisne Ludvik skozi zobe.
»Prekleta svinja, kaj vse si dovoliš! Ne potrebujem te več za tolmača! Poslal te bom na delo, da boš delal kakor pes! Jutri se javi v Zelhvolle!«
»Kakor želite,« reče Ludvik posmehljivo in se umakne za-denski na hodnik.
Na ulici se je zbrala gruča žensk. Obkolile so dva vojaka v črnih uniformah. Oba sta imela za pasom pištole. Negotovo sta zrla v ženice, ki so kričale:
»Junca sta, da vesta! Namesto, da bi bila na fronti, se tiščita doma pri topli peči...«
»Umaknite se!« je godrnjal dolgin.
K Dneva vstaje slovenskega ljudstva - 22. julij čestitajo
DELOVNI KOLEKTIV
RUDNIKA SENOVO
čestita vsem ostalim kolektivom naše ljudske republike h Dneva vstaje in žeti čimveč uspehov pri izvršitvi družbenega plana
Celufam
Videm ob Savi
T ovarna beljene in nebeljene celuloze
OKRAJNA
ZVEZA
KMETIJSKIH
ZADRUG
KRŠKO

čestita vsem delovnim kolektivom našega okraja za 22. julij - Dan vstaje slovenskega naroda
.■ebhBb. «■«■88«a
■■■■■■■■
leer.aaer
čestita za 22. julij - Dan vsta-
je slovenskega naroda. Ob tej
priliki želimo svojemu zadru-
žnemu članstvu novih uspe-
hov v borbi za splošni napre-
dek naše vasi
PODJETJE
PiM - Sadje"
BREŽICE
;|llllllllliIlllllllllllllllllllllll|II|ll|ll|!l|ll|ll|illll|ll|ll|H|ll|il|ll|ll|ll|!l|ll|lllll|ll|ll|ll|lllll|y|llllllllllllil|llllll!lllllll|lllllllllllllll!llllllllllli:illl!!IIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIII!lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
čutita, le Dnevu. vitaje iloveMuket^a, ljud6tva. ivopevnu. delovnemu kolditiuii in u&ezn eitalun delovnim holeldivom. naleta. olccapa.
Vsem našim cenjenim odjemalcem sporočamo, da imamo na zalogi:
1.	v Bonovi kleti v Krškem pristen okoliški cviček z okrog 9 mal. po ceni od 48 do 50 din za liter franko klet;
2.	v centralnih kleteh v Brežicah in Bizeljskem bela vina z okrog 10% do 11% po ceni od 60 do 65 din;
3.	vse vrste stekleničnih vin po ceni od 90 do 115 din;
4.	na zalogi imamo raznovrstna črna, rdeča in bela vina vseh vrst in kvalitet — cene po dogovoru;
5.	žganje — slivovka od 42% do 45% — cena 190 din za liter.
V ceni je vračunan tudi davek na promet proizvodov.
Ta ugodnost velja le za gostilničarje tukajšnjega okraja — Vina iz naših kleti se točijo: Zdravilišče Rogaška Slatina, Dolenjske toplice, Čatežke toplice, Nebotičnik Ljubljana, Šmarješke toplice, Union Ljubljana, Sestica Ljubljana, Palače hotel Portorož itd. — Poizkusite našo kvaliteto! Cene ugodne, postrežba točna!
Telefon: centrala Brežice 26, klet Brežice 42
/
,VINO BREŽICE"
Vsem zadružnikom, dobaviteljem in odjemalcem čestita; k 22. juliju Dnevu vstaje slovenskega ljudstva
Vinarska zadruga
v Brežicah - Brežina
(Do
Plašim cenjenim adjemalcen in vsem delavnim katektivam cestitama k 22. juliju dnevu vstaje slivenskega ljudstvu
vmesim imm
KOSTANJEVICA NA KRKI
■............- ■	...■	... J
m-'AH.’at'sssčzssaa
Kmetijska zadruga Brežice
čestita vsem svojim zadružnikom in odjemalcem
22. Jlfllil Dan vstaje
slovenskega ljudstva
V vseh naših	~
poslovalnicah	g
boste solidno postreženi •
ODPAD'
BREŽICE
( PR I ZB V Z A
čestita k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva vsem podjetjem našega okraja in vsem zbiralcem starega železa
PRIPOROČA SE PODJETJEM IN ZBIRALCEM STAREGA ŽELEZA ZA NADALJNJE SODELOVANJE
iN \
A J
V
Ljudska potrošnja
Brežice s svojimi poslovalnicami
čestita vsem svojim odjemalcem in celotnemu prebivalstvu našega
okraja
k 22. fatiju Dnevu vstaje
O&eajaa tovarna pohištva v Btemah
čestita k Dnevu vstaje slovenskega ljudstva svojemu kolektivu in vsem delovnim kolektivom našega okraja, svojim odjemalcem pa se priporoča za naročila kvalit. lesnih izdelkov
LES
LJUBLJANA
POSLOVALNICA
BREŽICE
TELEFON ŠT. 67
Čestita
k dnevu vstaje
slivenskega
ljudstva!
Nudi Vam: Vsakovrstno sobno in kuhinjsko pohištvo, havče, fotelje, ležalne stote itd. - Dajemo tudi na obroke (preko Narodne banke FLRJ)