' ' T-...' N«jfcč]i slovenski dnevnik v Združenih eržavah 1 VeUa za vse leto ... $6.00 I Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo lrto $7.00 i- The largest Slovenian Daily in the United States. TELBrOH; COBTLAKDT 2876 NO. 194. — ŠTEV. 194. LMrslo^enskihidelaTeefVt AmerikL Entered m Second 01m« Mutter, September 21,1908, at the Pot Office at Hew York, H. Y.. imder Ael of Oongra- of Marsh a, 1679 HEW YORK, FRIDAY, AUGUST 19, 1927. - PETEK, 19. AVQUBTA 1927. awl legal Hobdays. 75,000 Readers. TELETOM; OOBTLAHDT 2871, Prepir med ruskimi voditelji. VOLUME XXXV. — UETICU XXXV, TEŽKI OČITKI VODITELJA OPOZICIJE LEONA TROCKEGA Govorice o eksekucijah v sovjetski debati. — Pretil ja komunističnega voditelja, da bo dal postre-liti člane opozicije, je imela za posledico sarkastičen odgovor Trockega. — Navedel je francosko zgodovino. MOSKVA, Rusija, 18. avgusta. — Da je postala kontroverza v stranki tako vroča, da se je pričelo govoriti o eksekuciji opozicije, je razvidno iz nekega govora ministrskega predsednika Rikova, katerega je'imel pred dvemi tedni pred skupno plenarno sejo centralnega komiteja komunistične stranke in cen>.. alnega kontrolnega komiteja. Rikov je navedel ugotovilo Trockega pred central nim kontrolnim komitejem, ki se je glasilo: — V dnevih velike francoske revolucije so gilo LETALEC ARTHUR C. G0EBEL JE ZMAGAL V HAVAJSKEM POLETU Monoplan "Woolaroc" je zmagal v poletu na Havajsko otočje. — Zmagalec ni kazal nobene iz-mučenosti. — Goebel se je nahajal v zraku 28 ur, sedemnajst minut in 33 sekund. — 20,000 ljudi je čakalo na prihod. HONOLULU, 18. av.g - Monoplan "Woolaroc", na katerem se je nahajal kot pilot Arthur C. Goebel, avijatik iz Hollywood, Cal., je dobil včeraj prvo nagrado v znesku $25,000 v zračni dirki iz Oakland na Havajsko otočje, dočim je dobil aeroplan "Aloha", katerega je vodil Martin Jensen, drugo nagrado v znesku $10,000. SACC0IN VANZETTI Prijatelji in pristaši Sac-ca in Vanzettija ne upajo preveč na odločitev državnega sodišča ter delajo priprave za pri-ziv na zvezno vrhovno sodišče. Goebel in njegov navigator, poročnik Davis iz iSan Diega, sta pristala na Wheeler letalnem polju v tinirali veliko število ljudi. Tudi mi smo jih dostiI^V.f^flT u"*- . ii- \r . r , . , J1 . j*" enajst i pri po tukajšnjem času, postrelili. V tem francoskem giljotinskem biznesu ali malo pred šesto uro zvečer po pa sta bili dve dobi." inewyporskem času. Bila sta prva — Tekom prve so morili jakobinci, — bolisevi-'T kkm\ka!ere se udcIežili štir* i • -L j • • i . XT . J !JO aeroplani. ki onih dni, proti-revolucijonarje. Na ta način smo| Aeroplan "Aloha" je dospel na tudi mi, boljševiki streljali sovražnike naše revolu-, letalno polje nekako dve uri po- cije. Tekom druge dobe, dobe Termidorja pa so zneje in pi,ot Jensen in Paul fre.ncoski desni jakobinci morili leve jakobince. -TT*- njeg°T ^^ T D J L- Ji -v .stopila iz aeroplana ter spoznala, — Kad bi predlagal tovarišu Soltzu, da določi, da sta dospela druga, predno prične s streljanjem, pod katerim zaglav-jem naj se ustreli nas, ki pripadamo opoziciji. "Pravda" dostavlja, da ee tiče ta pripomba o pazke Soltza, ki je važen član sovjetskega višjega sodišča in centralnega kontrolnega komiteja. Soltz je rekel, da bodo člani opozicije najbrž ustreljeni, če ne bodo bolj previdni. Trocki se je poslužil te njegove skrajno neprevidne opazke, ko je skušal uveljaviti svoj temeljni argument, da ravna sedanja komunistična stranka z opozicijo istotako kot so ravnali napol buržua-zijski reakcijonarji Termidorja z Robespierrjem. Trocki ima prednost nad svojimi administraci-skimi nasprotniki, da pozna zgodovino boljše kot večina profesorjev. Nekoč je odgovoril nekemu ameriškemu poročevalcu, ki ga je vprašal, zakaj so ljudje v sovjetskih ječah umirali od lakote leta 1921: Letalni čas monoplana "Woolaroc" je znašal 26 ur, 17 minut in 33 sekund, dočim je letel "Aloha" 28 ur in 16 minut. Ničesar se ni čulo o dveh nadalj-nih, ki sta se napotila iz Oaklanda ob istem času. Ta dva aeroplana sta "Miss Doran", v katerem je Miss Mildred Doran, šolska učiteljica iz Miehigana, spremljala J. Podlar-ja iz Flinta in navigatorja poročnika Ivnope, ter "Golden Ea^le", kojega pilot je bil John Frost iz New Yorka ter Gordon Scott iz Santa Monica kot navigator. ZADEVA NEMŠKE BOSTON, Mass.. 18. avgusta. — Arthur D. Hill, vodilni odvetnik obrambe Sacca . in Vanzettija, je pripravil včeraj vse potrebno, da spravi zadevo takoj pred zvezna sodišča za slučaj, da bi neugodno izpadla odločitev višjega državnega sodišča. Informiral se je v uradu zvez nega sodišča natančno glede formalnosti, nakar so mu tam izročili potrebne formularje ter mu izja vili, da mora iri s temi pred zvez nega vrhovnega sodnika Oliver j Holmesa, Beverly, Mass. Holmes je pred enim tednom odklonil prošnjo za habas corpus povelje. , Potom "erit of certiorari", če bi ZASTAVE bil d°Voljen' bi Prišel slučaj pred " ** zvezno vrhovno sodišče. Sodišče naj bi to nato najprvo odločilo. KITAJCI SO IZZVALI ANGLEŽE Polastili so se aeroplana ,in nankinški minister jih je imenoval "zločince" radi kršenja mednarodne postave glede poletov na Kitajskem. — London ne pričakuje nikakih zadreg. SANGHAJ, Kitajska, 18. avgusta. — Sredi vedno bolj naraščajoče zmede tako v vojaškem kot političnem položaju v Jangtse dolini, se j e razvil vsled prisilnega pristanja nekega angleškega vojaškega aeroplana na Kitajskem ozemlju položaj, ki je še bolj poostril odnošaje med kitajskimi oblastmi ter angleško tukajšnjo ekspedicijsko silo. Nemška republika je pre-!^ naj preišče slučaj ali ne. povedala prejšnjo cesarsko zastavo. — Reakcijonarji s o pričeli protestirati. Štirje sodniki državnega višjega sodišča, ki morajo sedaj odločati glede usode Sacca in Vanzet-tia, so se včeraj posvetovali, ne da bi kaj objavili, kdaj se lahko pričakuje njih odločitev. BERLIN. Nemčija, 18. avgusta. Governer Fuller je razpisal vče-Kot sredstvo, da omeji uporabo raJ nagrado v višini $1000 za are-stare cesarske zastave, je izdalo tacijo oseb, ki so z bombo poško-obrambno ministrstvo povelja, da kovale hišo Lewis McHardyja, se sme le republikansko zastavo pnpga porotnikov v procesu proti razobesiti na poslopjih Reichs- ^accu in Vanzettiju. Ob istem ča-wehrja. ,su je skušal napraviti odgovornim Konservativci so mnenja, da po-za to. Sacco-Yanzetti prostestno menja to povelje korak predaleč. ",banJe-To je baje omejevanje osebne pra-1 Sacco-Vanzetti obrambni komi-vice, trdi monarhistieno časopisje, teJ Je objavil včeraj, da ne ve ni-da se prepreči članom armade raz- česar več glede te eksplozije kot obešenje zastave, ki predstavlja g°verner Fuller sam. Boston je zo-njih politične nazore in pod kate-'l>et sl'čen oboroženemu taboru kot — Mi smo še vedno v dobi državljanske vojne in naši lojalni državljani umirajo sedaj, kot vam jc znano, od lakote, po deset in deset tisoč. Ali se ni završil nekoč paralelen slučaj v ameriški zgodovini v Libby jetnišnici? Rikov in sovjetska administracija sta bila vznemirjena od pretkanega načina, kako se je Trocki tekom zadnjih sporov primerjal z Robespierrejem in Clemenceaujem, kojih zadnji je, soglasno s trditvijo Trockega, izzval cenzuro in avtoriteto vlade, ko je razkrinkal zmote in slabosti francoske politike v poletju 1917. Soltz in predstavi tel j i admini-tracije niso poznali dovolj francoske zgodovine, da bi mogli odgovoriti Trockemu. ro so se borili in krvaveli za svojo!v i i + i — — uiiuijemu uarua- drU*'lh ™»dllik0V, Wnih Z Za- f « 113 T letal" »o zastavo, ker ie armada republik™ 80 Pre<*i no polje malo manj kot dve uri tff is lfl zyest(>bo | Za stražena so tudi nadaljna po- pozneje kot pa Woolaroc . j Nikakih nadaljnih poročil ni Čeprav je bilo mesto, kjer je aeroplan pristal in kjer so ga pridržali kitajski vojaki. Kiangvan golf igrišče, leži ozemlje vendar izven mednarodne naselbine v Šanghaju. Kitajske oblasti so j>o-novno protestirale proti temu, da bi angleški avijatiki letali preko kitajskega ozemlja, če ga rabijo inozemci za igranje golfa ali pa kitajski generali za manevre. Dr. Wu. minister za zunanje zadeve v nacionalistični vladi v Nankingu, je izjavil včeraj, da se nameravajo Kitajci poslužiti tega dogodka za preskušnjo sile v zadevah poletov preko kitajskega o-zemlja. — Angleži so zločinci v očeh Kitajcev in mednarodne postave, v kolikor pride vpoštev njih avi-jatiška politika na Kitajskem, — je rekel dr. "VVu. — Tega dogodka se hočemo poslužiti, da spravimo na jasno celo zadevo glede poletov na Kitaj- LONDON SLAVI WALKERJA Vsi listi v Londonu so polni člankov o new-yorskem županu Walker ju, ki preživlja tam prijetne dni. LONDON. Anglija," 18. avgusta. Najbolj upoštevana osebnost v glavnem mestu Anglije je danes James Walker iz New Yorka. Lis'i opisujejo celo njegov panamski slamnik, njegovo obleko, posebno pa njegovo elastično postavo, zagoreli obraz in splošno mladostno zunanjost. Župan je imel tekom svojega današnjega bivanja v Londonu toliko opravkov, da ni vedel, kje naj prične. Predvsem je hotel imeti priliko, da se pelje na vrhu londonskega busa, da št dira promet- Čeprav sta Jensen in Schluter'aeželo. zapustila ameriško celino dve minuti predno se je dvignil "Woola- ,• * . , „ ,, , , / . " . sar neobičajnega v tem, da se o-roc z Goebelom in Davisom v , „. .. . meji armado na oficijelno narod- slopja, kot naprimer državni ka-pitol, sodnijska poslopja, carinski bilo več o "Miss Do rail" in 'Golden'. ^'"'"rT ' Sa''' S° urad in druga javna poslopja. Eagle', po tem ko sta oba letela „ ^. . ^ ^ prebo Parallone otokov, v razdalji \a,cl "^esit, repubukansko za- 2akljllfenjl, svoje s|radalnc tridesetih milj od San Fran,i*,,. ^ » » J»«J» sPl»h "^'stavke hrano. On in njegov tova- — —........- siti. Ta odredba bo vsebovana tudi ,r . , *, , . v ris Vanzetti imata pred seboj se "Golden EagleT' je najhitrejši ae-roplan med ^*semi, ki so se udele žili poleta. v najemninskih pogodbah in vsa-' , , . v. t. . ^ , , . , . i>et dni življenja, ce se ne bo pro-ko kršenje tega predpisa bo imelo : . j , f , .. . , .testom delavcev posrečilo rešiti za posledico razveljavljenje dotic-' . , , ~ A , • .» v . , , * , . . „ teh dveh žrtev razredne justice, nega kontrakta. Lastniki in moz- Brivci-gospodarji so pro-^^ živeči v privatnih stanovanjih> ti napitnuu. SYRACUSE, N. Y., 18. avg. Muke, katere sta marala na smrt obsojena prestati v zadnjih tednih, POLICIST USTRELIL jOTROKA Devet let stara deklica je bila obstreljena, ko so zasledovali detektivi nekega Človeka, osumljenega umora. Obžalovanja vredna žrtev policijske krogle, izstreljene pri zasledovanju nekega begunca, je postala včeraj zvečer devetletna Pavlina Giannatino, stanujoča na Broome St.. "ko ae je vračala z svojo teto iz nekejra filmskega gledišča. Mala deklica umrla pozneje v Bellevue bolnici. Strele, kojih eden je zadel deklico, sta oddala detektiva O'Connor in Cavoney, ki sta zasledovala nekega moškega, ki je znan policiji kot Salvatore Mila no ali priimkom "Sol Cheesecake". — smejo razobesiti le državno ali re-1 ,v „ , . I .... , . „ .so bile preveč za Vanzettija. koje- pubhkansko zastavo, čeprav ni . , , Tu zborujoča konvencija Asso-'nikdo prisiljen razobesiti zastavo.1 S° 86 Popolnoma odreVe" ciated Master Barbers of New j Obstajala je navada, da so pri-nej!: . _ ... York State je sklenila pozvati svo- pogrebih, ki so bili upravičeni doL K°! ** P°fta.!? fT° ^er3J JC je goste s plakati, naj ne dajo ni-1vojaških časti, uporabili cesarskoiZC tekom zadnjih treh noci nepre- kakih napitnin. Na ta način hoče- J zastavo, če se je pokojni boril pred Stan° ^ m jo napraviti iz poklica profesijo. njo. čeprav je bil mogoče pozneje Pomočnike in pomočnice poziva- tudi član Reichswehrja. Tudi to jo, naj odklonijo napitnino. navado bodo opustili. Tudi venci - |ne smejo imeti črnili, belih in rde- Povečanje produkcije trakov, stare cesarske uniforme pa bodo-smeli premoga. t Produkcija mehkega premoga v Toga človeka išče policija radi so- j Združenih državah v tednu, ki se udeležbe pri roparskem napadu na je končal s 13. avgustom, je zna- umoru dveh uslužbencev West-šala 8,900,000 ton, kar znaci povi- chester Electric Railroad v Mount !šanJe Pridobivanja premoga izza Vernon dne 20. julija 1925. DetekJizbruha favke' ~ kot ^ objavUft .. , ... .....i včeraj National Coal Association. tiva sta ga prijela v vezi neke hi-: ____ še-v Spring St., potem ko je bil jj5> _ ^ ^^ !tnaI inn v* H AntaA m j. -" x!T_ nositi veterani WASHINGTON, D. C., 18. avg.|pri sP°minskih obletnicah ali pri -odukciia mehkega nrcmn«, v | PO^U kakega prejšnjega tova- risa. poljub« Moric Sarafetty jeTjil včeraj v šnjim svojo 22 let staro ženo. Ustrelil ženo, ker ni hotela v Ameriko. HALLE, Nemčija, 18. avgusta. Tukajšnja policija išče Beinhold Becker ja iz New Yorka, ker je o-sumljen, da je ustrelil predvčeraj* skem. Nimamo dovolj sile, da bi se- , , , . , v . ... .. I no sredstvo, katero hoče uveljaviti postavili proti angleškemu •impe-'t„ r XT ' . XT x ... .. ,. j i tudi v New lorku. Nato si je ho- rijalizmu, vendar pa nameravamo'., „ , , . , J , .. . . . .tel ogledati tudi občinsko poulič- pokazati celemu svetu, kaj počno no že]eznico w jma ysako ^ ka pravzaprav. kih 250,000 izgube. Dogodek je imel za posledico Nato je biI pobvabljen k lun- anglesko zahtevo, naj ATnejo aero- ču v Ameriškem klubu in zvečer v gledišče. Če mu bo dovoljeval čas. Ko niso hoteli Kitajci zadostiti si bo ogledal tudi londonske tej angleški zahtevi, je odredil an-j"slumsw Jutri se bo odpeljal v Du- glcški poveljnik'Sir John Duncan blin. da obišče rojstni kraj svojih prakinjenje železniške zveze med starišev na Irskem. Sanghajem, Hangčovom in Ning-po, južno od Sušov reke, in angleške čete so bile postavljene na stra Xewyorski župan Walker, ki se je s svojo ženo nastanil v odličnem Mavfair hotelu, je pripravil tegične tečke ob mestu, s čemur so s svojim demokratičnim nastopom zavzele zopet iste postojanke, ka-Jtako presenečenje, da so bili str-tere so zavzemole pred več inese- moglavljeni vsi načrti vodstva, da ci tekom nemirov, ki so sledili zav- mu priredi pompozen sprejem. zet ju Šanghaja. LONDON, Anglija, 18. avgusta. V angleških uradnih krogih ni nobenega vznemirjenja radi dogodka z aeroplanom v Šanghaju. Glasi se, da se bo rešitev te zadeve prepustilo angleškim diplo-matičnim in vojaškim zastopnikom, kot so slednji uravnali že več prejšnjih problemov, ki so se razvili iz navzočnosti ekspedicijske sile. Nobenega strahu ni opaziti na Downing St., da bi se ne moglo na Uniformirani vratarji in dnisri hotelski uslužbenci so bili izvežba-ni posebej za sprejem neu-vorške-ga župana in njegove žene. Gostje pa so prišli neopaženi v navadnem avtomobilu ter so že stopili v vežo, ko je vodstvo hotela zapazilo, da je gospoda že na licu mesta. Babjeveren Italijan. MILWAUKEE, Wis., 18. avg. Ker je domneval, da ga je pro-klela njegova, v Italiji zapuščena (žena. je ustrelil neki John Palum-prijateljski način uravnati zadeve^bo včeraj svojega svaka in nato še z kitajskimi oblastmi. 'sebe. Seznam To je sesesm, ki pokale, koliko ameri&ega sli kanadskega denarja nam je treba poalati, ds poskrbimo t stari domovini »plačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, Id se po potrebi objavi na tem mesta. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako boste vpoštevali svojo korist is našo taaaal jivo ter točno postrežbo. ustreljen v desno nogo in tilnik. Detektiva sta ga prijela že preje y Broome Street, nakar se je pri- nočnem sodišču " pred sodnikom1 Becker je prišel semkaj iz New cel nanj lov. t (Vitale ohsojen na $15 globe radi,Yorka v pričetku junija v name- Dva nadaljna udeleženca pri na- nedostoine8a obn*šanja. Tožila ga nu, da vzame s seboj v Ameriko padu in umoru obeh uslužbencev^ ^ * ***** ženo in otroka. ... ^ , .... J0 Ssarafetty poljubil, ko je pri- Kot izjavlja policija ie strel ia l ponlicne zelezmee ste bila že «smr-j|s v »j^ « {»„, te mh«,"."^ cena t električnem »tol«. "JlJigiilll iMN--. _______™ Din «... B00 Din. .... 1,000 1MB. .... HOC Dte._____ 1000 Dta. .... 10,000 Ba pdHJat«* ki dovoUajMo f 0.40 $ 18.60 $ 4645 f oroo HB.00 Idr Ur Ur Lir Ur Ure f 100......% 6.10 900......$11.80 300 ......$17.66 UO......$20.79 1000 ......$66.60 Pesutllnig Dlaarjer aH pa Dvattso9 Ut iMR NT Poselim por Hatki. Prbtejbtaa m faph. OM rnrnmm detav Jet t JufMtofiH te ia U8, sesek 79 j it is (see. pa s trn Tečje evet* f* pL FRANK SAKSER STATE BANK $2 Cortlandt Street. ', nwoomunw Neg Yorfc N, Si NARODA r SLO 7^2? DAILY) mtrm, GLAS NABČjDA, 19. AfG.1927 * MVKZ D SLOVEKJE Poročil m je 3. avgusta Makso Pivk, načelnik Sokola v Gorenji vasi Poljane, z Maro Ferlanovo. Owned and Published by SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Erank Salter, president.___Louia Benedik, prišle na dan istočasno. Talbot, Neipce in Daguerre, v.sak je našel svoj", a vsi ob »tem času. Kdo je iznašel pnevmatične gumijeve cevi, je pravzaprav še danes sporno. Daimler in Seldon sta jo iznašla istočasno, toda Daimler je dobil dir ko ker je bil prvi na patentnem uradu. Xeki Xomee je iznašel gumijasto oblačilo, .s katerim se je nm-?oče dolgo ča.sa obdržati na vorir.i površini, a ravno ob istem času je bilo tudi angleškemu patenlnema uradu predloženo enako ohladilo. Dva pomorska kapitana sta iznašla majhen, nepotopljivi čoln. Xikdar se še nista videla, ne p-jztia. la. a vendar sta ob hkratu izročila svoji iznajdbi istemu agentu, ni j bi posredoval za vpis med pat°n-te .Ker ni vedel, čegavo iznajdbo je imel preje v rokah, je oba kapitana pozval k sebi. kjer sta se sporazumela na polovični delež. Nekdo je zgubil 20.000 funtov, ker je 24 zamudil s prijavo patenta. Pred leti je pri«"el v svojem *n boratoriju s poskušnjami, ka'.:o napraviti medenino, ki bi bila vodno svetla in bi je sploh ne bilo treba čistiti. Ko je uganko rešil, si je privošč i en dan počitka. Toda ta dan mu je bil uso len. Prejšnji dan je namreč neki mlad ddavee iz srednje Anglije predložil patentnemu uradu enako iznajdbo in bil prvi. Prejel je zanjn 2'j.000 funtov. 0*8 ne more izbrisati in navada ne more uničiti nepre-kosljive kakovosti Helmars. Seznanite se s Kraljico izrednih cigaret Resnica o Kolumbu, Pete* Zlaga KrišLof Kolumb je odkril Ameriko. Tako vsaj smo se vedno učili v šoli. Toda stvar ni tako enostavna :n tako jasna in že mnogo znanstvenikov je razpravljalo o nj»j Kako pišejo ženske. Dragi mož: — Kaj je i>a I o za ena reč* Vso noč sem jokala, ko sem dobila tvoje pismo, v katerem mi sporočaš, da ti je neka oseba pisala, da jaz nisem tako kot se spodobi. Najprej ti |»oveni. <|a se kaj takega ne spodobi pisati niti tebi, niti tisti osebi. Sploh bom pa tisti osebi oči izpraskala. da bo gmah. Jaz tisto osebo dobro j»oznam. Je bolj neumna na dedce kot jaz. Pred svojim pragom naj j>omete. sram jo boili. da gre kaj takega pravit. --Da ne boš kaj mislil, ti povem bil Kolumb nezmožen organizator. kako je bilo. Tukaj je na vakej-kakor je bil npzmožen pomorščak.'snu Mr. Želati. Skoro bi rekla, da V domač nih je videl idealne na- Je Taljan. tako lepe oči ima. turne ljudi v smislu 18. stoletji, a vzlic temu je ravnal ž njimi okni* z različnih vidikov. Nedavno je iz- no in je proti* izrecni kraljlčni pre Z menoj se je hotel nekaj fulati, jaz sem ga pa odločno prijela za roko in rekla: — Kaj pa mislite, ........ — i.....i—— —1 •'•"•j..... i'-- _ — r« '"'»'»ii dal Francoz Marias Andre knjigo' povedi prodajal žene in otroke. S Želati, jaz imam vendar mo- popolno pravico trdi nadalje a v-j '■ Pa še dobrega in fajn moža poti naslovom "Resnica o avanturah Krištofa Kolumba". 0e je to. resnica, kar navaja v tej knjigi Andre, ne ostane o Kolumbu nič drugega več kakor zgolj zgodovinska karikatura. i Andrejevo delo se nikakor ne č!ta kakor dolgoča.sna razprava, nego prej kot zanimiv roman. Uvodoma navaja, da .si je dal Kolumb tor, da so tega moža njegovi so-J'Inani- V New Yorku je in dobro dobniki obsodili in ga ignorirali ;jza-.luži, kadar dela. zemljepisna veda pa ga je že zal Fako sem mu rekla, tedaj je pa njegovega življenja smatrala za l,rišla mimo dotična oseba in vi-čarlatana. I » , J ■ »■ » * v/ »il« " otl svojega sina in nekega zgodo-L. i:t ♦ i i r ... ° 9"u (Velikega raziskovalca, ali dela. ko sem ga odločno za roko prijela in mu rekla: — No fooling here around, Mr. Želati! Nak. le« 1 čakaj, kako sem mu že rekla da pisatelj M. Andre. Kdo ima .sedaj ti prav popravici ])OVeIn Aha fe prav? Oni. ki viJijo v Kolumbu|Yem! __ Porka, __ sem mu r(.klft Taka jp prilično slika o Kolumbu, kakršno je napravil francoski EPILOG ZAKONSKE TRAGEDIJE Pred porotnim sod iščem v No-a ari se je odigral te dni epilog ne- navadne krvave zakonske tragedi- Požar v Kali vasž. fje. 33 letnemu mizarju Achillu t,..- i. ... • r • . ■ , . ] V Mali vasi pri Jezici je izbruh- Biasin-ju je postala, medtem ko je Jtriseliemski uradi in prizivna sodisca se sedal pe- : . . ^ ^ . ' J „ . . 1 J 1 «» požar pri -\-ulgo Šuštarju. Vne- J-edel v jeei, zena nezvesta. Ko se ca jo s to neljubo zadevo. sose saje v dimniku. Sreča je je vniil možakar iz ječe. je vložil samo za Biasin tožili streha na hiši. Skoda znaša bo umaknil. Toda ženica se je zla-nad 50,000 Din., zavarovalnina pa'gala. Ne samo, da je imela z meha-23,000 Din. Prvi so bili pri ognju '-rakom Hoggio intimno razmerje Zadeva je res nerodna. Ako Vinzenza Gentila kot biIa> da Je bi,° mirno vreme, ker tožbo na ločitev zakona. Ker čevljarja deporitrajo, se prav lahko zgodi, da jo pa par bi. ^ *T °ge"j rafril ,T sosed/7ica- prisogla- da ^ a° sa . .. 1 . . . . , , 1 . . .nJa Poslopja. Zgorel je lilev, pod platonično ljubezen, je Biasi lednih zopet primaha nazaj kot umetnik — klarinetist. Kaj bi ugibali, kaj bi se sklicevali na paragrafe! Tukaj naj ga puste — in basta. igj r asilci iz Ježice, ki so rešili so- medtem ko je bil njen mož v ječi. Svoji novi domovini bo gotovo več koristil S cev- jsednje poslopje (pod), ki se je že temveč nadaljevala je razmerje ce. jarsko obrtjo, kot pa da bi ji S svojim klarinetom od ju- ynemalo: za njimi so prišli gasilci^o po tožbi. Biasin ni imel o tem ra do večera sviral slavo, čast in hvaležnost. i'2 Stožic in CeTnn*' Pojlna in njer0™ ženica bi u* ČRNOGORSKI. PRINC IN KINEMATOGRAF Smrtna kosa. — V Ljubljani je umrla Tončka Cotmanova. Ameriška filmska družba Metro-Goldwyn je lani iz-gotovila film "Vesela vdova". če še danes, da ni bil Boggio tako ž-vala prepovedano ljubezen mojjo. nesramen in nepreviden, da je spremil ženo nekoč, kljub njenim protestom ob 10. zvečer domov. Ko sta stopila v stanovanje, je navalil Biasin na svojega konkurenta be-en ko ris. z dlet-> ter mu zadal 10 težkih ran. Boggio se je zgrudil smrtno poškodovan na tla. Biasinova zena je zbežala ter se Baje umoril tri deklice. BERLIN, Nemčija, 18. avgusta. ■p-i v. , . v, . , . , . Prodajalec mila, neki Gutovški, ki iulm je reziral znam nemški kinematografski igra- je po aretaciji v torek priznal, da tee Erieli von Strolieim, ki je bil nekoe avstroogrski vo- je umoril Elso Arndt, mlado usiuž- jaškl ataše j na Cetinju v Črnigori. jbenko, je osumljen še dveh nadalj-^ T , .J. , . . . nih umorov, katera skušajo oblasti našel. Zgrabil jo je za lase ter jo Film je v Jugoslaviji prepovedan, ker vsebuje pre- že veg meseeev zaman ^^ cej gorkih na naslov bivše črnogorske dinastije. . | Hedvikfi Osterreich, žrtev ene- V njem baje nastopata "kralj" Nikita in princ Da-.*a teh ll^in0V» 80 I davnim časom mrtvo v hiši Gutov-- skega. Poleg nje je ležalo truplo ne Sedaj je prine Danilo vložil proti podjetju tožbo za- ke^a pred časom rojenega otroka. stran razžaljenja časti. |Tretja žrtev' Trida Ahrendt, je iz- v • - \ . ginila dne 24. marca in več dni po-Zahteva, naj iz filma izpuste vse zalece prizore m zneje so našli dele njenega trupla v zahteva poleg tega tudi odškodnino 10 milijonov fran-1 različnih delih Berlina. kov. Pol milijona frankov hoče imeti takoj izplačanih. Jetnik zatrjuje svojo nedolžnost glede obeh umorov, a obte-žuje ga dejstvo, da je :mel tr- 'Mn^s-rtožbo najbrž ne.bo dosti opravil, dasi ga za- govino, v kateri je tudi stanoval, stopa sloviti pariški odvetnik, socialistični poslanec 'zapf° dva dni P°tem- ko * 1 : ,la Ahrendt. Medtem je tudi izja- skrila pri sosedu. Biasin pa jo je vlekel k njenemu umirajočemu ljubimcu. Tam ji je ukazal, da je pokleknila, nakar je dejal: "Vidiš svojega ljubimca. Umira. Poljubo-vala si ga preje, zato ga boš pa še sedajle!" In žena je morala polju-bovati okravaljen obraz svojega umirajočega ljubimca. Ko je Boggio izdihnil, je šel B:a«in na poli cijo ter se prijavil. Sodišče ga je obsodilo na 4 leta in 7 mesecev joče. vinarja popisati svoje načrte in odkritja. Toda naš avtor dokazuje, da spada v.,e to v deželo pravljic, celo več, da je v.se kar so pisali o Kolumbu, po tvorba. Legenda je historija njegovega porekla, ki sega baje tja do rimskega poveljnika Colon i ja. Colombo je bil navaden tkalec iz Genove, če ni bil ee-lo Španec iz province Galicije, ko-je prebivalci slove po svoji precej šnji omejenosti. Da. trdi se celo. 'In je bil Kolumb Žid španskega sodu. Ta genovski tkalec je, kakor trdijo. na svojih poslovnih potovanjih prišel celo na Angleško. Xc-kaj zemljepisnega znanja si je pridobil s kopiranjem zemljepisnih kart. Ali njegova izobrazba je bila vrlo pela. čeprav si je znal na spreten način pridobiti videz zelo načitanega moža. Vtcpel si je v glavo, da hoče odkriti bajni otok Antilijo in prodreti preko nje na Kitajsko in Japonsko; da leči namreč cel'na vmes, tega pač ni slutil, kakor tudi ni imel pojma o velikosti Tihega oceana. Saj je >klice-Naje se na stare avtorje večkrat trdil, da leži bajna dežela Japonska v bližini Španije .In zakaj ca je vleklo tja.' Iskal je denarja, pridob ti si je hotel moč in bogastva s trgovanjem s sužnji. Troti izrecni volji kraljice, ki je financirala njegovo podjetje, je prodajal domačine kot sužnje po na svetih španskih Židov, ki .so mu b li z denarjem priskočili na po-moč. / Bajka je tudi, piše nadalje An- oni. ki mu odrekajo .sleherno zaslugo"? BLAZNI PROFESOR - IZUMITELJ ■ in ga udarila po roki. ko je prišla mimo dotična oseba, ki ti je nnirnla takoj nesti to reč na nos. Sploh je pa Mr. Želati jako o|-rajt človek. Saj je oženjen — in oženjeni ljudje, — saj veš, se radi fill a jo. Le merkaj. da boš ti olrajt. če ne — salament — jaz ne poznam V budtmpi štanski blaznici je že ^>asa-delj časa interniran bivši profe.sorj In i^znejf sem izvedela, da je politehnike dr. Jurij Merv. Kljub dotična oseba, ki ti je pisala, žena temu, da je blazen, nadaljuje \yMr ŽeJatija. zavodu poizkuse > svojimi izumi, kit 1>a da taki ženski kaj verjameš? >o mu zmešali glavo. Uprava blaz :Saj da ne mo,v bili kai Prida» nice mu je morala to dovoliti, ker Ijfl,ia l>ol>cn*- ga samo to pomirja. Zdaj je uprava zaprosila mestno občino, da mu postavi skrbnika, ker bo profe.-or dobil za svoje v blaznici dovršene mirne ogromno odškodnino. Ce Kranjca ni mogla dobiti. — gud bnj! Tudi tukaj je dosti komarjev, Jaz zvečer kar overalls oblečem. .Overalls niso kaj [»osebno komod, jtoda kdo se bo zmeraj praskal. Pr-)f. Merv je namreč izum i Škoda, da tebe ni tukaj. — bi ime-električno svetiljko, ki bo dajala li velik fun. no. pa ga je tudi brez izredno močno luč. a potrošila re-'tebe dosti. lativno malo električnega toka.| Zvečer sedimo na |>orču in kaj Dalje je izumil aparat, ki prepreči pojemo in se pogovarjajo in v lu-kratek .stik. no gledamo. Moški so jako strohopetr.i. jih je jako strah. Ponoči jih brez spremstva nikamor ne spraviš. In tako se tišče človeka, da je že od sile. Xo, pa je olrajt zvečer na por- SLOVENSKO AMERIKAXSKI KOLEDAR za prihodnje leto se žJ človeku je tako pri srcu. da kar pridno stavi. Letos bo vseboval več romantičen postane, izbornih razprav, tikajoeih se živ-1 nf>bu SVfiti v daljavi ljenja našega naroda v Združenih rp?,aJ° žabp duh goveje živine državah, več originalnih stvari tu- p,ava ozraC'ju- Gospodinja lupi kajšnjih in starokrajskili pisate- krnmp««* i" previja otrok*. Dekla ljev, važne ilnformativne članke,'trct>i ^»to in pere perilo m sploh krasne slike itd. Če ima slučajno ima vsak svoJe delo — le dedei — ti ne dajo gmaha. Pozor, čitatelji! kdo kak prispevek, (bodisi opis dre, vse govoričenje o uporih na naselbine ali kaj jwdobnega) ki bij ?• "'rajf na konfri' njegovih ladjah, kakor tudi o o'jre-' kovanjih in zahrbtnem ravnanju proti njemu, ki »o ga. baje zagrešili nevoščljive!. Re»niua je le. da je ga hotel imeti v Koledarju, iiaj ga| jskm,a- ,Ja hf>v» morala ženam pošlje. Slike vrnemo nep6-jdn,^i tPt,pn vifiPti-škodovanc. Čas je do konca avgu-' Da- 23 avgusta pridem v New sta. Uredništvo. Paul Boimcour. I vilo pod prisego več taksi vozni- Nekateri ljudje so strašno občutljivi, če se kdo malo kov, da jih je najel Gutovski v BLprea podela iz njih. žasu te«a da P*- Ali je princ Dauilo pozabil,* kako zločinsko5 sta se on in njegov blagopokojui papa norčevala iz ubogega črnogorskega naroda ? Do kosti sta izmozgavala uboge Črnogorce, da sta se Ker ^ ^^ ^^ na njegovem Jaliko podila z malopridnimi ženskami in poganjala mili- j vrtu jabolka, je postavil 25 let Rajone frankov po Niei in \x> Monte Carlu. " ®e,bert Lambrix krog vrta ovi- |ra iz bodeče žice, katero je spojil z električno silo. kete na različne dele mesta. nil ^-T— Padel v svojo lastno jamo. j MINNEAPOLIS. Mron., 18. avg. Rojaki, spominjajte se nesrečnih slepcev ter darujte I Predvčerajšnjim zvečer je prišel _ ai^__i . n - . ... Lambrix sam t preveliko bližino sa Slepskl Dom T Ljubljarul plotn t«r bil aa rawhi ubit od Mrk- trienega toka. STRAŠNA SMRT STARCA Iz Linca poročajo: 84 letni pta-ree Oranel v ^KreUbieblu pri Lam-bachu je sel te dni peš obiskat »tvojega .sina v oddaljeno vas Grue-bel. Starec je zašel v temi s epste \ močvirje, kjer je parkrat padel, naposled pa obležal. Po treh dneli in dveh nočeh so ga našli nmiia-jočega. Muhe, črvi in razna druga golazen mu je razjedla tekom tega časa obraz, da ga je bilo komaj spoznati. silnih bolečinah je u-mri lačen in Sejen. V smrtnem b> ju je poteptal in razril vso zemljo okrog sebe. Pomoč je prišla prepozno, Oranel je umrl par uro potem, ko so ga prenesli v njegovo stanovanje. DENARNE POSlLJATVE IZ DENARNIH VLOG Stranke, ki pošiljajo redno denar v domovino si prihranijo čas in delo, ako imajo denarne vloge pri nas. Mesto, da bi morali kupiti za v.sak nalog na pošti Money Order, nam "enostavno na-roče. da dvignemo denar za pošiljatev iz vloge. Knjižica ostane najbolje spravljena pri nas. Tako ( vtegnemo nalog prej dobiti in prej izplačali v starem kraju. Denar je med tem pri nas varno shraojen in ne obrestuje po 47", obresti se pa prično rarmati s prvim vsakega meseca. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Oortlsadt 8t., M«w York, H. T. York. Do tedaj imam plačano. Xiti en da n ve<" ne ostanem. Košta ni kaj prida. Sama jajca in jajca. Jajca in makaroni. Za čikuo že ne vem. kakšna je. Torej 23. avgusta ob pol treh na Grand Central. Tistega dne ima Mr. Želati brez ženine vednosti neki opravek v mestu in me je pro*iJ* če ga hočem t spremlja t L Jaz sem rekla; Za kaj pa ne, saj smo v Ameriki! Ti počakaj pri. tremi — tu-dor-tiffrjf. Jaz ti bom že oddalec z roko mahala, Mr. Želati bo pa zraven mene šel. Je bolj majhen in malo krive noge ima. sicer je pa olrajt peršona. Lepo se mu odkrij. in mu reči: Halo. Mr. Želati! Havdjuduf Moja žena mi je o vas že toliko lepega pisala. Tako mu moraš reči. da ne bo mislil, da smo Kranjci brez manir. Meni daj roko. kušniti me pa ne smeš. Ce bi me knšnil, bi še ajfral nate ta vražji Taljan. Te pozdravlja Tvoja žena. *m A. ČEHOV: ČE DVA ZAJCA LOVIŠ, NOBENEGA NE UJAMEŠ. Poldne je že minulo, ko je ma- fi! pijan, da je ^akoj -pričet s p^t jor Sčenkolobov, lastnik tisoč it-s- mi častiti gospo in govoriti: "Ti jatin zemlje in mlade žene, pokazal I. udSiG, me ne ljubiš, zato t-.' bom svojo razmršeno glavo izpod odeje. t.bL in končal tvoje" žisrtjenje..; " Takoj je pričel vpiti in psovati, a — Xo in ona? kdo danes ne psuje. Včeraj je šel j — Oprostite, mu je deja'.v mimo vrtne lope in čul, kako j<', — Xo, Boga mi, to je izborno! njegova mlada žena, majorica Ka- Major si je pričel od zadovclj-rolina »Sarlovna več kakor ljubez- stva mencati roke. nivo govorila s svojim rojakom, kij — Gola istina, vaJ^ visoko bla-je prišel v po«ete, imenovala svoje- gorodje. In zakaj bi ne tepel, va-ga soproga — majorja Ščenkolo- š( blagorodje.' Glejte, na primer, bova — kozla in dokazovala s svo- moja.... Zakaj bi je ne tepel? Har-jo žensko lokavostjo, da svojega moniko mi je z nogami pohodila in moža niti ni ljubila, niti ga ne pojedla gazdine kolače.... Ali se to ljubi in niti ga v bodoče ne name- smeHm va ljubiti, samo zaradi tega. ker j -— A ti. osel, ne razmišljaj! — je Ščenkolobov glitp ter ima selja- Kaj razmišljaš' Ali ne veš ničesar ške manire in nagnjenje k noro-J pametnejšega povedati? Xe pripo-stim in pijančevanju. To njeno on- veduj mi svojih stvari! A kaj dela našanje je presenetilo, vznemirilo gospa.' in .spravilo majorja v .silno naza-j — Spi. dovoljstvo. Zaradi tega ni spal ee-] — No, kar bo, pa bo! Pojdi in lo noč in eelo jutro. Bil je čisto povej Mari, naj zbudi gospo ter jo l^or, a lice mu je gorelo in bilo prosi, da pride k meni.... Počakaj! bolj rdeče od kuhanega raka. Jtoke Kalio izgledam' Ali sem morebiti je krčevito stegal in v prsih mu je podoben mužiku? divjal tak nemir, kakršnega niti, _ Odkod to vprašanje, vaše vi-pcd Karsom ni občutil. Pogledal ,;0ko blagorodje.' Kdaj je še to bije izpod odeje v dnevno svetlobo, i0j da bi bil gospod podoben rnuži-skočil iz jKJstelje in s stisnjenimi; ]vU > čisto riič ne! pestmi pričeli hoditi po sobi. j Panatelej- jc »komignil z rameni, — Ej, lenobe! je zakričal. j vrata so ponovno zaloputnila in Vrata so loputnila in pred ma- Ci]M je? major pa se je pričel w jor ja je stopil njegov sobar in sluga Pantelej, ki se je nasionil ua 1 rata in s spoštovanjem prirei mežikati z očmi. — Poslušaj Pantelej, je pričel major. Hočem govoriti s teboj po eiovepkoL Kaikor a človekom od- v ski-1 h umivati in oblačiti. - f»» i — Dušica! je dejal major, ko se je oblekel, svoji lepi dvajsetletni majorici, ki je pravkar vstopila. Ali mi moreš podariti uro tvojega za na.s tako dragocenega časa? — Z zadovoljstvom, dragi moj! ki i to. Stoj mirno! Spusti tc mu he iz pesti! Tako. Ali mi hočeš od- od"°VoriIa maj°rica ter l>onudi" Ukvarjati iskreno iz globine 31: ne * — Hočem. — Ne glej me tako zr.oud.M'o. Na po; poda se ne sr.;e vbc.ati za-e notno. Zaprti usta! Tisi mi pravi| bik, brate! Xe znaš obnašat; v ^ la čelo majorjevim ustnicam. ( — Jaz bi se, dušica, rad nekoliko izprehodil. Xekoliko bi se rad peljal po jezeru. Ali bi mi mogla ti s svojo lepoto delati prijetno družbo ? — Ali nam ne bo prevroče? V o- ii t Ji prisotnosti! Odgovarjaj mi ^alein. izvoli, tatiček, jaz sem za- iskreno in takoj brez i u1i.\ Ijanja. vsakega o- dovoljna. Ti boš veslal in jaz bom krmarila. Morebiti bi bilo dobro, Ali se kdaj t ep.-»i svijo /eno ako vzamevo s seboj tudi kaj za »li ne? Pantelej je zastrl ust.i , roko in m ničel neumno režati — Kadar jc bila pot: 'bi, vaše blagorodje! je zamonujal in se za-tniejal — Zelo dobro Kaj srnejaš? S tem so ni treba šaliti. Z »pri usta, ne \ laskaj se pred menoj. tega ne tipiin. Mdjor se je nekolikj zamislil. jesti. Grozno sem lačna.... — Prigrizek sera še pripravil, je odgovoril major in se potipal po žepu. Čez pol ure sta bila major in majorica sredi jeaera. Major se je potil pri veslanju, a majorica je krmarila. — Kakšna ? Kakšna ? Kakšna 1 je momljal maj oh srepo gledajoč v ženo in goreč od nepotrepežljivo- Mislim, da ne kaznujejo samo Stoj! je zamrmral jčzno, ko je n»ti:iki svojih žen? Kij mlslis ti o j čoln dospel do srede. Un.? j Čoln je obstal, major je postal —fr( Xiso edini, vaše b*r.'.orodje! se bolj rdeč in je vzdrlitel. ->+■ Xa primer? | — Kaj ti je Apološa? je vpra- — Poznam v mestu sodnika 1'e-lšala majorica, gledajoč začudeno v trs Itaniša,- morebiti gp poznate moža. t-udi vi? Služil sem pri njih pred A Tako.... tako, jaz sem..,, je za- desetimi leti. Gospod je krasen to- mrmral.... kozel.' Tako, jaz.... jaz.... rid v<"asih, kadar se na pij*, čuvaj kaj sem jaz? Ali sem jaz glup? Ti ko gr? Zgodilo se je, le i1 *i j* je pri-'mene niso "ljubila in me ne ljubiš? POSEBNA PONUDBA NAŠIM ČITATELJEM PRENOVLJEN PISALNI STROJ "OLIVER" Model 9. $25.- t ' 4 8 strešico sa alovenak« ; črke d, i, i $30.— OLIVER PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj l&hko vsak piše. Hitrost pisanja dobite z vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street, : : N«wYw^NrY. Tako.... tako.... a jaz takšen.... vse je minulo! Major je zaplakal, dvignil reke kvišku, stresel'ž ratpjeni' po zraku in pričel silno majati' ^oin.i.^oln se je prevrnil in..... Prav v tem trenutku se je izpre. Lajal i »o bregu jezera Ivan Pavlovič, občinski pisar ter prejšnji vratar pri majorju, in v pričakovanju, da bodo prišla vaška dekleta na kopanje, je pušil, prižvižgaval ter razmišljal o cilju svojega izpre-hoda. V kriku je spoznal gla>ovc Mojih bivših gospodarjev. — Xa pomoč! sta klicala major in majorica. Pisar ni pon^išljal dolgo. Vrgel je raz sebe suknjič, hlače in čevlje, prekrižal se trikrat in zaplaval na pomoč k sredini jezera Bolje je plaval, kakor je znal či- i i ■ tati in .pisati. Zato je bil prej kot v treh minutah pri potaplja jočih. Ko je priplaval v bližino, je obstal. — Koga naj rešim ? je pomislil. Glej, vraga! Rešiti oba je bilo nemogoče. Zanj je bilo mnogo rešiti enega samega. Obraz, ki ga je čudno skremžil, je izražal neodločnost, in pričel je lo. viti sedaj majorico. — Xaj bo kdorkoli, toda samo enega! je dejal. — Oba ne morem vzeti s seboj! — Vanja, golobček. reši mene! je vzkliknila majorica, drhteča in držeča se za majorja. — Mene reši! Če boš mene rešil, postanem tvoja žena! Prisegam pri vsem, kar mi je sveto! Joj, joj, utapljam se! — Ivan! Ivan Pavlovič! je momljal major, požirajoč vodo. Reši me, brate! Dal ti bom rubelj za žganjico! Bodi mi oče dobrotvo-ree. ne pasti, da utonem v cvetu mladosti.... Pozlatil te bom od nog do glave.... Kaj čakaš, reši me! — Kaj hočeš! Oženil se bom s tvojo sestro Maro, boga mi. oženil se bom. Xikar ne reši majorice! Vrag naj jo~vzame! Ako ne rešiš mene, jo bom ubil, ne bom ji dovolil, da živi! Od velikih obljub so se Ivanu zmešali možgani in skoro bi sam utonil. Obljube oseh so se mu zdeli enako lepe. Ena lepša od druge. In kaj naj izbere? Toda čas ue čaka. — Oba! se je odločil. Od obeh bom dobil več kakor samo od enega. Tako je, boga mi. Česar bog ne da. svinja ne more pojesti. Bože, blagoslovi! Ivan Pavlovič se je prekrižal. Prijel je majorio pod desno roko in sanjajoč o svoji blesteči bodočnosti.... — Gospa.... žena!'Major.... zet! Krasno Ilzpreliodi, kopališča, ah, sedaj se bom najedel pirog,—in kadil cigarete. Hvala ti, Gospod. Težko je bilo Ivanu Pavlovieu vleči dva in plavati proti vetru. Toda misel o blesteči bodočnosti ga je vzdrževala. Ves srečen je s smehljajem na ustih privlekel _pia-jorja in majorico na breg. Velika je bila njegova radost. Ko pa je videl majorja in majorico, kako se objemata.... je naenkrat pobledel. udaril se s pestjo po eelu, zaplakal, ne da bi se zmenil za dekleta, ki so prišla iz vode ter v gruči obkrožile majorja in majorico občudujoč hrabrega pisarja. Naslednje, ga dne je bil na majorjevo zahtevo Ivan Pavlovič odpuečeA iz občine, a majorica je izgnala Maro iz svojih sob 7. naročilom, naj gre k svojemu gospodu. — O. ljudje, ljndje! je glasno vzklikal Ivan Pavlovič na bregu jezera. Kaj je to. kar imenujete hvaležnost ? OIiA&.frfBQPA, 40. 1927 . m. romenki o dišavah, - "J* i 4 £ I . Novo stanje v Romuniji. Sprememba na rumunskem p-e-fpomena. Da bi se princ čez noč po-Vonj in okus spadata med čute, ali zaradi spominov. Dišavam ne stolu ** izvrSi,a popolnoma mir-j vrnil domu in se hotel tamkaj svo-o katerih so fizijologi najmanj toč- moremo najti pravega lastnega' i-jno- Do?^«*- potekel ".».-ez pre (jevoljno polastiti vlade, na izvršno poučeni. Vendar je treba v me- mena. kakor smo jih nadeli barvam, tresljajev in vse se je uredilo toč-jljivost takih projektov, težko da dicini odmeriti posebno mesto, ya Zato pravimo: vonj po tem. vonj|no 1>0 zakonitih predpisih ranim-1bi ^e dalo misliti. Liberalna >tran-najsi bo še tako skromno, poglav-'po onem.... (tako si pomagamo tudi!ske k« > najvnetejša zagovornica se- ju o dišavah, to Se pravi o učinkih, 'z barvnimi odtenki, kadar nimamo j Zakon 2 dne 4- januar„«a 1* *5... danje ureditve gl*>de vladarske o-ki jih povzročajo na naše splošna zanje točnih izrazov.) Prav radiiki d0'04"3- Ja P® izklj ičltvi prin-' sebe'in razpolaga danes z vsem stanje in še prav posebno na naš tega spoznamo, da ni moči oprede-|ea Karola od preKtoionaslea da vlada uspeti >amo s nasilnim prevratom. Ta bi se dal doseči samo aK potoni vojaškega puča, za katerega bi mora! pridobiti vodilne, oz. dovolj energične osebnosti v častniškem zboru, ali pa bi moral dobiti eno resnici zelo zamotanega značaja.'primerjanju. Xi ga jasnejšega prj:j rpgenteki svet. se jf c.Miiziral ta-Odločuje cela vrsta posebnih ele- znanja od te zavesti:'vtis, ki ga k°J nejKwredno pp kraje,-.usmrti Regentski svet tvorijo prine X< mentov; tako za vise n. pr. od ko- zapušča v nas ta ali ona dišava, je ličine vdihane dišave in od traja- interpretacija (tolmačenje). Xobe- nja vdihavanja, predvsem pa od na stvar nam tako moT-no ne kliče posebne sprejemljivosti posamez- v .spomin preteklih doživljajev kot nikovega živčnega sistema. dišave. Pozuam človeka, pri kate- kolaj, mlajši sin pokojnega kra Ija, ki je, dokler mladoletni kralj rodom iz Erdeljske. kjer j«' bil za časa Avstro-Ogrske kot duhovnik Vendar je prav tako točno do- rem je ta možnost tako močno razgnano, da nekatere dišave vdihava- vita, da mu količkaj nenavaden mo z užitkom, medtem ko nas dru- vonj, ki ga vdihava, takoj pričara j patrijarh Miron Chrls;ed. k: je ge odbijajo; da nekatere iščemo pred zaprte oči podobo krajev, kjer pred drugimi bežimo in da neka- ga je občutil. Pa da zopet ne gre-teriin ljudem povzročajo določene mo predaleč: ali nam ne nudi naj-! in publicist v prvih vrstah nrati-dišave velike telesne neprilike. To boljši vzgled pasji voh? Znano je 1 madžarske borbe ter už .a daaeš v državi nenavadno veliko av'erit to, ter naposled Jurij Buzdugan, I»re«Lsednik najvišjega sodisča v državi. Regentski .svet i? sestav-Ijen tetlaj gotovo j>o tehtnih načelih in naj garantira stabilnost te institucije. Takoj po kraljevi smrti .-*n sr sestali novoizvoljeni zbornici, skupščina in senat, k .seji. da se pokloni, ta novemu kralju. Ta dogodek j-: bil to pot važnejši nego običajno formalnost, ravno ra li nerarve-seljivega razmerja, ki \lad:i št vedno med bivšim prestolonaslednikom Karlom in dvorom. o7iro-ma novim stanjem. Rumunije ni bilo tako lahko dobiti ja.snost> o faktičnem razpoloženju glede prestolonasledstva. Neprestano >o .se ponavljale vesti o nasprotnikih zakona z dne 4. janur.rj.: VJd in o pristaših, ki jim ima v državi odstavljeni prestolonaste Inik Ka-rol. Teh vesti ni bilo mogoč? kontrolirati, ker so seveda izjave v takih delikatnih zadevah z<-lo kočljiva stvar. To velja tudi o vsem, kar se je domnevalo v zvezi s padcem Averescove vlade. Zato je bilo za stabilnost novega .-tanj;; v Rumuuiji gotovo va/. 10. da >o v parlamentu kot v sena*ti zastop -niki in predstavitelji v.,eh političnih strank, vladne kakor tudi o- Mihael I. ne dobi sin«j. po ustavi od dovolj močnih opozicijonalnii: hkrati prestolonaslednik v Rumu- strank za revolucijonarno ]»ropa-niji. dalje vrhovni prer";4avitelj j «-ando, oziroma upor sam. Da bi rumunske cerkvene organ«zaeije so pozitivna dejstva, ki pa vendar tudi, da eelo divje živali manjše ne zadoščajo, da bi določili splošna inteligence natančno ločijo n. pr. pravila. Xekatere dišavo imajo na belokožea od domačina tropičnih različne osebe, kaj različen učinek, krajev. Dognani so primeri, da so Ako še uvažimo, da imajo eelo ple- krokodili napadli izmed v taboriščih mena ali bolje rečeno narodni obi- spečih raziskovalcev doslednQ.( le čaji vpliv na to, ali neke dišave pre nosače-zamorce, dali pa so mir Ev-nesemo ali ne. postane vprašanje ropeeem. dasi so jim bili. Je-ti, biiž-še bolj zamotano. Pr? nas žive po- je. i( t(t, samezniki, ki občudujejo zamorsko Vonjave, ki se nam takoj zde umetnost: ne verjamem, da bi bil prijetne, so v splošnem vonjave ne-med njimi kdo. ki bi cenil zamorske kih cvetlic, ki so obenem lepe, če-dišave, katere zamorcem tolikanj prav njihov vanj ne dovoljuje toe-ugajajo in ki si ž njimi mažeja la- nejšega primerjanja. ' nc. Sem spada žarko olje kokoso-j Živalski vonj je včasi bolj žilavih palm, zasirjeno mleko ali krav- eilen in bolj točen, če sodimo po je govno. Vonj, ga ga razširja-telo tem. kar lahko opazujemo pri žl-članov nekaterih afriških ali azij- valili, kjer je razumsko delovanje škili narodov, navdaja Evropea z bolj preprosto. Ob času Ijubezen- gnusom. Xasprotno pa je njim neprijeten vonj belopoltih ljudi. 0 njem trde zamorci, da je zelo svojevrsten in najbolj izobraženi m^d njih (saj mnogi študirajo na eVtopskih univerzah) ga primerjajo "vzdušju pravkar pomite mesarije poleti". ^a':nr iam treba iti tako daleč po primere: Mar ne prija našim Vrlim' južtijakom sapa človeka, ki je zobal česen, medtem ko je premnogim Ijitdem v ostali Franciji vrlo zoprna' *Kdr resnica na Jem bregu Garonne, naj bo zmota onstran?.... Običaj ima tedaj veliko vlogo v tem. kake lastnosti pripisujemo tej ali oni dišavi. — Prav tako veliko vlogo pa ima tudi navada. Vonj nekih vrst sira ali perotnine. "ki smo ji dali vonj divjačine, na.s no moti, ne presega neke stopnje, ker nas nadzorujoče oko pouči o njegovem izvoru. Toda pomolite te jedače slepcu pod nas. ne da bi ga preje opozorili: videli baste, da si bo razložil njihov vonj na mnogo manj okusen način. Morda najdemo prav tu konec •vodilne niti. Denimo, da nobena dišava, kakršnakoli je že, nima svojih posebnih samobitnih lastnosti. Xaša čutila draži predvsem zbog asocijacij (t. j. združevanj) skega razmaha začuti samica včasi na zelo velike daljave bližino samca, ki ga je v tej dobi obdarila priroda s posebnimi izparinami. Mošusova vrečica tibetanskega knz-liča in bobrnvina (castoreum), ki jih oba uporabljajo za izdelavo dišav. nam razkrivata važne lastnosti ki pa za t<- živali -nimajo nobenega posebnega pomena in smisla. To je tip dražečihT* 'ttiSAV/ Xe bomo predolgo razpravljalo o tem predmetu. Tudi človeški rod je kakor zdi. občutljiv za dražeče dišave. Y vseh časih so jih s pridom uporabljale kurtizane vseli' dežela. Bilo je joliko vr.>t. da ni mo-goče rovi. al: med njimi zares take. ki imajo določen učinek, n. pr. vpliv na ljubezenski čut. Rtari po trdili, da imajo vrečice z ambro čudežne lastnosti Mnšeš in hobro-vina (castoreum) bi potemtakem edina učinkovala tudi izven živalskih vrst, ki ju nudijo. Ali ta specifičnost je zelo dvomljiva. Xaše domače živali, psi in mačke, ki so zoološko bliže tem vrstam, v splošnem ne morejo trpeti teh dveh dišav. Treba se je tedaj povrniti h glavni teoriji, da namreč dišave vzbujajo' predstave poflim idejn? asocijacije. 7j "dišavami namazano (Xadaljevanje na 4!' strani) DAR PREDSEDNIKU COOLIDGE-U imel Karol kake izredne simpatiji' meti oficirji, o tem doslej ni bilo čuti; da bi se pa dandanes htrankarsko-politične borbe ali celi državljanske vojne vršile radi dinastičnih nesoglasij, to pač ne spada več v Čas demokrat i zrna in parlamentarizem, tla se pojavi nenadoma v Rumuniji. sprožil drav-Ijansko vojno, na to ni misliti. Edina možnost, da bi se radi .»pora za rumunski prestol, notranje politična situacija opasno napela, bi bila v slučaju, tla bi ena otl opozocijonalnih otrank o »1 spremembe na prestolu pričakovala. tla se ji prepusti r«-žim po znanem rumunskem receptu. Tudi ta možnost je zelo malo verjetna, saj tudi ne bo zlepa kaka stranka stavila na tako opa>no karto ter se s tem za vedno zamerila obstoječemu režimu. Xa osnovi vsega tega se zdi, tla je politično stanje na Rumnskem v tej zadevi čvrsto in da ni misliti na pretresljaje spričo dinastičnih razporov. Nam knt zaveznikom Rumunije velja vse to za — rti-munsko notranjo zadevo, ki nas zanima šele v drugi vrsti, to je v toliko, v kolikor od stabilnosti v državi zavisi njena moč in zavezniška vrednost na zunaj. — "Jutro.' 9 ALI VESTE — tla so Židje uvedli navado priseganja na liiblijo in da se jc ta navada ohranila po vsem civiliziranem svetu. Nekatera sodišča celo pozicijonalnih in vrh tegi se pred.zahtevajo, tla mora priča Biblijo stavitelji narodnih m-nsjšin. so- poljubiti, predno začne pričati, glasno akceptirali fiovo stanje. Ali veste, da morate začeti kaditi Odstavljeni princ Karol tedaj niiHelmar. če ste se naveličali na-imel nikogar, ki bi se v «osvetili vs0 P°trebn<> idejno a*o Ijenega- Ta prstan, katerega ste mi podarili in katerega sem smatral za poroka sreče, ne sme ostati v moji lasti. Bojim se, da boste obžalovali, da ste zaupali svoj dar tako malo vrednim rokam. Colomba vam bo zopet izročila prstan. Zdravstvujte, gospodična moja! Pripravljen sem zapustiti Korziko in nikdar več vas ne bom videl. O. D. R. Nadaljevanje t 3. tirani. človeško telo je bolj privlačno kot cvetlica. Običaji kurtizan so kaj pa veliko pripomogli k temu in tako se je počasi ustalila miselna zveza med poltenostjo in dišavo. Kajti, če se postavimo na strogo fizijološko podlago, spoznamo, da dišave po vseh objavljenih raziskava njih niti izdaleka ne dražijo živčnega sistema, temveč vplivajo nanj ravno nasprotno: namreč pomirjujoče. da. celo uspavajoče. Pi. zijološko vzpodbujejo k pokoju, ne k delavnosti. Dišeča olja. ki predstavljajo bistvo vseh dišav, nimajo drugega učinka. — razen če so jim primešane kake druge, posebne sestavine, — kakor da povzročajo zaspanost. Neki raziskovalec je Kkušal nekoč zastrupiti morske prašičke z rožnim oljem: dosegel je samo to. da so zaspali za štiri dni. Z dišavami prepojeno ozračje vpliva torej pomehkužujoče. Lahko bi ga dopustili v budoarju lepe ženske, ker bi utegnilo vplivati razne-ževalno in zmanjšati njeno odporno silo. Toda malokateri intelektualec bi mogel s pridom delati v sobi. ki bi bila polna močnih vonjav. Res pa je, da so ljudje, ki jim je vdihavanje močnih dišav potreba in celo strast. Podoben slučaj opisuje pisafelj Huvsmans v nekem svojem romanu V jedilnici pa pretiran svetlie-ni vonj cesto zabriše duh najslavnejših jedi in nas ovira, da bi jim Miss Lidija se je obrnila proti zidu, da prečita to pismo. Colomba pa jo je kljub temu tekom čit^nja ostro opazovala in ko ji je hotela sedaj izročiti egipčanski prstan, so njeni pogledi vpraševali mlado Angležinjo: — Kaj pomenja vse to? Miss Nevil pa ni imela poguma dvigniti glavo. Žalostno je opazovala prstan, katerega je izmenoma nataknila na prst ter ga zopet snola. — Ljuba prijateljica, — se je konečno oglasila Cotomba, — ali ne smem vedeti, kaj piše moj brat ? Ali vam je povedal, kako se počuti f — Ne, — je rekla Miss Lidija, — o tem ne pravi ničesar. Njegovo pismo je pisano v angleškem jeziku... Naroča mi. naj rečem svojemu 'očetu... Upa, da bo prefekt vse zopet spravil v red... cijacijo naših čutil vonja in okusa. Zelo pametno je staro pravilo, ki nam svetuje, da preko noči odstranimo iz spalnice cvetje, posebno če je soba zakurjena, ker vlažna toplota vedno pojačuje dišave. Nekaterih ljudi se polaste resnične slabosti: glavobol, vrtoglavica. očrtanimi fiziološkimi učinki (e-ter, kloroform, metvlin in druge spojine škrobnega alkohola, ma-senine itd.) Posebni občutek, ki ga povzroča kaka dišava, ima fizično izhodišče, to je razdraženje vrhnih stanienih celic in njihovih občutljivih trepalk, ki se nahajajo na določenem mestu naših nos nih sluznic. Hlapljivi delci, ki jih razgibajo, delujejo na nje na način, k inam je še "popolnoma skrivnosten. Pravo čudo je, če pomislimo, kako ta navidez tako preprosti aparat povzroča najrazličnejše vtise s pomočjo dražilnega mehanizma, ki se nam zdi vedno eden hi isti. To nas napolnuje še z večjim občudovanjem nego občutljivost očesne mrežnice, ki na vse zadnje ni nič drugega kot fotografska plošča. Kaki posebni dražljaji mstanc-ja: da iz mošeka (muškata) izhajajoče delce vedno spoznair.o kot take — kar velja, seveda, tudi za vsa druga vonjava telesa—, tega ni znal nihče razložiti Ta čut jt? dovzeten za izredno neŽnu razlikovanja: v zmesi dišav lahko razločuje njih sestavine. Lahko gtf jc vzgojiti in večkrat tudi srečujemo čudovite izvedence, ki nam analizirajo tako zmes zgolj s pomočjo svojega nosu, tako kot nekateri vinski strokovnjaki vinr. "Vse, kar vemo o tem, obstoji v spoznanju, da ne čutimo nobenega vonja več, čim namažemo sluznice s kokainom ali nam jih stori navaden nahod neobčutljive. Se bolj čudno j-', da pri nekaterih duševnih boleznih zli v slučaju zastrupijenja lahko opazimo privida vonja, tako kot poznamo halucinacije sluha in v'.djt. Histeriki in blazni trdijo, da čutijo mišljene vonjave, ki jih tudi točno označujejo. Včasi je ta vonj ^alno enak pri enakem bol or ?nskem stanju. Vsi kokainomani trde. da čutijo vonj po osmojenemt nčla- eelo nezavest, če so predolgo v o- teri so o tem tako trdno prepričani zračju, ki je preveč napojeno z dišavami. Najodličnejša lastnost dišav je, da so navsiljive, kakor mora biti šum lahen, ce hočemo, da nam ugaja. da se včasi zgodi, da sredi noči prehude sosede s kriki: "Gori, gori! ' Nekateri nervozni ljudje pravijo, ki ga raztrosimo po površini vode, razprostirajo in oddaljujejo drog od dragega takoj in skrajno naglo. Kapljiea dišečega olja se nemudoma razširi po vodi v tenki plasti mikroskopskih zrnc, ki merijo v prerezu po tisočin. ko milimetra. Dotik z vodo torej razdruži atome teh olj. Sicer pa vemo, da dišeče cvetlice, ki so še vlažne od jutranje rose ali po dežju, mnogo bolj dise. Te delce torej mora potegniti s seboj v zračni tok, da lahko raz-dražijo naše vonjalne celice. Če zadržujemo v dišečem ozračju sapo, ne občutimo več vonja. Toda gibanje zraka ne sme prekoračti določene hitrosti: če jih s silo poženemo v nosnice (s pomočjo kavčukovega razpršilca), ne čutimo več vonja. Našim občutljivim vonjal-nim trepalkam ne smemo delati si-le. Toda še nismo pri kraju s presenečenji na tem edinstvenem polju. Točno dokazano je, da nekaterim ljudem nekatere dišave povzročajo resnične težave. Marija Terezija se je onesvestila, če.je po duhala vrtnico« Knginja de Lam-belle je padla v nezavest pred vijolico. Idijosinkrazija . (vsečut-nost)? To je samo be&edq in ne razlaga. Ali je.to piorda zgolj posebna anafilaksija /pomnožena občutljivost organizma), kot jih nedvomno poznamo za mnogo snovi. n. pr. koprivasti opah, ki ga nekatere osebe dobe, če jedo jagode. ananas ali ribe. oziroma črevesne slabosti po zavžitju malenkostnih količin rumenjaka ? Vsekakor lahko to zgolj domnevamo. Toda to bi nas privedlo do misli, da so lahko dišave, prav tako kot omenjene snovi, v velikih dozeth škodljive, a dejal sem že. da d ukazov za to še nimamo. *iviaft)e turnih** * Shipping n** DOLOČI NA OOPLUTJA V AVQ. '27 LevUuhan. Cherbourg; II« de Franc«, Havre; Homeric. Cherbourg; Volendam. Bolougne tur Mer. Rotterdam: Colombo, Napoti. Genova: Dresden, Cherbourg. Bremen. 23. avgusta: Thurlngia. Hamburg. 2S. avgusta: Aquitania, Cherbourg; Muertehen. Cherbourg. Bremen. 25. avguata: New York, Cherbourg, Hamburg. 21. avgusta: Olympic. Cherbourg. 27. avgusta: Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen; France, Havre; Belgenland, Cherbourg; Veendam, Boulogne sur Mer, Rotterdam: 30. avgusta: Martha Washington. Trst: Resolute, Cherbourg, Hamburg. 31. avgusta: Berengaria. Cherbourg; Roma. Xapoli, Genova. DOLOČENA ODPLUTJA V SEPT. 1. septembra: Deutschland, Cherbourg, Hamburg. 3. septemb>a. Paris, Havre; Majestic, Cherbourg: Arabic. Cherbourg; Xew Amsterdam. Boulogne aur Mi-r, Rotterdam; Sierra Ventana. Bremen. 4. septembra: Conte Biancamano Xaiwlt, Genova; Columbus. Cherbourg, Bremen. 6. septembra: Bremen, Cherbourg, Bremen. 7. septembra: Republic. Cherbourg, Bremen; Mauretania, Cherbourg; a septembra: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. 9. septembra: President Harding, Cherbourg. Bremen. 10. septembra: Leviathan, Cherbourg; He de France Havre; Stuttgart, Cherbourg. Bremen; Homeric. Cherbourg: Rotterdam. Bolougne sur Mer, Rotterdam 13. septembra: Reliance, Cherbourg, Hamburg. 14. septembra: Aqtiitanla, Cherbourg; < leorge Washington. Cherbourg, Bremen: Berlin, Cherbourg Bremen. 15. septembra: Hamburg. Cherbourg. Hamburg; 17. septembra: France. Havre: Olympic, Cherbourg; I-tpland, Cherbourg; Uutlio, Xapoli, Genova. 20. septembra: Tresidente Wilson, Trst: 21. septembra: Rorengaria, Cherbourg; I*re*ident Roosevelt, Cherbourg. Bremen ; Conte Rosno. Xa|>oli, Genova: 22 septembra: Westphalia, Hamburg; 24. septembra: Paris, Cherbourg; Majestic, Cherbours; B«lg4-nlHiid. Cherbourg: Volendam, Boulogne sur Mt-r. Rotterdam: Colombo, N a poll. Genova. 26. septembra: Dre*drn. Cherbourg, Bremen. 27. septembra: Resolute. Cherbourg. Hamburg. 28. septembra: MAURETAX1 A, Cherbourg. SKI'P-XI IZLET; 29. septembra : Albert Ballin, Cherbourg, Hamburg; 30. septembra: Columbus. Cherbourg Lrcmen. NAZNANILO m ZAHVALA. S tužnim srcem naznanjam pri- da jih obdaja vonj, ki izhaja iz jateljem in znancem vest o smrti njihovega telesa, kar pa ne drži.Jmojega nadvse ljubljenega sopro- TTHn nnm r:i'/lrv/i tal*n nmrnin mo?_'__• j-t______ » i Ali je mogoče, da .so ti učinki šejKdo nam ™zloži- kako mort'j° ®0Z' ga dobrega očeta dalekasežuejši in da se človek lahko zaduši zaradi vonja rož.' Noben verodostojen slučaj mi ni znan, dani posebno romantični pesniki radi vporabljajo ta motiv. Xasprotno Colomba je sedla z hudomušnim smehljajem na rob postelje, bna ,red,tva |>roti škodljivi„ kuž_ pri jela Miss Nevil za obe roki ter zapičila svoj presunljiv pogled v J FRANK ŽELE. gani v svojem vonjalnem sred ire u ne samo tolmačiti, ampak tudi u- stvarjati s pomočjo spomini raz- Dne' 10. avgusta je šel na delo ne dišave, enako kot to p )zn...mo zdrav in vesel kakor vsak dan. To pr.i vidu ? | da nesreča nikoli ne počiva. Ob 10. Če Ti* j kako telo vonja, je prvi j uri zjutraj se je utrgala plast kam- oči prijateljice. — Vi imate dobro srce, — je rekla. I smatrali dišave za odlična obram- delce, to se pravi take. ki .se lahko ... . 1» , »»r |. „ ^"V1 b0Ste 0dg0V°-iAim klieem (mijazmom). Sigurno iih na pismo mojega brata? \eselje nad tem bi bilo zelo zdravilno - j . ,, ... .. ir • -i • • • v|je, da so vsa i/hlapljiva olja prvo- zanj. Ko je prišlo njegovo pismo, mi je prišla v prvem trenutku ee-• * i » . x -.r i "ii j . . , „ f vrstna razkuzevalna sredstva. V lo misel, da vas predramim, a tega si konecno nisem drznila » .. ., . ., . ■ , . , , .. . , m • t it*" j . ' " [časih epidemij .so stari zdravniki da saj vemo. da zadošča neverjet- — lo je bilo zelo krivično od vas. — je rekla Miss Nevil _i , • - , , t v— * l i i i s« k; jLi„ l ^ j zakrivali svoje dihalne odprtine z no neznatna količina teh delcev, da ce bi mu mogla ena beseda od mene... 1 . . ... ... , . , v. » . , v „„*i i,- u v . . . _ maskami, ki so jih napolnili z di-razdrazi nas vonj. Zdi se. da je — V tem trenutku bi bilo nemogoče poslati mu pismo. Prefekt - -.tj 1 i- - i ■ 11 i i. ,• , , . . , , , . eKl savami. Vendar nas ta ugotovitev dišava ze davno izhlapela, ko šte- je dospel in Pietranera je polna ljudi, ki spadaio k njegovemu u- , ., - , , s », — - ^ * a— J 1 J ' 1 J J e rau u lahko pripelje do zelo važnega raz-[ kleniciea se vedno zaznatno diši. ome- Delček mošeka lahko oddaja svoj razširijo v ozračju. Stvar je preprosta. kadar gre za kak plin ali dišeče olje. ki lahko izlilapeva. To- ladnemu spremstvu. Videti hočemo. Pozneje bo to lahko mogoče. ' 1. 1 J , " Tu? t« Ha u; i___* i- L- , likovanja, ki bi ga bili lahko c In ce bi mojega brata prav poznali, bi vam bil prav tako drag kot . . prav tako drag je meni... On je dober, pogumen! Pomislite na to. kako je dokazal svoj pogum. On sam in poleg tega še rajen! Proti dvema! Prefekt je bil torej zopet v Pietranera. Obveščen potom brzega , , . , , bla o tem, kar se je pripetilo, je nrišel v spremstvu orožnikov in 6slro- fTT 0t 0Znak0 M V°nJ kotiVrsto at0m0v' Strelcev in razventega je privedel s seboj tudi državnega pravdni nili že prej. Dišave so namreč ze-jduh tekom stoletij, ne da bi izgu-lo različne med seboj. Doslej smo j bil na svoji moči. Nemara pa sp:.-uporabljali to besedo v običajnem dajo njegove vonjave sestavine v tak. Vsa hlapljiva telesa razširja-J Pred petdesetimi leti. — torej ANGLEŠKI KRALJ ka in pisarja ter vse ostalo osobje, potrebno, da se takoj loti preiska- ™ ne zaslllzl-»° naziva (mnogo pred našimi sedanjimi na- ve novega strašnega dogodka, ki je ali še bolj zapletel dol-otrajni ? nekatera ,zmed njA,ari o ustroju gmote - je dognal spor med obema družinama ali pa ga končal. ° ?fi° kem,cna sredstva * zelo točno, Liegeols, da se sestavni delci di- Kmalu po svojem prihodu je obiskal polkovnika Nevila in nje-J : ~ -- govo hčerko ter jima ni prikril svoje bojazni, da se bo cela zadeva. slabo sasukala. j — Kot veste, se je zavtšil boj brez prič, — je rekel prefekt, —i in ker sta bila onadva nesrečna mlada Človeka splošno znana radi' svojega poguma in spretnosti pri uporabi strelnega orožja, se bo' zdelo celemu svetu nevrjetno, da ju je mogel Signor della Rebbia u-' biti brez pomoči banditov, h katerim se je nato tudi zatekel. I — To je popolnoma neutemeljen sum, — je posegel ostro vmes polkovnik. — Orso della Rebbia je pošten mlad mož, za katerega, jamčim sam. I — To rad vrjamem, — je rekel prefekt, — a razven mene je, tukaj tudi državni pravdnik in taki gospodje sumijo ponavadi. Zdi se mi cqIo. da ni posebno ugodno naklonjen vašemu varovancu. V f svojih rokah ima namreč kompromitujoe predmet. Ta je na Orlan-l duccia naslovljeno pretilno pismo, v katerem je della Rebgia predlagal svojemu sovražniku sestanek... Sedaj pa kaže, da je bil ta sestanek spojen z napadom iz zasede. — Ta Orlanduocio, — je rekel polkovnik, — se je branil boriti se kot mož časti. * — Dvoboj ni tukaj običajen. Ljudje se tukaj zalezujejo, napa<-dejo in more. To je običaj dežele. Obstaja pa ena ugodna izpoved. Deklica Čilina trdi, da je slišala »tiri strele, kojih zadnja dva sta prišla iz orožja težkega kalibra, kot ga ima baje della Rebbia. Ne srečo pa je deklica nečakinja enega banditov, ki sta osunjjjena sokrivde in ki sta najbrž otroku narekovala izpoved. — Gospod moj, — ga je prekinila Mis$ Lidij*, ki je dotedaj mir-no poslušala, — nahajali smo se na poti semkaj, ko smo čuli one strele iz pušk in tudi midva sva razločila raadifco med prvima in zadnji ma streloma. Alf rest To je seveda važna ^OT^^I?? ! ^^ okoliščina. In vi. gospod pol- 1 (Dalje prihodnji!) 4- . častnika, ki gptovo ni posebno prijetna r se- • pa je dejstvo, da so v starih časih P°Koj. tla lahko oddaja hlapljive na in ga je namestil ubilo. Star je l.i.i,.- ---------: i.: bil Šele 37 let, doma iz vasi Strnje pri St. Petru. Pogreb se je vršil po katoliškem obredu dne 10. avgusta na katoliško pokopališe v Smock, Pa. Pokojni je bil ^Pa. ><«Mf ilRw- .-t-.^*. Za jesensko popotno zasedanje v Nov^m. mestu so dosedaj prijavljeni: Mihic zaradi več umorov, ki jili je izvršil v Beli Krajini. Plot iz Žužemberka radi umora in zakonika Jakše zaradi goljufije s ponarejenimi menicami. č'e bo pravočasno zaključena preiskava proti ponarejevalcu denarja Planinšku, bo prišel tudi on pred zasedanje. ŠEST DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna po4 za potovanje na ogromnih parnikih: FRANCE 27. avg. — 17. sept. PABIS 3. sept. — 24. sept. k Nujkrajfc« rot po teWnlcl. Vsakdo J« V poaebnl kabini z vsemi modernimi udobnosti. — Pijana olavna frnn-roska kuhinja. Izredno nizko rej,«. Za Jamčite «i prostor Za prvo Votnfo novega velikana ILB DE FKANCE 20. avg. VpraftajT«» kntprp«-a.kf>)l po,.t>laAčen««ga »(renta all FRENCH LINE 19 State Street — — New York Trebuh mu je razparal. V mariborsko bolnico so pripeljali iz Bistrice pri .Mariboru 66. letnega hlapca Ivana Persona, ki mu jc tekom gostilniškega pretepa nekdo zasadil nož v trebuh, tako tla ntn je razparal vsa r-revr.sa. Ranjenec je mariborski bolnici podlegel težkim poškodbam osor čitatelji. Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih [ kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglasu jejo v listu "Glas Na- \ roda". S tem boste ustregli vsem. Uprava 'Glas Naroda*. Prav vsakdo« kdor kaj iiče; kdor kaj ppmija; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja. prav vsakdo prizna-& imajo čudovit to %l aa Narod a X Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor J« namenjen potovati v •tarl kraj. Je potrebno, da j« poa 9eo o potnih Ustih, prtllarf !n dro gtb itTirrh. Valed nsAc dtlxo)(fp« Isktrfnje Vam ml nmoremo dati oajboljte pojamlla In pri poročamo. Tedno le prromtne bnoparnfke. Tudi ncdrž*Tljanl samr/Ho po tOTBtt t atari kraj. toda preskrbeti fl morajo doTolJenJt al! permit !■ tVaahtngtoDa, bodlai za eno leto aH 4 mesecev In ae mora delad pro-Knjo raaj en meaec pred odpntorm. nJem In to naravnost v Washington, D. O. na generalefa Lasslnl-Aett komisarja. Glasom odredbo, ki Je stopila t veljavo »L julija, 112« se nlkomnr t rs« n« po«Je permit po poitl, ampak ga mora Iti lakatl vsak posllss osebno, bodlat ▼ najbližnji naselnt-lld nrad ali pa ca dobi v New To-kn pred odpotoranjem. kakor kedo ▼ proftoj! zaprosi. Kdor pota Je ven brca dovoljenja, potuje na svoje lastno odgovornost Kako dobiti svojca br starega kraja. Kdor IsU dobiti sorodnik« aH rvojce la KaregB kraja, naj nam prej p tie za pojasnila. Is Jogosls* vije bo pripnSPenlh t tem letn 978 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena sa ameriške driav-Uane. M Me dobiti sem "tarife ta otroke od 18. do 21. leta In pa n poljedelske delavce. AmerlM d Zavijam pe samereje dobiti aeaa lana la otroke de 1*. teta bna da U bili iteti v kvoto, potratno trn je deteti proinjo v Waab kaki Koral. FRANK SAKSER STATE BANE j • . Ki i