\ 1 /^T A CJ T\T A POTI A P*Včsz?** 1 I 8 UJUiiu 11 iilVUJLfil * —sessas— Za inozemstvo celo leto $7.00 i .. r ,___j . . i 75,000 Readers. ^ — Iistslovenskih jdelavcev y AmerikL ft ............. TELBFOM: CHelsea 3—3878 Entered ss Second Olmss Matter September 21, 1P03, rt the Pot Office it Ktw York, W. Y., nnder Act of Gongni of March S, 1870__TELEFON: CHeUea 8—3878 NO. 221. — STE V. "221. NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 21, 1934. — PETEK, 21. SEPTEMBRA 1934 VOLUME XLII. — LETNIK XU. ODVAJALEC L1NDBERGH0VEGA OTROKA NA VARNEM PRI NEMCU HAUPTMANNU SO NAŠLI DEL ODKUPNINE, KI JO JE BIL IZROČIL POSREDOVALEC Načelnik newyorske policije pravi, da je zločin pojasnjen. — Obdolženec je plačal gazolin z deset-dolarskim bankovcem, kar je do vedlo do njegove aretacije. — V garaži so našli detektivi še $13,750. — Tudi njegovo ženo so aretirali. Skrivnost odvedbe Lindbergovega otroka — najbolj senzacijonalnega zločina zadnjih desetletij — je deloma pojasnjena. Oblasti so v New Yorku aretirale Nemca Bruna Richarda Hauptmanna, ki je prišel pred nekaj leti nepostavno v to deželo. V njegovi garaži so našli za $1 3,750 bankovcev. To je del odkupnine v znesku 50 tisoč dolarjev, katere je izročil Lindberghov posredovalec "Jafsie" Condon ponoči nekemu ne-; znancu na pokopališču v Bronxu. 1 Ko je zvezna vlada vzela iz prometa zlate certifikate (bankovce z rmenim ozadjem) so taki bankovci precej redki. Zadnji čas so se pa začeli pojav i ljati v Bronxu. Imeli so iste številke kot bankovci, s katerimi je bila plačana odkupnina za Lindbergovega otroka. Pred dobrim tednom se je ustavil pred Warner-Quinlan gazolinsko postajo v Bronxu neki moški ter kupil pet galon gazolina. Uslužbencu Walterju Lyle je ponudil v plačilo desetdolarski bankovec. Uslužbenec ga nekaj časa ni hotel sprejeti, obotavljal se je in izgovarjal, pri tem si je pa natančno zapomnil številko ličenčne plošče na neznačevem avtomobilu. Slednjič mu je vseeno dal drobiž, in neznanec se je odpeljal. Lyle je obvestil policijo, ki je kmalu izsledila moža. Agentje so mu bili štiri dni neprestano za petami, v torek zjutraj so ga pa aretirali na Webster Avenue v bližini njegovega doma. Takoj na to so se začeli gromaditi dokazi proti njemu. Hauptmann je priznal, da je bil že v Nemčiji kaznovan in da je prišel nepostavnim potom v Ameriko. Pred dvemi leti se je oženil ter ima deset mesecev starega otroka. Po poklicu je carpenter. Priznal je, da je bil večkrat v lesnem skladišču, iz katerega je bil vzet les za napravo lestve, ki so jo našli pod oknom Lindbergovega doma. Kmalu po odvedbi Lindbergovega otroka so izpovedale priče, da so videli v bližini Lindbergovega doma Dodge sedan višnjeve barve. Tak avtomobil so dobili tudi v Hauptmannovi garaži. Ko so pa garažo natančno preiskali, so našli med dvojno steno dve pločevinasti kangli. v njima pa za SI 3,750 bankovcev — ostanek vsote, ki jo je izročil Lindeberghov posredovalec dr. "Jafsie*' Condon na pokopališču v Bronxu nekemu neznancu. Dr. Condon je Hauptmanna označil kot moža, s katerim se je bil sestal na pokopališču. Tudi pisava v pismih, v katerih je bila zahtevana odkupnina ter so bila dana razna druga navodila, se strinja s Hauptmannovo pisavo. Sosedje označujejo Hauptmanna kot molčeč »ga, toda uljudnega človeka. V časi se jim je čudno zdelo, ker precej razkošno živi in je le malokdaj zaposlen. Namignil jim je, da igra na borzi in da ima pri igri srečo. Njegova žena, ki je bila tudi aretirana, odločno zatrjuje, da ničesar ne ve, da bi bil njen mož udeležen pri kakšnem zločinu. Odvajslca in morilca Lindberghovega otroka so zasledovali člani tajne službe, newjerseyska državna policija ter policija mesta New Yorka. Posebni detektivi so bili izza odvedbe noč in dan na delu. Domnevali so, da mora biti odvajalec nekje v Bronxu, kajti tam so se neprestano pojavljali bankovci, ki so bili izplačani odvajalcem. Policija neprestano zaslišuje aretiranega Haupt- LEV NA ULICI ! VRICHMONDIT Tekom parade cirkusa je pobegnil iz kletke. — Razmesaril je dva konja. — Pozneje je bil ustreljen. ' ' Richmond, Va., 20. septem-' bra. — Več tisoč gledalcev j« prevzel velik strah, ko j«' sredi mesta pri paradi cirkusa iz kletke v.šel lev ter po pravi afrikanski navadi napadel konje, ki so bili v p reže ni v vozo ,ve cirkusa. Dvema konjema je prcgrizel vrat, predno ga je krogla smrtno zadela. Pri streljanju je tudi bil obstreljen nek gledalec. ! Ilagcnbeck-Wallacc cirkus je prierdil običajno parado po mestu. Zverina je bila naložena na vozove v kletkah. Komaj pa se je parada pričela pomikati. se je nekemu levu, ki je bil sicer vedno miren, posrečilo odpreti kletko, i Žival je skočila z voza i n 'množica gledalcev je pričela v divjem strahu bežati. Lev se vrže na konja, ki je vlekel njegov voz in um je prcgrizel vrat, toda jaliač je s konja pregnal z bičem. Kmalu nato je lev zgrabil drugega konja in- mu ravno tako pregrizel vrat. Ta trenutek se skozi gnječo pri rije v bližino leva policist Richard Paul ter odda nanj šest strelov Lev, ranjen v nogo, se divjim rjovenjem vrže med množico, ki se je med tem zo|>et približala. Nato pa se o-brne v drugo smer. steče čez prazno zemljišče in leže pod neko drevo. 1 Prišlo je še več policistov iti 'streli so padali. Z enim skokom ;je bil lev v bližnji tovarni, kjer so bili na prostoru štirje delavci, ki so v strahu zbežali in i ,za sebo j zaprli vrata. ] Ker je medtem policija izdaja povelje, da leva nstrele, je prišel nek uslužbenec cirkusa s puško, je previdno odprl vrata ter oddal na leva tri strele. (Navzlic temu, da so ga kroglo (zadele, lev še vedno ni bil mr-(tev. Na ta pa ga je njegov ču-|V«j Marwin Kramer s policij-S ski m revolverjem ustrelil. ! SPORAZUM MED ALSANUO IN ITALIJO Tirana, Albanija, 20. sop t. List "Proga" poroča, da je po dolgih pogajanjih zojiet nastalo prijateljsko razmerje med Albanijo in Italijo. Italijanski častniki bodo še dalje poveljevali albanski vojski in Ttalija !k) dala Albaniji večjo posojilo za nakup orožja. ' Poleg tega je Albanija tudi dovolila, da se v dolini Muša-kia naseli 10,000 Italijanov. ! REVOLUCIJA ■ NA ŠPANSKEM 1 ZADUŠENA Vsa vlada bi imela bitij pomor jena. — Policija j je zaplenila orožje in : obtežilne listine. i Madrid, Španska, 20. sept. Španska vlada je prišla na sled dobro pripravljeni in obsežni vstaji in vladne odredbe ^ proti temu so toliko uspele, da 1 je mogel ministrski p red sed-; nik Ricardo Samper predsed- f niku Aleala Za mora naznaniti, 3 da je bila vstaja v kali zatrta. 1 Uporniki so hoteli ovreči 1 »dado, pomoriti vse ministre ^ ter postaviti "prolctarsko dr- ! žavo". Pri nameravani vstaji : so bili udeleženi soeijalisti, j anarhisti in komunisti. | Medtem ko orožniki še da- i lje preiskujejo stanovanja in ] zapirajo sumljive ljudi, je via- i da dobila v svoje roke dva ze- « lo važna dokaza. ' ] Prvi dokaz je z orožjem in ] munieijo naložen tovorni avto-j mobil, na katerem je bilo 54 ] zabojev municijc za strojne pu- j Škc, ."{4 | m sov za stroju«* pu-'] ske, (»(I zabojev muuicijc za in- ] fanterijo, ;"> metalcev ognja in < tri 14-milimeterske puške, ka- i terih krogle morejo prehiti 1 močne oklepne plošče. i Nato je bil nepričakovano aretiran učitelj športa na ma- ■ dridskem vseučilišču Francisco Ordonez, ker so pri njem ^ našli več zelo važnih listin, iz \ katerih je med drugim razvid-I io, da so uporniki nameravali ' zažgati vojno in prometno mi- ] listrstvo ter pomoriti vse mi- J .listre. j' ---r Trojni rojstni dan. - i Hyde Park, N. Y., 20. septembra. — Tri torte s 124 sve-j 'čami oznanjajo danes trojni 'i I rojstni dan v hiši predsednika Roosovelta v Hyde Park. ]. Ena torta je za predsednikovo mater, Mrs. James Roosevelt, ki je stara 80 let. Druga je za predsednikovega sina Kili otta, ki bo v nedeljo star 24 let. tretja pa za sina Prankli- j na, ki prejšnji mesec ni obhajal svojega rojstnega dne, ko je bil star 20 let. «< i _7_ Mančukuo protestira. i Moskva, Rusija 20. septembra. — Sovjetska vlada je na j otoku, ki se nahaja oh izlivu ; |rewe Sungari v Amur, zgradi-ila utrdbe, proti čemur je man-Jčukuanska vlada vložila pri i sovjetski vladi protest, ker [smatra otok vsled rusko-kitaj-tske pgodbe iz leta 1860 za svo-' jo last. { FEDERACIJA JE PRIČELA V0LIVN1 BOJ Predsednik Wm. Green je razposllal vprašalne pole. — Podpora je odvisna od sprejema delavskega programa. Washington, D. C., 20. sep-tembra. — American Federation of Labor je stopila v po-litični volilni boj letošnje jeseni s tem, da je kandidatom za kongres in senat poslala ob-! vestilo, da bo delavstvo dalo i podporo le onim kandidatom,' ki bodo v svojo kampanjo: sprejeli delavski program in zlasti 30-urno delo na teden. V nasprotju s svojo doseda-ijo politiko je Delavska Federacija predložila svoj družabni program za volitve G. novembra 800 kandidatom za 34 j senatorjev iu 432 kongresni-, kov, ki bodo izvoljeni pri pri-! hot ln ji h volitvah. ! Do sedaj je Delavska Federacija zavzela svoje stališče proti posameznim kandidatom na podlagi njihovega delova-. nja na družabnem polju. Sedaj pa je stavila svoje zahteve za jasne in odločne izjave kandidatov ne glede na to, ka-teri stranki pripada kandidat, j Nekateri kandidati so zelo j vznemirjeni zaradi vprašalne j pole, katero jim je poslal pred- j sednik Delavske Federacije j William Green. Na vprašanja glede 30-urnega tedna, šestur-nega delavnika, razširjenja N. R. A., zavarovalnine proti brez poselnosti, starostni zavarovalnini, novega programa za javna dela in glede postave za poravnanje sporov zahteva W. Green v odgovor "da", ali pa "no". | | V posebnem priloženem pi-! sinu naznanja Green kandidatom, da bo Delavska Federa-1 cija smatrala vsakega kandidata, ki na vprašanje ne bo odgovoril, za nasprotnika delav-! stva in da bo vsled tega Fede-, racija tozadevno obvestila svoje člane. j | V glavnem stanu delavske' organizacije zatrjujejo, da bo Federacija izvedela za kandi-1 datovo stališče proti delavstvu in da ho vsakega prijela za besedo. i f Vsa znamenja kažejo, da s« bo Federacija potegovala, da kongres dovoli $10.000,000,000 za javna dela, kar je senator Robert La Follette predlagal že v zadnjem kongresu. i 1 Gren bo vsem delavskim ^ društvom, ki so vključena v Delavski Federaciji, dal na [koncu volivne kampanje na razpolago odgovore posameznih kandidatov in bo tudi delavstvu priporočil kandidate, jkatere naj voli. LAŠKI POSLANIK D0L2I ČASOPISJE, DA OBJAVLJA STRUPENE VESTI RIM, Italija, 20. septembra. — Italijanski zunanji urad poroča, da je Italija pri beograjski vladi vložila oster protest proti "strupenemu ščuvanju", katerega jugoslovansko časopisje vodi že več mesecev. Ta protest je znova poostril napetost, ki je nastala med obema državama po umoru avstrijskega kanclerja dr. ELngelberta Dollfussa. Lahi protestirajo proti jugoslovanski vladi Italijanski vladni krogi ponavljajo trditev, da je za časnikarsko ščuvanje dala povod jugoslovanska vlada, da bi s tem preprečila popolni sporazum med Italijo in Francijo. i Do tega sporazuma bo prišlo, ko bo v oktobru francoski zunanji minister Louis Bar-tliou prišel v Rini, da z Mussolini jem osebno razpravlja o vseli zadevah sodelovanja med obema državama. Posebno ostri napadi v jugoslovanskem časopisju na [Italijo so se pričeli, ko je Mussolini ob nazijski vstaji v Av-istriji v juliju poslal na avstrijsko mejo sto tisoč vojakov. Vsled tega je bila Jugoslavija zelo razburjena. Pred kratkim je poluradni list "Vreme" tudi dolžil italijansko armado v svetovni vojni strahopetstva. (Čitajte poročilo na drugi strani. Op. nT) ,V Rim je tudi prišlo poročilo, j da je jugoslovansko časopisje ; prinašalo 4' gorostasna " porodila o stavkah in krvavih iz-Igredih v Milanu, Turinu in •drugih italijanskih mestih. I Majhni italijanski list t4San A Tarčo", ki izhaja v Zadru, je bil edini, ki je odgovoril na ju-| goslovanske napade, toda jugoslovansko časopisje je ta odgovor porabilo za podlago za 'nadaljna ščuva nja proti Italiji, ter je pričelo dolžiti italijanske vojake v svetovni vojni, da so bili bojazljivci. | Uradni list "Giornale d'lta-rlia** v svoji razpravi o poro-[čilih francoskega časopisja, da je poglavitni namen francoskega zunanjega ministra Bar-(thoua, ko pride v oktobru v Rim, da sprijazni Italijo in Ju-Igoslavijo, pravi v svojem u-|vodnem članku: | — Tu ne gre za bližan je dveh tako neenakih državnih oblik, .temveč dovesti Jugoslavijo v vrste poštenih in odgovornih narodov, ki se spominjajo prejetih dobrot in jih ne odplačujejo z lobnostjo. Vladni krogi so mnenja, da je jugoslovanski časnikarski boj samo poskus dvigniti dovolj prahu, da bi bilo s tem preprečeno zbližan je lined Italijo in Francijo, j Beograd, Jugoslavija, 20. septembra. — Na italijanski protest proti pisanju jugoslovanskega časopisja bo jugoslovanska vlada najbrže odgovorila s proti- protestom, četudi .vlada še ni podala svojega mnenja glede italijanskega protesta, vendar je časopisje zelo razburjeno in ravno tako ,širša javnost. Razburjenje se še ni poleglo, odkar je bila po-Islana na avstrijsko mejo italijanska in jugoslovanska arma-'da. Kot je nek zastopnik jugo- slovanskega zunanjega urada rekel zastopniku United Press, smatra Jugoslavija obisk maršala Italo Balba v Dalmaciji za izzivanje, ker obstoji med Jugoslavijo in Italijo še vedno velik spor zaradi Dalmacije. "Izdali smo stroge odredbe za Balbovo varnost'*, — je rekel zastopnik zunanjega urada. "Ko pa so bili govori pri odprtih oknih, je bila nevarnost, da bi prevneti patrioti streljali skozi okna, kar bi moglo voditi do vojne". 44Italija in Avstrija sta hrvatskim izseljencem dovolili, da so mogli nemoteno ruvati proti Jugoslaviji. Mi pa smo avstrijske begunce takoj poslali v taborišča". POSTAJA V SOFIJI , POGOREL* Sofija, Bolgarska, 19. sept. Glavno železniško postajo je uničil požar, ki je nastal vsled eksplozije štirinajstih železniških voz gasolina. Tanki so eksplodirali z velikankim pokom, tako da se niso orebudili samo prebivalci glav.iega me-'sta, temveč tudi po sosednjih j k rajih. Vse vojaštvo je bilo poklicano na pomoč gas:1cem in več ministrov je na pogorišču. Dosedanja škoda se ceni na $500,000. Pol icija domneva, da so požar zanetili inacedonski revolucionarji v protest proti are- j taeiji njihovih voditeljev. Rok za amnestijo revoulcijonarjev, ki bi se sami javili oblastim, je danes potekel, j Dva voditelja, sta se javila, ,šest pa se jih se vedno skriva. I Najvišji poglavar macedon-,skih revolucionarjev Ivan Mi-hajloff, ki se sedaj nahaja na Turškem, bo najbrže odpotoval v Italijo, j DIJAKI STAVKAJO ri Montreal, Ques., Kanada, j 19. septembra. — Nad 1800 vi-isokošolcev je zastavkalo zaradi zvišanih pristojbin. Šolska oblast trdi, da so agitatorji iz New Yorka pregovorili dijake, da so zastavkali. BOMBE V HAVAN1 Havana, Knba, 19. septembra. — Sinoči je na ražličnih krajih mesta, eksplodiralo 35 majhnih bomb. Dve osebi sta 1 bili lahko ranjeni, toda ni bila povzročena nikaka škoda. Oblasti so mnenja, da so te bombe položili ali pa vrgli dijaki, ki so podnevi naznanili |javno nasprotje proti Menrie-tovi vladi. - . manna. Dosedaj, ko to pišemo, je šele malo priznal. Z občudovanja vredno vztrajnostjo zavrača vse ob-dolžitve, da je on odvedel otroka in da ga je umoril. Oblasti so mnenja, da imajo v pasti pravega moža. Ze od začetka so domnevali, da je odvedbo in umor izvršil ter spravil odkupnino en sam človek, ki iz previdnosti ni hotel najeti nobenih pomaga-čev. llllllllTOM i Naročite se na OLAS HAftODA, največji slovenski dne»=ik t • ZdnUtarib državah. •'GLAS NARODA" ' _ » "Gla» Vtaroda."-j' 4MMO PUBLISHING COMTiNI , JA Corporation). 1 PwaBM^^i,ffw^ilgB 11 I* B^adlk.- ftm «C bMhOT at tte corporation and Bil dre—tm of above oMcen: inoceiutvo sa «eto loto ......$7.00 la MM lete .................. tUO Zi pol lete ....................>3.50 "" gabaerlprion Yearly 16.00 _ ~—™■ j AdTertlieMOt oat A$reemeat t' -Qiao mnwto" Irfcal* mM d*n ItweaH nedelj In pmnlkoT._ ; Qoi4ol brao piritpfge la oofbnoott ao no prlobčujejo. Denar aaj ao blagavoU j MAttJatt P* Moaey Order. Prt opraneartrf kraja aarotelkar. prosimo, da eel Mi fdl prejiajo btvalUCo paaaanl, da bltrejo najdemo aaolornlka. j 7 - t&A« NARODA". SIC W. 10th Sferaot, New Yoc*. BL f. Mijhiii; CHolooa J—M78 * MAKSIM UTVINOV j Izmed vseh ministrstev je v skoro vsiiki državi na jvažnejše ministrstvo za zunanje zadeve. Posebno v sedanjih ("asih, ko mora država jnisvečati skoro isto j»ozornost tvojim sosedom kot jo ]x»sveea sama sebi. Angleški diplomati so znani, toda zdi so, da ves s«»-'obui svet nima diplomata« ki bi se mogel kosati s sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, Maksimom Litvi-iiovom. Litvi no v vodi že vee let rusko zunanjo politiko. Do-je uspehe, o kateriii bi se malokdo drznil sanjati. j Njegovemu posredovanju se je zahvaliti, da ni iz-bruhnila preteča vojna med Japonsko in Sovjetsko Unijo. Poslediea njegovih naporov je bila, da so Združene države ustvarile diplomatske odnosa je z državo, ki jo tako spretno zastopa. Na vseh razoroži t venih konferencah je bila njegova bo-reda merodajna, in če se je sploh kaj storilo v smeri proti razorožitvi, je bila to skoro izključno le njegova zasluga-Njegov naj ver j i uspeh je ]>a včlanjen je Sovjetske Unije v Ligo narodov. Kakšni so njegovi bodoči načrti ni znano. Brez d volna bo pa v najkrajšem času zopet presenetil ves svet s kakšno novo in dobro posrečeno diplomatsko potezo. PRIHODNJE VOLITVE Tz primarnih volitev, ki so se pred kratkim vršile po eželi, se da sklepati, da se po novemberskih volitvah ne o bistveno izpremenil ustroj zvezne zakonodaje in zako-odaj poasmeznih držav. Nobenega dvoma ni, da bodo tuli v bodoče imeli demokrat je v obeli zbomieab kongresa veliiko večino. Z oziroma na to bi ne bilo pametne* prepirati se z onimi, ki zatrjujejo, da se izprememba le zato ni izvršila, ker * dosed a j še niso j>okazale slabe poslediee "new deala". Dosti prej bi bilo verjeti onim, ki prerokujejo, da se bo kongres meseca januarja oprostil vpliva admmistraei ie, ki ga je dobila popolnoma pod svojo ikontrolo. Resničnost tega prerokovanja potrjuje dejstvo, da bodo novoizvoljeni poslanoi dve leti varno sedeli v. svojih uradih ter jim ne bo treba polagati volivcem nobenih ra-.'•u nov. Pomisliti je pa treba, da bodo v času volivne kampanje prišli v stik z narodom oziroma z volivei in bodo skoro prisiljeni vpoštevati njihove želje in potrebe. Administracija si je zadala ogromne naloge, med katerimi so najvažnejše: gospodarska obnova dežele, boj proti depresiji in nezaposlenosti ter obnovitev zaupanja v narodu. Ker doslej ni v ta namen še nihče iadelal programa, ki bi bil boljši kot program predsednika Roosevelta, je jasno, da mu tudi v bodoče kongres ne bo odrekel svoje podpore. ___ Važno za potovanje. Jfdor je namenjen potovati v stari kraj ah dobiti kogO od tam, i« potrebno, da je poučen v vseh stvareh. V tied naio dolgoletno skulnje Vam samoremo dati najboljša pojMuiU 4m tudi vso potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno *» hitro. Zato so eaupno obrnite na nas na vsa pojasnil. Mi preskrbimo vee, bodi* prošnje ta povratna dovoljenja, potne lista, vieeje in sploh vse, kar je sa potovanja potrebno v najhitrejšem času, in kar jo glavno, aa najmanjše Nedriattljani naj na odlaiajo da sadnjoga trenutka, kar pndua so dobi te Washiugtona povratno dovoljenje, RE-EN-TMT PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pičite torej takoj ta brezplačna navodila in obotavljamo Vam, da bosta pooomi in udobno potoval. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 W«at 18th Street New York, N.Y. * i < J__________________... ------- ... . NEW YORK, TODAY, SEPTEMBER 21, 1934 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. "KOBARIDSKI JUNAKI" Pod naslovom "Odgovor ju- ( tlakom od Oaporetta", priob- i "*uje beograjski list 44 Vreme" 1 na vsej uvodni strani 6 stolp- < cev dolg članek kot odgovor lia 1 s ra motenja, ki jih objavljajo j italijanski listi dan na dan o. jug. vojski in Jugoslaviji f Beograjski list pravi med j drugim: | 41 Na svetu ni naroda, ki bi v svoji zgodovini mogel zabeležiti same zmage. Mi se ne j sramujemo narodne nesreče na Kosovu, niti neuspeha pri' Slivnici, niti našega zloma le-, ta 1915, ko so nas udarili Avstrijci, Xemci in Bolgari, tri-j je proti enemu. Na svetu pa' živi narod, ki v svoji zgodovini ne more zabeležiti niti ene zmage, pač pa neprekinjeno1 vrsto porazov. To so Italijani.1 A' svoji novi zgodovini se je' Italija v o je val a prvič leta 1848 in j«« to vojno zaključila s strahovitim porazom pri Custozzi.1 Polom je bil tako strahoten, da so Italijani celo svojega kralja Karla Alberta proglasili za izdajalca. Naslednjega leta 1949 je Italija zopet trčila i s sovražnikom na bojnih po-! ljanah. Zopet strašanski poraz ,pri Novari in kralj Karol Al-jbert se je moral od povedati prestolu. Leta 1859 so bili Italijani znova potdčeni pri Sol-ferinu in jih je rešilo le francosko orožje, ki je Avstrijcem _ odvzelo zmago nad Italijani. ^ • L. 18<>G stoji zopet v zname-^ nju italijanskega poraza, to j pot na morju. Zaradi napada -] Prusov na Avstrijo je tudi Ita-!, lija pohitela, da ugrabi košček iplena. Prusi so Avstrijce po- 1 i tolkli pri Padovi, Italijani pa \ j so bili v skladu s svojo vojaško ] , tradicijo tepeni pri Visu, dasi j so bili v silni premoči proti av- j jstrijskemu brodovju. Kljub ] italijanskim porazom je s po- '5 'močjo Francozov in Prusov ] j prišlo do zedinjene Italije. '] Nova država je mirovala f fskoro trideset let, leta 1896 pa i (si je hotela podvreči Abesini- j 1 jo. Goli, z loki in kopji oboro-; ženi črnci pa so junake gene- s jrala Baratierija pognali v pa- i i ničen beg. Sam general se je ! , ustavil šele v Kairu, kjer je i , njegovega konja kot dirkaško < posebnost kupil neki Anglež. : jVojaki pa so bili deloma pobi- 1 |ti, deloma pa ujeti. V slavo ] italijanskemu vojaštvu je dal | ahesinski cesar ujetnike sko-', piti, češ da niso vredni imeua • mož in vojakov. Bitka pri Adui, kjer je prvič nastopila', vojska zedinjene Italije, je ena izmed najbolj tragikomičnih dogodkov vse svetovne vojaške zgodovine. ' Pustimo tripoliško vojno, ki je vsa ogromna sila Italije niti po 25 letih še ni popolnoma , zaključila, in se spomnimo sve- , t ovne vojne, ko je Italija izgu- , bila dvanajst soških bitk, med katerimi je gotovo najznamenitejša ona, ki nosi ime po našem Kobaridu. "Caporetto" bo za vse čase zapop&dek največjega poraza, paničnega bega in najvišje strahopetnoeti | kake vojske. 24., 25. in 26. oktobra leta 1917 je dala itali-ijanska vojska najzgovornejši primer svoje brezmejne stra-hopetnostž. Avstrijske in nem-še čete so bile po številu za polovico šibkejše od italijanske vc(jske, pa so vendar skoro brez lastnih izgub prizadejale sovražniku poraz, kakršnega ne pomni vojaška zgodovina. 'Italija je pri tem izgubila svoje topove 3136 po številu, 1732 strojnih pušk, lažjih topov in metalcev min in 300 tisoč ujetnikov. Ostanek 350,000 pa je v j takem paničnem begu drl v notranjost, da so Avstrijci na bojišču pobrali ne samo sto in sto tisoče pušk, marveč tudi 320,000 hlač, ki so jih junaki od Caporetta slekli spotoma, da so lažje nadaljevali svoj maratonski tek po plodnih ravnicah Severne Italije. Slabo 'opremljena avstrijska vojaka bi bila lahka podila tešeče , strahopetce d» a—p Rima, i da niso Angleži in Francozi ustavili avstrijskega napredovanja. Begunci so od Kobarida tekli tja do Napolja in ita-4 lijanski vojaški pisatelj Aldo Valori v živih barvah opisuje brezumni strah teh )>egunskih množic. Temu nasproti pa je srbska vojska dh svojem umiku pred avstrijsko, nemško in bolgarsko premočjo le po trdih bojih odstopala v popolnem redu korak za korakom do albanskega obrežja. Sovražniku ni prepustila niti enega topa: težje je uničila, lažje pa je z nadčloveškimi na|M)ri prinesla preko zasneženih albanskih planin. Sovražnik ji je sledil v primerni razdalji, ki jo je določala srbska vojska. Komaj pa so se 'srbske čete vkrcale na ladje in so se na obzorju ]>ojavUi prvi sestradani in raztrgani Av-. strijci. so Italijani v paničnem 'strahu zbežali iz Drača in avstrijska vojska je brez strela zavzela njihova ogromna skladišča hrane, municije in drugih vojnih potrebščin. | Let 1915 je italijanski pesnik D'Annunzio spesnil navdušeno odo na čast Srbiji. V pesmi občuduje brezprimerno hrabrost srbskega naroda, njegovo junaštvo in viteštvo. Naj si obrekobvlci iz one strani Jadrana prečitajo to odo. Izmed številnih priznanj srbski vojski naj omenimo sarno nemškega generala von Ijoehnowa, ki pravi: "Vojna v jeseni leta (1915 v Srbiji spada med najdragocenejše spomine vojskovodij in čet TIT. pruskega ko-ra. Napolnjujejo me z globokim spoštovanjem do našega hrabrega srbskega nasprotnika^. 1 Pri Kobaridu so Italijani o-bogatili svetovno zgodovino za edinstveni primer panike in ,l>ega ter odnesli rekord v stra-ihopetnosti. Na morju je za to slavo poskrbel rušilec "Turbina". Od vseh vojnih ladij vo-jujočih se narodov v svetovni vojni je edino ta rušilec izobesil belo zastavo in se nedotaknjen z vso posadko predal Avstrijcem. Nemške, ruske, angleške, francoske, avstrijske in ^Iruge ladje so utonile v boju, samo italijanski kapitan kor-vete Bianti je svojo 44 Turbino* * predal brez boja. i | Ker pa Italija ni dosegla ni-kake zmage, si jo je izmislila. Iznašla je bitko in zmago pri, .Vittorio Veneto. Nemški general von Cramnon piše o tej | zmagi: "... po uporu avstrijskih Slovanov so se 20. oktobra u-■ 7>rli še Madžari, fla jih uiti nadvojvoda Jožef ni mos^el več pomiriti. Čez štiri dni je bila fronta skoro popolnoma prazna, Italijani pa si je niso upali | napasti, šele 27. oktobra so italijanske čete pod opreznim vodstvom Angležev pri Vitto- DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU f JOQOSLAVUO Za s 2.80 .......... Din. 109 $ 5.35 .......... Din. 200 $7JSO .......... Din. 300 $12.3$ .......... Din. 500 $24.25 .......... Din. 1000 V ITALIJO Za $ 9.39 .......... Ur 100 $18.30 .......... Lir 200 $44.00 .......... Ur 500 $83.20 .......... lir 1004 $17^— .......... Ur 2000 keu be cene 8edaj hitro menjajo so navedene cene podvržene 8premembi gori ali doli Za lsplaftllo Trtjlh saeskov kot sgoraj navedeno, bodi* t dlaarjto ali lirah dovoljujemo te bolje pogoje. IKPI.AČILA V AMCRllKIH DOLARJIH Za liplattle $ 5.— morate poslati..........$ 5.75 $10.— " M ..........$10.85 $13.— M " ......... $20— " " ..........$21— $4«.— " " ..........$41.25 $50— " " ..........$51.50 Prejemnik dobi ▼ starem kraja izplačilo v dolarjih. Nujna natoifls izvršujemo pa Cable Letter sa pristojbina $1—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 44Čl«i Naroda" u« wist lUtt snnr nutyom, n. tl Lepota globlja kakor koža! ČK HOČKTE imeti najvef od lepo-til (in katera nere?) jim dajte u-rodnost dobro koie. . .in dajte koči dobroto naravne Iwikf^-MLEKO! K»j napravi mleko za« van? Vašemu telesu da pravo hrano. Da vam skoro vse elemente liranr, ki jih potrebuje v lahko prebavni o- bliki. Pa nam ni treba verjeti. Poglejte otrokovo kožo. Od fesa žive | otroei? To je vaA dokaz ... in vas i primer. | .Jejte druge jedi, seveda. Toda j vaši obedi naj se sučejo okrog mir- , ka. Potem boste zagotovo dobili vse potrebne elemente. Najmanj pint dnevno naj bi bila vaša kvota. Koliko je sedaj? Pijte \r* mleka— je dobro za vas! rio Veneto prekoračile Piavo in zadele na popolno praznino". V tej praznini s<» jo odigrala "zmaga" italijanskega orožja, kajti v njej ni liilo sovražniku. B<«ogr;ijsko 4 * Vreme M za-kljueuje svoj elanok: * <4Mi vemo, o grlu te požge, to-|da iz hinavščine praviš: — Res t ni posebno sladko, toda to je 1 naravna kisloba kakor cvi-t ček .. . Prav dobro je . . . , < 'e prosiš koga na posodo, pa 7t ti odreče, se mu hinavsko za-j hvališ: — Oprosti, Ce nimaš, seveda ne moreš dati. Prijatelja bova vseeno, kaj ne.' Tako govoriš, v mislih ga pa ' .preklinjaš in ga pošiljaš k vragu. Ko v nedeljo popoldne ležeš, , [da bi se nekoliko odpočil, po-l,zvoni, vrata se od pro iu stanovanje se napolni z nepričakovano kompanijo. % — Me jako veseli, me jako veseli — jim zatrjuješ, na tihem ]ia misliš: — Da bi jih zlo-dej! Se tisto kapljo vina, ki i sem ga šparal, da bi novo do-vrelo. so mi prišli požrt! ' Samega sebe preštudiraj in preceni, prijatelj, pa boš prišel do zaključka, da je na svetu vsaka druga beseda laž, največ laži je pa v uljudnosti > in prijaznosti. Gola resnica, vzbuja v današnjih časih pohujšanje in zato jo je treba o-deti s capami hinavščine, da pride človek s hinavskim 5 svetom navzkriž. Junaški kapitan Henry Hill, kapitan tovornega parn i ka 4 Andrea Lu chert bach % je bil prvi v bližini gorečega "Morro Castle". S pomočjo svojih mornarjev je rešil iz morja več potnikov in članov posadke. Cena DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-slovensko Berilo KNOLISH SLOVENE HEADER 8tans 9 Ail o $2 NaroČilo ga prt — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th STREET NEW YORK CITY ' '0 L A S H A R O D A" NEW YORK, FRIDAY, SEPTEMBER 21, 1934 _' THE LARGEST SLOVENE DAILY in tt. 8. £L jl[ KRATKA DNEVNA ZGODBA il • /tlli^^MMaBagMaaRiaacvonr^t i — ——i« i^— p—i ■ n win n —— » »Trnu«T~lWll i*i MARIA OLGAs V PRIČAKOVANJU Stari Vrhovšok jc štel 90 let. Toda kljub svoji visoki starosti je l»il še precej zdrav in kr«*)»ak. I.#e zadnjie, ko je izza visokih gora pripilial oster veter, -titjil >e je in ni legel. Saj danes ima priti iz tujine njegov sin Ivan. Kaj hi rekel, če hi ga našel v postelji ? Kakšno bi bilo svidenje? Ta misel ga je držala pokonci, da ni legel. Sedel je na pee in |»ogledaI na uro — priti bi moral z večernim vlakom. Stari Vrbovšek se je zamislil. . . Kje so časi. ko je odšel njegov sin kot šestnajstletni mladenič v tujino f V mislih je videl svojo rajnko ženo Lucijo, kako se je oklenila svojega ljubljenega sina edhien in ga s solzami v očeh prosila: "Tvan, ostani doma! Dobro se ti l»o godilo. Grunt je velik, lahko ga čez leta prevzameš. lTsinili se očeta! Olajšaj mu delo, da se ne bo prehitro zdelal!" Toda vse prošnje, vse molitve materine, vse je bilo zatnan. Želja po tujini je nadkriljevala ljubezen do rodne domačije. T van j je ostal trmast. Videl je pred j seboj od dela izčrpano, jokajo I čo mater, videl očeta, ki so sel mu za sol žile oči: **Sin moj,' greli je, kar delaš. Spametu j | se! Z leti boš govoril drugače. SiiJ ni mogoče, da nas boš zapustil/T T«nla za vse te besede se Ivan ni dosti zmenil. Njegov ulas je prihajal kakor iz groba, ko je rekel: 4 4 Oprosti te mi; toda tu ostati jaz ne morem. 7EMLJEVI0I STENSKI ZEMLJEVIDI N'a ni<**ii«Mii papirju ■ j4at-neuioii |ir<*gibl ............7-T<0 POKRAJNI ROČNI ZEMLJEVIDI: IhravNka Ban«vina........... -30 Ljubljanske in mariborske olilasli .....................30 Pohorje, Koz Jak............. .30 CANADA .................40 ZDRUŽENIH DRŽAV V KLIKI .................40 MA1.I ....................15 NOVA EVROPA .................90 ZEMLJEVIDI POSAMEZNIH DRŽAV: Alalia—. Arkaaaaa, Arizona, Colorado, Hmmi, Kentoeky. Montana, Mlnnlppl. Wuhiac-too, Vffmmšmg .............20 sola, ^Mirillemn, Wloconela, Wert Virginia, Ohlo, New York, Virginia .............40 NawWi je pritožiti denar, bodisi v |d>ikl. Monogr Order all •sitno t—ko p« 1 all 2 centa. Ce peiljeta |«toviM, nhanai- KNJIGARNA "GLAS NARODA" . ai6 W. 18 Street Kew York, -M. T. ^ _ _ Zdi se mi, kot bi me živega za- \ kopavali. V svetn pa čaka name sreča, slišite? Kliče me že toliko let in naposled sem se, odločil, da se odzovem njene- j mn klicu." Ko je to izpregovo- j ril, so njegove oči zažarele v vročičnem blesku in padel jo pred materjo na kolena. Mati je stala brez moči pred njim. Zazdrla se je v križ nad vrati, kot bi od njega pričakovala pomoči. Naposled pa je počasi položila svojo roko na sinovo glavo, rekoč: itZgodi se božja volja!'* Stari Vrbovšek pa je molče pogoltnil slino, da bi zadušil solze, ki so mu silile v o-či. Tvan je pomirjen vstal, se poslovil in šel. Od takrat pa do danes niso vedeli, kam je odšel.. . Dane-s pa je prišel mimo o-kna poštar, se ozrl v sol »o in porinil skozi mrežasto okno belo pismo. Vrbovšek ga je s tresočo roko odprl in prečitaI. Bilo je Ivanovo pisanje. Kdo bi si, mislil po tolikih letih! Vesel je I se je zbudilo v Vrhovšku in f hlastno je prečital Ivanovo pi-j smo. Naznanjal mu je, da se bo danes vrnil in sieer s polno mošnja, čeprav ne ravno krepkega zdravja. Pri strojih da si je nekoliko pokvaril zdravje. Denarja si je že lahko prislužil, ali zdravja mu stroji le niso mogli vrniti. Vendar pa se veseli ob misli, da bo lahko zo-]iet dihal sveži zrak na svoji domačiji in upa, da mu bo gorski zrak vrnil zdravje Pri teh mislih se je zdrznil Vrbovšek. Ali niso zunaj zaškripala vrata? Veselje ga je vrglo pokonei. Vzdignil se je, da bi pofde. stoletja pred Kristusom imamo ohranjenih mnogo ločitvenih listin, ki dokazujejo, | da se je lahko zakon vsaj v tej dobi pravomočno razveljavil. Ti dokumenti, izmed katerih ie najstarejši iz leta 542 pred Kristusom, imajo navad n o kratko vsebino. V njih jo datum, moževe izjave: 1. Odpustil sem te kot zakonsko ženo. 2. Ločen sem od tebe. H. Od tebe nimam kaj zahtevati. — 4. Omoži se zopet. 5. Ne bom ti v napotje, kjerkoli se boš mudila. Na koncu so t »odpisi notarja in prič. Tz starih listin izvira, da je mož vrnil ženi tudi doto, ki jo je bila prinesla v zakon. V nekaterih primerih je mož ob ločitvi zakona vrnil ženi tudi takozvani ženski dar. ki ga je bil dal ženi k doti. Dota in ženski dar sta izključno ženski potrebi in imeli sta takrat mnogo večjo vrednost, kakor bi jo imeli v današnjih časih. Mlado žene so dobivale v prvi vrsti zrcala in nakit. Poročne po-$*odbe preračunavajo vrednost teb predmetov na eeno zlata in srebra. Zanimivo je, da ločitvene listine ne navajajo vzrokov, zakaj je prišlo do ločitve. Nedvomno odgovarjajo mnogi vzroki našim. Vendar pa lahko skoraj sigurno izločimo enega, in sicer zakonolomstvo. V starem Egiptu je bilo zakon olomstvo zelo redko, ker so ga kaznovali s smrtjo. A ni jeva moralna načela označujejo zako-j nolomstvo za težak smrten zločin in če so ga kaznovali s smrtjo, je jasno, da se je pojavljal le izjemoma. Stroge kazni zakonske nezvestobe. posebno ženske, so. tem zanimivejše, ker svobodna ljubezen sioer p o načelih egiptske morale ni Tiila nič pregrešnega. Med vzroki ločitve zakona je bila tndl ženina bolezen, kar je razvidno iz najstarejše egiptske moralne knjige, k: jo je napisal modri vezir Ptah."*-tep. zakriviš, da ti zboli žena, ki je bila vesela in ki jo je poznalo mesto, da je bila poštena, ko je živela v dobrih časih, ne goni je od sebe. tem-' več skrbi za njo in ona bo ve- , sel a in cenila bo tvoje priznanje." 1 Važen vzrok ločitve zakona je bila tudi neplodnost, kajti ^ starim Egipčanom je bil zakon brez otrok nerazumljiv. Vzrok ločitev zakona je lahko bila tudi moževa lakomnost, ki pravi o nji Ptahotepi "Varuj se lakomnosti, te neozdravljive bolezni, kajti v nji ^ •ni zvestobe. Ona razdrazi ljn- ( bežnivega prijatelja, oddaljuje zaupnika od gospodarja, grdo ravna z očeti in materami in 1 odganja ženo od jrfiztu'9 ' 1 DVE SIROTI 1 81 Spisal A, D. ENNERT HBŠ 206 Grof se je srdito ozrl na viteza in nadaljeval: — Mrzlica jo trese in blede se ji... <'ud-lie besede je izgovarjala, tako čudne in bolestne obenem, da me je spreletavala groza. Končno se moram vprašati, ali ni v njenem preteklem življenju grelni, ki bi ga moral kaznovati, ali nesreče, ki bi jo bilo trebi obžalovati- Roger je opazil, da lw> komaj zadrževana jeza zdaj zdaj bruhnila na dan. — O kazni govorite v trenutku, ko ona umira- Ta odgovor je bil sicer oster, krut, ven dar pa ni mogel odvrniti grofa od omenje^ lie fiksne ideje, ki mu kar ni šla iz glave. Srdito je zamahnil z roko. — Ah! je vzkliknil, — da niste iztrga i i tistega usodnega lista! — Bi si danes očitali nečastno dejanje, — je odgovoril Roger ponosno vzravnan i pred svojim stricem. I Toda v grofu je prevladovala ljubosumnost hi zato se 111 mogel strinjati s svojim nečakom. — To bi bila moja napaka in morali bi me bili pustiti nositi vso njeno težo, — je dejal. — Bil bi sokriv in delil bi z varni sramoto- Toda te ostre besede so ostale brez odgovora- Grof de Linieres se je naglo obrnil k vratom Diatiine sobe. Zamahnil je z roko v zrak, naj Roger niolčii. Ta čas je pa sluga odprl vrata in vstopila je grofi ca - Vitez bi bil najraje padel k nogam ljubljene tete, ki se mu je zdela tisti hip kot žrtev, obsojena na večno trpljenje. Toda Diana je razprostrla roke in ga prijela za glavo, kakor bi storila mati, ki je mislila, da je za vedno ločena od svojega sina- Grof je stal še vedno 11a svojem mestu-Odvrnil je pogled, videč, kak«> se je vrgel Rogr v grofičino naročje. Vitez se za grofa sploh ni zmenil- Roger je podal roko bolni grof i«-i, da bi ji pomagal sesti v naslanjač. In ko jo je privede] k naslanjaču, je pokleknil in se ves srečen zagledal v njen obraz- Božal je njene blede, koščene voke in šepetal: — Pogum, pogum! — Ali, — je odgovorila grofica otožno, — pogum! Imam ga. drugače bi ne živela.. . — Diana! — je vzkliknil grof 111 stopil k naslanjaču, kjer je bolna grofica sedela. V njegovem klicu je bilo nekaj, kar je j spominjalo na raliel očitek. Grofica je to dobro čutila, kajti pokazala je na viteza, rekoč: — Hvala, gospod, da ste mi £a vrnili! Roger se ni ganil cul grofice. Ko je stopil grof za hip k oknu in pogledal na ulieo, je vitez tiho vprašal svojo teto, — Torej ste mnogo trpeli f — Mnogo, — je odgovorila grofica. — I11 ti tudi... gotovo si tudi ti trpel... — Govoriva samo o vas, — je dejal Roger s povzdignjenim glasom. In skrivaj ji je namigni), naj tudi ona glasneje govori. Razumela ga je. — Nočem. Roger, da bi mislil, da sem po zabila nate, ali da nisem držala svoje obljube. Vitez jo je presenečeno pogledal. Toda grofica ga je takoj pomirila, rekoč: —- O, saj lahko govorim vpričo grofa... Zalotil me je pri nji*. — Da, — je pritndil Roger, — pri tej u-bogi Henriki. Potem se je pa obrnil h grofu 111 pripomnil očitajoče: — In njeno trpljenje vas ni nič ganilo, gospod? — Ne, kajti nekaj drugega je bolj ranilo 1110je srce in pretreslo mojo dušo... I11 ves razburjen je nadaljeval: — Da, bili ste tam, Diana, pri tej deklini, ko sem zapovedal, naj jo primejo... Videl sem vas, kako »te se tresli, kako je vam šlo to k sreu, da je malo manjkalo, da niste skočili za njo iz sobe... ' In pogledal je Diani (naravnost v oči- — Je to res, Diana i — Res! — V vaših očeh so se lesketale solze, komaj ste se premagovali, da niste zaplakali. I11 niste me prosili, naj se usmilim tiste, ki so jo gnali v ječo. . . Zaradi nje niste pretakali solz... Je to res t Vitez se je prestrašeno oziral zdaj lia gro-fieo, zdaj 11a grofa. Dimna je priznala, dij se njen inož ni motil- — Res je! — je odgovorila. —Toda koga ste objokovali i — je vzkliknil grof in uprl plamteče oči v obraz svoje žene. lioteč izvabiti i/, nje usodno tajno- — Koga.'..- Koga.'... Ah, ubogi Roger, kako rada bi umrla!... Grof je opazil njeno razburjenost; poleg tega je slišni vitem, namenjene bepil je h grofici, ki mu je podala roko, 111 ji dejal nekoliko očitajoče: j — No, kaj pa To pomeni t Vstali ste brez I mojega dovoljenjai i — Tu kaj za to. če sem vstala? — je v zdi In lila grofi« a- — Meni je mnogo na tem. saj sem vam vendar prepovedal, dokler vas trese mrzli ea. Prijel je bolno grofico za roko 111 ji pogledal v oči. Potem je pa dejal tiho, kot da govori sam s seboj. — Še vedno mrzlica... in še liujša! Grofica je povesila oči in odgovorila z drhteč im glasom: — Doktore, zdi se mri, da bi mi svež zrak pomagal... — Svež zrak! — je vzkliknil zdravnik začudeno. — Da. doktore, rada hi šla malo na iz-prehod. Zdravnik je vprašujoče pogledal bolno grofico, da bi se prepričal, če misli resno. (Dalje prihodnjič.) j Ljubiteljem I leposlovja I Cenik knjig vsebuje mnogo le- / I pih romanov slovenskih in tu- J ] jih pisateljev. Preglejte cenik /i ji in v njem boste našli knjigo, ki )i j\ vas bo zanimala. Cene so zdo \ Iv zmerne. A [j Knjigarna I (j "Glas Naroda" | "QLAg HlRODl"_" IZGNANCI ROMAN IZ ŽIVLJENJA za "glas naroda" priredil: l h. 37 Tudi Daniela je bila navzoča, ko je ravnatelj Herder tako navdušeno pel inarkiju slavo in tudi Daniela ni mogla pomagati. Kati in njena mati sta se ji smilile in čutila je, tla obe trpita pod ravnateljevo slabostjo. In kar je pripovedoval 0 inarkiju, je v njej, ne tla bi vedela zakaj, zbudilo nezaupanje. Ravnatelj Herder je pustil svojo družino v zelo slabem razpoloženju, ko se je odpeljal v tovarno. In čez nekaj časa pravi gospa vsa obupana: — Kaj praviš k temu, Kati T — Očetu moramo to dovoliti. — O, moj ljubi Bog — ali ne vidiš, kaj s tem namerava oče? In kaj naj počnem s tako odličnim gospodom? — vzdihuje stara gospa. Daniela prime njeno roko. — Saino nič se ne bojte, milostljiva gospa; me se ne bojimo niti italijaneskega markija. Ako je res tako prijazen, kot ga popisuje gospod ravnatelj, boste ž njim prav lahko izhajali. Ako |mi ti i tak — mu ni treba več prit i, ako mu pri vas ne ugaja. Kati pa se odločno vzravna. — Gospodičua Daniela itna prav. Kaj veš. o. Gospod ravnatelj hodi nervozen po sobi tor o mark i ju zopet pripoveduje čudovite stvari. Kati si je izbrala zelo priprosto obleko, toda je navzlic bledemu obrazu izgledala zelo lepa. Toda oče se ž njo prepira, in jo zmerja zaradi tako priproste obleke. Okoli Katinih ust se raztegne nenavadno ostra poteza, četuli ničesar ne odgovori. Daniela se hoji, da bi prišlo do kakega neljubega nastopa, zato naglo poseže vmes in pravi: —- Gospodu markiju bi se zdelo zelo čudno, gospod ravnatelj, ako bi ga gospodična Kati sprejela v razkošn obleki. Takoj bi opazil, tla smo vse to napravili zaradi njega in to je ža vsakega, ki ima dobro izobrazbo, zelo mučno. Po mojem mnenju se gospodična Kati ni mogla primenerjše obleči. Gos|>od Herder jo nekaj časa molče gleda. Nato pa pravi jezno: — In sedaj se naj priprost človek spozna v to zamotano družabnost! Ako hočem svojega gosta počastiti, bom vendar oblekel najlepšo obleko — saj po mojem mnenju. — Imate zelo pametno mišljenje, gospod ravnatelj, toda navade visoke družbe so včasih nespametne. V tem slučaju jo brez pogojno prav, ako je gospod markij sprejet tako, kakor da ni prav nič posebnega, ako v vašo hišo prihajajo in zopet I odhajajo grofi in baroni. Slednjič pa se hčeri gospoda ravnatelja ni prav nič treba posebno nališpati za obubožanega markija. . Gospod Hortler jo smeje pogleda. — Vi pa znate delati vreme, gospodična Daniela! Sicer i pa imate prav, tla markiju ni treba vedeti, da se zaradi njegovega obiska kaj posebno razburjamo. Ko je bil kmalu pozneje markij naznanjen, mu je hotel gospod ravnatelj skočiti tlo veže naproti. Toda Daniela ga smeje pridrži. — Počakajte rajši gospoda markija tukaj; to je mnogo bolj prav, gospod ravnatelj. Kati hvaležno pogleda Danielo, ki se je hotela umakniti, toda jo gospa pridrži. — Za božjo voljo, ostanite tukaj, gospodična Daniela, drugače bom naredila same neumnosti. Daniela so postavi za njen stol in ji prijazno govori. Katine ustniee se zatezajo. Vsa njena čustva so se upirala proti temu nepoznanemu markiju. Takoj nato markij vstopi. Markij Salvoni je bil srednje visok, slok mož sredi tridesetih let. Imel je temne lase in rmenorjavo polt. Takoj je bilo mogoče spoznati, da je doma iz južnih krajev. Njegov obraz ni bil grd in zelo navaden. Temni lasje so bili skrbno razdeljeni s prečo in majhne brkice pod nosom so senčile navadna usta, ki so pri govorjenju kazala rmeno barvane zobe. Njegove črne oči so takoj zvedavo bliskale po sobi in so imele bodeč po tried, katerega tudi prijazni nasmeh ni mogel ublažiti. Pa tudi njegov smeh je imel na sebi nekaj nenaravnega, nekaj umetnega. Gospod ravnatelj gre gostu z razprostrmi rokami naproti. M — Moj dragi gospod markij, zelo me veseli, da ste držali svojo besedo. Dovolite mi, da vam predstavim: gospod markij Salvoni, moja soproga, moja hči Kati, gospodična Falk-ner, družabnica moje hčere. _ IDaJj« prihodnjih.) ; ' . ^ 1 K ' # i £ * * HEW YORK, raiDAY, SEPTEMBER 21, 1984 ~ THE LARGEST SLOVENE DAILY In TT. g. A. PRADED VSEH ZMAJEV V madridski prirodoslovni muzej so pripeljali te dni o-kostje davno izumrlega velikana, ki je presenetil v marsi-kak šnom oziru tudi raziskovalce, ki so navajeni ogromnih . joblik prodpotopnih živali. O-Ikostjo to pošasti, ki ga Initio 1,morali skrbno sestaviti, je ta-l ko veliko, da 11111 bodo morali _'določiti posebno dvorano, in ljudje, ki si ga bodo ogle«lova-i 'li, bodo v razmerju z njim ka-t kor .pritlikavci proti velikanom. Do najtlbe tega kolosa, ki ga ima do danes v svojih zbirkah t edino omenjeni muzej, je prišlo na zanimiv način. V bližini ■Alicanta so delavci prekopa-Ivali zemljišče za novo zgrad-'bo. Pri tem so v precejšnji i . globini zadel na kosti, ki jim spočetka niso posvečali nohe-} ne pozornosti. Ko pa j»* bilo kosti čedalje več, so obvestili svojega inžinirja in ta je takoj ( spoznal, da gre za izredno t važno najdbo. Opozoril jo vodjo alicantskega naravoslov-jnega muzeja, ki jo pa po ogledu izjavil, da ni komptenten za I to najdbo in je pozval posebno ikomisijo iz Madrida. Ko so poltem pod njenim vodstvom _ iskrbno izkopali vso kosti, so ugotovili, tla gre za zavra oziroma za praočeta vseh zavrov, , |ki so mu dali ime protozaver. Okostje je sijajno ohranjeno, za čudo pa je'del kosti popolnoma okamenel. drugi del pa gobast in mehak, d as i nič manj , dobro ohranjen. Tako j«' postal ^ 'madridski muzej nepričakovano lastnik silno .dragocene zanimivosti iz pradavnih časov. V časn. ko so strah ovali zemeljsko površino strašni zmaji. ki jih jo znanost do danes , odkrila in ki so sami izumrli že pred milijon lot, jo bilo ste-. klo že milijone in milijone let, j odkar je izginil zadnji proto-■ zaver. Nedvoumna znamenja kažejo, da ie žival, ki so jo odkrili na Španskem, izumrla davno preti dobo zmajev, iz drugih znamenj pa je sklepati, da so ti zmaji izvirali iz nje. V "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v do- Imovino. Kdor ga hoče naročiti za tvoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane J7. j V Italijo lista ne počil jamo, J i I———__» i 1 zgradbi njenega okostja je mnogo starinkih znakov, ki jih je bil razvoj življenja v dobi zmajev že davno prekosil in o-pustil. Po drugi strani pa so spet neko posebnosti, ki kažejo, tla so v protozavru elementi bodočih zavrov. Presenetljiva je že njegova velikost. V dolžino je pošast morila okrog 8 m. v všino .*» mi, naši sloni so. proti njej prave igračke in le malo je danes živali, ki bi jo po velikosti presegalo. Seveda ]>a tudi pintozaver no dosega velikosti svojih največjih potomcev, kakršen jo bil na pr. diplodok, ki je meril več nego .'»(t ni v dolžino in je tehtal o-krog StM) stotov. Tu tli neke vrsto brontozavorov so dosegale takšne dimenzijo, in zanimivo je, da so zmaji, ki so bili "pohlevni" rastlinojedi, rasli naj-' I bolj v dolžino in viširio. < *e po- j mislimo, kakšne množine lira-' no so potrebovale takšne živali za svoja velikanska telesa, I si lahko predstavljamo, kako so gospodarila gozdovi in ni nič čudnega, ko so morale iz-i - -.. ... Riniti z ssemellskeura lmvrsia. » • • * S<* hu i-a šiba za tedanie čase i .... .. 1 so pa morali biti roparji med zmaji, kakor strahoviti tirano-zaver, ki to oblije kurja polt, če ga vidiš že samo naslikanega. A tudi plavajoči in leteči zmaji so bili obri, s katerimi i človeštvu no bi bilo dobro ži-(voti v isti dobi. Med prvimi o- 'j menjamo na pr. ihtiozavra, ki ga jo v vodovjih zemeljskega .srednjega veka kar mrgolelo, | saj ga skoraj ni večjega naravoslovnega muzeja, ki no bi ] jimel njegovih koščenih ostan-, .kov. Pteranodon, eden izmed J letečih zmajev, jo imel 7 m krilne razpet i ne, toliko, koli-' kor danes majhen aeroplan, jEdino s topovi in bombami bi ibilo mogočo takšno pošasti u- ČE STE XAMEXJEXI r........ JUGOSLAVIJO potujte popolnoma udobno preko havre na ogromnih french line ekspresnih par ni kih ; "ILE de FRANCE" PARIS" 29. Sep. — 20. Okt. — 10. Nov. • 6. Okt. — 24. Nov. ihti: \ vožnja izhouxa o« »stiiežua — k kasne kabine V TKETJKM KAZKEIH* ZA I»VK IX ŠTIUl i »S K M K Svetovno slavna francoska kuMnja. — Brezplačno vino z obedi. VAŠA PKTIJACA l-OTIME Z VAMI lM» CII-IA Za narialjna na v« «11;« in kart«- piAit.- na — SLOVENIC Polishing co. i LEO ZAKRAJSEK TRAVEL. BUREAU GENERAL TRAVEL SERVICE. Inc. 2:6 West 18th St., New York City ! 302 East 72ni St., New York City 9vexteh J^xib * krotiti. Xu, narava jo to izrod-1 ke svoje fantazije ukrotila na i preprostejši način. Bili so ta-- ko veliki, tla so morali končno > izumreti ] Mina j več zaradi pomanjkanja hrano. Šele tedaj so lahko zagospodovali manj- ■ ši, a zato v vsaki priliki okret-nojši sesalci, ob katerih so je r potem razvil človek. >----- > BOG V RAZNIH JEZIKIH 1 Najvišjo bitje se imenuje v petdesetih najbolj znanih je/.i- * kih naslednje; hebrejsko: Klo- * him; kaldejsko: Klali; arabsko in turško: Allah; v magijskem jeziku — starogorziško: Orsi; ^ bengalsko: lš-var; staroegipt-sko: Tent; staro - bretonsko I (ameriško) Teuti; egiptsko: I Ton; grško: Toos; doriško: " Jllos: latinsko: Dous; keltsko: Diu; francosko: Pieu; italijansko: Dio; špansko: Dios; peni-' vansko: Biosaja; katalonsko; I Den; )>ortngalsko: Deos; irsko: l)i«>; provensalsko: l)iou; bretonsko: Douo; galsko: Din; i nemško: Cilott: holamlsko: I Godt; tevtonsko: Gotli; angleško; God; perzijsko: Goda; dansko in švedsko: Gud; islandsko: Guo; groenladsko: G udih; slovansko: Boi^; lapon-sko: Jubmel; finsko: Jumala; 1 madžarsko: Tsten; hindostan-jsko: Rain; comoliausko: Feli-zo; koroinandelsko: Brama; tatarsko: Magatal; tahitsko: Atua; havajsko: Akua; fidžij-' sko: Kalon; kitajsko: Pusa; japonski: Kamisama; na Madagaskarju : Annor. ' I ___ LJUDJE ŽRTVE STRELE, — DREVESA NEPOŠKODOVANA V viharnem vremenu, ki j vznemirja zadnje dni evropsko .celino, so je primerila zadnjo dni na Dunaju neobičajna nesrečo. Ka dunajskem Golov, jcu (Kahlonbergu) je strela u-'darila pri priči, enega delavca in eno žensko pa jo smrtno nevarno ranila. Mrtva sta .'iti. letni pomožni drvar Franz Kueffner in 32-letni Franz Breior, ranjena pa 32-letna Marija Kueffner jeva in brat ubitega Breierja, 30-letni ključavničar Leopold Breior. I Nesreča se je primerila na vrtu Golovca blizu Leopolds-berga. Tam blizu gradijo že d»lj časa višinsko cesto, ki drži v Dunajski les. Zaradi gratl-l,(,nih ra: Urt-nirn v ltr«-m<-n 29. septembra: j Coni«*
  • a i lie «1«: Fraru-r v tlavr« 3. oktobra: Ai|Uitania v eh^rlM.urp 1 »eulsfhtan>ri. Havre A-tuilaiiia \ *'ht-rbi.urK 2G. oktobra: .A:i»-rf Kallin v Hamburg 26. oktobra: • > vtnpie v Cliel l.onrg 27. jktobra: K ii<»j>:i v firemen cla'uplan x Havre c rit.- ili s.tvoia v tlenr.a 31. oktobra: li rt-iiKari:i v CiirrbiHirg I i 111 In ...I .. t J .. _ . t ._____ J SLOVENIC PUBLISHING CO. mz^- | TRAVEL BUREAU i bi« west ista street new yokk, n. t. ^ggggel | plarr* nam za cene voznih lietov, re- les^q^^ 9 zervacuo kabin, in pojasnila za po-g tc vanje