rati
Dtdell fts
UffMd dally «wpt m d-T. Ud HoUdajs.
Uredniški In oprsvallM
prostori mat b. l*»n<uu' am
GLASILO SLOVENSKE NABOPNE PODPORNE JEDNOTE
Chicago, )Hm torek, 12. februarja (February
C*M
XXII.
rETO—YBAB
•■bacripUon |iN
u#
at
•HtkorUvd
1108.
Ael
Oct.
raU
of
ltlT
poat.fe
OS j
14. lili
O

STEV.—NUMBER 36
ZASLIŠANJE OBUJA ŽALOSTNE SPOMINE
Ti spomini segajo na protiunij
sko zaroto za znižanje mezde
rudarjem.
• mmmmmmmmmm	r
Chicago, I1L — Otvoritev za siišanja glede prevoznine za pošiljanje premoga na severoza-pad nas spominja na izredno poč, ki jo ima meddržavna pre-mogova komisija in ki se je po-rabila za znižanje mezde rudarjev. Od leta 1924 ae je ta moč dosledno porabila, da je premog iz neunijskega premogovega polja prihajal lahko na trg in konkuriral premogu z unijskega premogovega polja. Ko si je ta moč prvikrat pokazala in je bilo razumeti, kaj ta moč prinese v bodočnosti, je "ProsveU" svarila rudarje, jih nagovarjala k slogi, le organiziranju na strokovnem in političnem polju, če ne, pridejo nekega dne razmere, ki postanejo strašne za rudarje. Rudarji in delavci so čitali to svarilo. Eni so skušali zbuditi svoje tovariše in jih organizirati strokovno in politično. Drugi so pa rekli, da ne bo nič in da se staremu uredniku najbrž blede, lato vidi strshove tam, kjer jih iti. In tako se ni zgodilo nič. Nekega dne so pa podjetniki nepričakovano pričeli z ofenzivo, ko je nihče ni pričakoval. Zdaj ie bil junaški odpor zastonj. V zakonodajnih zastopih so sedeli r večini zagovorniki podjetni-Ikih interesov, prevoznina je rila znižana zs premog z neunijskega polja tako nizko, da ni nogel več premog z unijskega iremogovniškega polja kcttkuri-•ati t njhnr lftffcrjP*
»ridkobe. Zdaj so pričeli ilinoj-ki premogovniški popotniki zo-
>et z dirindajem pred meddržav-io trgovsko komisijo.
Po štiriletni precej obširni >rezposelnosti je bila temeljna Inevna mezda $7.60 potisnjena loli na $6.10. Konkurenca na triih je to povzročila. Pritisk te :onkurence je bil izredno velik n sicer tako velik, da podjetniki ia unijskem polju niso mogli eč obratovati svojih premogov-ilkov.
Takrat je bila prevoznina pre-noga za tono premoga iz Illinoi-« povišana za 28 centov, ako je »ii premog poslan na severoza->ad To je pomenilo, da so zdaj fthko pričeli neunijski premo-:ovniški podjetniki iz Kentucky-a in Zapadne Virginije pošiljati voj premog do pristanov ob Ve-ikih jezerih, odkoder so gs psr-liki razvaŽali na severozapad. ><i leta 1916 Je bila prevoznina « tono premoga povišana za eatdeset odstotkov, za tono u-iij*kega premoga pa samo od 26 l(> 62 odstotkov. Prevoznina za ono premoga iz držav Indiana n Illinois pa za sto sedem od-totkov in Še več. Tju je jaano in na dlani, zakaj e Pričel silni boj proti rudar-em. Celo F. C. Honold, načelni k Honoldovega premogovega »•roja za statistiko je priznal, da e prevoznina za premog neprava in da je ta krivica povzroča. da se zapro premogovniki Illinoisu.
'-''ta 1928 je ŠU U komisija
*	dalje. Odobrila je, da se zni-
*	prevoznina za premog za Ivajset odstotkov, ako Je prepir poslan is Pittaburgha do »r i stanov ob jezeru Erie in če
*	"d tam razdeli po severozapa-
Na U način je naatala raz-lka v ceni za tono premoga od »lo M centov v prilog premoru z vzhoda.
Hoj za spravljanje unijskega n linijskega premoga na trg
*	"»mtoji, akoravno je rudarska ^nizadja v bojih zadnjih pet
H • labljena. Neunijaki premog
*	k"plje po pet dolarjev na dan. ,n'J«ki pa po $6.10.
klavci in radarji, organizi-»Jte se ie noHtično in rabite
K stodvajsetletnici rojstva Abrahama Lmcolna



mM
'Z
mm
g pM
Danes poteče 120 let, kar ae Je rodil največji Američan: Abraham Lincoln.
Mož, porojen 12. februarja nirja in njegove priproste
to
iz skromnega pio-cy Hanks v borni
sicer potop poli trpljenja in ®*ejše in samouk v razme
mož, delavec na deviških farmah in v gozdovih komaj dotaknjenega srednjega zapada Amerike, mož, kljub temu vztrajen in hrepeneč po širokem obzorju znanja, Id dviga človeštvo, mož, ki Je v zgodnji mladosti zavrgel slepo vero v odrešitev od drugih, od nečesa neznanega, in osvojil zdravo idejo samopomoči in razumnega dela, se Je preko pionirja, delavca, siromašnega odvetnika In ljudskega poslanca povzpel do inteligentnega puntarja in revolucionarja, voditelja ljudskih množic in prvega velikega emancipatorja kruto zasužnjenih milijonov. Lincoln je bil mož, ki je izvršil svojo nalogo. Zato Je in ostane velik in slaven za vse bodoče čase, dokler bosta besedi svoboda in pravica sveti človeštvu.
■m.
Lincoln je bil iz ljudstva in za ljudstvo, zato Je oo mož ljudstva; po krivici si ga lasti in mu polaga hinavske vence razred vladajočih in izkoriščujočih. Lincoln Je naš! Lincoln Je bil glasnik vseh brezpravnih in zatiranih.
I To Je pokazal s sledečimi besedami, ki jih Je izgovoril 4. marca 1861, ko je bil prvič ustoličen za predsednika Združenih držav:
Ta dežela (Amerika) z vsemi njenimi institucijami pripada ljudstvu, ki v njej prebiva. Kadarkoli ae ljudstvo nasiti obstoječe vlade, ima ustavno pravico, da Jo popravi nebi v prid, in revolucionarno pravico, da jo ovrže."
Dalje:	:
"Delavci morajo paziti, da ne odstopijo svojih pravic in svoje mo«, ki jo imajo v glaaovnici. Ako izgube svoje
HHlUll tpiijiptrjt ikone bo vsa njihova svoboda izgubljena."
I Preroške besede, ki ie do pičic« izpolnjujejo! Ub-roln ie videl, kako pridejo za sužnjedržci njegovega čaaa še večji in hujši sužnjedržci, ki oropajo milijone delavcev in farmarjev za vso tisti avobodo, ki Je zapleana v ustavi.
Nadalje:
"Najmočnejša vez človeških simpatij, ^ven dnOin. akih vezi. bi morala biti ona, Id spaja delavce vseh dežel, vseh narodnosti in vseh plemen."
8 temi besedami Je Lite* poeUvil nsModrievske mednarodne solidarnosti na prvo mesto. Marka, ki )e Eu Linrolnovem časn in Ubtoš.b ***tal k tmt civilni vojni, je dodal: "Delavci v-h dežel, združite
Junaški odpor pleteaiaaraklh delavcev pri AJlea A. kom pa niji princesi nov duh
Kenoahs, Wka — V Naahovi trni n avte so bile že tri ne-
tovarni pričakovane in Te stavke ao Zdaj je bile
in nenad
V* fTT'"
src
ne stsvke. I s uspehom, nepričakova-
na in nenavadni* stavka in tudi ta je končala sa Jfolavoe s uspehom. V soboto so v nekem de-partmentu obširne tovarne delavci nenadoma tasta v kali. da protestirajo psot| novemu sistemu plačevanja skupinskega de-
la od kosa, V panija ta aia
Kom' voditelj stsvke, tovarne s plete Allen A. mogoče stavke
lek Je kom-voem, da ss
a odpravi
■■—i j proti
Ičakovane
je vodstvo
imajo zveze
atavlcarji pri
>1. Kompanija
roti voditeljem
pojdejo naro-
čila, ker delavci niso organizira-
ni. Zdaj delavce, induatrijo
Trdovraten skih peniji, tvujejo, je delavce tudi psi
v ka
_______ potrebuje
sszona za avtno
por pleteninar-Allen A. |com-se delavci Šr-nov duh med faahovl tovarni.
riiS
rtzgaljiiio
Odslovljeni deJsivtt isgublli svo-
Kompa-
gostanjsko dsk> m slabo nadomestilo za pravb delavsko stro-kotcno organizacijo. To potrdi (fejstvo, ds je Real Bilk Hosiery kompanija odšlovils sto pletani-narskih delavcev in jih nadomestila z delavkami, ksr dclsjo ceneje. Kompanija js prigovsrjsls tem delavcem, naj kupijo svoje domove. Delavci ae ubogali.
Zadnji mesec je pa kompanija odslovila Izurjene pletenlnarjc, da jih nadomesti z delavkami, ki delajo veliko ceneje. 2ena nekega pletenfnarskega delavca je povedala poročevalcu Faderalizlra nega tiska, kako Ja vodstvo pri tiskslo ns delsvce in jim prigovarjalo, naj kupijo domove. Delavci so verjelt, da je vse zlato, ksr se Sveti. Zdaj Js precej od teh sto odstavljenih delavcev izgubilo tvoje domove, kar ne morejo plsapvati obrokov.
Zadnje finančne poročilo kompanija izkazuje dobiček. Vae, kar je komphatja storila za odslov-I j ene dSMfree, je bilo, da jim je dala priporočilna piama, ds so dobri dMavei in Jim Je obljubils. da jim bo pomsgala dobiti delo. Nekateri delavci ao prejeli vos-nlno, da so se vrnili v domače mesto. To Je nekaj naravnega. Bila je pdteza, da deUvcl toliko hitreje zspnste mesto.
Ts dogodek le MnM. kako oo-trebiti so delavci organizacije za čuvaš Je svojih interesov.
P®
OBLETNICA IZPO
NA PLETENINAN-JEV V KENOSHI
■ d obhajali aiavnoatno.
^IJBHflšaha, ^Vla. - Dne 16. februarja bo eno leto, ko je Allen A. kompanija v tukajšnjem me-atu isprla avoje pleteninarake delavce. Izprti delavci so sklenili. da bodo ta dan obhajali aiavnoatno, ker jc njih odpor proti temu izporu uspešen. Slavnostno praznovanja obletnice ss bo vršilo dne laitne/ttepa februarja. Prirejen bo pohod t mesnim pohodom, po shodu se bo izvajal še drug program in plsa. Tri sto organlslrsnlh izprtih de-
NisteriiM pofctla
Mhttklh UtrikalMV
Bomba položena v glavni atan Haenaa, kandidata revolucionarne atranke. Odmevi To-ralove ekaekuclje.
Mezlee Clty, 11. febr. — 8n> či so odkrili drugi nlskotni čin mehiških klerikalnih zarotnikov, ki ae skušajo maščevati sa ekse-kucijo Jose Leona Torala, morilca preSldenta Avaro Obrego-na. V glavnem atanu narodno revolucionarne stranke so nsšll dlnamitnS bombo, ki pa, k sreči ni ekspMirala. Aaron Saenz. bivši Ujktk zunanjih zadev v CalleaovsMi kabinetu, Je predsedniški kandidat te stranks.
Nskaj dr prej'se je raz počila dinamitrta bomba pod predaed
zmagi v ser
Cfcicaps. III. — Openšaparji niso zadovoljni, dsal ao prejeli gorite amralne saušalce od najvišjega državnega sodišča zaradi Landlaovega ndioka, ps prihajajo nazaj, da dobe najbrž nove betine. ftudlšče je povedalo openšaparjam, da na| prenehajo s psžMjaajem pobojniko* na delo. ko tam delajo or gani r i rani dalavd. Ravnotako jim je sodi-A6e naroČilo, de naj prenehajo taki pobojsiki nastopati kol if-rtfovi dapnUJi f Toda spenšspsrll niao rado-
Ae politično in	_
"^VmlS^oSr^ Naj živi med delavci vaega sveža spomin na velikega ^ ^O v i Aoka, da Jo ne morete drv	f	( '^ree.1 za p^i^no za
• •svajet	(Uncoma.
lavcev izjavlja, da so pri volji "^kim ^ikom, v katerem se je vrniti ss na dslo, ko je priinsns vosll »»rovizoričnl predsednik organizacija in ao odpravljene Portea Oil Is dršave Tsmsullpas. priganjaške metoda.	(kjer je formalno oddal ivoio
Med tam ae pa kompanijl vra- prejšnja governersko službo ča več blaga, kot ga lahko respo- svojemu naalednlku. Bksplozl-šlje, ker sUvkokszi se znajo Is- Js se Je pripetila pri Comonfor-delati dobrih produktov. Da i tu, okrog 160 milj od Mesico CU
tyja. SMS mzstrslbe Je bHs ta-ko močna, da je vrgla tri prve vozova I lokomotivo vred iz tira. Kurjsč v lokomotivi je oblo-Šsl ns mestu mrtev. Ostali potniki so se hudo pretresli, toda rsnjen ni bil nihče.
Predsednik Oil Je bil v svojem prlvstnem vagonu v ossdju. Ts-koj Jc skočil ns tU in si ogledal škodo. Mirno Je skomignil t ramami in rekel: "Revolucija ima srečo." 8 tem je hotel reči, ds Jc sreča, da se nI agodilo nič hujšega. Obžaloval pa je smrt slro. mašnega kurjsča, ki je postal šr-tev boHtijalne klerikalne isrote. ' Ko so nreiakali
kompanija nima prevelike izgube, Je stavkoksaicam znižala mezdo od 20 do 80 odstotkov. Tisočaki, ki Jih Js iadsls ss pobojniks in privatne detektiva, niso prinesli nji nobenega uapeha glade postopanja napram stavkasjem, Noben stavkar ni bil Apoznan krivim. Krtvlm ao bili spoznani Is rsdi žaljenja ali preziranja sodišča, ko so bili na sodišču zvesna-ga sodnika Oeigerja sposnani krivim, ds so prelomili njsgovo sodnljsko prepoved.
V sedmih držsvsh, v katerih ims Allen A. kompanija trge, nastopajo govorniki strokovno or-
------------ j^gftj,, rok.
ganlzacije podpirajo organizirane pletenlnarske delavce v Ktno-shi.	;
Rookifillorjtv Mi* trteii posliR v piki)
DrugI načelniki ao obljubili
poboljšan je?
—•
Dan ver, Cala, — V Colorsdu ae ališijo glaaovl, da Roskcfellcr opusti svojo kompanljsko unijo In znsmenjs za izprsmsnitov Rockafellerjeve taktike se vidijo v dejstvu, ds Js Rockefellst' po-slal minoli teden predsednika Colorsdo Fuel k Iron kempanl, je v pokoj.
2e akozl leto dni ao slišijo glaaovl, da 1*0 Rocksfellerjeva kom panija izpremenils svoja takti-ko napram delavcem. Smešno se prizna, da je kompanijaka unija popolnoma ponesrečila na x>re-mogovem polju. Vrb tega bi bil Rockefeller kmalu dobil madež zaradi streljanja milice na stav. kujoče rudarja. Govori ss, da Jo Rockefeller vsogt tega ait. posebno teh sirovih tsktlk naprsni delavcem, pa Js predsednika Well borna premestil v odbor sa penzije, da mu bo predssdoval. Mož najbrž tudi spada ns Uko mesto.
Načelniki v RockofellerJevih podjetjih so obljutiili, ds se po-boljšajo, da se Uko ubranijo objavljanja faktov o strahovladi v Roclurfellerjevlh podjetjih
Ampak delavci prilskujejo prsv malo od teh obljub. Bodočnost bo kmalu pokasals, koliko je resnics na teh goeerieeh
, Ženska ubite na krttfAtu.
Ca I um«-1 Clty, lnd„ il. febr. — lioulae FetUn, starš 66 M. je bila včeraj ublU ns bližnjem križišču, ko je oeobni vlak Peon-sylvanske železnice treščil v avto, v katerem se Je vostts s svojim možem proti damu. Mož Je dobil le lahke poškodbe.
Polirijekl načelnik amsrjea.
Windsor, N. C., It. febr. -Policijski načelnik Robert WhH* ja Ml včeraj ustreljen pa nekem črncu, ko je vstopil v neko bil jardnico, kjer Ja val asm<*vev
v oaadju. Vlak je Aol preko lijš, s k areči ni eksplodirala.
I 011 ie potoval i ženo in otrokom. čim Je prišel domov, Je predsednik odredil ostro preiskavo. PrAd tremi dnevi Je 011 odklonil pomflostltvsno prošnjo To-ralu, morilcu Obregona. To Je Is-zvalo nspsd nA njegov vlak. Po-iiclja Je šls takoj na delo In do danes sjutraj Je bilo aretiranih veliko šftsvilo sumljivih oseb.
UstrsliUv Torsls js podšgsls katoliška vstsške organlsscije, ki zdaj isrsbljsjo eksekucljo mod priprpstlml verniki In proslavljajo Torala kot "mučenlka," če ne kot "svetnika." Pri pogrebu, ki Je bil včeraj popoldne, je bilo v množici večje ŠUvilo duhovnov v civilni obleki.

za«ltSea|*. ' Igralo za denar.
Verski fanatiki v Indiji ss pobi-js jo kar asprej.
l*i»dee, U. febr, — Danes poročajo is Bombsjs, da brlUke ln domače vojaške čeU ne morejo usUvitl krvsvlh bojev med Hin-duji in mohamedancl. Poveljstvo | pripravlja ns rssglsslUv ob-sednegs sUnjs.
Kolikor Js znano, Je števil', mrtvih fanatikov narastlo na !6< In 600 Js težko ranjenih v bolnišnicah : nihče ne ve še, koliko j« lahko ranjenih. Vae bolnišnic so polne ranjencev. Obenem sv Js pojavilo ropanje v distriktlh, kjer Je policija Izgubila kontrolo.
Zarotniki proti Kemaie obaaje-m M easri.
Carigrad, U. febr. — Danee je bi Is csključens obravnava proti 36 Turkom. Id so bili ude-leženl V zaroti proti življenju predsednika Kemala paše in prrv ti vladt turške republika. Pet za rotnikev je bilo obsojenih na smrt In 16 drugih v zapor; o-•tali seiilU oproščeni.
Kaadiaa adšel Is Nlksragve?
Wa«h(ngton, D. C. — Poslani Atvo mksrsfv« ja nasnanllo, ds so Bandinovs četa zapustile Ml* karagvo ia da se je mir nsaelfl v deželi.
NOVI NAČRTI COLONAOSMH IA8NAT0V
Indnatlijaka komlalja, pa apl.
Denvfr, Colo. —' Znamenja ao že tu, da nam razkrivajo, da pre-motrovnlškl podjetniki nameravajo odpraviti mezdne pridoblt-tve, ki so bile pridobljene s velikimi žrtvami. Dve mali premogovniški kompanlli, ismed katerih Je ena tipalnlca Colorado Fuel k Iron kompanija, hočejo znižati mesdo rudarjem.
Industrijska komisija seveda spi. Ta uvažuje že eno leto Is-povedi In fskU, ki Jih je dogns-lo sssllšanja pred njo. Celo sod-nljska prepoved je nI pripravila do tega. da bi podala svoj odlok.
Ako ae dogajajo take ročl In se nujne zadeve zavlačujejo na tak način, nI nič čudnega, ako rudarjem poteče potrpežljivost In sasUvksjo.
V državi Colorado Imajo tudi Ukosvsno Človekoljubno društvo, ki se briga za sUre konje, ksnsrčks, sUre msčke, bele miši, kokoši in vrag vedi še za Jisk-šne šivali, ne briga se pa ss to, ds bi podjetniki Uko plačali ru-darje, da bi lahko kupili svojim otrokom kruha In tople obleke pozimi. DosdsJ to društvo nI šs nastopilo proti nobenemu podjetniku In ga oltiralo pred sodl-šče zaradi f^iiiflSH, krutosti In trpinčsnjs človeških bitij. In najbrž tudi v prlhodnjostl ns bo stori Is ksj Ukegs. Rudsrji ae lahko zanesejo le ns ssmsgs sebe. Orgsnlslrsti se morajo, pa na asmo trenotno, ampak trajno ln porasli! bodo podjetnik*jn pri-
SfflLd^^no^rlieM1 rsir^išlj^ ti o tem, sko niso Izkoriščani rudarji In njih družine vredni več aočutja, kol atars mačke, sUra kljuaeU In bsle miške.
Le večns čujsčnost delavcev ohrani delavcem izvojtvane pridobitve. Ts js ps mogočs le s pomočjo krepke ln Šive delavske organizacije.
CvriiMki zima
Volkovi napadli duhovna aa Slo-
Praga, U. febr. — Jata volkov, ki «e Je priklatila v Bsjdo pri Vrstislsvi, js nspsdla ondot-no župnlšče In hudo rasmassrils župnika Jn šolmaštra.
Bukarešta, 11. febr. — Devet oseb Je zmrznilo v Romuniji tekom silnega mraza sadnje dni. V Jasni so volkovi požrli dvs k m sta.
Dunaj, U. febr, — Ns želesnl-
cl flimplon Orivnt ekspreaa med Parizom ln Csrigrsdom Js promet suspendlrsn vsled žametov na Balkanu. Kden vlak leži v sns-gu blizu Cataldže že od 1. febru-irja. Usoda potnikov ni znana.
fiHkintkl pakt podpitai
Muaaollal la aporasum. Faškrtl kapitulirali.
R'ai, U. febr,—Pogodba med Vatikanom ln lUlijo Je bila da-les podpirana. Ceremonije so bt-fe Izvršene v tisočletni lateran-ski palači. Mussolini Je podpi-sel v imenu Italije in kardinal Gesparrl v Imenu cerkve. Takoj nato so bile aranžirane velike demonstracije na trgu 8 v. 1'etrs in fašistični listi so isšli v slsv-nostnih isdajah. Pap^kl list "Osservatore Romano" je objavil reeum* iiogodbe, ki Je v glav* •mri taka kot Je že bilo prej na-snsnjeno v Inosemstvu.
Kepararijaka kaaf<
Parit. II. febr Danes le bila v 1'ariss otvorjena konferenca zastopnikov enUrnU. Združenih držav in Nemčija gleda ro-vizije vojne odškodnine. Vse kaše. da bodo Američani vodili k on-
fsremo.	.
PBHBVBT1
TORBK, 12. FEBRUARJA
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NABOPNB POPPOENE JEDNOTE
LA8TN15»A SLOVENSKI NARODNE PODPORNE JEDNOTE
On« oglaaov po dogovoru. Rokopisi m m vrste K
Naročnina: Zedlnjene drlava (irvan Chicago) fSOO na loto, ft.00 sa pol lata; Chicago in Ciccro $7.60 na lato, $3.76 ta pol lota, la ta laosena-
(9.00.
—
Naalov sa vea, kar haa otUk t Motom
"PROSVETA"
1417-H So. Usedale Avanna. Cfcleage, IIHaaia.
"THE ENLIGHTENMENT*
Organ of tha Sleveas National Deneflt Bedetf.
OtracS by tka Slovana National Banaflt Sedat?.
AdvortUing ratoa on agrccmcnt.
Subacription: United 6 ta tat (ezcept Chicago) and Canada 9*M pet §mrt OMtago t^^»»d jorsirn eountrtca $9.00 por yoar.
igpMtt oP ti ffPMUTID PBtBS_

138
Datum v oklepaju n. pr. (Jan, 31-1929) polog vaftega imena na naaiovu pomeni, da va m je a tam dnevom potekla naročnina. Ponovite jO pravočasno, Se so vam no ustavi list.	„* -
MUSSOLINI JE PRIZNAL SE VIŠJEGA IN PRAVEGA DIKTATORJA ITALUE.
ljudje v svoji domišljavosti, da lahko ustavijo napredek v razvoju človeške družbe k popolnosti. Milijbn faktorjev je zopet na delu, da popravijo škodo, ki jo je povzročilo Muasolinijevo izdajstvo trenotno.
Brzojav iz Rima je sporočil vest okoli sveta, da je go-bezdavi in bahavi Mussolini priznal Odprto prarega diktatorja Italije. Sirokoustni Mussolini, o katerem so pred nekaj dnevi listi poročali, da Be je napram dvema socialistoma izjavil, da je diktator nad 40 milijoni Italijani, je zdaj klaverno* priznal, da je pravzaprav marijoneta drugega diktatorja, katerega volji se Mussolini ne upa upreti.
Mussolini se je bal samo dveh sil: socialistov in rim-sko-katoliške cerkve. Proti socialistom je nastopal, kot je bila navada ob času Kaligule in Nerona nastopati proti kristjanom v Rimu in Bizancu, proti papežu in hierarhiji rimsko-katoliške cerkve pa, kot je bila navada plemenitih lizunov, tiholazcev in hinavcev v Bizancu ob čwu razpadanja bizantinskega cesarstva pri občevanju z bizantinskimi imperatorji.
Na kratko povedano: Mussolini je stisnil rep med noge kot politi kužek in priznal pogodbo med Vatikanom in italijansko državo, ne tako, ko jo je želel domišljavi Mussolini, ampak tako, kot je ukazal rimski papež, da jo mora priznati.
Mussolini je ponujal papežu več zemlje okoli Vatikana. Kaj pa hoče papež z več zemlje okoli Vatikana? On in njegovi kardinali jo prav zanesljivo ne bodo obdelovali. Zanje bi bila ta zemlja samo butara, ki bi zahtevala od njih več stroškov, ne nosila bi pa nobenih dohodkov.
In tako je papež diktiral svojo pogodbo, po kateri Vatikan dobi le malo novega sveta, ki se vzdržuje na stroške italijanske vlade. Na tem svetu bo papež zgradil svojo železniško in brzojavno postajo. Ta svet se bo imenoval mesto Vatikan ali pa država Vatikan. Papež bo lahko izdajal svoj denar, tiskal bo lahko svoje poštne znamke in izvrševal še druge državne funkcije.
Do tukaj ni v pogodbi še nič poniževalnega za italijanskega diktatorja. Ampak Mussolini je priznal tudi konkordat za vso Italijo. Z njim je priznal tudi kanonsko pravo za vso Italijo. To je nekaj popolnoma novega v moderni državi. Od leta 1870 so bili v Italiji priznani civilni zakoni. Velike so bile žrtve, ki jih je doprineslo italijansko ljudstvo pod vodstvom mož kot Mazeini, Car vour in Garibaldi, da se je otreslo cerkvene vlade in kanonskega prava in se zedinilo kot narod. Po več ko petdeset letih je pa ravno to ljudstvo pod vodstvom široko-ustnega in domišljavega Mussolinija zlezlo pod krivo škofovsko palico.
Verjamemo, da Vatikanu ni za teritorij, ampak njemu gre za to, da vlada duševno nad italijanskim ljudstvom. In to je zdaj Vatikan dosegel, zavedajoč se, da za duševno sužnostjo sledi gospodarska.
Ta poteza, ki jo je izigral Vatikan, pokazuje jasno kot beli dan, kakšne želje goje v njem.
Italija je začetek, ki naznanja novo nevarnost, ki je pričela, ko je italijansko ljudstvo dremalo in bilo pijano zmage, da je bilo mogoče nekemu Muasoliniju splezati po njegovem hrbtu kvišku in izdati v ugodnem trenutku vse pridobitve italijanskega ljudstva, za katere je krvavelo na bojiščih in moriščih, trpelo v ječah in prognanstvu. A nastala je druga še večja nevarnoat za duševno zasuž-njenje sveta, ki je bil nekoč duševno podložen Vatikanu.
V Vatikanu se veaele te zmage. Mogoče bo<lo slavili tudi Mussolinija kot gorečega in spreobmjeneg* vernika in po njegovi smrti ga proglase za svetnika—^poznavalca. Tudi to se lahko zgodi.
Toda napredek pojde po vsem svetu naprej in ne nazaj. Nadaljeval ho svojo pot ne v ravni črti, ampak v vpognjeni kot dozdaj. Na nekaterih mestih bo črta izbočena, na drugih vpognjena. To se učimo iz zgodovine človeškega rodu in U zgodovina nam pove, kakšna bo bodočnost. In ljudje, ki proučavajo zgodovino in ae is nje uče in tudi nekaj naufe, vidijo v takih izdajstvih, kot ga je izvršil Mussolini, da lahko zadrže korakanje narodov k iuči in svobodi in v popolnejšo človeško družbo le na katerem izoliranem mestu trenotno, vstaviti ga pa ne morejo nikjer, kajti narodi bodo na tem pohodu pomandrali in odpravili vse zapreke, ki jih zastavljajo duševno omejeni
VESTI IZ NASELBli
w m w ■ a ra nivvi^^vvn
Ae o Planlnftkovf avanturi.
Shsboygan, Wis. — Charles PlanlaAek, ki ae Beda j mudi pri rojaltfji v tem mestu, je podal lokalnemu dnevniku nadaljne detajle o evojem potu a skrajnega severa proti jugu. The Shebopgan Press zaključno nadaljuje v dolgoveznih kolonah o našem avanturietu opiane do-godliaje, ki ae okrajšano glase i
PmninAek bo nadaljeval svo-jo pet iz province Saokačevan v Kanadi, kamor ae bo podal iz Sheboygana koncem februarja. Od tam bo vealal ovoj kanu (indljanaki čolniček) po dotokih ln rekah. Na tem potu ga bosta spremljala njegova dva otroka, hčerka Inez, stara 8 let, in ainko Tonček, komaj 6 let otar. Zanju ne bo ta dolga, nevarna in utrudljiva pot nič kaj posebnega, kajti vajena ota življenja na prootem in v mrazu, ker rojena In vzgbjena ota bila na mrzlem oevaru.
Vsi trije bodo potovali v posebno za to pot zgrajenem čol-ničku, izdelanem iz platna. Svojo pot bo pričel nadaljevati na reki Saskačevan ob takozvanem Prelazu, kjer je kanadoka vlada zgradila moet čez reko. Prav od tam je Planinšek leta 1911 odpotoval na ledeni oever, kamor ga je oilila želja po zlatu, o katerem je bil tedaj glao, da oe ga dobi v okraju LioiČje zemlje. Zlato je bilo dobiti v tako velikih množinah, je Carli olišal, da imajo Kakimi krožnike iz zlata narejene. Naravno je, da oi je tudi on zaželel nekoliko te "rme-ne snovi", pa oe je odpravil sam samcat za zlatom. — Resnica je, da oo leta 1918 dobili precej "rmenegs praha" ob Bobrovem jezeru, toda naval za zlatom je bil kot običajno tako velik, da bi kmalu bilo več iokalcev zlata kot "rmene kovine."
Nemogoče je človeku pred-otavljati al težave in nevarno-otl, ki prete čolnarju ng njegovi poti iz oevera na jug. Življenje med Eokimi oamo je dovolj občudljivo, številne druge drzne in nevarne eakapade, ki oe mu oilljo vsak dan na njegovem avanturiotičnem pohodu, pa oo tako težavne, da bi jih navaden človek pravgotovo nikdar ne podvzel.
Potrebno je, da seznanimo čl-tatelja vaaj malo o intimni zgodovini našega junaka Carlija. PlaninAek je namreč leta 1912 doživel realno romanco, Iti se jo le redkokdaj čita v knjigah, vča-oih pa ae vidi kaj podobnega v filmih. Omenjenega leta je Carli naletel na neko dekle, eoklmsko-imiijaneke krvi. Ker ao ji pomrli otaršl, je takrat živela pri stricu, ki je laotoval iz-menjevalno postajo. Dekle oe je saljubilo v Carlija, Planin-iek je na neki poti od oolnca, ki oa močno bleAči od onega, omagal la obležal. Dekle ga je Alo lokat in ga je po dveh dneh tekanja našlo. Pri stricu je zanj skrbela, dokler ni okreval. Kmalu potem je sledila poroka. V zakonu ata imela pet otrok, trije so umrli, dva Ae živita. Njegova žena je preminula pred enim letom. Vol Atirje leže pokopani na ledenem pokopališču arktičnega ozemlja.
Koncem tega meneča Carli od potuje proti severu, od tam pa i otrokoma 6. maja proti Hava-nl. DonpevA! v St. Paul, Mlnn. bodo pričeli veslstl po veletoku Mlaaissippi. — Carli ja pripovedoval o čudnih navadah Eaki-mov. kako oo mu hoteli Seno, ko je bila na porodniAkl postelji, nasilno odneall Iz njegova kabine v njihovo ledeno kočo iglu). Carli Jih ja proall, naj Jo punta v njegovi koči, toda oni ao vztrajali in trdili, rekoč, ča bo otrok rojen v njegovi koči, da ga mo-rajo žrtvovath ga vranom. Eskimi ao zelo vraževerni ln Carli Je izrabil to slaboat ter Jih zakli-njal. da mu je "veliki duh" po vadal. da mora njegova žena ostati v njegovi kabini. Udali no ae
Samomori med Baklmi, pravi Carli, no navsdns stvsr. in sicer vnak star človek izvrži tradicij nalen *amomor. ko le tolik«, nlabi. da at aam ne moro skrbeti oa Aivljsnj«, Enostavno ukafte tovarišem, naj zgrade iglo, v ka tero gs sezidajo In zlijsjo vode ns vrh. ki zamrzne. Dottčni rec kmalu pogine.
Silen mraz, ki prevladuje na severu, je nekaj posebnega. Človek niti govoriti ne more, iz-vzemAi v iglu, kajti zrak ne prenaša glasu kot v drugem ozračju. Tudi pok iz puškine cevi ae komaj oliši. Za kurivo jim oluži posušen mah. Na apomlsd pride v dotične kraje ns tisoče divjih gooi, ki jih Eokimi pridno pobijajo a koli, ko ae gooi v meseca juMja okubejo in ne morejo leteti. — Carli oi zapisuje ovoje doživljaje med Eskimi in o ovoji avanturi in jih namerava objaviti v knjigi. The 8heboygan Press prinese dodatne podatke o PlaninAku poleti, ko pride Carli o ovojima otrokoma med civiliziran svet. — Poročevalec.
Mestece avtne industrije.
I>ontiac, Mich. — Samo par vrstic prostora bi rad v Prosveti, ako je mogoče, da opiAem na kratko to mesto in pa delavake razmere.
NI mi znano, dali je bil že kdaj prej od tu kakšen dopio v Prosveti, zdi ee mi pa, da Ae ne, ker tukaj ni .slovenskih družin, žive le pooamezniki. — Mesto Pontiac leži 28 milj oeverno od Detroita, šteje 69 tiaoČ prebivalcev in je oedež Oakland okraja. Ta okraj ali county je znan posebno radi števil|ii)j jezer, h katerim prihajajo ljudje poleti na letovišče hladit oe.
Delavoke razmere oo sedaj tukaj še precej dobre, Tovarne sedaj obrgtujej9 o polno paro. Delo se fte precej lahko dobi, a-ko je človek izurjen« enega ali drugega pošla pri avtomobilih, kajti tukaj oo le avthe tovarne. Za navadnega delavca pa je le bolj olabo, ker so stanovanji precej draga in tudi življenske potrebščine.
Sledeče drufcbe imajo tu svoje delavnice: Fisher Body kor-poracija za Pontiac,' Oakland Pontiac kompanija, General Motor Trucks, Couches and Cabo drhžba, ki je last General Motor korporacije v Detroitu. Dalje je tu tovarna Wllsoh Foundry, kjer izdelujejo motorje za avte Willys Knight, Whippet in Fal-con Knight. Poleg teh je še nekaj manjših tovarn, voeh skupaj jih je v resnici precej za malo nieoto kot je ftmtlac.
Zaslužek je"pač različen, kar je seveda odvisno od dela, kakor povsod drugod. Za danes naj zadostuje le ta kratek opis, drugič pa se spet oglasim. — P. E. _______
Malo odgovora.
Terre Haute, Ind. — Prosim malo prootora v Proaveti, da bodo njeni čitatelji videli, a kom imam opraviti. V spodnjem ci tatu, ki ga pošiljam v priobči-tov, oe vidi, da imenuje mene za Mico, to pa zato, ker Čitam vae, kar dobim, samo maAnih bukvic ne. To pa nekoga jezi. Jaz mu nisem nevoščljiv, naj čita kar hoče, če zeU,4mu dam Ae New Leaderja in Pfdetarca, ae bo morda kaj naučil, da oe ne bo oamo hvalil, da kako oe zna on skrivati, da ga "ne dobim", ps zmerjanja in obrekovanja se bo morda odvadil.
Ta ženij je v "A. 8." dne 5. feb. t. 1. napisal to»le:
"Kovačeva Mica zopet ▼ javnosti. —- (Prispevek). — Minulo je že precej čaoa, odksr so ninvs v Kovačevo Mico sporek-la. Vzrok je bil ta, ker je rs-aignirano utihnila, ko aem jo parkrat po njenih zgagarskih pratih okrcal. Sicer je upila, kakor "poAtrsfna" muca, ča jo zs rep pripre*« Vpils je, ds me pozna, ps Mica, ki je že davno glavni del svoje pemeti pri "me-sečnlni" zapravila je slaba pri ugibanju. — Ko sem čital njen zadnji dopis v lawndalaki tetkl, aem spoznal v njej kvalifikacijo "pričaroe". Kakor nalaM hi bila za njo kaka pozicija v Sal-vstion Army. Mala bi v flairo pokukala, pa bi tolkla na kake rene in bobne ter "pričala", ds bi bilo vae mfcsto pohoncu. So-pramiš, to pa to! Mico bomo p« za blagajnieo izvolimo! Potem bi bila Mica veak dan veeela In rdečih lir. Tudi ne je s novim imenom podpisala. Pa menda ne, kakor n. pr. ss ds po imenu sklepati, ds bi kakega "klopa" poročila?! Ne, to ne bo, ampak otorlla je to telo. ker je bila pol-na glava munAajnski I — Nekdo la T. H., Ind -
Tsko zna on okrcati. Pravi, da me je ugnal v kozji rog. Ha. na, ha! Meni očita pijančevanje, kar je velika'laž, valed če-r ga tudi lahko imenujem zlobnega lažnlka in obrekovglca Tiatim, ki me poznajo, jim'"je, znano, da nisem auhaAki fanatik, aem pa proti pijančevanju, in ravno zato bi me ''Nekdo" rad v žlici vodo utopil, ako bi me mogel. Da ga on rad pije, tudi vemo, Ae rajAi ga pa proda, ako ma kupca. Saj oe je -Nekdo" z nekom "drezal", tako da je moral šteti. Koliko, ne vem, ker ao na domu poravnali. Poleg tega pa je imel tudr"Lizo" razbito, samo zato, ker bela mula ne pozna šale. Jaz ne vozim že 11 let z avtom, pa se mi ni Se kaj takega pripetilo. / ■Kakor vidite so ga imeli vin-ski duhovi tudi sedaj v rokah koje to pisal. Ptico ae pozna po perju, pisca pa po pisavi. "Nekdo" je tudi nekoč rekel, da je nekdo v naselbini, ki želi razbiti društvo št. 221 SNPJ in se no ta način maAčevati nad jednote (mislil je na bivAegla člana John Lebana). Lahko pa vsak olepec vidi, da je proti meni. Ce bi se Leban hotel mdščevati, se ne bi nad ovojim prijateljem in oe ne bi oglaoil le tedaj, kadar je kak šen dopio od tu v Prosveti, pa naj ga piše kdor hoče in kar hoče, "Nekomu" itak ni prav, pa mene dolži. V.1 ■ Kdo je zgagar, tiati, ki piše in govori resnico, ali tisti, ki ob-rekuje in laže, naj o tem sodijo drugi. Sam omenja, da se nisva s porekla že dolgo, sedaj bi rad videl, da bi sč vnovič, ampak ne bo nič, ker je prevelik strahopetec, ker se boji in sramuje svoje ru lastnega imena. To je moj zadnji odgovor.
Fr. Žagar.
I vaa Melefc:
Sveta
opazovanja
o Incentivi.
Nesreča z avtom.
Jackaonville, Kans. — Dne 9.
februarja se je rojaku Jakob Baluhu pripetila nesreča,-ko se je vračal iz bližnje naselbine domov v avtu s svojima dvema sinoma Stanleyjem in Fredom. Njegov avto se je okrog obrnil in to ves poškodovan. Sinoma se k sreči ni nič žalega pripetilo, oče pa je utrpel močne poškodbe in v nesreči mu je zlomilo vratno koat na dveh krajih.
Rojaku Balohu želimo hitrega okrevanja. Ppgrefcali ga bomo pri društvu št. 281 SNPJ, katerega predoednik je, dokler oe ne povrne med nas zopet zdrav. Kakor Izgleda tudi v novem letu nesreča ne počiva.
Pozdrav vsem čitateljem Pro-avete! — John TerUp, ml. taj.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Akron, O. — Joseph Irman. — Besedico "štivo" v vašem zadnjem dopisu smo vedoma tako zapisali, ker tako je prav, medtem ko beseda "čtivo" al. Tako govori slovenski pravopis in tako pišejo to besedo slovenski listi v stari domovini. Iz tega lahko vidite, da ni bila pri besedi "štivo" ne tiskovna in ne u-redniška pomota. Vsak raatoč jezik se spreminja in tem spre-menjavam je treba slediti, ako hočemo gotove pojme pravilno zapisati. — Lep pozdrav!
Danristva 120-Mfo
Danes je preteklo 120 let, kar je bil rojen slavni angleški uče njak Charles Danvin, ki je znanstveno ugotovil natuml zakon evolucije. (Danvin je bil rojen istega dne kot Lincoln.) Znanstveni krogi po vaem avetu se spominjajo velikega moža. čigar Ime ne bo nikdar posabljeno, dokler bo živel človeški rod. Slava mu t
Zanimivo je to, da tudi nekatere ameriAke cerkve proslavljajo spomin na Danvina. Tako je Walton E. Cole, pastor Tretje unltarijanake cerkve v CMeagn. zadnjo nedeljo posvetil atfojo pridigo Danrinu ln med drugim je dejal: "Povest o ustvarjenju sveta ln življenja, ki ae nahaja v bibliji in kater« direktno nasprotuje Da rw i novemu odkritju reenice, je poetična bajka ljudskega verskega )>esniAtva."
Filozofija kapitalističnih ekonomov je, da brez privatne laBt-nine nI osebne Incentive: podii-ganja k delu. Lastnina v obliki dobička ali kakršnegakoli dohodka je hsgrada človeku za njegovo veoelje do dela. Ce ni nagrade, ne bo incentive.
To je eden glavnih pointov kapitalistične ekonomske filozofije. Pravijo, da brez incentive bi ne bilo sploh nobenega napredka. To je ali right. Dalje pravijo, da brez privatne nagrade bi ne bilo incentive in nobenega napredka. To je pa laž. I Privatna nagrada je navada, ki je prišla s privatnim lastništvom, zemlje. Prej je Človeštvo desettisočletja živelo v primitivnih komunističnih zadrugah, v katerih so imeli vse skupaj, kljub temu je bilo dovolj incentive. Odkod je prišla? Vse-kakor iz čustva nezadovoljnooti, ki je prvi signal k delu za stvar-janje nekaj novega in boljšega.
V vseh časih so bili posamezniki, ki so prispevali drobtino do drobtine k materialnemu napredku skupnosti, ne da bi bili imeli kako posebno korist od tega. Največji iznajditelji in odkrite-lji so večinoma živeli skromno} mnogi so umrli v revščini. Kljub temu so kar goreli incentive.
Resnica je, da ljudje grabijo privatno imetje. Krivda je v razmerah, ki so razvile to navado sebičnosti v ljudeh. Resnica pa je tudi, da ogromna večina onih, ki pograbijo največ nagrad, imajo najmanj osebne in
Pila a meril tri Batavia, O., U. febr. — Tri osebe ao bile včeraj najdene mrtve v garaži v bližini Wlliiams-burga. Zadušil jih je manokaid-aki plin, ki je ahajal iz avtomobila.
centi ve za kako koristno d * Taki žive od tujih incentiv 1 dela drugih.	' *
Medtem pa imamo sijajne d kaze, da incentiva lahko živi br« pričakovanja nagrad. Name vejši dokaz je ameriški znM stvenik Steenbock, ki je izna4, proces umetnega izdelov^ redilnih vitaminov, ki se prim, šajo jestvinam. Vsako jedil po tem procesu je obenem zdn vilo. Proces je vreden milijo, dolarjev, toda Steenbock s,. , odpovedal vsem tem milijonoa Rekel je, da ne potrebuje bog stva, ker bi ga samo motilo »j njegovem delu, torej pri njegoi incentivi! On noče biti kapitj list! Univerza, kjer je uposie, mu plačuje dovolj za njego\ eksistenco in več ne potrebuji
Kaj bodo rekli na to filozo stare šole? Rekli bodo, da je< redka izjema. Pa ni. Na tis če koristnih delavcev je istei mnenjs kljub na splošno ra pasli navadi grabeštva. Vsi delavci pravijo: "Zajamčite nt dostojno eksistenco, da si i bomo belili glave s skrbmi, k bomo jedli, s čim se oblekli kje spali, dajte nam vsakdan komfort in sredstva za izpopc njevanje našega znanja — ; vse drugo se ne brigamo, brigi pa se bomo samo za svoje delo
Zdrava incentiva — veselje i dela in ustvarjanja — ne zav; od podkupovanja, zavisi pa < zdrave življenske eksistence.
Ekonomska svoboda in dem kracija bo dala največji razmi osebni incentivi.
Človek v grobnici
lom
(Iivimo.)
Ljubljana, 16. jan. 1929.	siromakom, postal je ves sanj«
Iz Vukovara (Srem) nam po ^JJlf^^^t
ročajo o čudnem življenju ne-	be. Na polje je pobegnil t
kega bogatega čudaka;ki živi v	"
grobnicf svojih otaršev. Ljudje	med drevesi, v travi krmeč p
iz cele okolice hodijo trumoma	ce in	86 2 otroci P® ^
gledat tega čudaka, ki samuje Ves se je zapustil. Hodil
sam v mrzli grobnici. Po vsem	naokrog razcapan in bos, »
mestu govorijo o njem, vse me-	gibal se je ljudi,,ki jih ni mo|
sto je polno raznih ugibanj o	videti niti govoriti s kom. S
njegovem* početju, naj razi ič-	rožniki in znanci so ga na c
nejše stvari se pripovedujejo v	otah ustavlja« in ga vabili, n
zvezi s tem. Čudak pa atanuje v	&re vendar domov in naj post
svoji grobnici in zavrača voako	ne kot se spodobi pametnen
hrano in vsak razgovor. Govo-	človeku. Silno je to vznemirji
riti sploh ne mara ali ne zna	čudaka, otresti se je hotel ljn več in izgovarja samo nerazu-^a vsak način. Pa je hotel i
mljive besede. Dolgo so govorili	rabiti ljudsko praznoverje
o njem, ne da bi vedeli, kdo je	strah. Sklenil je, da se naseli i
ta človek. Sele sedaj se je po-	pokopališče, 6«S, tja gotovo^
jasnilo, kdo je, da je potomec	b**> hodil nadlegovatčlove
ugledne in bogate vukovarske	ki bi rad imel mir pred njin rodbine in da je nastanil v grob- In nekega dne je prišel v n
niči svojih staršev, katerih edini	sto in začel s svojim sklep«
sin je bil. T	Videč v svojem dvomu ah ob
Vukovar ima lepe vinograde	pu, ki ga je pripravilo do t
na gričku. Počez in navzgor so	daštva, da ne rabi več nikak
razpeljane brajde. Jeaeni ao	dobrin s strani imetja, je pi
trgatve in takrat je veselo po	dal vse imetje, a izkupiček n
vinogradih, pojo, vriskajo in	delil med siromašne, ki so p
prav nič ne mislijo na kaj dru-	trebovaH. Naslednji dan se
getfa. Na primer na pokopališče,	že naselil na pokopališče v *ro
ki je pod gričkom, in kjer je	nico svojih strašev. Ves Vuk
mir, kjer stoji tudi grobnica	var se je temu čudil, hoteli
družine Panič. Bogati so bili, pa	mti preprečiti to, a jim ni
so si zgradili grobnico za celo	«Pe»o. Dejal jim je: to
družino. Svoj čas so morda tudi	grobnica moje družine I ravi
oni prepevali po vinogradu, se-	imam do nje in lahko stanuj«
daj imajo tu svoj zadnji kot in	v njej dokler se mi bo Ijuw
na grobnici priča le droben na-	Kadar oe bom naveličal, poj« pia:
Ta apomenik je pootavil Ilija
sam ven, ne da bi mi vi reidi In Vladimir Panič je ostol
Panlč ovoji ooprogi, ki je umrla grobnici. Prinesel je v irrobm 11. junija leta 1899."	posteljo ter jo postavil h
Ilija Panič jo j e-torej posta- krat ter nadaljeval svoje čuA vil. Grobnica je velika in je ko življenje. Hodil je čet o zgrajena v obliki kapelice. V po poljih kot poprej, ponoči njej je prostora za več ljudi. Po je hodil spat v grobnic« bj« kamenitih stopnicah ae pride v so se zanj Ae bolj aanlmali m podzemlje, kjer je prostor za ba niso marali izogibati kw krste. V tej grobnici počivajo Je on želel. Ostajal je stal« ostanki družine Panič iz Vuko- grobnici. Začel je propadta vara, ki je bila ena najuglednej- tfedal je kakor najslabši ber Aih in najbogatejAih družin v Brado je imel že do posu, « Vukovaru. Trgovska družina *> mu popolnoma osiveli, » več deaetletij. Bogati ao bili in J« b11 v same cunje .in hrana, znani daleč na okrog. ,	ao mu jo pošiljali ovojci. j«
Ko pa je Ilija Panlč zgradil vračava!. Hianll oe je » um pred 80 leti to grobnico ovoji poljoklmi aadežl, a koreninam pokojni ženi, ni alutil, da bo P" •*"><> vodo. Onemogel j« kmalu za ženo umrl on tudi. taki hrani in takem tiu> Pokopali ao ga v lato grobnico, popolnoma. Bil je ves se In tako je ostal od družine živ in moral je obležati v pos« aamo As sin Vladimir. Ta je bil »fr oedaj je sprejel kr*> _ znan kot zelo nadarjen in je o- m« i«	^ v
biskoval tudi inozemske visoke Rsdovedneži oo 1» h""11 Aole.	biakati v grobnici, da bi £
Po smrti očetovi pa oe je Via- čim povedati ljudem. A jo dimir vea spremenil. Postal je ga zagledali takAnega kskr« čudsk. Bil Je zaročen s hčerko bil, jih je obšel strah in ioj nekega begattsrs trgovca ia Vu- žali. Zbali ao ao ga. da jih» kovara, iz družine, ki Je valjala bi naredil kaj zlega, ta najbogatejšo v mestu. Čim
mu je umri oče, je zaroko ras- w -------„ ,
drl ln ni maral več allAati o po- svoje, kar počenja VladWJ roki. Opustil je vaalro delo, ni grobnici. Nekateri maral delati ničeaar. »voje veliko imetje je začel razdajati
Po mestu je zdsj polno r rte o tem. Vsak hode ved* svoje, kar počenje Vlsdisjj grobnici. Nekateri P^P^ jo, ds kleše Vladimir beti«
(Dalje ss t.
I Vesti iz Jugoslavije

crtSPODARSKl KROGI PROTI
^ DELAVSTVU.
(Iivlrno.)
Ljubljana, 16. jan. 192». •Slovenec" je v soboto napi-. »obrtniški krogi zatrjujejo Kijih izjavah, da je treba
irefflSdati tudi socialno-politič-ilakonodaje, da smo šli v naši Jkvi prehitro k hipermoder-wsti in mehanizaciji prava. Jon o osemurniku, o odpiraču in zapiranju trgovin po njihovem mnenju ne odgovarja de-tMkemu gospodarskemu stan-u" — Po tolikih letih hude bor-ie mednarodnega proletarijata a osnovne pravice v delavskem varovanju, po desetletjih, ko na vsaki proslavi prvega ja zahtevali uvedbo osemur-hega delavnika, ki ga še sedaj imamo povsod uvedenega, po I letih kar si je jugoslovansko elavstvo priborilo s svojo last-to močjo vsaj nekaj pravic, u-idilo delavsko zavarovanje in ^ito — se zdaj pod novim re-imom upajo obrtniški krogi tr-_jti, da je treba ob sedanjem plošnem spreminjanju,zakonov premeniti tudi zakone delav-kega zavarovanja itd. Zakaj ta dagohoten nasvet, da je treba pregledati tudi socialno zakono-|jo, ni nič drugega kot tiha elja in zahteva, da se te zako-ie razveljavi. Ti gospodarski irogi so v tem položaju, ko se iplošno naglaša, da treba naj irej urediti državo in rešiti raz je notranje spore, poželeli naj-irej, da se udari po delavcih, da e jim odvzame osemurpi de-avnik in odvzamejo vse social-io-politične pridobitve. Prvo lar jim je prišlo na misel, je lila misel nase, na svoje profite, a se sami utrdijo na račun ga-ajočega in stradajočega delav-i. Vlada razpušča delavske trokovne organizacije, delav-tvo je zdaj opešano in bo pola-loma ostalo brez odpora — ako modrujejo — pa je zdaj as, da jih z batom po glavi. Ne zavedajo se, da delavec 11-tvarja vse, od gigantskih trojev do otroških igrač, pa da nora tudi živeti. In kolikor ima noči, si bo delavstvo branilo leti te pravice, ki si jih je prikrilo v svojem dolgoletnem bo-u skupno s svetovnim prtfeta-ijatom. To so prve osnovne, za-o skromne pravice, a so prvi ečji uspehi modernega delavnega gibanja in zato delavstvo ugoslavije ve ceniti te pridobitve in jih bo tudi znhlo va-ovati. **
Dva
Lakota v Hercegovini.
Mostar, 16. jan. 1929. V Hercegovini vlada huda la-»ta v vseh pokrajinah. Tri ve-ine našega tukajšnjega prebi-alstva dobesedno strada? zlasti okolici Bitunja, kjerilm je «leti suša uničila vse pridelke.
marsikaterih vaseh se prebijajo ljudje z drevesnim lu-'jem in slamo, iz katere spečejo *kak kruh. Zdaj je prišle v na mesto nebroj teh 'siromakov, > hodijo od praga do praga in rosijo zh milodare. Oblasti so Vskoči le na pomoč in delijo M ljudi nekaj žita. Poslali sa nako v razne kraje po več va-pnov žita.
I Istoeasno doznavamo, da bona nu*i progi, ki je ozkotir f uvedli spalne in reetavracij-J* vagone, ki jih doslej ni bilo. <*l<a firma iz turnega Egipta ' ponudila take vagone na pro-in naAa železniška uprava »Menila, da jih odkupi za kanske in hercegovske proge MhI tem torej, ko pošiljajo Padajočemu prebivalstvu po * vagona žita, bodo uvedli na Nniskih progah spalne in F*vracijskr vagone, ki se stradajoči narod gotovo ne n'koli posluževal. Sta dva zreda!
Tl"ti kruh pa. ki ga pečejo iz ,rn<N l»i bilo vredno shraniti Ki z napisom: Kruh leta P — tega po Kristusovem
►Jstvu.
Kemunakl bogata*, ki se js ' »t-ekapreaom preko in o katerem smo po-<1* ne mu v vagonu u-nakit za 17 milj. »ejev. se v£il % Bukarsšt in našel ne-loma v svojem stanovanju ri*» ' nsklt pozabil doma. ' "1 i»otjo ne m„ j« zazdelo, " * Ki. )- nekdo ukradel. In P >* Ml vas policijski
Rii^B
samomora. — Onemoglost ne ulici radi lakote.
|Včeraj se je v Zagrebu skušala zastrupiti 181etna natakarica Katarina Končič, rodom ir Ljubljane. Rešilni oddelek je nesrečno natakarico odpeljal v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da je Končičeva popila večjo množino lizola. Njeno zdravstveno stanje je zelo kritično. Vzrok je iskati v dejstvu, da je bila Končičeva vedno de-primirana " in nezadovoljna z življenjem. V tem obupu je bržkone tudi položila roko na svoje življenje.
Istega dne se je v Sarajevu obesil nadzornik železniške direkcije Josip Peršon, doma iz Maribora. V pismih, ki jih je pustil ženi, šefu postaje in svojemu bratu v Mariboru piše, da si je vzel življenje, ker so ga obdolžili, da si je na nepravilen način prilaščal materijal iz skladišč državnih železnic. Tega je obdolžil nekdo z anonimnim pismom na direktcijo. To ga je tako deprimiralo, da si je položil zanko na vrat.
Iz Zagreba pa poročajo o nekem slovenskem akademiku, ki se je radi lakote onemogel zgrudil na Mihanovičevi ulici na tla. Bil je ves sestradan in premra-žen. Dobri ljudje so ga odpeljali na svoj dom, kjer so mu dali hrano. Imena njegovega ne povedo, pač pa podatke, da je a-kademik rodom iz Primorja, odkoder pa je pobegnil pred leti v Ljubljano in potem v Maribor, kjer je obiskoval srednjo šolo in obenem imel službo pikola v neki kavarni, da se je lahko preživljal. Po končanih študijah je odšel peš preko Gradca, Dunaja, Monakova, Curiha in Dijona v Pariz, kjer se je vpisal na ta-mošnjo tehniko in obenem delal kot koresportdent v tvornicl avtomobilov Renault. Radi odslu-ženja vojaščine in diplome se je pred dnevi vrnil v Zagreb z zadnjimi prihranki/Zmanjkalo mu je vsakih sredstev 1n ker ni hotel beračiti, je ostal štiri dni brez hrane. Iznemogel se je včeraj zgrudil sredi živahnega prometa Mihanovičeve ulice na trotoar. Zdaj so se neki ljudje pobrigali in pozvali ljudi, naj pomorejo temu slovenskemu tehniku dokončanje študijev.
Kakor so svoj čas naši ljudje hodili v Gradec hi na Dunaj, tako hodijo sedaj na jug, v Za greb, v Sarajevo in ^Beograd. Tam si polagajo potem zanke na vrat, ali popijejo strup, ako jim je smrt ljubša kakor zgruditi se cnemogel od življenja sredi ulice na trotoar.
Koliko novih železnic je zgradila Jugoslavija? -Beograd, 16. jan. 1929. Od leta 1919 je bilo v naši državi zgrajeno 1218 km 800 m železniške proge. Za to eino izdali 1.615 milijonov, 284 tisoč dinarjev. Po posameznih krajih se je razdelilo investicije takole: Srbija 366.4 km, 775,786.-368 din; Južna Srbija 277 km, 126,723.283 din.; Bosna in Her cegovina 82.1 km, 65,648.666 din; Vojvodina 37.5 km, 84,575. 637 din; Hrvatska, Slavonija 445 km, 461,884.226 din; Slovenije 35.6 km, 51,068.600 din Dafmacija 23.3 km, 59,686.624 dinarjev. — Več prog je, ki še niso dograjene, marveč ao v graditvi. Vse te proge, ki jih še gradijo, znašajo skupno v dol goati 341 km in je preračunano zanje stroškov za 1.209 milijonov 731 tiaoč dinarjev. — Vaak kilometr nove proge stane pri bližno en milijon 325 tiaoč 1H dinarjev.
Delo vlade. Beograd, 17. jan. 1929. Zakon o narodnih šolah ae .ie spremenil z novim zakonom o šolah. Novi zakon doatavlja in spreminja posamezne točke dosedanjega zakona v sledeče nd-ve točke:
Vsak učitelj se lahko po potrebi službe premesti, odpusti ali upokoji. — Učitelj, premeščen kazenskim potom, ne more dobiti onega mesta, s katerega je bil premeščen, dokler ne preteče od kazenske premestitve najmanj pet let. -r- Ako učitelj brez dovoljenja ali brez dovoljenega'opravičila izostane iz službe 4 dni v kraju službovanja ali 7 dni izven kraja službovanja ali ako ne nastopi 7 dni po obvestilu službe na novem mestu v slučaju nastavitve ali spremenitve, ali po preteku dovoljenega odmora in dopusta, se smatra, da je zapustil učiteljsko službo. Učitelj, ki dobi dvakrat nepovoljno* oceno, se odpusti iz službe.
S temi določbami je ukinjena učiteljska stalnost.
Minister za šume in rude je imenoval, komisije za sestavo lovskega in gozdnega zakona. V omlsijsh so sami Člani ministrstva.
Z reduciranjem državnega u-radništva se prične v kratkem, ozadevne komisije so že izdela-i vse predloge. V ministrstvu ver je komisija že predložila iredloge in seznam uradnikov ;ega ministrstva, ki jih je treba odpustiti.
V	ministrstvu za šume in rude je komisija za reduciranje uradnikov tega resora končala svoj posel. V tem ministrstvu bo odpuščenih nad 60 uradnikov poleg onih uradnikov, ki so bili pred dnevi radi gozdnih afer suspendirani. Enako bodo redu cirani tudi uradniki v pose meznih gozdnih direkcijah. — 1J prosvetnem ministrstvu je bil že podpisan ukaz, s katerim se odpušča iz službe večje število nekvalificiranih učiteljev sred njih šol, in sicer samo v južnih krajih. — Tudi dr. Korošec kot minister za železnice je raspo-slal vsem Železniškim direkcl
am razpis, v katerem poziva oblastne direktorje, da mu v naj (raj še m času predložijo listo istih administrativnih uradni-tov, ki prihajajo v poštev za redukcijo. Obenem razlaga aktu Korošec, katere uradnike e smatrati nesposobne in ki jih e treba predlagati za redukcijo.
Predsedništvo vlade bo izdalo naredbo, ki bo določala, kako ln na kakšen način naj ae vrše napredovanja uradnikov in koga se lahko predlaga za napredovanje. Dokler ne Izide ta nared ba pa je uatavljeno vsako napredovanje.
V	socialnem ministrstvu ao obvestili nad sto dnevnlčarjev da bodo s i. februarjem odpuščeni in da po 1. aprilu spet lah ko zaprosijo sa službo, ako bodo sprejeti. Sploh sestavljajo vsa ministrstva seznam onih urad nlkov ,ki so nepotrebni in bodo odpuščeni.
Za drevesnice na Gorenjskem je dovolil gozdarski minister 10.000 dinarjev kredita.
Slovenec dr. Baltič je prevzel posle velikega župana beograjske objesti.
Velikanski' požar v Hostrem
Mariji Petereovl v Sostrem *t 17 Je 24. jan. zvečer zgorelo ce lokupno gospodarsko poslopj ki se Je nahajalo nasproti njene hiše ter je obstojalo iz hleva, skednja in šope za gospodarski orodje. Uničena Je vaa zaloga krme, dalje val poljedelaki atr> Jl in drugo gospoderslm omrfje. Po požaru povzročeno škodo cenijo nad 100.000. Neka ženska, ki Je kmalu ob Izbruhu požara bila zunaj. J« opazila nekakega neznanega sumljivega človeka ki Je v divjem teku bežal kraj*. kjer je nastal požar. Be-ial Je v smeri proti goadu Po-iar Je bil saneten na dveh krajih Tokolnoat utemeljuje do-lmnevo.de Je požer
! na roka.
(Iivlrno.)
(>oa poda rak o saaužnjenje Istre, siromsšne in bedne.
Pulj, 21. jsn. 1929.
Istra še ni videla takega oo-ložaja, v kakršnem se nahaja zdaj. Silen gospodarski pritisk vršijo fašisti nanjo in ljudstvo je obubožano in se isaeljuje. V Ameriko gredo v celih trumah. Saj propadajo celo kraji, kjer je bilo svoj čas doma blagostanje, tako n. pr. Porenščina. Trgovci zapirajo trgovine, ker nimajn odjemalcev; v vasi ostane le po en trgovec. Ne kredit ne daje-, o, a prebivalci nimajo denarja. Davke pa isterjujejo z vso strogostjo. En slučaj: pri Sv.dvanu e davkar zsrubil nekemu kme-tu kravo, ker ni mogel kmet plačati takoj davka. Prosil je, naj počakajo malo, a ni pomagalo nič. Krava je šla na dražbo <n e vrgla komaj 600 lir, medtem; to je kmet dal zanjo 2000 lir. — Tako postopajo oblasti, ki imajo za cilj, vleči iz našega kmeta če treba samo kri.
In zdaj je padlo na Istro novo gorje. V Pulju še je ustanovila osrednja zadružna "banka, ki naj bi bila glavna zaslomba istrskih kreditnih zadrug: ' Zadružni kapital znaša 3 milijone: 1 milijon vplača Zvezni zaVod v Benetkah, drugi milijon mestna posojilnica v Pulju in tretji istrska zs druga. Fašisti sa sporasumno a prefektom kar diktirali veakl posojilnici, koliko kapitala mora vplačati. Pri vsem tem nI majo posojilnice lastnega ss atepatva v upravnem evetu. Absolutni gospodarji bodo aevedai fašlati, sa katerimi se skriva velika beneška banka, ki ae Že leta bori sa te, da bl sprsvlla ves j Istro podSS, ko jlje v Trstu spodletelo. V teni pogledu je poučen potek ultanovnegs občnega zbora. Vrata v dvorano Je stražile ' milica pod poveljstvom miličnega oficirja. Listo upravnega odborš Je prečiti m ilični "tenente" in jo dal ns glasovanje. Kljub temu orga-nlzlranenrtf terortllranju je nekaj predstavnikov istrskih ral drug odšlo iz dvorane Med odborniki nt niti enega Slovana čeprav je 40 Istrskih zadrug prt spevalo z 1 milijonom Ur*jrl pravila so celo sprejeli določbo da pripada premoŽenje v slučaju likvidacije fašlatlčnt etraakl. — Istrski fašisti so uijičlli «e Zvezo obrtnih zadrug v Poreču potem Hrvaško posojilnico Pulju, Zadružno zveso v Trstu v kolikor je njeno poslovanje segalo na Istro. Na mesto vsega tega so postavili banko, ki bo stremela za gospodarskim za-sužnjenjem istrskega kmeta, slovenski Istri je že likvidirala večina zadrug pod pritiskom fa šlstov. Tsko so v likvidaciji posojilnice Marezigah, Vangenelu Šmarjah, Klancu. Kozini, RŠT psljsh in v Bsrbsnu.
RAZNEVESTI
DRŽAVNO ZAVAROVANJE DELAVCEV.
preteklem letu je bilo izplačanih 12 miljjonov dolarjev ia sevaretfelnlnakega sklada.
Columbas, O. — Državno zavarovanje delavcev v induatri-sh se je iskazalo za zelo uapeš-no uatanovo. Zavarovalni oddelek ae upravlja izključno od države in ni predmet izkoriščanja od strani privatnih zavarovalnih drušb, od katerih je popolnoma neodviaen.
V pretočenem letu je bilo izplačanih nad dvanejat milijonov tolarjev delavcem, ki eo bili poškodovani v industrijah, in po-smrtnino tistim, ki so bili odvisni od zaslužka delavcev, ki so bili ubiti v industrijah. Upravni stroški zavarovalnega fonda znašajo le 4c na dolar, dočim znašajo pri privatnih zavarovalnih družbah 60c in tudi več.
Težka uesreta delavca. Dne 25,.januarja ee je pripetila ns perni žagi tvrdke Karel Schin dler v Kranju, težka neerečs.
Tsm je bil zspoalen pri cir-kularki-zsgi 2filetni delavec An drej Kuralt od Sv. Duha pr: fikofji Loki. Ko Je cirkulark* prežagala akoro cel tram, katerega Je Kuralt z levo roko urev naval, mu Je nenadoma pod nogami apodranilo ns zmrsnjenih tleh. da Je pedel ne kolena. Pri tem je tudi omahnil in sunil z levo roko neprej, ds jo js zagrabila jeklena oetrine cirkulark*. Kuralt je aamo zakričal od bolečin In padel nezaveatea na tla. Tovariši, ki so mu priafcočili na pomoč, ao s grozo opazili, da me Je cfrkuJarka odrezala vaeh pet prstov in raztrgala dlan do zapestja. Odrezane prate ao našli Šele kaaneje v žagenju, karp r jih je vrgel prltiak cirkulark«
Smrtna kosa. Zavret nI bolezni Je podlegel v Gornji ftlški elušsteij pravne fakuRet* Ljubljani Vinko
Psšlzem apropešča Italijo gospodarsko. m De ne a Je finančni položaj zelo težak, še težji Je go-apodaraki. Službeni dokument niao jasni, vendar pa Je razvid no iz njih, «da ae deficit držav »v bilance atalno viša, kredit Je kompromitiran, trgpvska bilan ca slabša od dneva do dneve. Italiji Je več konkurzov kakor v kateri drugi evropeki držav Valorizacija lire na umetno višine je bila velika zmota. Ker ne odgovarja realnosti. Js povzročile nered v kmetijstvu In Induetriji. Občine ae pod fall etičnim rež i asom znatno pomnožilo svoje defeove. Fašizem Je fdnomen moralnega Pregnanec Nittl Je govoril Uko nekemu bolgarskemu novinar ju. Italljaneki listi so razgovor poaetianili, češ de naj alužl Nit-tlju v veštass rs moto, sN kdor ga je čitaJ in mialil aam, Je mo-ral reči le, da Je Nittl govoril r*e-nieo. Posebno še v Pri mor ju mu bodo pritrdili.
Italijsnake priimke so dooili nastopni učitelji in učiteljice: FrsnkovIČ Karlo v Gorici Del Franeo. Boechftz Allee v Mirnu Boachl, Gregorič OtIIIJe v I>očnl-;:i*u Grsfori, Clmprič Marija v Ljuo-	Bsmprini Makuc Marija
Navali aukašklh agentov.
Hanibal, Mo., U. febr.—Skupina auhaških agentov je včeraj navalila na tukajšnje točilnice "mehkih" pijač in zaplenila ve-iko količino žganja in drugih alkoholnih pijač. Agentje ao tudi aretirali nad dvajset oseb radi kršitve prohibielje.
Samomor radi brsepooaieostl.
Chicago. — Kari Zveig, atar 88 let, Js bil v nedeljo najden mrtev v avojem stanovanju, 9A8 Glegy!e ave. Zadušil se je s plinom. Vzrok samomora je bila brezposelnost.
Dve osebi sgoreli. Mansfield, O., U. febr.—Vče-raj je nastal v tukajnjem Madi-son gledališču ogenj, ki je ra-hteval dve človeški žrtvi, več drugih pa je bilo ranjenih, ko se je podrla stene gorečegs poslop*
Velik požar.
New York Clty. — Velik požar, Id Je nastal radi eksplozije v neki grocerijskl trgovini, Je u-ničli poslopja enega bloka. Nad 50 družin je ostalo brez strehe, flkoda se ceni na več sto tisoč do-Isrjev.
Trije ruderjl v posti.
Bower, W. Vs. — V soboto je bila eksplozija v premogovniku Nto. VVest Virginia Coal k Coko Co. Trije rudarji so ostali pod zemljo In rešilne partija Jih Išče.
Chicago. — Kdward Korrel, star 49 lat, Je v petek umrl v Swedlah bolnišnici radi poškodb, katere ia dobil prejšnji dan, ko je pedef po stopnicah na svojem domu,
Letalske I
Crowl*jr, La., 11. fobr. — Sol Wrtght, vojaški letalec, ae je včeraj ubil, ko Je iz višine 500 čevljev padel na zemljo na bližnjem letališču.
ČLOVEK V GROBNIH POD VINOGRADOM.
(Maiaijevaaje a S. štreni.)'
stene grobnice, In de ao U be-aede polne modroetl. TI ljudje ga smatrajo za nekega reformatorja In za odrešenlka samega, ki ga osla Jugoelevija v tem stanju, hudem kakor Js, pričakuje nad vas žsljno. Drugi spet trdijo, ds odpira ponoči krate ln preiskuje okoetnjeks svojih ataršev ter piše knjigo.
Fant je gotovo duševno bolan la bi spadal v bolnico.
zasebni uradnik J Vogr>kem Macuzsi
1
Lavran-Lau-
ivt je fimria v LJubljani Psvls
renči. Bušetiič JoeJplnaH Zupanova, vdova po nadirfitelju. nj-m Satani.
\ Ljubljani Je umrla Marija Ažamnova. vdove pe naddav-ksrju.
Miljah Msrghetti. Didaktični ravnatelj Valentin Semič v Ajdovščini ae sove sedaj ftemi.
v Jagoslsvljt.
Poslanec (bivši) n#m*l<< stranke Is Vojvodine, Kraft. Ja bil prt ministrskemu predssdnl ku generalu Zlvkovtču, da gs vpraša ali aa zakon, ki prepoveduje vae plemenska ln vereke stranka, nanaša tudi na rtran-ko Nemesv v Vojvodini. Eaako je bilo več zastopnikov poaa-Ih strank pri raznih In-s letim vprašanjem. Kako je trabe razumeti tosadevn« točke zakona, šs nI padla odločitev. Rečeno pa je bilo, da mo-ra vaška stranka najaviti ponovno In seprosHJ se avoje delovna je.	_______
• zdravi jtiji MtMiiosti
Nedavno ao znanatveni odkrili nove metode zdravljenja, a katerimi ae doseže trdnejše spanje, ki rsfflbkaj zaleže. Dognali ao, da poatane apanje globlje, ako ao apočiti nekateri organi človeškega teleaa. Na poaebnem medicinskem oddelku čikaške univerze, kjer ae alavnl profesor dr. Jataobson še dolgo u-kvarja a tem problemom, ao mnenja, da bo to vprašanje ača-soma postalo sa človeško zdravje ravno tako velike važnosti, kakor vprašanja diete. Našli ao, da je človeku potrebna čisto posebna vrsta pouka, če hoče doseči v spahju ono idealno mero počitka, ki ga sdravniki imenujejo višjo stopnjo rasbreme-nitve mišičevja. Pacljentl prlč-no s tem, da v kaki mirni sobi ležejo na ,hrbet k počitku. Pozneje jim zdravniki razlože, kako človek v vaakršnem telesnem položaju popolnoma razbremeni, uče jlhjtkako aa lahko ognejo vaakl napetosti v mišičevju, ki zelo slabi spanec.
Pbaledlce nočnega duševnega dela.
Pri ljudeh, ki ponoči opravljajo kako duševno delo, ao nekatere mišice neprestano obremenjene. Nekateri palhologl ao poetavlll teorijo, da je tudi duševno delo odvisno od delovanja mišic. Čeprav ta teorija šs nI dokasana, so vendar s poskusi na člkalkl univerzi ugotovili, da takrat, ko so očesne mišice in mlšiee govorilnih organov popolnoma Izloči. To možnost pa pusti tudi intenzivnost rasmi šljanja, a včasi dslovanjs mož ganov v tem primeru popolnoma preneha.
Poskusi kažejo, da je pri roda človeku podelila možnost, da lahko delovanje možganov popolnoma Izloči. To spoeonost pa je človeku moči doseči samo s temeljitim študijem teleaa, nje-
S ovega delovanja ln reakcij.
tudlj nazadnje tudi nI tako težak, kakor se vidi na prvi mah, zakaj jasno je, da ae človek lahko nauči tudi vaeh dru glh umetHosti, n. pr. biljarda, golfa, tsnisa, Itd., ki v načslu nlao nlž Isžjs. Tudi tu, kjer gre zs duševno funkeije, igra razbremenitev mišičevja važno vlogo. Zlasti i velja to pri petju, kjer Je treba držati mišioe grlu popolnoma razbremenjena, kar mora/A' seva nadzorovati možgani, tt! Imajo mimo tega še nalogo skrbeti sa to, da ostanejo povaem svobodno tudi mišice <11 halnlh organov. Nova veda < razbremenitvi mišičevja bo zaradi tega skoro gotovo našla pot v glasbene šole, kjsr aa bodo bodoče generacije pevcev na njeni podlagi učile obvladati ves tajns pevska tehnike. Doslej te moderne metode aeve nieo uporabljale, zakaj doaedanj mojstri petja po večini nlao nI-čeear rssumei! o načelih pelho-Ioglje in anatomija, ki Igra baš pri pet J p ZSlo veliko vlogo.
Tudi saaje so v neki meri od visne od napetosti v mišičevju In če Je ta posebno velika, teda, ae Ursža v tem, da človsks "mora tlači", kakor pMivImo. Mimo tega pa gve pri sanjah tudi za duševno delovenje v obliki fantaziranja. Kakor smo že omenili ps se to lahko prepreči s popolnim rssbrememjenjem mišičevje, s čimer aa potemtakem doseže osvežujoče a panje bres asnj. Človek, ki as avojlh mlsl In občutkov tudi v apenju na more otrsati, potrebuje, kskor pravijo, nekaj apanja še vmsa msd dnevnim delom. Zetegade! ao zdravniki nsšli več nsčinov oddlhs, ki bl Jih za mnogs ljudi kszalo uvesti tekom delovnega čsaa. zakaj laboraterljakl po-akuai ao pokazali, da ss človek, ki jih uporabi js, v kratkem ča-su lahka temsljito odpočije.
i Razbremenitev mišičevje la
nagubančeno čelo, ki nervosno preplstajo prste in kakor brez
cilja begajo okoli, kažejo, de je njih mišičevje pod stalno na-petoetjo. Za snanoet je neprecenljivega pomena, da ume te napetoetl tudi objektivno meriti, ker s tem doseže najbolj jasen vpogled v naravo bolezni.
Reja bobrov (beavere) v Ev-ropi.—Uspehi, ki ao jih doaegll rejci arebrnih in modrih lisic, živeli s dragoceno kožuhovino, so napotili a poizkusom s drugimi ilvslmi U vrste, med njimi tudi ■bobrom. V Ameriki gs že rede na farmah. Zastopnik teh farm namerava upeljatl rejo bobrov ;udi v Evropi. Vsekakor bi bo-iroreja prinašala lepe dobičko: kožo ao dragocene, mladiči ima-o takisto viaoko ceno, vrhu tega >a bl bobri čistili rejcem ribnike, ter žro zelo nadU hie vodne In obrežne rastline. Bober ne /la-e (»osebnih skrbi in se poleti zadovoljuje s hrano, ki jo sam nai-de, le sa zimo mu je treba preskrbeti skorje. Seveda so za reja bobrov najprlpravnejše pogubne farme, ki morajo biti dobro o-grajene. Posebno je treba zavarovati drevje, pa tudi rlbnlkove nuni i k), sakaj bober je cel "inše-nir" in rad pobegne po rovih aH prekopih. Ameriški bober vrže 1—4 mladičev na leto. NJegovn koža stane 150—«00 nemških mark. Za rejo je potrebna dobra pasma; evropski bober Je slab«) rodoviten In tudi njegova košu-tovlna ni prvovrstna. Vsekakor bo Nemčija prva poizkusila s takimi farmami.
IHtee kot tatovi. Nedavno so nemški Ust! zabeležili zanimivo vest, da so nažll v sračjsm gnezdu dragulje, ki so bili ukradeni v bližnji graščini. Francoski Ust "L' lntranslgs-antM js priobčil v svssi s to vsstjo sajsmljlvo razpravo, v kateri navaja dolgo vrsto prl-msrov, ki kašejo tatinske nagibe nekaterih živali, zlasti ptic. Vrane, srake ln kavke slove že dolgo kot ljubiteljice predmetov, ki bleščijo. Srake in kavke rade napadajo dojenčke v zibelki; zgodilo se je še kajkrat, da je soja takim otrokom Iskljuvala uči, če ssl bilo v bližini človeka, ki bl Jo preplažll. — V neki gostilni ao imeli srako, ki Ja bila povaem udomačena. Skrbno Je pobirala isgubljene aH pozabljene reči. Vrhu tega je kazala nagib k "pijančevanju**; silno Je čislala v alkohol namočene črešnje. Uganjala Je taks, ds so jo domači naposled obeodlll na smrt. Gospodinja Js zvsrils Iz njs odlično juho. — Nsdsvno so listi zabeležili slučaj nsks papige, ki Je priletela ponoči skozi odprto okno v stanovanja sna-ns Igralke in jI ukradla dragocen pratan, ki Js ležal na krožniku. Tatvine Je bil obdolžen Sluga in šele pozneje eo našli prstan v skritem proetoru, kjer Je tatinaka papiga nakopičila pureoejšnjo zalogu ukradenih drobnarij. Zmikavti Imajo tedaj tudi perje In peruti.
Problem razbremenitve miši čevje Js tesno zvezen z vostnostjo In strokovnjak, M pozne nove metode zdravljenja In ima v ajlh že nekaj prakae. lahko s sisšemstičnlm opaše-vsnjem dušene mnogo simptomov nervosno*i, ki bl sicer o-stali povsem n«opsž*ni. Ner vosiuist a* »posebno Jseno pokaže tedaj* ako posebna ob čutja silijo človeka k Joku. tem prime«« ae nervoenoet naj legije doieae Tažjs je, če pe-eljent pri tem skušs s silo pri| kriti notranji nemir, zakaj a tsm zdravnika lehko popolnoma prevara la ga .ovira pri sdrs-vi jen ju. ljudje, ki imejo
V NAJKM HK ODDA
dobro vrejeno pet sobno steno. vanje, elektrika, plin In v«e potrebno in tudi garaža od zadaj. Oglasite ae osebno na: 28271 So. Cllfton Park Ave., Chleago. III.	(Adv.)
NAZNANILO. Društvenim tajnikom la ta j-
risno*. i»r
da marajo aasasaltl vas Mabe naslovov članov la ale, naslove aavlk
■tefl Ita I
i eprevništve da ss lal aa pešiljeeje hasaa la
te
tem v arhiva la jih eprevništve ae deti. TWej ja aete važne, da
pripravijsaik listinah vae vs upravelštve Proeveta boj. Pri veekl sprsmsmM va apravalštva Praeveta hej. Prt veekl sprsmemM va aaj ss vssisj omeni start la Upravnlštve aftjad-de društveni isjeiit la tajalce te
spratltefe
AB ste nsročm! na 4*av-nlk "PrasvetoH? l'odplrajts svoj list!
ji.Njpj^j!,.^
FEBRUAR
VELIKA EVROPSKA VOJNA, samo &!
ŠTIRI VREDNOSTNA DARILA BREZPLAČNO
UAmim prilik« m V«« »udi riSatl «m VELIKO KVSOHMCO VOJNO, v kater* m Mi -pliilir I
Mr«4i svata. Ta »J I k« m bite pooaote JjfcM	fv^l
direktno m bojiUih. kater« *»om ujM««ik«t	1B
8timni|ii. iakko vidite kal da M kite mmvm. To	AT	*
te aakaj aote aaaiaUooga M vsakogar, ter k* ostalo	jS
v trajaan spominu Va*» kakor tudi Vati druftlai.	jC \ /4 V
V Idol i boSMo rasdajana mu ia «ui, atnOoa boj	^ \
vojakov v takopik. napaSt • bajoaoti in boatbar- ^S^^B^V Jj/ dlraate. napadi topništva ia kaajoateo. bojo s tau-	J/
ki. podamraioaatl. u-akoptevi i« aopoliai. nsoritov ^g^S^^NMf	|r
ljudatva. ftpijonate. ia vaiiko drupik sauiasivih ^ ^llr-Tt*}11\\ 1 4 ' stvarih. Vm mU« okotpji is 8TBKK06C0PA IN	<f
IM A LIK. iMtetenik v kraoaih baroak. Vae akupaj te _	-
viadno najmanj	. toda mi aaio tniftali CENO
Življenje. Zopet bom vlcfel soln-
ce!
In sedaj ne pogovoriva o vsakdanjih stvareh. Moje knjige — moje sveto pismo je ostalo doma —nekaj rokopisov, načrte za neko dramo in neki roman, ravno tako dokončano novelo "Otroške zgodbe" so mi vzeli. Mislim, da bodo izročili vse to Tebi. Za primer, ako bi Ti poslal po stvari, moral vedeti, da ne bom vzel s seboj ne svojegs plašča, in ne svoje stare obleke. Sedsj, dragi brat, stojim pred dolgim potovanjem. Prosim Te, da pripraviš, kakor hitro Ti bo mogoče, kakršnokoli vsoto in mi jo nemudoma pošlješ. Trenutno mi je denar bolj potreben nego žrak za dihanje — in to te želo važnega razloga. Piši mi tudi par vrstic. Če pride denar iz Moskve, misli na ms in me ne zapusti. Imam ps| dolgove, toda sedaj ie ne da nič napraviti. Poljubi v mojem imenu svojo ieno in svoje otroke in skrbi, da me ne bodo pozabili. Alf se bomo še kdaj videli? Pazi na svoje zdrsvjs in skrbi zs svojo družino. Ti moraš živeti mirno in misliti na svojo prihodnost. Misli na usodo svojih otrok.
Se nikdsr nisem čutil takp popolno, svojih duševnih sil kakor baš sedaj. Samo da bi moje telo bilo dovolj močno! Bolan in škrofulozen grem ns pot, Bog naj pomaga še naprej! Dragi brat! V življenju sem videl tO-
sem objel Pleščejeva in Durova, ki sta stala poleg mene, in se poslovil od obeh.
Nenadno so se oglasili bobni. Odvezali so one, ki so bili že zvezani za usmrtitev. Sporočili so nam, da nam je Njegovo Veličanstvo csr podsril življenje. Nato so nam naznanili naše kazni. Oproščen je bil samo Palm, ki obdrži svoj čin v vojski.
Moj drsgi brst! Prsvkar mi pravijo, da bomo morali danes ali Jutri odpotovati, Pros" sem zs dovoljenje, ds bi se smel sestati s Teboj. Toda dali so mi razumeti, da je to nemogoče. Samo to pravico imam, da Ti smem pisati to pismo in Ti moraš pohiteti s svojim odgovorom. Zelo se bojim, ds si ns lesk način zvedel o moji ajnrtni obsodbi. Potem si gotovo zelo trpel zaradi mene. Toda sedaj boš pomirjen. Nisem izgubil ravnovesja. Moj pogum Je nepremagljiv. Življenje ostane povs id življenje. Ono Je v nas in ne v naši okolici. Moji tovariši. Moji tovsriši bodo možje. In biti mož med možmi, se prsvi ostati vedno ln naj bodo muke, ki nas še čakajo, kakršnakoli. Naša naloga se glasi: Nc.izgubiti poguma in ne obupati Pred menoj je sicer veriga težkega trpljenja, toda ostalo mi je srce. Oetals sta mi tudi moje meso in mojs kri, 10 sta sposobna ljubiti, trpeti, želeti ln se spominjati. To Je kljub vsemu
Pariška literarna, revija "Monde" je priobčila na-slednje pismo F. M. Dostojevskega ki ga Je bil pisal veliki ruski pisatelj pred 80 leti evojemu bratu Mihaelu Mihajloviču, in sicef* neposredno po spremenitvl smrtne kazni v sibirsko pro-gnanstvo.
Petrograd, trdnjava Petro-
pavlosk, 29. dec. 1849. Iskreno ljubljeni brat in prijatelj!
Vse je minulo. Obsodili so me na štiri leta prisilnega dela v neki trdnjavi (najbrže v Oren-burgu) ter bom moral končati svoje življenje bot navaden vojak.
Odpeljali so nss ns trg, kjer je bils prečitans smrtna obsodba. Dali so nsm križ, ds gs poljubimo, prelomili so nsše meče, ter nas oblekli v bele mrtva-Ške košulje. Nsto sme se mora-11 postaviti pred sodnim odrom. Jaz sem bil šesti. Klicali s6 po tri hkrsti. Stal sem v drugi vrsti in le še ens minuta življenja je bila pred menoj. V tem zadnjem trenutku sem mislil ns Te ln ns Tvoje. Se le v tem kratkem času sem spoznsl, kako zelo Te ljubim, moj dragi brat, Imel ssm le še toliko čsss, da
OGLAS.
Priglasi naj se Frank Furlan, zadnjikrat sem čul od njega iz Ironton, Minn., še meseca oktobra 1927 in potem nič več. Prosim rojake, če kdo ve za njegov sedanji naslov in kje se nahaja, naj mi to sporoči, ako bo on sam čital ta oglas, naj se mi prijavi na spodnji naslov, ker je že skrajni čas zato: Mr. Andrew Kostelic, P. O. Box 402, K. Hib-bing, Minn.—(Adv.) -
GRAND NOVELTY COMPANY
e Avs.	Dept. 20«.
Člani in Oaniče S. N. P. J.
NAS ZASTOPNIK.
Ust ProsveU vsak dan sa sno leto in knjigo AMERIŠKI SLOVENCI, vredno $5.00—ako nam poiljete bres odbitka svoto $640.
Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLESKA i SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON BIOGE-NE ZDE, vredna $L50, in PATER MALA VEN- 1 TURA V KABARETU, vredna $1.50, skopa? vrednost $6.00 in dnevnik Prosveta aa eno leta , za svoto $6.30.
Te velja aa fluw S.N.PJ. na vse ^JSae^ stare in nove naročnike. Ne člani pla-čajo $7.60.	/02/
Naš pdtovalni zastopnik Anton Zidanšek iz FarreU, Pa., bode obiskal naše naročnike in druge rojake in nabiral naročnino za list Prosveta, prodajal knjige Književne Matice S. N. P. J. Torej ga toplo priporoča mo vsem članom in drugim rojakom, da mu gredo na roke !n pomagajo pri agitaciji za list Prosveto. — Upravitelj Philip Godina._
Napravi miren in okrepču-joč spanec.
S teko appnjo povtroda norvoaaoat, oatebo
Jo vodkraft steka prahova, upaš*. ispuka telo ia a*«i. plini v tetedcu. vnotjo asokorja
in ledvic, glavobol, omotica 1$ enake nadlovt•
Mupa-Toao te srodatvo proti te«, bor ono vssbujo .novi. ki ojatejo ti*p ia apMi v* sistem. napravijo asodao krt ter vrat nsoi vitalnim organom.
Mr. Jobn Waltors. Philadolphte, Fa.. Jo vlival Nma-Ton. in prarit "Jo čudovito. Spim dobro ia teiodoc dslajo rsdno ter aa pp-čutim Isvrstao t jutra j. ko vataaom. Prodno sapi jomal N upa-Tone som bil v«ino utruj«a la ntes« mopal spati." Milijona Ijtrfl J* toplo t Nupa-Toaom istp uapoko. pobite S» povf ><i kjar pa sdravlla prodajajo. Ako trpo-vac nima v salopi. naj pa vam naroči od tf* lapateUa t sdravlll. 1 * ' ^	»
Naročite Mladinski list, najboljši mesečnik za slovensko mladino!
"Mislim, da bo sopet malo viharja," je odgovoril, ^'vmes pa malo dežja, a samo toliko, da se bomo premočili."
"Da smo jih moraii zagiedatl," sem dejal, ko smo se toliko približali Čolnu, da smo ga videli. '
Louia je zasukal kolo in se obotavljal. "Jaz pa mislim, ds ne bi nikolj dospela do suhe zemlje."
"Misliš, da ne?" sem vprašal.
"Ne, gospod. Ali čutiš tole?" Veter je zajel ladjo in krmar je imel mnogo posla s krmilnim kolesom, ds jo je obdržal proč od vetra. "Ns takem morju ne more tapinica dolgo plavati in prava sreča js zanje, da, smo tukaj, da jih vzamemo zopet na krov."
V tem je prišel Wolf Larsen od osrednja ladje, kjer je bil govoril z rešenci. Mačja prožnost njegove hoje je bila še nekoliko izrazitejša kot po navadi in oči so bile vedre in živahne.
"Trije strojemažl in en strojnik," se jr-glasil njegov posdrav. "Vendar že naredimo h njih mornarje, vsekakor pa veslače. No, kaj pq ženska?"
Sam ne vem, zakaj, a resnica je, da sem začutil nekako bolečino, kakor da bi me bil z nožem sunil, ko jo je omenil. Isprva sem mislil, da je to neka zoprnost ali gnev; vendar se nisem mogel otresti tega čustva, čeprav sem se mu upiral, in tako sem v odgovor skomiz-gnil z ramami.
Wolf Larsen je nategnil ustnice in zateg-njeno, porogljivo zažvižgal.
"Kako pa ji je ime?" je vprašal.
"Ne vem," sem odgovoril. "Spi. Bila je silno utrujena. Sicer bi pa sam rad izvedel od vas. kdo je. Kakšna pa je bila njihova ladja?"
"Poštni parnlk," je odgovoril na kratko, "City of Tokio is Frisca, nsmsnjen v Jdkoharoo. V tistem tajfunu je ponesrečil. Stara omara. Zgoraj in spodaj se je rssčesnil kot sito. Štiri dni so plsvsll v čolnu. In ti ne veš, kdo in kaj je, kaj? Devica, žens, vdova? No, no."
Dražljivo je zmajal z glavo in me smeje gledal.
"Ali boste —" sem pričel. Mslo je manjkalo, ds gs nisem vprsšsl, sko bo popeljal ponesrečence v Jokohamo.
"Kaj bom?" Je vprašal.
"Kaj nameravate z Leachom in Johnsonom ?"
Zmajal je z glavo. "Klada, v resnici ne vem. Vidiš, s tole pomnožitvijo imam nekako vse moštvo, kolikor ga potrebujem."
j "Onadva imata vendar vso prostost," sem odvrnil. "Zeksj ne bi drugače ravnali s njima ? Vzemite ju na krov in rsvnajts dobro s nji ms. Nsjsi sta iskrivils, ksr sta, bils sts pač naščuvsns do tega."
"Po meni T
"Po vss," sem odgovoril trdno. "In jsz vas svarim, Wolf Larsen. da se utegne zgoditi, da pozabim na ljubezen do avojega življenja, če pojdete predaleč in boste prevet slabo ravnali s tema revežema."
"Dobro!" je zavpil. "Ponosen sem nate. Klada! V maščevanju ai se postavil ns lastne noge. Sedaj si cel človek. Nesrečen si bil. ker si s lahkim življenjem zavrgel svoje življenje; smpak sedaj se razvijaš. Vse rajši te imam zaradi tega." m Glas In izras obraza sta se mu i spremenila. Obraz mu je bil resnoben "Ali veruješ v obljube?" je vprašal "Ali so na svetu T "v "To se ve, da so," sem odgovoril.
"Potem skleneva pogodbo." je nedaljeva!. Wl je dovršen glumec. "Ako jas obljubim, ds ne položil roke ns Jeh.isona in Leacha. ali m« U obljubiš, da me ne poskusiš ubiti T'
Ampak to ne. da bi se U bal. nobenegs slfahu nimam pred tebe j," Je naglo pristavil.
Skoraj nisem mogel verjeti »volim ušesom. Kakšne misli so ga obhajale?
morski vrag
Lahke dobite pol leta dnevnik ProsveU in skupne vrednosti ga $240 knjig, n. pr. JIMMY HIGGINS, ZAKON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE in HRBTENICO in INFORMATOR ako nam poiljete svoto $8.90. Nečlani poHjejo $4*60. AH p* sa $2.90 pol leta list ProsveU in knjigo JIMMY HIGGINS. Nečlani
$8.60. ' £ ' "	' J:
Te vse velja sa staro In aove naročnike. Vsak mora poslati cslo svoto bres odbitka. Denar in naročila pošljite na upravnlfttvo na naalov:
PROSVETA, 2667 So. Lawndale Ave„ Chicago, IIL
Pošiljam $........................
, "
ime .....•».•.....••»..•••••«.....•,•..•»..4...........................................
Naslon
Država.	Cl. društva...
"Da bi bil kak drug kapiUn na ladji, ne naš. bi rekel, ds bi bili lahko jutri v Jokohami. Toda naš kapiUn je sila čuden človek in jaz vas prosim, da bodite pripravljeni na vse — rasumete — na vse!"
"Odkrito priznam, da tega ne razumem," je odgovorila oboUvljuje in nemirno in prestrašen izraz se je prikazal v njenih očeh. "A'i pa sem morebiti v zmoti, če mislim, da se ponesrečencem vedno izkasuje vsa pozornost in skrb? 8aj je Uka malenkost, kakor veste. Tako blizu smo suhe zemlje."
"Odkrito povedano, ne vem," sem jo sku-. Šal pomiriti, "želel sem vas samo pripraviti na najhujše, če ima najhujše priti. Ta človek, U kapitan je živina, zlodej, in človek nikdar ne ve, kaj bo storil."
Razvnemal sem se, ona pa mi je segls v besedo rskoč: "O rssumem," in njen glas jo bil videti utrujen. Jssno je bilo, ds je le s te-Žsvo mislila. Ni dosti msnjkslo, da se ni zrušila.
* Nadalje ni vpraševala, jaz pa tudi nisem hoUl več Kovorltl, temveč sem se lotil dela, da izvršim Wolf- Larsenovo povelje, namreč da poskrbim sa njeno udobnost. Marljivo sem se sukal, kakor prava gospodinja; prineeel sem ji hladilno izmivalno vodo za solnčne opekline, vssl is Lsrsenove zasebne taloge steklenico rdečega vina in velel Mugridgu, da pripravi prašno kabino.
Vstsr js hitro postsjsl jsčji; Duh se je vedno bolj nagibal na strsn in ob času, ko je bils kabina pripravljena, je že rezal vodo s precejšnjo brzino. V Um sem bil docela p> zabil na |loh neona in Leacha. Zdaj se je za-Čul po stopnicah glas, kot da bi treščil: "Čoln ho!" Bil Je Dimačev glas, ki se je bil glasil z vrha Jambore. Pogledal sem žensko; ona pa je slonela vznak v naslonjaču in imela oči zaprto; bila Je skrajno utrujena. Ker sem d\o-mll, da Je slišala klic, sem sklenil, da jo obvarujem krutoga, nasilnega prizora, o katerem sem bil prepričan, da bo sledil zajetju beguncev. Bila Je izmučena. Pa dobro. Naj spi.
Na krovu so se čula hitra povelja, to pot nog in plahuUnJe jader, ko je Duh šinil v veUr in naprej. Ko se Js že nagnil, je začel naslonjač drseti preko kabine in priskoči sem bsš ob prsvem Času. da sem preprečil, da ni rešena ženaka psdla iz njega.
Oči so JI bile preutrujena, da bi bila presenečena.'ko me je pogledala ; vsUla je in se opoUkala. ko sem jo peljal v njeno kabino. Mugridge se mi Je priliznjeno zarežal v obrsz. s pognsl sem ga in ukazal, naj se vrne h kuhinjskemu delu. Maščeval se je s tem, da laznesel med lovci glas, kako izborna hišlna ds znam biti.
Ženska se Je s vso težo naslonila na me in jas mislim, da Je zaspala na potu v kabino. To sem zaznal, ko je skoraj padi* v posteljo, ko se je ladja iznenads zagugsls Zbudila m^ je. zaspano nasmehnila in Isnova zaitpala. Zapuntil sem jo spečo pod dvojico težkih morinarftkih odej; glava ji je počivals na blazini, Ikl »em jo t>il vzel z Wolf l«arstfftovegs ležišča.
llevetnajato p«»gtavje.
Ko »em dospel na krov, je vozil Duh proti privetrnl strani, kjer »e je videlo znano jadro našega čolna. V»e moštvo je bilo na krovu; naj so vedeli, da »e bo nekaj zgodilo, ko prideta Johnnon m Leach zopet ns ladjo.
J Ura je bils d«>*et Lonls je odšel ns zadnji del ladje, da zamenja krmarja. Zrak je bil vlažen In opazil »em. ia je Imel obleko U pw •taštaiega platna na s*bi?
"AU b»nno zopet kaj d^ill?" »em gs vprs-
Znižan« mm knjig Književne Matic« S.N.P.J
Sedaj Js prilika, bratje ia sestro, da si vssjkdo lahko naroči eno aH več knjig pe šefe niskl ceni. Knjige so dobro, poočne in metaU bi Jih imeti
AMERIŠKI SLOVENCI—U knjiga obsega 632 strani in mnogo krasnih sgodovinaklh slik, je prijssna za čitanje in vam daje veliko pouka o zgodovini Amerike, ameriških Slovencev in naše S. N. P. Jednote. Knjiga ■ vredna $6.00 Sedaj ...........................................................................|1>50
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA^-izvrstna poučna knjiga sa učenje snglsHhiS la rssnM drugfoi pojasnili, vredna $2.00—sedaj..............60c
ZAKON BIOGENEZUE—U knjiga pojasnjuje sploftni razvoj in naravne zakona, vsSbujc veliko poučnega sa vsakega človeka, vredna $1.60—
sedaj *_____________________________________________
.............«««.«...«..».... ______________.60c
PATER MLALAVBNTUBA V KABARETU—povest is življsnjs ameriških frančiškanov in doživljaji rojaka, vsebuje precej slik, vredna $1.60—
ssdaj ...............................................»•••»mi|.mh.mmm<iwmm»mm.h.iii.m.>s^f
ZAJEDALCI—povest in slika skritega življenja elovenskih delavcev v
Ameriki, vredna $1.76 oodaj..«..«.......<—.....................................................50o
__
JIMMIE HIGGINS—cankniva in krasna povest, spisal dobrosnani pisatelj Uptoa8Udair, poslovenil L Molek, vredna $1.00—sedaj	.60c
MHRBnNICAM—drama v treh dejanjih s prologom ia epilogom—mehko
vezana, stane inns.i.iw»»H»M«w»«<>»w..wH>Miwi»ww.i..»»i.i.i»iww»MWHw»»»wwM««w»MlOc
"INFORMATOR*—knjižica s vsemi potrobnimi podatki o 8. N. P. J.—eelo priporočljiva sa «ane-s«aae aamo..........................!--------------------------1*
Ta ■■»! ssaa Js vsUenrnod Lasvsanbia 1928 pade 1. aprila 1929. Odtrgaj!« ta lisUk, priložite potrebno svoto v pismo in poftljiU ns
PROSVETA, 2667 S. Uwndals Ave., Chicago, m.
PHIol«no ram pošiljam svoto $.--— kot naročilo sa slsdsčs knjigs
Knjige poiljlu na naalov
Prflslsao vam poiljem tudi naročnino sa list ProsvsU svoto $_____
CUrf ft. N. P. J. plačajo sa eelo leto $4 JO, sa pol IsU $2.40 ia ne Osni 6 00 estrome $3.00 sa naročnino. (To velja izvzsmAl Chicago, Clcero